posamezna sievima 01112.
Št. 140.
V Ljubljani, v nedeljo 15. junija 1024.
Poitnlna v gotovini.
Leto L
NARODNI
>
NEMK
£
i Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. | ?	Mesečna	naročnina:	f
I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. 1
O
Neodvisen političen list.
•   — o-----------------------------------
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1 /1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
|	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
? Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f | Račun pri poštnem čele uradu št. 13.633.	I
.Novo življenje in stare oblike.
Millerand odhaja, Doumergue priha-j*- Za nekaj dni se bodo burni valovi končanega spora poizgnbili v navalu no-jdn dnevnih dogodkov in izglodalo bo, Kakor da se ni zgodilo nič tako po-Iae®bnega, kar bi prekašalo malopo-^i^mbnost zamenjave Tiči ja z Gajem ali narobe v rimskih pravniških formulah, kako hitreje se je vendar letos stvar smučala nego v L 1878! Gambetta je Privoščil Mac Malionu vsaj alternativo: »se soumettre ou se demettre (se Podvreči ali se odreči); Millerand je zastonj ponavljal M. Mahonov »j’y suis, j? reste« (tu stojim in tu ostanem); (Priol je zahteval samo »se demettre« odreči). Pred petsto leti so preobrne mogočnike peljali na morišče ali to jih še bolj enostavno pometali Z*® okna; v naši (tipizirani dobi se uS^ljimo s stanovanjsko deložacijo; alerand bo poiskal le drugo stanova-njegov vpliv pa se bo čutil močneje e8° poprej.
, J. L. Garvin pravi (v Observerju, 8. I. 24), da pomenjai »ta izvenredna kriza 12 Več razlogov zgodovinski dogodek in jrifcteva tehtno pozornost... kajti ona bo rodila posledice, ki bodo. segale rnno-8o dalje in bodo važnega značaja.« Pre-h*dic je storjen in nič ne stoji na poti, [da se ponovi v Franciji in posnema v Nemčiji, Avstriji, Čehoslovaški, po vsej Evropi. Pisana kodificirana pravica je stala proti nepisani pravici ljudstva; da le Prva podlegla, v tem je veliko znamenje tega dogodka. Francoska ustava pozna prisiljen odstop državnega predsednika samo v slučaju veleizdaje, ako je Millerand branil, je branil le zakon’. Levičarska večina je smatrala zakono-b^ino oblast za premajhno garancijo za ■mvedbo svojega programa in zahtevala 5to še glavo upravnega šefa. Tako se I® zgodilo, da je plebiscitarno pojmovanje volitvenega izida si podvrglo popolnoma tudi upravno oblast in ž njo udi sodno. Vsaj je danes postalo že otb-®°*etno, govoriti o neodvisnih sodnikih ^neodvisnih sodiščih, ko nam vse-P^sod kaže praksa sleherni dan, da so 2 ^emo "velikih predsednikov vladi ad nutum na razpolago, da ®° Premestitve in odstave v rabi, čeprav * ta praksa formalno še vrši v okvirju drkona m disciplinarnega reda. Absolut-g gospodar bi postala potemtakem le-®5lativa, oziroma njena večina, oziroma glodava manjšina, ali še točnejše pariški odbor pri vladi občasno odločujo-r®^anke. Kaj to pomeni, kam utegnejo > r$eči dosledne posledice, to je na dla-^ to sledi že iz definicije uprave sa-
ttamtiiton, Montesquieu in vsi njih Robniki, ki so s tolikimi duševnimi bergijanu zkonstruirali demokratično rna^°. ravnovesno porazdeljeno na tri Zj^cbojno neodvisne oblasti, bi danes samo pritrditi, da je na tem ne J?vnp najboljšem svetu trajna le min-avost. Našli bi, da je njih Izhm držal ...Poldrugo stoletje, da so oblike, ki so .^ smatrali kot idaelne za pravično kdsfco vlado, postale strukturi naše pretesne, preokorne; da evrop-^ ljudstva instinktivno iščejo nekaj živega, nekaj, kar nujno zahteva , ostani dTžave, ki ni več isto, kar je deklanacLji človeškili pravic, bi v ? 1Mar n* 1° absurdno? Levičarski 2 ^°bil pri zadnjih volitvah okoli Trilijona glasov manj nego bivši Nad-fj^lhi blok. (V Franciji je šteti namreč . ^ve, oddane za posamezne kandida-r ’ ne.one. oddane za liste; radi panaši-mr , Njegova volilna taiktika mu je navel^° veSno mandatov. Volil-oorba se je vršila pod parolo: ven iz tak 1^®’. pro^ 2 visokimi davki! Vzrok U _°boiih se je videlo v porulirski akci-
staiMMi0 pa 2 vsem svob111 vplivom liln« ,'l®ran<b Dejanski se je toraj vo-Plebiscit vrtel okoli vprašanja: za _ Proti predsedniku. To se pravi: gagala je ona težnja, ki je našla v na-£3« boteaju trenutno najvišjo di-
Pri^111®0^ s^var malo drugačna. Na je^!er v Italiji. Pri aprilskih volitvah *-! . *n ra^ ^li demokratično bodo«. Za prvim je stal Mussolini, jjbrugo vse opozične frakcije. Italijan-narod se je izrekel za red. Tu je
Narod na! odloči.
Potreba volilne vlade.
Beograd, 14. junija. (B) Od 11. do 1. ure je bila seja vlade, na kateri je g. Pašiču podalo več ministrov svoja poročila. Vojni minister je referiral o stanju dobrovoljcev, minister trgovine in industrije pa o stanju pogajanj, ki se vodijo z Italijo o sklenitvi trgovinske pogodbe. Da bi se posli v vladi čim hitrejše opravljali, so bili izvoljeni posebni ministrski odbori, tako komite za zunanje posle, za notranje posle, za finančne in gospodarske zadeve, ukazni ministrski komite in komite za ostale stvari. Gosp. Pašič je na tej seji govoril o svoji nameri, da odpotuje na Bled. Ni pa povedal, kdaj bo odpotoval. Kakor se doznava iz dobro obveščenih krogov, se bo to zgodilo v torek.
Beograd, 14. junija. (B) V zvezi s potovanjem ministrskega predsednika Pašiča in zunanjega ministra dr. Ninči-ča na Bled se v političnih krogih trdi, da bo g. Pašič med ostalimi stvarmi'
kralju ponovno poudarjal potrebo, da se čimprej konzultira narod o smernicah nadaljnje politike. Politični krogi so čimdalje bolj uverjeni, da je mnogo nade, da se bodo volitve vršile v oktobra event. nekaj dni po 20. oktobru. Trdi se tudi, da je Pašičeva želja, da bodi po izvršeni rekonstrukciji nova vlada 'čvrsta in volilna, mogoče z zelo znatnimi osebnimi izpremembaml
Beograd, 14. jun. (B) Z današnjim dnem je politična situacija za nekaj dni popolnoma zamrla. Po seji, ki jo je imel z ministri, popoldne g. Pašič ni zapustil več svojega stanovanja. Svetozar Pribičevič je odpotoval za Davido-vičem na Hrvatsko, da paralizira njegovo akcijo. Jutri bo imel zborovanje ne daleč od Zagreba v Vojniču v mo-druško-reški županih. Prihodnji teden pa namerava napraviti turnejo po Srbiji.
Poskus reakcije v Albaniji.
Beograd, 14. junija. (Z) Ahmed Zogu orgatnizira odpor na reki Mati, kjer je zbral nekoliko tisoč svojih pristašev. Bajram Cur je zahteval ojače-nja, ki sia mu že bila poslana. Redžeb Šaja je pozval Ahmed Zogo, naj se preda, ker bo sicer proglašen za hajduka in. bo tudi kot tak traktiran.
Beograd, 14. junija. (Z) Iz Štipa javljajo, da je v Džumajo dospelo nekoliko turških častnikov in četniških voditeljev iz Albanije, ki hočejo s ko-mitaši organizirati komitaške čete rz turških elementov.
Beograd, 14. junija. (B) Ahmed beg nadaljuje s svojimi pristaši borbo proti vstašem in njihovi vladi. Posrečilo se mu je zbrati precejšnje število pristašev, tako da je njegov odpor proti vstašem precej močan.
Beograd, 14. junija, (B) V Tirani se zopet zbirajo narodni poslanci, ki so bili organizirali vstajo.
Tirana, 14. junija. (B) Redžeb Šaja se pripravlja, da z Luigijem Kara-kucijem in s častniki svečano vkoraka v Tirano. Vstaške čete delajo priprave, da bo sprejem čim veličastnejši.
B e ograd, 14. junija. (B) Po vesteh iz Tirane je situacija v Albaniji taka, da se naglasa možnost novih volitev. Po pbročilih iz Valone je albanska vlada Nolija izrazila željo, da se takoj po sestavi nove vlade razpusti parlament in da se razpišejo nove volitve. Bati se je namreč, da bi pristaši Ahmed bega mogli v sedanjem zasedanju preglasovati pristaše upornikov.
Tirana, 14. junija, (B) Potrjujejo se vesti, da bo dobil mandat za sestavo nove vlade Sulejman Delvina, njegova vlada naj bi imela bolj vojaški značaj. Njena naloga bi bila, da se preprečijo v Albaniji neredi, ki še vedno trajajo.
Tirana, 14. junija. (B) Do sinoči vlada še ni sestavljena. Ne more se reči nič gotovega, kdo bo dobil mandat za sestavo vlade. Največ izgleda ima Sulejman Delvina.
Beograd, 14. junija. (Z) Iz Ohrida javljajo, da bo valonska vlada obstajala na tem, da se razpusti albanski parlament in da se razpišejo nove volitve. Govori se, da bo vlada v Valoni zaprosila intervencijo zunanjih sil pod nadzorstvom Zveze narodov.
Pogajam ja z Madžarsko
Beograd, 14. junija. (B) Na seji med našo in madžarsko delegacijo je dosežen sporazum v vprašanju obmejne postaje Gola, kakor tudi v drugih železniških vprašanjih. Ker je doseženo popolno soglasje, je konvencija že redi-girana, in bo na eni izmed prihodnjih sej predložena plenumu, nakar bo podpisana.
Sanacija Madžarske.
Ženeva, 14. junija. (K) Svet Zveze narodov se je bavil v svoji današnji dopoldanski seji pod predsedstvom češkoslovaškega ministra dr. Beneša z vprašanjem finančne obnove Madžarske. Potem ko so posamezni zastopniki podali svoja poročila, je prečital predsednik dve resoluciji,- ki sta bili soglasno sprejeti. V teh jemlje Svet Zveze narodov z zadoščenjem na znanje, da je kontrolni sistem stopil v veljavo, da se je
ustanovila nova emisijska banka, da je pričakovati upravne reforme in da se je splošni obnovitveni načrt začel na tako srečni način izvajati, da se lahko pričakuje, da bo pričakovani uspeh dosežen. Svet Zveze narodov je prepričan, da bo uspeh posojila Zveze narodov popoln. Razven tega se je na predlog dr. Beneša soglasno sklenilo, da se pošljeta reparacijski komisiji dve resoluciji v prilog posojilu Madžarski
NOVA MADŽARSKA ŽELEZNIŠKA TARIFA.
Budimpešta, 14. junija. (K) Kakor poročajo listi, stopijo na madžarskih državnih železnicah dne 1. julija nove tarife v veljavo, ki se glase v zlatih kronah. Nova tovorna tarifa je približno za 12% višja, nego v mirnem času, nova osebna tarifa pa za 30% nižja.
ZBIRAJMO ZA SOKOLSKI TABOR!
upravna oblast diktirala zakonodaji in upravni šefi bodo v tej Jegislativi ovla-dali obe drugi.
Zopet drugačno, lice kaže problem na Poljskem. Tam je zakonodajna oblast skoraj sploh dela nezmožna, je brez avtoritete, ne more sestaviti niti administrative. Grabski vlada z uradniki in kar se ni posrečilo skozi 5 let, sanacija politike in gospodarstva, sedaj gre gladko, kakor po Navratilu. Taisto prikazen vidimo v Oldenburškem, kjer menda sploh nočejo več nobene strankarske vlade. Zelja po gospodarski ureditvi narekuje kakovost razmerja med zakonodajo in administrativo.
In pri nas? Opozicija bi bila lahko imela veliko večino, ampak njen program je bil naperjen naravnost proti glavni narodovi želji, proti miru in redu. Zato je razvoj dogodkov obsodil skup-
ščino k začasnemu brezdelju in. prisodil upravi vrhovno vodstvo državnih zadev, dokler se razmere ne razčistijo ati dokler ona ne smatra potrebne* povprašati narod v novih volitvah. Med razor-nim početjem opozicije In konstruktivnim dovrševanjem države je življenska nujnost se izrekla za drugo. Vse lepe formule o večinski pravici bi bile ostale jalove, tudi če bi bil Radič mogel posoditi dvojno število Statistov.
Millerandov slučaj je interesanten, mnogoličen v poedinih državah, on je splošnoevropska prikazen, sodobnik! pa so priče, pa kakšnih ovinkih si nova državna vsebina išče nove primerne oblike. Pred 10 leti še ,ta3«> trdni aksijom o ravnovesju treh oblasti postaja čim daije bolj labilna relativnost, kar je itak glavni znak vsega, kar se asove politika.
rgn.
Herriot sprejel mandat
za sestavo kabineta.
Pariz, 14. junija. (K) (Agence Ha-vas) Doumergue je imel danes dopoldne razgovor z Bienvenu-Martin in Painlevejem o sestavi kabineta.
Pariz, 14. junija. (K) (Agence Ha-vas) Herriot je prevzel sestavo kabineta.
Pariz, 14. junija. (K) Kakor doznava »Agence Havas«, bo novi kabinet baje takole sestavljen: Predsedstvo in zunanja dela Herriot, pravosodje ali vojska senator Reneuldt, notranja dela senator Shautemps, finance senator Cle-mentel, mornarica poslanec Dumisnis, trgovina poslanec Rainaldy, javna dela senator Petral, prosveta senator Fran-?ois Albert, dela in higijena poslanec
Justin Godard, kolonije poslanec Tata. dier, penziie poslanec Morro-Giafferl. poljedelstvo poslanec Oueuille, osvobojeno ozemlje še nedoločeno.
London, 14. junija. (K) (W) Časopisje povdarja v svojem komentarju k volitvam Doumergue, da se je nov. francoski prezident izkazal vsekdar prijatelja Anglije in antante.
Pariz, 14. junija. (K) (Agence Havas.) Objavljena ministrska lista se potrjuje kot končnoveljavna. Senator Rene Renouldt dobi pravosodni portfelj, general Nolle pa vojsko.
Pariz, 14. junija. (K) (Agence Havas.) Zbornica je imela danes fonnelno sejo ter isto preložila na torek.
Usoda poslanca Matteottila.
Trst, 14. junija. (T) Državni podtajnik v ministrstvu zunanjih del Aldo Finzi in načelnik tiskovnega urada min. predsedništva comm. Cesare Rossi sta1 dala ostavko, češ da se bosta kot svobodna državljana lažje branila pred obdolžitvijo opozicije, da sta v zvezi z napadom na poslanca Matteottija. Mussolini je ostavki sprejel. — Poslanec Triolo, Matteottijev prijatelj, je izjavil, da je Matteotti nameraval v zbornici ostro nas;topiti proti Finziju radi petrolejske afere, pri kateri je bil Finzi udeležen. — Policija je med drugimi aretirala tudi znanega fašista Ameriga Do-minija, nekega Mazzola ter reg. Putato. Domini je najel avtomobil, v katerem je bil pozneje JVlatteotti odpeljan. Domini je bil tajnik načelnika tiskovnega urada predsedništva Rossija, vsled česar spravlja opozicija Rossija v stik z zločinom. Domini je znan tudi v Trstu, ker je bil svoječasno obdolžen, da je tihotapil orožje v Jugoslavijo. Policiji se še vedno ni posrečilo izslediti truplo Mat-teottija. — Vest o ostavki Finzija in Rossija so prinesli vsi listi v posebni izdaji. Vedno bolj jasno postaja, da je Matteotti žrtev ljudi, ki so se bali njegovih razkritij v zbornici. Vsi listi brez izjeme, opozicijonalni kakor tudi vladni zahtevajo, da vlada preišče vso zadevo
do dna in kaznuje zločince, pa naj bodo še tako visoke osebnosti Kajti zdi se, da je napad na poslanca Matteot-tija organizirala skupina uglednih fašistov, ki so proti Mussoliniju. Rimsko časopisje deli vlado v dva tabora, na eni strani Mussolini ter ministri kakbr Stefani, Oviglio, Federzooi itd., na drugi strani pa ljudje, ki se ne ‘zavedajo svoje odgovornosti in . skušajo izrabiti državno oblast v svoje sebične namene in obogateti. V zadnjem času je bil zelo velik pritisk teh poslednjih krogov na finančne zavode, ki so ga izvajali da bi pri tem kaj zaslužili. Umevno je, da bo po tej aferi postal Mussolini v Italiji še bolj popularen. Opozicijonalno časopisje pripisuje napad dejstvu, da je vlada dosedaj dopuščala pravo anarhijo, t. j., da ni ničesar ukrenila, ako so fašisti druge ljudi pretepali in zlostav-Ijali. Posebno ostro napada dosedanji sistem »Čorriere della Sera«.
Milan, 14. junija. (D) »Secolo« poroča, da so* našli sinoči poslanca Matte-ottija v nekem gozdu pri Viterbi (kakih 80—100 km od Rima). »Secolova« vesi pravi dalje, da so truplo takoj prepeljal! v Rim, kjer so pri obdukciji našli 22 strelnih ran, 6 ran z nekim rezilom ta veliko sledov udarcev s topim orodjem. Imel je tudi levo oko popolnoma izbito.
Komunike opozicije.
Zagreb, 14. junija. (Z) S sestanka načelnikov opozicijonalnih skupin je bil izdan sledeči komunike: Danes dne 14. junija so se sestali v Zagrebu zastopniki jugoslovenske demokratske stranke, slovenske ljudske stranke, jugoslovenske muslimanske organizacije in hrvatske republikanske seljačke stranke, gg. Davidovič, dr. Korošec, dr. Hrasnica in dr. Maček na razgovor o politični situaciji. Soglasno je ugotovljeno, da pod vlado, ki je v tem parlamentu v manjšini, a si je prisvojila vso državno oblast, raste nasilje in se širi osebna in imovinska negotovost, nadaljuje korupcija hi se s tem rušijo temelji državnega reda. Nezadovoljstvo naroda, ki so mu vrata zakonodajnega telesa zaprta, se veča dan za dnevom. Skrajni čas je, da poklicani člnitelji vrnejo narodu njegove ustavne pravice, ker se sicer narod potiska na pot, ki je nikdo ne more želeti. Po povratku Da-vidoviča bo opozicijonalni blok nadaljeval svoje posvetovanje in bo ukrenil energične mere, da se narodu zavarujejo njegove ustavne in parlamentarne pravice.
STOJADINOVIČEVA IZJAVA O ANGLEŠKEM POSOJILU.
'Beograd, 14. junija. (B) Minister financ dr. Stojadinovič je povodom interpelacije dr. Kumanudija v vprašanju posojila 300.000 funtov šterlingov podal v listih izjavo, v kateri pravi, da ni resnično, da se dela tajno na tem posojilu. Že v mesecu maju je bila v inozemskih listih objavljena želja naše vlade za tako posojilo. Ponudbi sta došli iz Anglije in Švice. Najboljša je bila angleška pnudba in zato je tudi bila sprejeta. ,
Dunaj, 14, Junija. (Uradno) Spremenljivo in nagla zjasnitev. Naraščanje temperature, toeli vetrovi v pondeliek lepo.
Seja odbora radikalne stranke.
Beograd, 14. junija. (B) Člani odbora radikalne stranke so nadaljevali svojo sejo. Na tej seji se je govorilo o Pašičevi želji o široki organizaciji radikalne stranke,''© čvrsti strankini politiki in o predlogu Pribičeviča glede gotovih izprememb v prečanskih krajih
REPARACIJSKI VAGONI
Beograd, 14. junija. (B) V sporazumu z nemško vlado je ministrstvo za zunanje posle začelo sprejemati vagone na račun reparacij, ki so namenjen ni za ozkotirne železnice.
RAZMEJITEV Z MADŽARSKO.
Beograd, 14. junija. (Z) V Subotico je dospela komisija za razmejitev med nami in Madžarsko. Komisiji predseduje angleški polkovnik, našo državo pa zastopa general Čolak-Antič. \ Subotici je podpisan definitiven protokol o razmejitvi. Sinoči je občina priredila komisiji banket. Tako je določena meja in izvršena zadnja formalnost naše razmejitve z Madžarska
NOVE AVSTRIJSKE NOVČANICE
Dunaj, 14. junija. (K) Po izjavi finančnega ministrstva bo na podlagi tozadevnega zakona dne 16. julija izdala avstrijska narodna banka novčaniee kronske veljave po 10.000 kron. 1000 kron, 200 kron in 100 kron.
Borzna poročila.
Trst, 14. junija. (T) Devize: Pariz 122.50-123.50, London 96.25—96.50, Nev York 22.95-23.05,' Švica 405-408, Praga 67.25—67.50, Dunaj 0.0320—0.0330, Zagreb 27.20—27.60. Valute: avstrijske krone 0.0310-0.03120, dinarji 27.20—27.50, dolarji 22.85—23, funt šterling 99.15—99.40.
C ur ili, 14. junija. Beograd 6.60, Neiv York 566.625. London 24.46, Pariz 30.25* Milan 24.67, Praga 16,625, Budimpešta 65 Bukarešta 2.50. Sofija 4. Dunaj 79.75.
Daifavfe:
Internacljonalni slasbeni ff®sti«aS v Praši 1914.
' J-:"/	a	v:
(Češka glasba Da festivalu: Češka opera — »Ma vlast« češka taoderoa pesem I — češka komorna glasba.)
Festival, ki je trajal od 25. maja do 8. junija torej 14 dni, izmed katerih sta 'zadnja dva dneva bila določena za muzikalne prireditve v Brnu, je v kratkih dvanajstih dneh poleg oficijelnih treh internacij omalnih orkestralnih koncertov prinesel izredno obilico čeških del, tako, da je človek v zadregi, kako bi, v svojem referatu prostorno omejen, vendar pravično osvetlil celotno to glasbo. Narodno divadlo v Pragi je v kratkih, teh dneh prineslo devet različnih čeških . oper. V vreh koncertih češke moderne pesmi je bilo odpetih nič manj kot 63 modernih čeških pesmi med njimi, osem za moški zbor, ostale za glas s sprem-Ijevanjem klavirja. Komorna matineja pri kateri je igral slavni češld kvartet je nudila štiri večja komorna dela, matineja državnega konservatorija pa 6 večjih klavirskih del.
Prvi štirje dnevi festivala so bili posvečeni izključno Smetani. V teh dneh so se izvajale Smetanove opere Prodana nevesta, Dalibor iti Libuša. Izmed teh sem slišal samo Libušo, prvič v svojem življenju. Libuša je en sam proroški spev na slavno bodočnost Prage in češke zemlje in zato prava slavnostim češka opera, Daši je njena osnovna nota neka slavnostna patetika, je vendar prepojena z neskončno milimo. Ta celotni karakter glasbe je insce-načno izvanredno srečno podčrtan s tem; da je scena povsem nerealistična,-bajna, ekspresivna. Temeljni ton glasbe 'v zvezi z inscenacijo dvigne opero v neko skrivnostno bajno ozračje. Nevem .če sem v tem pogledu popolnoma objektiven, toda res je, da sem podobno čustvo imel celo pri Janačkov! Kati Ka-bandvi. Snov te opere ie vzeta po Ostrovskega »Viharju«, katero dramo je Janaček za svoje namene bistveno skrajšal in koncentriral. Dasi je ta snov poVšem realistična^ sta vendar način njene dramatične izpeljave — ki dogo-devanje riše v kratkih markantnih potezah 1n dejanje pravzaprav le bojj nakaže kot v resnici izpelje — in pa izvanredno markantno profilirana glasba ;taksna, da se človeku zdi, da je celo dejanje in dogodevanjč" prenešeno v kraljestvo bajke* (Pri tem sem se spomnil na Dickensovo dramo »Zivljenski boj«, ki sp jo pri nas dali Hudožestveniki, kjer je na nekaterih mestih porabljena glasba na čudovit, skrivnosten nafcin vzela dejanju vso realnost.) Da imata ravno dva izmed najmočnejših čeških glasbenih dramatikov Smetana in Janaček1-v d teh svojih značilnih delih v Li-bušiin v Katji Kabanovi to zndtilno poteza nečega bajnega, katera je še bolj, 'kot.temeljna lastnost, vidna pri Dvorakov? »Rusalki« kot najmočnejšem dra-matižiiem delu Dvorakovem, to me vede 4« misli, Če fii ravno bajna opera tista, katera se najbolj prilega slovanskemu - .bistvu. V to smer bi kazalo prav značilno dejstvo, da v ruski operni produkciji znatno, prevladujejo bajni sujeti (n. pr. Rimskega KoKakova »Snegu-ročkffl«, »Zlati petelinček«). Pri moder-rrih Rusih se bajne snovi sledeč iro-ričneijiu duhu časa potencirajo v fanta-stičhpst (glej Stravinskega »Petruško« in »Slavčka«). Ono bajno potezo je ču-
titi celo v melodram, delu Fibichovem »Pelopova snubitev«. Na prvi pogled bi se zdelo, da je ta, v glasben^ zgodovini povsem osamljen, Fibichov poizkus
ustvariti grandijozno dramatično trilogijo v obliki melodrama skrajna konsekvenca Wagnerjevega »Spiech gesati-ga«. Toda zanimivo je, da glasbena zgodovina imenuje kot prvega rnelo-dramatika Ceha Jurija Bendo, ki je ki je ustvarjal v sredi 18. stoletja.
Povsem drugačen značaj kot ravno navedena dela pa ima muzikalna drama »Vina« Otakarja Zicha. Snov tega dela je povzeta drami Jaroslava Hilberta. Ta drama ima nekaj ibsenskega in riše katastrofo mladega dekleta, ki pogine v svoji borbi proti konvencionalni morali. Zichova glasba sicer verno in dramat-sko spremlja dejanje na odru hoteč zunanje dcgodevanje drame psihološko podčrtavati, v kar uporablja kot izrazil-no sredstvo zlasti polifonijo; vendar ta glasba name ni napravila znatnejšega vtisa. Nek znamenit češki muzik je menil, da je že to smatrati za znamenit čin Otokarja Ziche, da je tako nehvaležno in odporno snov sploh odel v glasbeno obleko. Mislim, da je imel prav.
Med Smetanovimi operami uvajajočimi festival je »Češka Filharmonija« pomnožena z orkestrom češkega državnega konservatorija praškega izvajala Smetanov ciklus »Ma vlast Tri dni preje se je bila Češka Filharmonija vrnila iz umetniške turneje, lcatere pot jo je vodila po celi Češkoslovaški in na kateri je v 27 dneh 30 krat izvajalk isto delo »Ma vlast«. Mojster Talich je pravil, da so na ta izvajanja prihajali ljudje od blizu in daleč, iz vseh plasti naroda, z vozovi, avtomobili ih kolesi, tako, da je izvedba tega dela imela poleg umetniškega celo tudi politični značaj. Za izredno umetniško potenco tega dela Smetanovega, ki stoji kot največja simfonična pesnitev popolnoma osamljeno v svetovni literaturi, pa je prav značilno, da se ga niti dirigent, niti njegov orkester navzlic tolikerim vsakdanjim ponovitvam niso naveličali, temveč, da jih je dan za dnem vnovič oduševlialo s svojo izredno svežino.
Pevsko društvo praških učiteljev je v kratkem pa tehtnem koncertu pokazalo internacijonalnemu občinstvu same viške češke zborovske produkcije. Moral bi cel program izpisati, če bi hotel, da ne izpustim nobene izrazite poteze. Najmočnejši vtis je vendar napravil Janačkov zbor: »70.000« na tekst Petra Bezruča. Navzoči 70-letni Janaček, nestor češke muzike, je bil burno aklami-ran.'Močan vtis je ostavila tudi »Ostrava« Jana Kunca, ki komponujoč istega Bezruča hodi po stopnjah Janačkovih, in pa »Kruti gost«, Jaroslava Kričke, ki pretresljivo slika trpljenje in pogin jan je ljudi v ruski revoluciji.
Češka modema pesem za solo-glas s klavirjem se je predstavila v dveh koncertih obsegajočih 14 čeških modernih skladateljev z nič manj kot 55 solo-spevi. Češka produkcija v solo-pesmih stoji v celoti na visokem nivoju. Iz velike obilice nudenih pesmi pa se mi zdi, da so kot posebno cdrazujoči se pojavi izstopale pesmi Vitezslava Novaka:
»Udoli Noveho Kralovstvi«, Boleslava Vomačke ciklus »1914«, ki uspešno poskuša zadeti primitivno-narodni ten in pa tri bajke Jaroslava Kfičke »O neposlušnih kozličkih«, »Pravljica o petelinčku in putki«, »Žerjav in pivka«), ki kažejo talent Jaroslava Kfičke v popolnoma novi luči in katere so v svoji posrečeni originalnosti mogoče znamenje, da je Krička našel sam sebe v prav v tej smeri.
Na svoji komorni matineji je češki kvartet v Smetanov spomin izvajal eno mojstrovih poslednjih del namreč kvartet v d-molu, delo, ki v celoti nosi bolesten izraz, ki ne izgine niti v kantilen-skih partijah dela. Višek te matineje pa je pomenil godalni kvartet Vitezslava Novaka v d-duru s početno fugo, ki so ga igrali v nedosegljivi ubranosti. Da se je poleg tako močnega dela mogel vzdržati s svojim kvartetom v c-molu še na površju mladi tudi nam že po svoji krepki simfoniji znani K. B. Jirak mu je moglo biti v znatno umetniško zadoščenje.
V komornem koncertu državnega konservatorija pa Je bilo pravi doživljaj prekrasno klavirsko delo Josipa Suka: »Živetem a snem«, katero je globoko občuteno in velepoetično prednašala Ana Krčmafova (učenka prof. Hoffmei-stra). Zdelo se mi je to kot da so ostale stvari, ki so bile na programu ob tem Sukovem delu bledele. »Sonata eroica« Vitezslava Novaka je sicer krasno delo, toda imelo je interpretko, ki mu vsebinsko še ni dorasla. Na istem koncertu se je vprvič izvajala tudi nova sonata za gosle in klavir našega dobrega znanca (bivšega prof. Glasbene Matice) Josipa Prozhazke, prav lepo in solidno delo. Ostala dela programa, klavirske stvari I. B. Foersterja, Otokarja Šin-a in mladega, posebno nadebudnega simfonika Rudolfa Karel-a so dokumentirala oni znatni umetniški nivo, v katerem se giblje danes vse glasbeno produktivno življenje češko, katero združuje v sebi vprav nenavadno veliko množino močnih tvornih individualitet.
Muleniltvo nodrel£nsesu naroda.
(Dopis Primorca.)
IL
Naš narod v italijanskem robstvu se dobro zaveda krute realnosti, ko je v vseh vladajočih krogih prevladovalo mnenje, da bo mogoče v kratkem poitalijančiti vse Slovence ni Hrvate ali jih vsaj spraviti na tisti duševni nivd, na kakršnem so »zadovoljni« — beneški Slovenci. Da doživfi Italijani polom s tako notranjo politiko, je več nego gotovo. Tudi o tem Je naš narod prepričan. Zato bi s tiho resignacijo prenašal tako moderno suženlstvo in skušal bi drugače skleniti svoje vrste v odpor proti zlobnim nakanam domačega sovražnika — »odrešenika« izpod avstrijskega jarma!! Udaja se v svojo usodo, mirno hoče nositi bremena, spoštovat! vse zakone nove države in — čakati boljših časov, toda pri tem ohraniti na celi črti svoje »posestno stanje« in varovati vsaj svojo — narodno čast.
Ako bi bili Italijani količkaj resen kulturen narod, morali bi razumeti in spoštovati tak položaj Slovencev in Hrvatov, morali bi iz svoje zgodovine vedeti, kaj je združljivo z narodno Častjo in kaj ni. Da slovansko ljudstvo nima prav nikakega povoda za — ljubezen do novih tiranov, ki so ga »odrešili« izpod — avstrijskega jarma, da ga morejo tiliko nesramneje tlačiti, to bi Italijani morali sami vedeti- Vsiliti pa ljubezni ni mogoče, a hinavščino uganjati, to je še najbolj ostudno!
Harlekinsko hinavščino znajo uganjati Italijani, to so vedno dokazali, najsijajneje ob začetku svetovne vojne. Kakor so se obnašali Italijani takrat, ko so avstrijske oblasti v masah zapirale Slovence in Hrvate? Arhiv tistega zloglasja »Kriegsiiber-wechurigsanta« je poln anonimnih ovadb preti našim rojakom in — italijanskih rok. In ko so Lahi rojakom iz — italijanskih rok. In ko so Lahi spravili na stotine naših ljudi v ječe in kazemate, kako so se obnašali?! Ko so vojaki spremljali transport čez 500, Slovencev in Hrvatov od državnega do južnega kolodvora v Trstu, kako so se obnašali Italijani?! Priredili so ubogim žrtvam -- špalir, ki je divjal proti mimo korakajočim Slovanom; kakor obsedeni so kričali: Abasso — traditori! Morte di sciavi! Alla forca, alla forca (na visice!) Pljuvali so na nje in bili bi jih linčali, da hi bilo — avstrijskih vojakovi
Ko pa se je leto pozneje ista usoda ponovila za Italijane, vprašam: ali-je padla
/
le ena sovražna beseda proti njim od slovanske strani? Ko je prišel na ljubljanski grad transport interniranih Italijanov, jih je tu pričakoval tudi — špalir, ali veličasten in tih špalir sočutja in počaščenja. — Taka je razlika med ponosnimi brbljači o 2000 letni latinski kulturi in med nami Slovenci!
Nikar misliti, da so bili tisti Italijani kaki avstrijski patrijotje; iz sovraštva do nas Slovencev so uganjali avstrijakantsko hinavščino — kajti komedijantstvo in šarla-tantstvo sta temu narodu v krvi.
In ko-medijantstvo uganjajo zdaj že pet let po slovenski zemlji; vsak hip imajo kako svojo »fešto«, da vihrajo zastave na hišah, nosijo jih v sprevodih po ulicah, godbe, igrajo, trobentači se napihujejo in neprestani »evvtva« bijejo na ušesa; pajacade in parade so na dnevnem redu. — Nešteto spomenikov so že postavili svojim »ero-jem«, razkriti so bili seveda s posebnimi slavnostmi, in vsemožne spomine obhajajo na minule boje na slovenskih tleh. — Slovensko in hrvatsko ljudstvo ima kajpada vse drugačne pojme o tisti hrabrosti, ki jo zdaj proslavljajo, — in po svoji dosedanji zgodovini naše ljudstvo ne moTe z mirno dušo sodelovati. Ne more sodelovati po duši — ali morda se udeleževati vseh teh laških pajacad. To Je najostudnejše mučeništvo, ki ga Lahi dan za dnem uprizarjajo nad nar šim nesrečnim narodom. Nimajo toliko obzira, da bi našega ljudstva ne silili v manifestacije, za katere ne more imeti še prav nikakega povoda, ne smisla, ne razuma, ne srca. Lahi to vedo, ali prav radi tega s posebno naslado naš narod 'silijo, da mora — manifestovati in poveličevati svoje — rob-stvo!
Ko je strela razbila spomenik na Krnu, so fašisti prišli razsajat v Soško dolino, požgali so neka! hiš, uničili in onečastili Volaričev spomenik, — in končno priredili zadostilno slavnost na Krnu. Naši župani so morali biti ZTaven. enako šolska mladina, veliko ljudstva pa so nagnali, ki je moralo pol ju bo vati spomenik (ki ga je leto pozneje strela zopet raznesla.) — in tako je moralo delati ljudstvo, ki je vedlo, da je strela udarila v spomenik. — Na Krasu 90 Imeli pred kratkim razvitje nekih zastav. Zopet so morali priti župani, šolski otroci, duhovnik je moral blagosloviti zastave, general je prinesel posebne pozdrave Mussolinijeve,
govorniki so vezali laške otrobe v samih frazah in fldskah, Iti so se cedile samega italijanstva, — a vse to sredi čisto slovanskega naroda, kateremu so se od truda obračali želodci. — Vsak hip se ponavljajo take slavnosti na naši zemlji — in narod naš mora vse to požreti In celo aktivno sodelovati proti svojemu najboljšemu prepričanju in proti svojemu poštenemu srcu.
Na zunaj pa, v časopisju, potem proslavljajo take prireditve in vlačijo naše dobro ljudstvo v svoje nečiste politiške račune, prikazovanje zunanjemu svetu, kakor da naše ljudstvo vsak dan do komolca Bog? hvali za — laško odrešenje!
Lahi dobro vedo, da bi v slučaju plebiscita vseh 100 odstotkov našega ljudstva glasovalo proti njim, — ali ker je usoda drugače sklenila, so se njenim sklepom udall Toda Lahi bi morali, ako so kulturo le od daleč povohali, tudi razumeti, da Je zločin proti iferavi, ako se na take načine vsiljujejo v naše kraje. — Mesto takega blaznega duševnega mučeništva naj bi raje prinašali med naše ljudstvo dobro upravo, hitro obnovo v vojni uničenih ali poškodovanih vrednot, — naj bi spoštovali naš jezik in vsaj tiste pravice, ki si jih je priboril ^ onih časih avstrijskega jarma, ko naše ijud* stvo še ni bilo deležno laškega odrešenja. Tako ravnanje bi bilo vredno 2000 letne kulture, — in narod naš zna biti hvaležen! Morda bi v malo letih marsikaj pozabil, sprijaznil bi se docela z usodo in tedaj bi z odkritosrčno dušo prirejal na svoji zemlji slavnosti v čast in slavo nove mater« Italije! Kar pa zdaj Lahi uganjajo po naS zemlji, so le grde pajacade, ki samo dražijo in žalijo!
V isto vrsto spada moralni prttisek V1 korist fašizma, lovljenje lahkih slovenskih značajev za fašizem. Od pričetka vojne J* minulo 10 let. Ves ta čas je ponehala praV# narodna vzgoja, kakoršne smo bili vajeni* — sedanja mladež raste v docela pokvarjenem ozračju, zato je marsikaj danes no-_goče, kar je bilo prej izključeno. Zato J« ponekod zašlo med fašiste nekaj docela pokvarjenih značajev, ki delajo svojemu narodu sramoto, pravemu fašizmu pa niso ▼ čast. (Ob volitvah se je pa pokazalo, da niti vpisani fašisti niso volili snop ar jev: n. P& Kanal, Tolmin, Kobarid itd.).
i Fašizem stori najbolje, ako docela ustavi dosedanje lovljenje po naši zemlji, kajt! kar. vlovi, so le izmečki, ki se jih narod sramuje!	(Dalje	pride.)
Besede velikega pesnika.
Mladina! Mladina! Spominjaj s« gorja, ki so ga pretrpeli Tvoji očetje, spominjaj groznih bitk, v katerih so morali zmagati, da so priborili svobodefc ki jo Ti uživaš danes!
•
Mladina! Mladina! Bodi vedno n* strani pravice! Če bi v Tebi potemnel* ideja pravice, tedaj se izstaviš vsem ne* varnostim.
Resnica je na pohodu in nič je o® more zadržati Kd^T trpi zavoljo pravice in resnic bo poveličan in svet / « Ni pravice ko v resnici. Ni sreč#
ko v pravici!
(Izreki velikega Zola, vklesani n* njegovem spomeniku, ki bo dne 15. it# nija slovesno odkrit v Parizu.)
-	.	■	i	-i-r*
G uy de Maupisant:
Chaii.
(Konec.)
Nekega večera pa, ko sem se vrnil s jsprehoda, sem našel Haribadada pred vrati imoje palača. S slovesnimi in zagonetnimi izrazi mi je sporočil, da me čaka neko darilo njegovega gospodarja v moji sobi. Izrazil ml 'Je obžalovanje svojega gospoda, da ni že poprej mislil na to, da- bi ml nekaj ponudil, kar sem brez dvorna zelo pogrešal.
Po teh temniti besedah se je poslanec poklonil ln Izginil.
VstopH sem in zagledal ob steni (5 malih ieklic, postavljenih po velikosti. Stale so a e pr etnično, kot nabrane na rožni venec. Najstarejša je bila morda stara 8 let, a najmlajša 6.*V prvem trenutku nisem prav raz-umeUzaka) je bil ta dekifji penzijonat prt meni urejen, potem pa sem uganil nežno pozornost kneževo. Bil je harem, ki mi ga le podaril. Iz posebne ljubeznivosti je izbral zelo mlade. Kajti čim bolj zelen je sad, tem višje ga cenijo tam doli.
Bil sem ves zmeden in v zadregi pred terni otročaji, ki so me pogledovali s svojimi velikimi očmi, in ki so najbrže že vedeli, kaj lahko zahtevam od njih.
Nisem vedel kaj naj jim rečem. Najraje bi jih bk poslal proč, toda Vladarjevega darila se ne vrača. To bi bila smrtna žalitev. Moral sem tedaj to čredo otrok obdržati in jih spraviti.
Stale so tiho in me še vedno gledale, pričakujoč mojih zapovedi in skušajoč čltati , misli v mojih očeh. O, to prekleto darilo! Kako neugodno mi je. bilo! Slednjič sem se zazdel sam sebi smešen in sem vprašal največ jo:
»Kako ti je hne?«
»Chaii,« Je odgovorila.
Ta mala deklica z ljubko, nekoliko rumeno kožo, kot slonova kost, je bila čudovito delo, kip s bodolgostim, strogim obrazom.
Da bi čui, kaj bo odgovorila in da bi jo morda spravH v zadrego, sem Jo vprašal:
»Zakaj si tu?«
t
Ona pa mi je dejala s sočnim, lepo zvenečim glasom:
»Prihajam, da naredim to, kar boš izvolil od mene zahtevati gospod.« Mala deklica ie bila pojasnjena.	/
Isto vprašanje sem zastavil najmlajši ki je s svojim slabotnim glaskom istotako odgovorila: Jaz sem tu, da naredim, kar boš izvoIS od mene zahtevati, moj gospod in mojster!
Bila je kot mala miš m prav tako zala, kot prejšnja. Dvignil sem jo In jo poljubil. Ostale so napravile kretnjo, kot da se hočejo umakniti in so brez dvoma misdle, da sem že »Izbral«, a laz sem jim zapovedal naj ostanejo. Vsedei sem se po indijsko in jim namfgnfl, nai posedejo v krogu okoli mene, nakar sem jim pripovedoval neko pravljico o vilah.
Poslušale so zelo pazljivo, trepetale prt čudežnih posameznostih, drhtele od bojazni m premikale roke. Uboge male niso več mislile na to, zakaj so tu.
Ko sem končal pravljico, sem poklical svojega služabnika Latchmana in mu naročil, naj prinese sladkorja, obaro in pecivo, česar so se najedle skoro do obolelosti. Dogodek se ml je začel dozdevati čisto prijeten in aranžiral sem razne igre, da bi zabaval svoje žene. Ena od teh družabnih iger je Imela izreden uspeh. Napravil sem s svojimi koleni most Ih mojih šest deklic se le pia-zito skozi. Najmanjša je šla naprej, a največja me je vselej nekoliko sunila, ker se i# vedno premalo pripognila. To je povzročalo glušljiv smeh in ti mladi pod nizkimi oboki sijajne palače izzveneli glasovi so to palačo vzbudili, jo napolnili z otročjim veseljem hi jo napolnili z življenjem.
Zgče!a me je zanimati ureditev spalnice, kjer naj bi moje nedolžne Konkubine spale. Končno sem jih izročil v varstvo štirim služabnicam, ki mi lih Je poslal knez, da skrbe za moje sultance. Osem dni mi je bilo v posebno zadovoljstvo, da sem igral .med punčkami ateka. Lepo smo igrali »lepe miši, slepo kravo in ogenj in druge take nedolžne igre, ki so neizrečeno osrečevale deklice.
Moje stanovanje je sedaj delalo utis šolske sobe. In moje male prijateljice. " *
v čudovito svilo, v z zlatom in srebrom pretkani obleki, so skakale kot male človeške živalice po dolgih galerijah in tihih dvoranah, v katere je padala skozi špičasto obokana okna svetloba.
Nato pa je nekega večera, sam ne vem, kako se Je zgodilo, postala največja, ki ji je bilo ime Chaii in je bila, kot kfp iz stare slonovine. — v resnici moja žena.
Bila je zamaknjeno malo bitje, sočna, plaha in vedra fn kmalu me Je ljubila s plamtečo udanostjo. Tudi jaz sem jo ljubil z izredno sramežljivostjo, z obotavljanjem, s strahom pred evropelsko justico, premagujoč se, z grfžnio vesti toda s strastno, čustveno nežnostjo. Negoval sem Jo, kot oče, a ljubimkal jo kot mož.
Oprostite, cenjene dame, grem pač nekoliko predaleč.
Druge so se Igrale naprej po palači, kot družba malih mačk. Chaii me ni zapustila več, razen, če sem šel h knezu.
Preživela sva slastne ure v razvalinah stare palače pri opicah, ki so postale najini prijatelji.
Legla je na moja kolena »n razmišljala v svoji sfingini glavi marsikaj valujočega ali pa tudi ničesar, vendar varujoč lepo, bujno pozo teh plemenitih narodov, polnih misli, svečeniško pozo svetniških figur.
Na veliki, bronasti plošči sem prinesel s seboj jedi: potice tn sadje. In oplce-samice so prihaiale ena za drugo bližje, a za njimi plahi mladiči. Posedli so v krogu okoli nahi in se niso upale popolnoma približati ter so čakale, kdaj bom razdelil sladkarije.
Nato je skoro vedno prišel neki drzen samec čfsto do mene, Iztegnil roko kot pros-jak in stisnil sem mu en kos. da ga ponese svoji samici. Ostali pa so začeli divje kričati vsled ljubosumnosti fn jeze tn nisem mogel razgrajanja drugače preprečiti, kot da sem vrgel vsakemu posebej en kos.
Ker mi je bilo v razvalinah zelo všeč, sem hotel ponesti svoje instrumente tja, da bi delal. Toda kakor hitro 90 opice zagledale prectzljske stroje, katere 90 smatrale gotovo za peklenske stroje, so zbežale s strašnim kričanjem na tm strani.
Cesto sem preživel svoje večere s ChaVi tudi na eni od zunanjih galerij, ki so bile obrnjene na jezero Vihara. Brez beged sva gledala v bleščečo luno, ki je plavala v globočini neba in metala na vodo srebmo-mr-zel plašč. Ali pa sva strmela tja preko na nasprotni breg k malim pagodam, ki so kot male gobe s svojimi stebli stale v vodi. In vzel sem resno glavo moje male ljubljenke v naročje, ter počasi in dolgo poljuboval njeno gladko čelo, njene velike oči. ki so bi’e polne skrivnosti te pravljične dežele, in njene mirne ustnice, ki so se odprle pod mojim ljubimkanjem. Imel sem zmeden, mogočen, pred vsem poetičen občutek, občutek, da v tej mali deklici posedujem eno celo raso, ono lepo, taijinstveno raso, iz katere so najbrže vse druge izšle.
Knez me je med tem še naprej obsipal z darovi.
Nekega dne mi je poslal zelo nepričakovan predmet, ki je vzbudil pri Chaii strastno občudovanje. Bila je to navadna školjklna šatulja, ena tistih šatulj iz lepenke, na katere so prilepljene školjke. Na Francoskem bi stala kvečjemu štiri suje. Tam doli pa je bila vrednost te dragotine neprecenljiva. Bila je gotovo prva, ki je zašla v kraljestvo.
Postavil sem jo na poseben kos pohištva in jo pustil tam smejoč se, važnosti, katera se pripisuje tej neokusni malenkosti!
AH Chaii se ni utrudila z navdušenjem in velespoštovanjem opazovati to šatuljo. Od časa do časa je vprašala:
»Dovoliš, da jo primem?« In ko sem H dovolil, je dvignila pok topeč, ga zopet spustila z veliko opreznostjo ter nežno gladila s svojimi finimi prstki gornjo stran malih Školjk. Zdelo se je, da pri tem dotikanju občuti poseben užitek, ki ji prodira do srca.
Med tem sem svoje delo dokončal in sem se moral vrniti. Dolgo Časa sem potreboval, da sem se za to odločil, kajti nežno razpoloženje do moje male prijateljice me je zadrževalo. Slednjič pa sem moral napraviti konec. Razžaloščeni knez je zopet priredil love In borbe, toda. ker je med tem poteklo 14 dni sem mu pojasnil, da ne, morem dalje ostati in odpustil me ie.
Srce trgajoče je bilo slovo od Chaii kala ie ležeč na meni skrivajoč svojo giajm polno goria na mojih prsih. Nisem vedel K" naj počnem, da bi jo tolažil, moji poljubi izdali ničesar.
Naenkrat sem našel idejo. Vstai s*®' vzel školjkino šatuljo in jo Ji dal v roke: je za tebe. tvoja je.«
Tu sem jo videl prvikrat smehl3atis®, Celo obličje se ji je razjasnilo vsled njega veseila, onega globokega veselja nemogočimi sanjami ki postanejo nenadon» resnica.	.	,	„
Burno me je poljubila. Vendar to ni Pj’*“ prečilo, da ne bi pri zadnjem slovesu kri* vito plakala.	^
Razdelil sem očetovske poljube tiče med vse moje ostale žene ia sem oAV* taval.
n.
Dve leti sta potekli. Službeni pomorski slučaj me je zopet zanese! v Bombam vsi«« množice nepričakovanih okolnostl so me P°\ slali tja z novim nalogom, kateremu sem m* radi poznavanja dežele ln jezika kos.
Svoje delo sem opravil kar najMtr«* mi je bBo mogoče in ker sem imel na r^P®* lago Še tri mesece časa, sem sklenil obistm svojega prijatelja, kralja Oauhare in ljubo malo ženko Chaii, ki se je med tem brez dvoma zelo izpremenila.	.
Raja Maddan me Je sprejel t besnbru dokazi prijateljstva. Dal je pred menoj nam titl tri gladijatorje in me ni pustil ves P dan po mojem povratku niti trenuten mega.	j„i
Šele zvečer, ko sem bil prost, seI”t-v*i poklicati Haribadada in, ko sem m« * celo kopo različnih vprašanj, njegovo sumničenje, sem ga vprašal. „ »Ali veš, kaj se je zgodilo z malo t-nm*
ki ml jo je dal Raja?« . -»»BPtiiivo Mož je napravil žalosten, ginjen obraz in je odgovoril v silni zaor »Raje ne govorimo o tem.«’
»Zakaj? Bila je z^la mala ženica-
»Ni dobro ravnala.«	,	nfeJtt
»Kako? Chaii? Kaj se le Kje je?«
/
Tržaško pismo.
'tki:. ,|C>r ™ns*ce zbornice na prestolni SOvor je bfl seveda sprelet tak, kakor ga ie sestavH g. Salamlra po: nategu iste večine, 3^--e “ne*a Potem odobriti S tem je biia •^aipjučeria prva večja »turneja* nove zbor-mce (socijalisti ji pravijo senat št. 2. ker je znano, da je Mussolini poslance svoje večine pravzaprav imenoval.) V sredo se je začela druga »turneja«, ki je posvečena raz-o začasnem proračunu. Potem bo ,rw"Ilicu °^®°dena in bo šla na počitnice. 'JOspodje poslanci bodo imeli tako čas. da se pripravijo za gladko izvrševanje drugih *®k>v, ki jim jih naloži in jrm jih je že wlo:na napoved?1! gospod diktatoT.
O razmerju med večino in opozicijo obširno poročal že v zadnjem pismu, kljub temu podčrtam kot najvažnejša ftogodka na italijanski strani povodom razprave o odgovoru zbornice na kronski go-Hf0!r nastop voditelja ustavne opozicije ■Amendola ta pa zaključni govor g. Musso-. Govor g. Amendole je nov dokaz, da »stališče opozicije vladi, ali bolje fašistov-diktaturi neizprosno nasprotno do po-jPMne nezdnižljivosti. Opozicija ne veruje W uspeh fašistovskega »poskusa«, toda ne ?aj>ira si oči pred realnostjo in zato ostane ? Parlamentu v znak protesta proti nasilju, f1 ga izvršuje fašistovkki Težim nad italijansko liberalno in demokratično ustavo. G. Amendola se je doteknii tudi najkočljivejše-P^fašanja, namreč narodne milice, ki je, “ai‘or sem že večkrat povdarjal, prava ij^^ata armada italijanskega fašizma. De-!?*rat AimendoLr je Musolinija odkrito po-r^l naj milico razpusti, a Mussolini mu je «totako odkrito in odločno odgovoril: *N®dat!« S tem je glede tega vprašanja Predano vse. NJkakega dvoma ne more glede namenov vsemogočnega diktator-r® * oziram na fašistovsko strankarsko ar-fflado,
b- ^ naj se reče o Mussolinijevem za-lUvaiem govoru? Gotovo je, da je prese-katvJ''Se' ^S1' 30 Pričakovali nekaj drugega, J®0* Pa jim je g. Mussolini povedal. Faši-večina, ki so jo neodjemljivi napadi j^“cije tekom razprav do skrajnosti raz-nej’ ie pričakovala, da, bo Mussolini roh-jJ? Proti »prevratnim elementom«, da bo jj^l grožnje, ki so jih izrekli nekateri je®^vski govorniki proti opoziciji in jih toJJ°stril. Tudi opozicija je pričakovala si-
reakcijo s strani Mussolinija. Toda S*1 vsega tega se ni pripetilo. Mussoii-ost 8°'voir ie bil sicer zelo polemičen, k~‘er in odločen, vendar pa je govoril več jr^človek, čigar roki bi bolj pristajala oljiva vejica miiroljubja nego bridka liktor-“5a sekira fašistovskega diktatorja in vse-®9ogočega gospodarja Italije. Mussolini ni ®Oza opotziciji, temveč jo je prepričeval, **asi s krutimi argumenti. Opozarjal jo je **a brezkoristnost vsake obstrukcije: ali se Jnora ukloniti k lojalnemu sodelovanju ali Pa se odkrito upreti. Ker je ta poslednja možnost izključena (saj opozicija lahko ve, ,da bi bila vstaja udušena v 24 urah in tudi ? 24 minutah), ostaje torej le vloga lojalne opozicije. In on priznava upravičenost in Potrebo take opoziciie. Vprašanje potem-«*em ni politične naTave. temveč gre le za ■«>, da se najde način za znosno sožitje med večino ki opozicijo
... Celo glede narodne milice je dal Musso-v. v svojih izjavah nekatera zagotovila, j® Pa so zelo nejasna. Ponovi! je tudi tu; r® le ne bo razpusti; v nobenem slučaju, Pat- Pa da je sklenil, da jo čim bolj poustavi j? Prilagodi potrebam obrambe dežele. Dokazoval je, da ne predstavlja ta milica nič j3avadnega. Druge stranke se zadovolju-VjK) s tem, da svoje pristaše včlanijo v jranko, medtem ko je fašizem naložil ene-«u <jeju svojjjj pri^ajev je drugo mnogo zjo dolžnost, da morajo namreč biti ved-:_<Lp,r‘Pravijeni služiti domovini tudi kot vo-_ ^-Prostovoljci. Kater se vidi so to le ^T^e fraze in ne vsebujejo nikake dolo-obljube glede preuredbe milice v smi-stas« bi se lahko vpisalii nanjo tudi pri-J®« drugih (nefašistovskih) strank — edina ^urediba, k! b! mogla zadovoljiti, opozl-Pravi pomen njegovih izvajanj o mi-'Z* Pa je treba iskati med vrsticami njego-jjZa govora in tu le rečeno med dragim to, da rabi Mussolini svojo milico ne j®po proti opoziciji, temveč da mu služi j** najtrdnejša opora njegovega osebnega sploh. Kot tako, jo bo. ako nanese £*reba, ravno tako lahko uporaba proti profan pristašem, n. pr. v slučaju kakega j eer neverjetnega toda vendar ne popolno-izključenega presenečenja.
V Trstu, 13. junija 1924.
Kar se tiče osebnega režima g. Mussolinija, je treba naglasiti, da je moral napraviti njegov govor na vsakogar vtis, da je sedanji režim res že pravi osebni Mussolinijev režim. Predsednik italijanske^ vlade ni namreč prizanesel niti svoji večini, temveč jo je občutno razmesaril Tekoč, da so le nekateri med poslanci večine poklicani, da bodo sprejeti v novo vladajočo kasto. Drugi se bodo morali zadovoljiti z vlogo okraska. Sploh se je držal Mussolini visoko nad parlamentarnimi spletkami in delil nauke na desno in levo, vedno pa nepričakovano zmerno, tako da je napravil njegov govor precejšen, rekel bi skoraj blagodejno pomirjevalen vtis tudi na opozicijo.
Vsled tega se je morda že upravičeno mislilo, da se bodo vršile nadaline razprave v mnogo mirnejši obliki, da nastopi v parlamentu nekako novo ozračje znosljivosti in miroljubja. Toda v začetku tega tedna se je pripetil nov nepričakovan, naravnost neverjeten dogodek. Generalnega tajnika unitarnih socijalistov posl. Matteotti-ja so pretekli torek ugrabili neznani zlikovci na trlici pri belem dnevu, .spravili ga nasilno v avtomobil in ga odpeljali ne ve se kam. Od tedaj ni o socialističnem poslancu ne duha ne sluha več. Dogodek je povzročil po vsej Italiji ogromno senzacijo. Kdo je izvršil ta osebni rop? Edini naravni odgovor je. da so ga zagrešili fašvsti. Znano je, da je Matte-otti pri razpravi o odgovoru na kronski govor neusmiljeno in brezobzirno razkrinkal fašistovske sleparije pri zadnjih volitvah. Njegovemu govoru je sledil oni znani pretep, na katerem je bil ranjen demokrat general Bencivenga, Nič bolj logičnega nego da se stavi rop posl. Matteotti-ja v zvezo s tem dogodkom. To pa bi pomenito, da obstoja v fašizmu posebna organizacija, ki ima nalogo krotiti opozicijo z izvenparla-mentamimi pristno fašistovskimi terorističnimi sredstvi. Kakšna ti-soda je zadela socialističnega poslanca, ni do danes še ugotovljeno, toda gotovo je. da so ga zločinci umorili in potem njegovo truplo skrivaj zakopali ali pa ga sežgali. Včeraj je imel t* grozni dogodek svoj prvi odmev v zborni, ci. Toliko; Mussolini kolitor predsednik zbornice Rocco sta izrazila svoje zgražanje nad tem zločinom. Mussolini je priznal, da kaže vso. da gre za zločin ta je naznanil, da je odredil preiskavo. Toda republikanec Chiestl mu je že na včerajšnji seji zabrusil v obraiz. da je on moralni sokrivec. Gotovo ne bo ostalo pri tem incidentu, temveč bo zahtevala opozicija od vlade, da dS podrobno poročilo o vsem, kar je ukrenila in storila za odkritje zločincev. Ta strašni dogodek je za Mussolinija velik političen udarec, ker omogoča že vnaprej ono »idilo« političnega sožitija med večino in opozicijo, ki jo je v svojem govoru tako zelo priporočal. Ni izključeno, da bo moral Mussolini že vz previdnosti odgoditi zasedanje zbornice za daljši čas. E, seveda bo vsled tega dogodka mnogo trpela tudi slavna bajka o dvetisočletni kulturi! —
Listi naših tukajšnjih soplemenjakov pripisujejo nastopu obeh slovanskih poslancev v rimski zbornici velik pomen. Prvi je govoril posl. Besednjak, im sicer na seji od 4. junija, medtem ko je razvijal posl. Wil-fan svojo resolucijo po zaključku debate na seji od 7. t m. Poslanec dr. Besednjak je prestal s svojim govorom svoj parlamentarni krst, kakor sem rekel že v zadnjem pismu. In prestal ga je častno, pogumno in moški. Njegov govor je bila odločna in odkrita obsodba volilnih nasilij, ki so jih zagrešili ob času volitev nad tukajšnjim slovanskim življem, posebno na Goriškem in v Istri Zelo umestno je bilo, da se je pred zbornico spominjal našega narodnega mučenika Antona Strancarja. Poleg protesta proti volilnim nasiljem je jedro dr. Besed-njakovega govora v dokazovanju, da je pravična politika napram slovanskim manjšinam postulat italijanskega imperij altoma, ki ga on priznava kot gospodarsko potrebo italijanskega naroda. Njegova izvajanja so bila strogo logična, toda zelo smelo zasnovana. Ker je znano, da je dr. Besednjak krščanski socljaltet, je njegov govor v tem pogledu precej iresenetil. Bolj naravno bi bilo, ko bi bil i-mbil za svoje dokazovanje, dejstvo, da' hoče biti fašizem tudi varuh krščanskih načel. V ostalem se lahko označi Besednjakov govor kot sijajen začetek, ki ga pregloboki pokloni pred italijanskim im-perijalizmom ne morejo zatemniti.
Dr. Wilfan, ki je prekanjen politik in že star parlamentarec, je govoril o vprašanju naših narodnih manjšin v Primorju z ne-
koliko drugačnega, toda po mojem mnenju mnogo bolj učinkovitega stališča, nego je stališče italijanskega Imperijalfema. Pravičnost osvojevalca napram podjarmljenim narodom je — ponavljam v teoriji, kakor jo je obrazložil dr. Besednjak, do pičice logična. toda v praksi sta pravica podjarmljenih in imperij ali z em dve skoraj popolnoma nezdružljivi stvari. Kar Italijani najbolj zamerjajo našemu narodu v Primorju, je, da si se mu to po krivici očita, da uporablja svoj položaj za politično propagando proti Italiji. Tu je kočljiva psihologična točka tega vprašanja in nanjo je oslonil dr. Wilfan svofo mojstrsko potezo. Cvet njegovih izvajani na seji od 7. t m. je v na-glašanju, da vprašanje ni politično, temveč zgolj tehnično, ki ga je treba rešiti s tehničnimi kriteriji. Vtis ni izostal. Mussolini je izjavil, da jemlje Wilfanovo resolucijo na znanje (Wilfan zahteva v svoji resoluciji, naj vlada označi zbornici svoje smernice za reševanje vprašanja narodnih manjšin, v novah pokrajinah — slovanskih in nemških.) Vsled te Mussolinijeve izjave je potem dr. Wilfan umaknil svojo resolucijo, z izjavo, da smatra Mussolinijevo sporočilo za obljubo. Ako je pri vladi kaj dobre volje, bi se lahko smatral zadnji Wilfanov govor (gotovo najlepši, kar jih je imel v parlamentu) za odločilen korak v reševanju vprašanja naše tukajšnje manjšine. Spričo znane zar krknjenosti fašizma pa bi bilo vsako prerokovanje prenagljeno.
Tukajšnjo slovansko politično javnost zanima še vedno vprašanje sodelovanja med dr. Wilianom in dr. Besednjakom. V načelu — tako se glasijo uradne Izjave — postopata oba poslanca popolnoma sporazumno, medtem ko se zunanjost njunega postopanja s temi zagotovili manj vjerria. Tako sem vam že sporočil, da se je dr. Wilfan udeležil otvoritvene seje zbornice, dr. Besednjak ne, dr. Wilfan je glasoval proti zaupnici Mussolinijevi vladi, medtem ko se je dr. Besednjak vzdržal glasovanja. Torejj povsod ravno nasprotno temu, kar dela Wil-fan. Točno po starem Ščekovem receptu. In tukajšnje sčekovo glasilo »Mali list« po-vdaTja izrecno v svoji današnji številki, da je prelom med obema slovanskima poslancema popoln. Ne samo to, temveč poveličujejo to dejstvo (?) kot veliko, pridobitev, kar je dovolj jasno razkolniško priznanje, ki ga mora opisovalec tukajšnjih političnih razmer zabeležiti.
Predno zaključim, naj omenim še važno zanimivost iz govora drja. Besednjaka. Ko je trdil slovenski poslanec, da ustvarja vlada s svojo politiko v novih pokrajinah visoko pregrajo med obema plemenoma, ga je prekinil Mussolini, da ustvarja to pre-grajo »Edinost«, če jo ne čita, naj jo. le čita, bo že videl. Mussolinijeva pripomba je Izraz skrajnega sovraštva proti glavnemu in neustrašenemu glasilu tukajšnje naše manj-šine. V isti pripombi je Mussolini priporočal drju. Besednjaku namesto »Edinosti« fašistovsko »Novo Dobo«. Omenjam to predvsem zaradi tega, ker čitam v isti številki, v kateri je »Edinost« objavila Besednjakov govor in to Mussolinijevo pripombo, tudi člančič, v katerem se mora tržaški list braniti proti kamenju, ki mu ga mečejo v hrbet nekateri ljubljanski listi. Ozadje te bratomorne polemike mi ni podrobneje znano, vendar pa je gori omenjena sočasnost dovolj zgovoren dokaz, kam lahko zabredejo javna glasila v svoji strankarski — »nezmotljivosti«!
Pomagajmo rešiti naše plemenske brate! Ce pa tega ne znamo, vsaj ne pomagajmo jih zatirati!	A.	Z.
Zahtevajte po vseh lokalih „Nar. Dnevnik" I
Protestna sela ljubljanskega občinskega sveta.
OB
OB
O.B
L E K E NA
ROKE
MESTNI TRG 5
ERNATOVIC
Za sinoči ob 6. uri je bila sklicana po razpustu ljubljanskega občinskega sveta zadnja seja bivšega mestnega občinskega sveta. Neposredno pred začetkom te seje, t. J. okoli 6. ure, se je pred magistratom zbralo veliko ljubljanskega občinstva, ki je očividno pričakovalo kakih izrednih dogodkov. V tem pa je prikorakala okoli 60 mož broječa četa orožnikov in nekako ravno-toliko policijskih stražnikov, od katerih je bilo 8 na konjih. Žandarmerija se je postavila na Mestnem trgu v vrsto s čelom proti magistratu. Dalje od nje je stala policija. Ker so se ljudje zbirali v gostih gručah, je začela policija razganjati ljudi, ki so popolnoma mirno in brez vsakega ugovarjanja sledili odredbam službujočih policijskih organov. Kazalec na magistralni uri se je pomaknil že proti četrt na 7. uro, a mestna posvetovalnica je bila še vedno prazna. — Proti polsedmi uri šele so začeli prihajati posamezni obč. svetniki v zbornico. Točno ob pol 7. uri je vstopil v zbornico župan dr. Perič, ki je burno pozdravljen zasedel svoje župansko mesto.
Protestne seje razpuščenega ljubljanskega občinskega sveta so se udeležili vsi občinski svetovalci Zveze delovnega ljudstva, dočim so bila mesta opozicije popolnoma prazna. Klub občinskih svetovalcev Narodno socialistične stranke se seje ni udeležil in je poslal na naslov župana dr. Periča sledeči dopis:
Velecenjeni gospod župan!
t Prejeli smo Vaše cenjeno vabilo na izredno občinsko sejo, na kateri se bo razpravljalo o razpustu občinskega sveta.
Izjavljamo* da smatramo razpust občinskega sveta kot eminentno kršitev občinske samouprave. Zato se brez pridržka pridružujemo protestu proti razpustu ljubljanskega občinskega sveta, kakor tudi pritožbi na ministrstvo za notranje zadeve.
Današnje izredne občinske seje se ne udeležimo. Sodeč po dosedanjih nastopih večine občinskega sveta nimamo nobenih garancij, da se bo vršila današnja razprava v občinskem svetu v okviru stvarne manifestacije za občinsko samoupravo. Poleg tega naj bo naša odsotnost od občinske seje obenem tudi protest proti nelojalnemu in ab-solutlstlčnemu nastopanju koalirane večine proti našemu manjšinskemu zastopstvu v celi poslovni dobi občinskega sveta.
Z odličnim spoštovanjem
za občinske svetovalce Narodno-socijali-stlčne stranke:
Ivan Tavčar, 1. r.
Interesantno je, da je bivša večina ljubljanskega občinskega sveta v svoji seji pred protestno sejo sklenila, da se določijo iz Zveze delovnega ljudstva za protestno sejo sledeči govorniki:	dr.	Lemež (komunist),
Kralj (socijaldemokrat) in dr. Stanovnik (SLS). Ker so se pa ti gospodje očividno pri pogledu na zbrano žandarmerijo in policijo odrekli svoji bojevitosti v zadnjem trenutku, so nastopili kot govorniki obč. svetovalci: dr. Stanovnik (SLS), Tokan (so-cijalist) in (komunist) Makuc. Gotovo tudi niso računali na zaščito »tisočerih množic«, katere je videl dr. Stanovnik, kako hite v smeri proti Unionu, kjer so sklicali klerikalci protestni shod glede razpusta ljubljanskega občinskega sveta-
Preden je župan dr. Perič otvorH protestno sejo, so se čuli v zbornici in na galeriji klici: Živijo Zveza delovnega ljudstva! Pfuj demokrat je! Doli z Orjuno! Župan dr. Perič pozove navzoče na red, nakar otvori protestno sejo in konstatira sklepčnost. Za overovatelja imenuje obč. svetnika Rozmana in Rajnerja, ter sporoči zbornici, da je edina točka dnevnega reda: razpust ljubljanskega občinskega sveta. Za tem prečita župan dopis velikega župana dr. Baltiča glede razpusta občinskega sveta in pozove navzoče k besedi
Dvigne se dr, Stanovnik In govori tako:
Klub občinskih svetnikov SLS protestira proti razpustu mestnega občinskega sveta (odobravanje) in bo glasoval proti vložitvi priziva, ker nima zaupanja do sedanjega vladnega režima. Mi bomo naslovili naš priziv na ljubljansko prebivalstvo, na "katero hočemo v tem slučaju apelirati. (Burno odobravanje.) Zahtevamo od vlade, da spoštuje občinski red in občinsko avtonomijo ter da ne krši ustave. Ljubljančani hočejo z volilnimi krogljicami dokazati, da je Zveza delovnega ljudstva kot dosedanja ve-
čina v mestnem občinskem svetu stala vedno in v vsakem slučaju na strani delavstva. Zato so naša prizivna inštanca edinole ljubljanski voliicL Že drugič je razpustila vlada mestni občinski svet. Toda ljubljanski pro-t letarijat bo poskrbel, da bo v tej zbornici gospodoval proletarijat. (Viharno odobravanje v zbornici in na galerijL) Delavska stranka ne pusti kršiti avtonomije občine. In v tem smislu bomo delovali tudi naprej, ker imamo pred očmi le in samo interes delavca. Mi smo zastopniki revnih, delovnih, obrtniških In če hočete tudi trgovskih slojev in mi Izražamo voljo ljudstva. Naše ljudstvo pa je, ki ljubi in spoštuje državo. Ta ljubezen bo šla preko ukazov nasilnega režima vlastodržcev. Čuli smo razloge, ki jih navaja veliki' župan o razpustu mestnega občinskega sveta. Vsi ti navedeni razlogi so izraz namena, ki so ga hoteli izvršiti demokrati, čim se popno do moči. Prav razlog razpusta pa je, da je prava večina mestnega občinskega sveta varovala avtonomne pravice mesta in ni pustila, da bi privatno društvo Orjuna prevzelo posle na mestnem magistratu (Klici: Pfuj!)
Sklicali smo v veliko dvorano hotela Uniona protestni shod, toda naša vlada in veliki župan, ki sta zvesta Svetozarju Pri-bičeviču (klici: pfuj!), je potom policijske direkcije poskrbela, da večina ljubljanskega občinskega sveta ne more apelirati na prebivalstvo mesta. (Nato čita dr. Stanovnik prepoved policije glede shoda. Prepoved je, naslovljena na posl. Kremžarja. Policijska direkcija utemeljuje to prepoved, ker je izjavil posl. Kremžar, da ne more’ prevzeti nobene garancije, da se ne bi na shodu omenili tudi trboveljski dogodki.) Dr. Stanovnik, je nadaljeval: Besede »razpust občinskega sveta« se danes ne more izgovoriti, ne da bi se imenovalo tudi trboveljske^ dogodke. Kajti trboveljski dogodki so se izvršili radi razpusta občinskega svdta, a občinski svet je bil razpuščen radi razpusta odbora ljubljanske Mestne hranilnice. Jasen je namen demokratov, da hočejo Mestno hranilnico eksploatirati za svoj Sokolski dom na Taboru. Trboveljski dogodki so bili Inscenirani od demokratov, ki so privilegiranci rušilcev zakonov. Tl rušilci pa pridejo pred ljudsko sodišče. Ljubljansko občinstvo bo Žerjavovo kliko pri prihodnjih volitvah sodilo in obsodilo.
Obč. svetnik Makuc (kom.)
čita izjavo kluba obč. svetovalcev Neodvisne Delavske stranke Jugoslavije. Razpust občinskega sveta da je zločinska kršitev ustave in očividno naperjen proti levici v občinskem svetu. Delavski razred je s tem postavljen izven zakona. Delavska stranka se ni nikdar posluževala anarhističnih 'organizacij in je to prepustila OrjunL Smo proti taki državi, kjer se kršijo zakoni, V državi morata odločevati delavec in kmet. Samoodločba narodov mora priti do veljave. Razpust obSnske zbornice je zločin. Zločin zato, ker je bfl občinski svet*: razpuščen sredi svojega dela. Vprašanje elektrifikacije Ljubljane in delo socijalnesra odseka sta onemogočena. Je pa to zločin tudi radi tega, ker ni bil imenovan za komisarja na magistratu državni uradnik, ampak advokat, ki ga ne vežejo oobene odgovornosti. Mestno hranilnico so izročili v roke trgovcu. Treba je združiti nemudoma vse opozicijonalne sile, da se onemogočijo na>-kane demokratov. Proletarijat ne bo dopustil, da še kdaj v tej zbornici zavlada demokratski režim.
Besedo povzame
obč. svetilk Tokan (soc. dem.)
hi izvaja: Že dalje časa se je namigavailo na razpust mestnega obč. sveta in zato ni* smo presenečeni. Izjavlja imenom soc. dem, kluba, da je proti vložitvi pritožbe, ker se. ne bi ž njo doseglo drugega, kakor da M se zavlekle prihodnje občanske volitve, ki se morajo sicer pripraviti v Štirih tednih. Spominja se časov, ko so demokrati« protestirali proti avstrijski vladi, ki je hotela kršiti avtonomijo pri izvolitvi Ivana Hribarja za ljubljanskega župana. Danes pa ravno tisti demokrati sami kršijo avtonomijo. Trboveljski dogodki so le ouvertur* v nekaj, kar še pride; kaj pa še pride, o tem se danes ne more govoriti. »Ce vidita celo kompanijo žandarmerije tu doli na ulici, tedaj moram sklepati, da si bo sedaflja vlada pomagala tudi v bodoče z nasiljem.
Tako nasilje nad slovenskim ljudstvom pa moram obsojati. Sicer pa ponavljam: Ce nas bodo pri vratih metali ven, bomo pri oknih lezli notri.
»Mislil sem. da je storila slab konec.« »Slab konec? Mari je mrtva?«
»Da, gospod; storlia je grozno hudo-
Bfl sem globoko ginjen, čid sem otrf-Kjjk srca In bojazen mi je stiskala prsi. rP&ova sem: »Grozno hudodelstvo? Kaj ^ fc storila? Kaj se je zeodšto z njo?« Mož i*l ba vedno bolj v zadregi in je mrmral: a8°Ue je. da ne vprašaš.«
»Da, hočem vedetil«
»Ona je kradla.«
»Kako neki? Chaii? Koga je okradla?« »Tebe, gospod.«
»Mene? Kako pa?«
~ »Na dan tvojega odhoda ti je ukradla Čr*™*0, ki ti |o je poklonfl knez. Našli so jo w »ienlh rokah.«
»Katero šatuljo?«
»SatuIJo s školjkami.«
^^^»Toda jaz sem ji šatuljo vendar po-
^Indij« me Je osuplo pogledal in odgo-
»Da, ona se je res zaklela z vsemi sve-prisegami, da si ji ti dal šatuljo. Ven-^Lf,e « moglo verjeti da bi ti ponudil kraljerv dar to Raja jo je dai kazno-
kaznovati? Kaj *> naredili z
»Zaveza.1 so jo v vreSo, gospod, in jo Lieze.ro u °kna te sobe, kjer sva se-^er *e ona izvršila tatvino.« sot«	sem najgroznejše bolečine, kar
zniL , kedaj čutil in sem dal Haribadaidu j^kjmenje, na^ se odstrani da bi me ne videl
j,-.	*n Prebil sem noč na galeriji, ki je ohr-
krat-i11* Jezel°’ kjer sem ubogo dete toli-Tat držal na kolenih.
ni.3tem.sem pri tem> da je ležal skelet strohnelega telesa tu	pod
noj	v	zavezani vreči na dnu te	črne	vo-
’	sva tolikrat opazovala.
sIm^	Jtl,b	pro5,nJam in togi Raje	sem	na-
^nle jutro odpotoval.
, Mislim pa, da nikdar nisem ljubi kake boli, kot Chaii. —
Prosveta.
»Pikova dama«. Kot zadnja operna predstava letošnje gledališke sezone se poje danes zvečer ob pol S. uri Čajkovskega opera »Pikova dama«. Predstava se vrši na čast gostov invalidskega kongresa, ki zboruje te dni v Ljubljani. Pri nocojšnji predstavi poje vlogo Lize ga. Lewandovska. Ostale vloge so v isti zasedbi kakor pri prejšnjih vprizoritvah.
»Dve Marički«. Pravljična igra s petjem, godbo In plesom v 6 dejanjih. Spisala M. Grošljeva.
Idealna vzgojna prizadevanja gdč. Groš-ljeve na osnovni šoli Mladiki smo omenili že povodom prve uprizoritve te ljubko-naiv-ne in srečno aranžirane pravljice, prirejene po B. Nemcovi. Tudi topot je bila igra prav dobra, balet razmeroma izvrsten, kupieti točno naštudirani in nastopi presenetljivo sigurni. Culi Smo tudi nadarjene mlade pevke. Obe Marički zaslužita vso pozornost svoje učiteljice, ki je bila z vsem mladim ansamblom pozvana na oder in za svoj nesebični trud obdarovana s cvetnimi darili Omeniti je dostojanstveni nastop kralja (boljši kot prvič), korajžnih čevljarskih vajencev in ljubkih Maričkinih družic. V splošnem so bili kupieti pri prvi uprizoritvi živahnejši in prosteje izvajani. Mlada publika pa je resnično uživala. In to je namen in pomen stvari. Gdč. Grošljevi pa prav iskreno čestitamo na doseženem uspehu. Hvaležnost mladih glumačic ji bo najlepše zadoščenje. Kot režiser ji je stal ob strani g. Lipah, mali orkester je vodil g. dr. I. Karlin.	—>•
Ljubljanska opera. V petek zvečer je v vlogi Violette (Traviata) gostovala gdč. Anka Miličeva, sopranistinja osješkega gledišča. Po Violeti ge. Vesel-Polia je imela dc-butantka nekoliko težko stališče, vendar je vseeno uspela. Ima prikupno postavo, izdaten glas, v sredini nekoliko nejasen, v višini malo prisiljen, nesvoboden. Pevka rada di-stonira, igrala je začetkoma plaho, pozneje dobro. Publika jo je spredla prijazno. Predstava ie drugače kazala na bližnji kosec se-
zone. Personal je po naporih sezone potreben počitka, katerega mu zelo privoščimo.
Kriza mariborskega Narodnega gledališča. Kakor znano je dobilo mariborsko Narodno gledališče v lanskem budžetnem letu
500.000 Din subvencije, za letošnje leto je pa prosilo 1,000.000 Din. Vsa pokrajinska gledališča v državi so dobila subvencijo od
750.000 do 1,200.000 Din, samo mariborsko je dobilo še manj kakor je imelo poprej, namreč samo 200.000 Din. Ta subvencija je bila z budžetom uzakonjena in tako ni bilo mogoče na stvari ničesar spremeniti Uvedla se je tedaj posebna akcija, da se nakaže za letos potrebna diferenca iz posebnih fondov, ki so vladi na razpolago. Dale so se v Beogradu obljube, storilo pa se še do danes ni nič. Uprava je hotela gledališče zapreti že s 1. aprilom in odpustiti vse igralce in nameščence, da se to ril zgodilo, je pa poskrbela deloma občina, deloma oblast, ki je dala upravi posojilo na bodočo subvencijo. Tako je danes porabljena že vsa ona subvencija 200.000 Din za celo letošnje bud-žetno leto in poleg tega obstoja tudi še dolg. Situacija je danes taka, da ostane s I. julijem uprava brez vsake pare in uiti sedaj ne more Izplačati gaž. Za prihodnjo sezono ni> torej danes docela nobene subvencije In nobenih, niti najmanjših sredstev. Ravnatelj drame g. Bratina "in ravnatelj opere g. Mitrovič sta že napravila načrt za prihodnjo sezono, sestavila približno repertoar, ki naj bi poskrbel, da ostane naše gledališče vsaj na sedanji višini, če se že ne dvigne, uprava pa nima ničesar in torej tudi ne more angažirati nikogar, niti starih, niti novih moči. Tako stoji t torej naš najvažnejši mariborski kulturni zavod tam, kjer je stal leta 1919, ko se je otvarjal, oziroma še mnogo na slabšem. Da mariborsko gledališče propade, tega bi menda nihče v Sloveniji ne dovolil, je pa tudi sploh v interesu ugleda celokupne naše države, da se ta sramota prepreči, če ne radi drugega že radi Nemcev. Na sestanku prijateljev gledališča la kritikov v sredo se je sklenilo, da se uvede ponovno v Beogradu akcija za naknadno poviianie subvencije. Obenem s« odpočije
deputacija h kralju na Bled. Ce je dobil Zagreb sedaj naknadno 3 milijone, potem mora tudi Maribor dobiti 800.000 Din.
Književno poročilo. Veronika De-seniška, najnovejša izvirna tragedija v petih dejanjih našega odličnega pesnika Otona Župančiča, bo kmalu dotiskana in izide še pred koncem tega meseca v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani. Založba bo oskrbela za to krasno slovensko remek-delo, ki ga naše Narodno gledališče uprizori v jeseni na dramskem odru troje izdaj: predvsem ljudsko izdajo v okvirju »Splošne knjižnice«, ki bo vzlic svoji dostojni opremi po svoji skromni ceni lahko dostopna najširšim slojem, nadalje finejšo izdajo v večji obliki na izvrstnem papirju in slednjič luksusno, v celo usnje vezano izdajo v omejenem numeriranem številu in opremljeno z lastnoročnim podpisom avtorja. Vse tri izdaje, ki bodo tiskane v modernih, jasnih tipih, bodo opremljene tudi z najnovejšo sliko pisatelja.
A. Slč: Kmečke hiše na Gorenjskem In njih oprava. I. Izdala in založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, 1924. Dvoje izdaj, na finem papirju in na kartonu.
Nova mapa marljivega nabiratelja narodne ornamentike, profesorja Slča, bo gotovo razveselila vso našo javnost. Z marljivostjo, ki zasluži vse priznanje, in z vestnostjo, kakoršna je danes komaj še lastnost redkih posameznikov, je avtor zbral v dveh okTajih Gorenjske toliko gradiva, lepega in bogatega gradiva, ki nam kaže pot nazaj k narodu. Stavbe, pohištvo, okraski in najrazličnejši predmeti so razvrščeni v krasni mapi v toliki izberi da se oko res vzradosti ob tem našem bogatem zakladu. Tu ima obilo gradiv# zbranega inženir-arhitekt, mizar, ključavničar, — sploh vsi poklici, ki imajo opravka pri gradnji in opremljanju hiš.
Pojasnilnl tekst je napisan v treh jezikih: slovenskem, srbohrvaškem ln francoskem, tako, da je publikaciji pot odprta r širši svet.
To krasno delo je prvo svoje vrste med nami. Avtor In založba sta v polni meri storita svofo dc&cost 24*tt bi bao, da je vrft
tudi občinstvo in zlasti gori označeni faktorji Pri vsakem naročilu naj bi opozarjali ljudi na to publikacijo in po možnosti predlagali načrte, zasnovane v narodnem dulm. Na tak način bodo vršili v estetičnem smislu veliko vzgojno nalogo, obenem pa bo v našem narodu tudi rastla pametna sainoza-vest, ki nam doslej še manjka.
Delo je izšlo v dveh izdajah. Navadna izdaja na finem papirju stane Din 90.— luksuzna na finem kartonu v lepenkasti mapi pa Din 140.—. Ta cena priča, da je založba izdala to delo Iz ljubezni do stvari, kar ji* vredno, da se posebej zabeleži.
INO ..IDEAL”
Nihče naj ne zamudi ogledati si krasno — iz priprostega življenja do najvišjih krogov posneto mo- ' derno dramo	"
,1 N G E L A R S E N1
z znano igralko
HEfiny P0RTEF1.
Lahko se trdi, da je Henny Porten v tej vlogi pokazala svojo dovršenost in je res prava trage-dinja. GJpboko čuteče občinstvo bode z posetom te predstave gotovo zadovoljno. Predvajanje vrši se od ntdelle 15. do vitevil sred* 18. i m
Sicer se pa zahvaljuje vtedi, ki )e z razpustom občinskega sveta ljudstvu na-jinfgnfla, kako mora voliti pri prtodnjlh volitvah; tako, kakor zadnjič. Na delo tedaj te na svidenje pri volitvah!«
1	Po govora	Tokanovem	Je dal	žu<pan
na	glasovanje	predlog, ali	naj se	pritoži
občinski srvet aoper razpust zbornice, aU j m. Vsa zbornica je vstali v znamenje, da je proti pritožbi, nakar je župan zaključil protestno sejo.
Pri odhod«	te zbornice	so odšli	občinski	svetovalci korporativno	z županom na
četa v smeri proti Marijinemu trgu. Občinske svetovalce SLS so pozdravljali nekateri ljudje, ki so se zbirali na uKci. Policija ie razgnala ljudi, ki so hoteli demonstrirati, a oddelek policistov na konjih }e zapri dohod k Unionu. 2andarmerija se je postavUa deloma na Marijinem trgu, deloma pa je za-stražiJa vhode in dvorišče hotela Uniona. Incidentov ni bilo nobenih.
Protestna seja občinskega sveta bi lahko bila mnogo bolj učinkovita, da si protestanti niso dovolili raznih neresnosti. Tako }e več ko neokusno govorenje, da se je iz vršil razpust vsled Sokolskega doma na Taboru, ali pa da so se zgodili trboveljski dogodki zato, da bi se mogel občinski svet raizpustiitl Kajti če bi bilo to res, potem bi morala Zveza delovnega fiudstva protestirati v prvi vrsti proti komunistom, ki so izzvali trboveljske dogodke. Je fatalno za naše politične razmere, da zmanjka našim ljudskm tribunom tudi v najvažnejših tre-liutkih resnost. Protestna seja občinskega sveta je to dokazala.
Dnevne vesti.
Politične vesli.
=*= NRS j Sloveniji. V beograjski »S a-moupravi« piše dr. L. Lenard, da mora Narodna radikalna stranka razviti v Sloveniji svojo staro zastavo za politično in soci-jalno osvoboditev našega malega človeka in reveža in da bodo potem ljudske mase nepristopne vsem drugim agitacijam. — »Radikalski Glasnik« priobčuje članek o uspehih radikSlne Jdeje v Sloveniji in zaključuje: Tega ne mofe in ne sme spremeniti nobena začasna koalicija, ki je v danih razmerah potrebna v višjem državnem interesu. Popolnoma odobravamo stališče naših članov, da ne sme niti najmanj trpeti radikalna misel v Sloveniji vsled začasne koalicije z onimi, ki so bili do včeraj javno in tajno največji nasprotniki radikalne stranke In državne politike, kakor jo zastopa NRS. Slovenski radikali smo in hočemo biti sestaven del velike Narodne radikalne stranke in kot taki s posebnim ozirom na razmerje med Slovenci in državo ne moremo podpirati v nobenem slučaju nobene oportunistične politike nasprotnikov narodnega radikalizma. Za državo vse, za rehabilitacijo naših nasprotnikov — niči
= »EnoduSnost« opozfcljonainega bloka. V petek zvečer je govoril vodja opozicljo-nalnega bloka Ljuba David^vič na zaupnem demokratskem sestanku v Zagrebu o svoji P >'itiki. Med drugim je izjavil, da je za en narod, ki naj dobi, kakor Id ima, eno državo in en jezik ter eno ime jugosfovensko. Oni, ki trdijo, da smo trije narodi, se motijo in morajo končno priti do spoznanja edinstvenega jugoslovenstva. Opustiti moramo vse, kar nas deli in moramo spreieti vse, kar nas spaja, kar je jugoslovensko, kar bo vsakemu mflo in enako drago. — Ta-k; ■ povdarja Davldovič ob vsaki priliki, do-čim govori njegov najožji zaveznik Korošec neprestano o treh narodih, ki ne morejo živeti skupno v enotni državL Istočasno ko proglaša Davldovič v imenu opozicije državno in narodno edlnstvo, zahteva Koro-. Š3c slovensko avtonomijo, seveda tudi v imenu opozicije! Nezmiselnost politike opo-zlcijouaJnega bloka je ne glede na najnovejšo Radičevo boljševtško intcrnacijonalo najboljši dokaz politične nezrelosti za državno vodstvo.
= Glasilo avstrijskih socljainih demokratov, dunajska »Arbeiter-Zeitung« komentira Radičevo pot v Moskvo takole: »Na svojih čudnih blodnih potovanjih jc dospel hrvaški kmetski voditelj končno v Moskvo, do ftlljalke Zinovieve internacionale, do »Kmečke internacijonale«. Kot bojevnik proti velikosrbski misli, proti državnemu centralizmu In za samoopredelitev hrvaškega naroda je začel svojo pot, zaenkrat pa je pristal v, Moskvi. Na prevozu se Je mudil v Londonu in Parizu, upajoč, da najde tu za svojo »čovečansko« pacifistično seljačko republiko v okviru jugoslovenskega kraljestva podporo. Ko pa je spoznal, da imajo zapad-noevropske sile vse druge skrbi, je prišel na Dunaj in čisto odkrito koketiral s črno-žoltlmi krogi, ki so veliko nanj dali in ki so ga hoteli porabiti kot stenolom proti ju-goslovenski državi. »Relchspost« je rude-volje stavila hrvaškemu republikanci! svoje stolpce na razpolago In Radič je bil gotovo edini republikanski emigrant, ki so ga monarhisti podpirali. Sedaj bodo tudi ti doživeli svoje razočaranje nad pustolovskim in nestalnim možem, kakor je očividno vse politične kroge razočaral in premotH, ki ko nnnj zidali. Poročilo Iz Moskve pravi, da'je Radič izjavil, da vstojfa v »kmečko Internacionalo«. Veliko vprašanje pa Je, če mu bo n:<M?ova stranka sledila na tej poti, ker obstoji celotno le iz premožnih kmetov in inteligence, ki bi se le neradi priključili komunistom. Veliko verjetneje je, da se bo Rajičeva stranka vsled njegovega odhoda razbila, če ne bo seveda storila vlada te neumnosti in uporabila proti Radičevi stranki zakon o zaščiti države. Tak korak pa bi mogel koristiti načrtom Radiča.
— Pokrajinski /bo> Jugoslovanske Matice za leto 1924. Prvotno je bil določen dan pokrajinskega zbora na prBiodnjo nedeljo, dne 22 t m. Ker pa do danes še niso došle izkaznice za polovično vožnjo delegatom za potovanje v Ljubljano, je občni abor preložen in se vrši nepreklicno v nedeljo, dne 6. julija 1924. P. n. delegate, kakor tudi podružnična vodstva prosimo, naj blagovolijo vzeti to preložitev na znanje.
— Jugoslovenski Matici je Izročil dr. Janžekovič znesek 500 Din, katerega je nakazal Matici g Fran Košenina, notar v Gornjem gradu. Jp to namreč neka stava, ki je biSa dobljena vsled izboljšane avto-zveze v Savinjski dolini, kar je zasluga poštnega direktorja dr. Debeljaka. Ravno tako je prejela Matica od delegacije ministrstva ihianc znesek 665 Din kot dar tvrad-ništva.
— Razpis službe. Za gozdno-gospodar-stveni okra) Bohinjsko Bistrico se razpisuje mesto provizoraesa gozdnega čuvaja. Prošnje je vlagati do 23. junija na direkcijo šum v Ljubljani
— Ljubljanska borza. Opozarjamo na razglas v zadnji številki »Trgovskega lista«, kjer je razpisano mesto razsodnika Ljubljanske borze. Prošnje je vlagati do 30. junija.
— Savez jugoslovanskih pevskih društev. Ministrstvo prosvete je potrdilo pravila Saveza jugoslovenskfh pevskih društev, v katerem so včlanjena vsa slovenska in srbska pevska društva. Izmed hrvat-skih pevskih društev so pristopili k udru-žemju Lisinski, Mladost in še nekatera tnaniša pevska društva, ki so se oddvojil^ od Saveza hrvatskih pevskih društev.
— Zakon o brzojavn in telefonu za celo kraljevino. Zakon o brzojavu in telefonu, ki je preje veljal samo za Srbijo, je sedaj razširjen na celo našo kraljevino.
— Reaktivlranle učiteljev. Povodom posameznih učiteljskih prošenj za reaktivi-ranje je glavni prosvetni savez odredil, da se v vsakem posameznem slučaiu izda poseben odlok. Načelno je ugotovljeno, da se lahko reakiivirato samo učitelj; (ce) izpod 32 let učiteljske službe, pri katerih je službovanje ocenjeno odlično in kateri se lahko izkažejo z uradnim zdravniškim spričevalom, da so za učiteljsko službo še popolnoma sposobni. K novemu zdravniškemu spričevalu je vedno prTožiti ono zdravniško spričevalo, s katerim je bŠ prosilec upokojen.
Ljubljana, 14. jnnija.
— Radio na trnovskem ribniku sprejema zadnji čas zelo čudne brzojavke. Do sedaj se je doznalo: 29. junija — Pevsko društvo »Krakovo-T rnovo« — Hribarjev gaj.
— Šentjakobčanl! Vabimo vas, zlasti svoje člane in članice, da se v čim največjem številu udeležite telovadbe in veselice Sokola II. danes v nedeljo 15. junija ob 3. uri popoldne na letnem telovadišču na Prulah. — Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj.
Maribor.
— Seja občinskega sveta se vrši v sredo 18. t. m. ob 7 uri zvečer.
— Mariborski veliki župan sprejema stranke vsak torek, sredo in soboto od 10. do 13. ure. Ob praznikih ne sprejema.
— Oblastni prostori. Minuli četrtek je mariborski vrliki župan dr. Pirkmajer sklical anketo raznih rrariborskih osebnosti na posvetovanie o porazdelitvi uradov oblastne uprave. Njegovo stremljenje gre za tem, da bi občina za primerno najemnino odstopila kako stavbo s potrebnimi prostori oblastni upravi, da se na ta način omosroči nastanitev vseh oddelkov mariborske oblasti. Tekom razgovora je mariborski mestni župan dr. GrčaT v Imenu mestne občine obljubil. da bo stvar podpiral in da bo dal to vprašanje že na dnevni red prihodnje seje občinskega sveto.
CeiJe.
Ljubljana.
DANES V NEDELJO OB 3. POPOLDNE VSI NA TELOVADBO IN VESELICO SOKOLA 0 NA TELOVADIŠČE NA PRULAH!
— Protldemonstraclie proti napovedanemu klerikalnemu shodu v Unionu je priredilo sinoči po ulicah več skupin Orjuna-šev, ki so vzklikale kralju in pa Orjuni. Policija je pridno patruljirala po ulicah, vendar razven v osamljenih slučajih ni Imela povoda intervenirati,
— Sprejem učencev v I. razred ljubljanskih srednjih šol za šolsko leto* 1921-25. Na I. drž. gimnaziji I. drž realni gimnaziji (Poljanska cesta) II. drž. realni gimnaziji (Bethovnova ulica) in drž. realk' bo vpisovanje učencev v I razred v nedeljo, dne 29. junija 1924 od 9. do 12. ure. Učenci naj S9 priglasijo v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prineso s seboj krstni list in <vbiskova!no spričevalo zadnjega razreda ljudske šole, Zunanji učenc.1 se lahko zjria-se tudi pismeno. Sprejemna preizkušnja prične v pondeljek 30. junija ob 8. uri zjutraj.
Društvo »Mladika« ima letos svoj redni občni zbor v sredo, dne 18. junija 1924 ob šestih popoldne v posvetovalnici Ciril-Me-todove družbe v Narodnem domu z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednice. 2. Tajniško poročilo. 3. Blagajniško poročilo. 4. Poročilo pregledovalnega odseka za upravno leto 1924-25. 6. Samostojni predlogi (§ 10 lit č) dr. pravil). 7. Slučajnosti. — K rr.nogobrojnl udeležbi vabi upravni odbor.
— Razstava ruske knjige in grafike.
Na razstavo je prišlo več kakor 70 reprodukcij stk moskovske Tretjakovske galerije. S tem je izpopolnjeni grafični oddelek razstave. Razstava je odprta do lnklusive 17. Junija
— DANES VSI V SlSKO na vrtno veselico Narodne Čitalnice, ki se vrši na senčnatem vrtu gostilne Vallavca. — Odbor.
— Opera proti Drami, V torek, dne 17- t. ni. igrajo solisti opere nogometno tekmo prot: solistom drame v sledeči originalni sestavi: Opera: Betetto — Kovač, Zathey — Kogoj, Zupan, Popov — Mohorič, Debevec. Banovec, Pugelj, Šubelj. Rezerve: Šimenc. Cvejič. Drama: Danilo — Ter-čič, Jerman — Plirt Sancin, Jan — Lipah, Kralj, Bertok, Smerkolj, Medven. Rezerve: Sest. Sodnik predsednik nogometne sekcij« S. K. IHrfjje g. inšpektor Negovetič. Od 3. ure dalje sodeluje na igrišču S. K. IErije orkester Dravske divizije pod osebnim vodstvom kapnika g, dr. Čerina. Tekma se Prične točno ob 6. uri popoldne. Predprodaja vstopnic J. Goreč, Dunajska cesta Ker ]e dobjček namenjen skladu za Borštnik-
XfTi<>*u sr*cxmeT,fk. pričakujemo obilne udeležbe.
— Fden najveličastnejših filmov, ki
je bil na prvi filmski razstavi v Turinu odlikovan z veliko zlato svetinjo »Senc a«, velika ljubavna drama, se predvaja še danes v kinu »Ljubljanski dvor«. V glavni vlogi nastopa velika svetovna tragedinia 11 a 11 a A1 -m i r a n t e. Krasni naravni posnetki iz najlepših krajev Italije. Predstave ob: pol 11., 3., pol 5„ 6., pol 8. in 9. url.
— Občni zbor Olepševalnega In tujsko-prometnega društva v Celju se je vršil v četrtek zvečer cb pičli udeležbi v Narodnem domu. Društveni funkcijonarji so podali Izčrpna poročila, iz katerih je bilo posneti uspešno delovanje društva v preteklem poslovnem letu. Pri volitvah je bil zopet izvo-lien predsednikom magistratn! svetnik g. šubic, v ostalem pa po večini stari odbor z malim spremembami.
— Žigosanje mer pred prodajo. Mestni magistrat je prejel od oddelka ministrstva trgovine In industrije v Ljubljani odlok, glasom katerega se morajo vse meTe In sprave za merjenje (tehtnice, uteži, dolžinske mere itd.), predno se dajo na prodajo ali v promet, uradno preizkusiti in žigosati.'Prestopki se kaznujejo po naredbi min. trgovine v sporazumu z min. A notranje zadeve.
— Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna »Pri Križu« na Cankarjevi cesti
Sokolstvo.
Jugoslovenski Sokoli na Olimpijadi v Parizu. Meseca julija se vrši v Parizu mednarodna tekma, ?,ntere se udeleži, kolikor je dosedaj javljeno 7 narodov — med njrmi vrsta Jug. Sok. Saveza. Vrsta je sestavljena ter se vrši trenaža že od 15. maja t. 1. Pred nekoliko dnevi smo razposlali na vsa sokolska društva primerno število srečk »Olimpijskega odbora«. Cena srečk je Din 10.— Poživljamo vse brate in sestre, da pridno segajo po teh srečkah. Izkupiček vseh teh srečk je določen edinole za stroške naših tekmovalcev. Tozadevni stroški bodo veliki, dolžnost vseh je, da jih pomagajo kriti. Žrebanje srečk se vrši 26, junija t. 1. ?rečke morajo biti razprodane do 20. t m. Bratje na delo, da bo naš uspeh popolen. Vse prispevke za kritje teh stroškov je pošiljati na Jug. Sok. Savez v Ljubljani. — Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza.
Šport.
— Prvenstvene tekme II. r. se nadaljujejo danes dopoldne na igrišču Ilirije. LASK nastopa ob 10. uri proti Slaviji, predtekmo igrata rezervi Slovana in LASK-a.
— Finale za nogometno prvenstvo SIo-
— venile za leto 1923-24. Na športnem prostoru Ilirije se sestaneta danes ob 18. uri v odločilni tekmi za prvenstvo Slovenije za sezono 1923-24 S. K. Ilirija, prvak Ljubljane In S. K. Maribor, prvak Maribora, jretji okrožni prvak, S. K. Celje je izpadel te konkurence s tem, da je v s^mifl-nalu podlegel Mariboru. Obe moštvi se nahajati v dobri kondiciji ter sta v zadnjih tednih dosegla proti istim protivnikom pritlično enake rezultate, kar daje današnji 'tekmi posebno privlačnost, ker je pričakovati docela otvorjene. napete Igre. Dosedanji prvak S. K. Ilirija nastopi k finalni tekmi s sledečim moštvom: Miklavčič — I ogačar, Beltram — Hus, Zupančič II, Lado
— Zupančič I, Milan (Doberlet), Učak, Oman, Vidmajer.
— Dne 26, Junija žrebanje srečk za olimpijski lond. Samo še 11 dni je čas do žrebanja srečk, ki bodo odločile, ali morejo na olimpijado naši telovadca', naši kolesarji in naši atleti. Zato pozivamo občinstvo, da sega pridno še zadnje dni po srečkah in jih kupuje ter pripomore na ta način zastopanju naše države na olimpijadi. Država do danes še ni določila podpore, dasi je že skrajni čas. Nai se javnost zave svoje dolžnosti, teir naj podpre olimpijski fond z nakupom srečk. Dobivajo se povsod. Cena je 10 Din za srečko.
„ , — IHrlJa : Ljubljanski team. V ponde-Ijek, dne 16. t m ob 18. uri 15 minut se vrši na igrišču Ilirije tekma med reprezentančnim moštvom Ljubljane, ki nastopi 19. t m. proti reprezentanci Maribora, tar I. moštvom S. K. Ilirije. Sestava ljubljanskega moštva, ki se glasi: Mihelčič (Ilirija) (Hermes), Pečnik (Jadran) — r?r"(J);Birsa (Primorje), Jamnik (J)
— Pretnar (P), Zetrtljak (H). Pleš (H), Mar-
tinah (J). Pevalek II (I), jc zelo močna ter L moštvu Ilirije najmanj rečeno enakovredna. Tekma je v stanu podati Izvrsten šport in obenem pregled našega najboljšega igralskega materijala. Od uspeha tekme zavisl definitivna sestava reprez. moštva.
— III. izbirna kolesarska dirka za Olimpijado. Jugoslovanski kolesarski Savez nam brzoiavlja, da se vrši start ob vsakem vremenu in nepreklicno v nedeljo dne 15. t. m. ob 4. uri zjutraj v Zagrebu. Dirkalna proga Zagreb—Zdan most—Celje— Ljubljana znaša 185 km torej približno toliko, kot dirkalna proga na Olimpijadi (188 km). Pri tel izbirni tekmi tekmuje približno 10 najboljših dirkačev Jugoslavije, vsled česar je pričakovat* najostrejšega boja. Izmed dirkačev Iz Zagreba bodo startali Du-kanovič prvak Jugoslavije, Šoštarko. Sovič, Truban, Kranjc. — Iz Slovenije Šolar, Gol-tes, od kolesarske Ilirije, Kosmatin S. K. Primorje in Prošek S. K. Danica. — Ob ugodnem vremenu je torej pričakovati na cilju na Dunajski cesti pri 1.200 km prve dirkače po 10. uri dopoldne. Rezultati med dirko, in sicer pasiranje dirkačev v Zidanem nvostu in Celju bodo razvidni v kavami Zvezda, Emona, pri Slonu in pred pošto. — Ker bode ta dirka odločilnega pomena za izbiro tekmovalcev za Olimpijado, bode imelo občinstvo izredni užitek ter bodo ob cilju postavljeni stoli na razpolago občinstvu.
— Klub kolesarjev In motociklistov Ilirija. Obvezni sestanek vsih kolesarjev kluba v nedeljo 15. t. m. ob 9. uri pred klu-bovim lokalom, na to skupni odhod na cilj III. Izborne dirke za Olimpijado. Zaeno se vabijo vsi kolesarji klubov v Sloveniji k temu sestanku. — Odbor.
— Kolesarska dirka leta 1893. V tem letu snujoči se Hrvat sko-Stovenski Savez priredil je dne 8. septembra 1893 na progi Zagreb—Zidani most—Celje—Ljubljana prvenstveno dirko, pri kateri je bil zmagova-lec^ g. Viktor Bohinec, član kluba Slov. blciklistov Ljubljana. Ustanovitev tega Saveza je bila takrat od strani oblasti onemogočena. V nedeljo dne 15. junija t. 1. se vrši torej po 31 letih zopet dirka po isti progi, katero priredi takoj po prevratu osnujoči se Jugoslovanski kolesarski Savez.
— Lovci! Vsak, ki se hoče udeležiti popoldanske strelske tekme na letečega zajca, prinesi s seboj dvocevko. Naboji se bodo . smeli rabiti le oni, ki se dobe na strelišču. Po končani tekmi na svidenje v steklenm salonu na Južnem kolodvoru. ZdaTl — S. L. D.
Sah.
(Urejuje M. Kragelj, podpreds. »LV šah. kluba.)
Rešitev končne študije št 2 H. Rlmsk-a, priobčene v »NaT. Dnevniku«, z dne 8. ju» nija 1924:
Beli: Kc4; d3; Lal; kmet e2. —
Črni: Ka6; kmetje: b7, c6, e5, f2, g4. -• Bei na potezi dobi na sledeč način:
1. Td3—a3 + Ka6—b6
2. Lal—c3 c6—c5
3. Ta3—al g4—g3 in zmaga.
4. Lc3—el in zmaga. —
Pravilno rešitev sta poslala gg. prd* A. Žitnik, Ljubljana ter L Kosec, bancfll uradnik v Ljubltaiit.
Rešitev ga I K. Celje ni predvidel* vseh mogočih variiant črnega Ostale r* šitve so vse nepovoljne. —
Končna študija št 3.
(Sestavil H Rinek.)
Beli: Kf2; Da2: Sf3;
Crni: Kf4; Dd3.
Bell ima potezo in dobllg*^
abcdefgh
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni In odgovorni arednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubija^
Lep, črn premog
s 4—5000 kalorij, franko Ormož tona a Din 300 prodaja Slovenska pre-mogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica štev. I.
Ljubljana
Gosposvetska c. št. 2
priporoča svojo bogato zalogo
pisalnih strojev
jur in .n;
šiil® strojev
za rodbine In obrt ter
Styria — DUrkopp — Orožno kolo § (Waffenrad).
: Ceniki zastonj in franko.:
FRBRE EERBB,Mažo.Z. v Domžsloh ppl LiuDljaci
tovarna
sSamnlkov In klobukov
zalogs v Celju, Gosposka ni. 4.
Popiavils se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernova ulica št.o. na dvor. Kovačevič STršan.
Vodovodna inštalacija m kleparstvo
Franjo Dolžan
Celje
prevzema vsa v gori O" menjeno stroko spada* joča dela in popravil®* Naprava novih strelo* vodov in poprava istih*
uwmM
MiMt
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE ZAGREB, izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
Umetna gnojila
prvovrstni rudninski super-fosfat, superfosfat iz kostne moke ter razna mešana gnojila po naj nižjih konkurenčnih cenah dobavlja tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku.
AVTO-VOZI
BREZ-BENCINA
KURI-Z-OGLJEM
ZAHTEVAJ ■ PROSPEKTE
3UGO-HAG
LDUBL3ANA-BOHOBIČEVA.UL.-24
TE.-560
 —-  	*****	^^ernajaK vn;, Kies ui;. mar-	lllllilllllllllH	V	—	^	^
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA!
~ EKSPOZITURE; 71
POPRUZMSCEi
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi).
KAPITAL In REZERVE Din 18,300.000*-
Izvršuje »se bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: Trgovska.	telefon: 139, 146, 458.
Konjice Meža-Dravograd jL
<5	——oiavnca	Drzojavi: rrgovsKa.	Telefon:	139,	146.458.	M
Gospodarstvo.
Jadransko*Podunavska Banka.
(Nadaljevanje.)
Podunavsko Trgovačko Akcilonarsko “Bistvo je bflo ustanovljeno v Beogradu Po odobrenju ministrstva narodne pribrede z dne 6. oktobra 1911. Osnovale n h*?1 . P3^ banka v Zagrebu, ki radi Političnih razmer ni mogla v Beogradu ustanoviti lastne podružnice — ob sodelovanju svojih bližjih prijateljev iz pre-ca&sloJi krajev in srbijanskih privredni-*ov Vlada in Milana Iliča, Godevca, Stefanoviča in tovarišev.
Čeravno po imenu trgovska institu-le dejansko popolnoma bančna ^stanova, ki glasom čl. 3 svojih pravil •ooavlja vse bančne in kreditne posle v Vzavi, kakor tudi v inozemstvu, ki spa-J™v stroko mobilnega kreditnega za-
sama ta tekstacija je zelo ka-‘Rkteristična in ker je kratkoročni tr-■•PVskl posel tipično mobilen kreditni !»nf t *Ucb samo ime trgovske družbe i^kakor ne kolidira s tem stvarnim de-n» *im pr°2ramom, ki se nanaša poslej v«u bančn° delovanje tudi na do-ilevanje posojil na podlagi blaga in Uedelskih produktov, kakor tudi na “Kovanje s temi produkti slfn i>^Unavsk° Trgovačko Akdjonar-~"u|Stvo je bilo takoj v začetku svo-delovanja lepo sprejeto v beograj-turt^^i’ v ČaršUi, v kateri je uživala njegova matična institucija — Srp-soHd ka v ^Krebu, renome posebno 5ne’ zdrave in stroge nacijonalne d *ovue- In radi tega se je moglo Po-tJ^vsko Trgovačko Akcijonarsko dru-0 okoristiti z vsemi beneficiji, ki so Predvidevale zakonske ustanove.
Perii^ svetovno vojno, v oni kratki zalo ti v kateri je delovalo, je poka-č0b(A°dunavsko Akcijonarsko društvo d0br0 ^Pitate, pokazalo je, da ima to, j P°dlago in da je bilo razlogov za--' A *e osnuje. Mnogo se ni dalo na-
dobi Srbija se je tedaj nahajala v "atonalnega pokreta: bila je to ®erv aIkanskih vojn in pa končno oni tov°Zn* intermezzo med temi in sve-^vvtio vojno, ki je v temeljih spravila v ered vse gospodarsko življenje, v Beo-jP^du in na teritoriju Srbije pa takore-®oč upropastila vse, kar se je upropa--Hl dalo. Kakor cpislijc ravnateljstvo samo v nekem svojem poročilu — »naša “Povina in poslovne knjige so bile polkom vojne shranjene in skrite v Ni-P- Toda Bolgari so jih našli in odnesli kr>i da dmi o našli prav ničesar, s ko-er bi mogli delo začeti nanovo;
kasneje se nam je posrečilo po težkih naporih, da smo našli v Bolgarski našo imovino in jo zopet spravili domov, toda naših poslovnih knjig in našega predvojnega arhiva nismo mogli najti niti do sedaj, iz česar se najbolje vidi stanje, v katerem se je nahajal zavod v času nacijonalnega ujedinjenja.
Ker torej zavod ni imel poslovnih knjig in ker so bila poleg tega radi tedanjih moratorijskih odredb in vsled splošne konstelacije gospodarskih odno-šajev v državi vsa aktiva in pasiva popolnoma imaginarna, vsaj dotlej, dokler se ni vsaj nekoliko uredilo stanje, ki ga je izzvala in napravila svetovna vojna, je moral pričeti zavod popolnoma novo življenje. Z ozirom na to srečamo v prvi povojni bilanci z dne 31. decembra 1919 interesantne sumarne pozicije »predvojne družbine aktive« z Din 3,039.369.18 in »predvojne družbine pa>-sive« z Din 1,796.250.58, ki so likvidirane v sledečih dveh letih do neznatne vsote, tako, da se končno v bilanci za L 1922 sploh več ne pojavljajo.
Podunavsko Trgovačko Akcijonarsko Društvo je bila prva srbska institucija, ki je po vojni pričela z delom na beograjskem tržišču in sicer je posvetila družba v prvem času (1919 in 1920) vso svojo pozornost uvozu in izvozu, kar je naravno v eri nove obnovne akcije, ki se je vodila na teritoriju cele Srbije. Promet zavoda v teh blagovnih poslih je znašal tedaj preko 200 milj. dinarjev; znatno pa je bilo tudi ono delo, ki ga je izvršila družba kot komisijonar ministrstva prehrane in obnove države. Tudi v tem prvem letu obnovitvenega dela je imelo Podunavsko Trgovačko Akcijonarsko Društvo na kapital 1 milijon 200.000 Din za 1 milijon 255.000 Din brutto-dohodkov, torej več kot 100 % in prt tem vsaj tri četrtine iz naslova blagovnih operapij.
Ta predvojni akcijski kapital, ki je znašal 1,200.000 dinarjev, je bil povišan tekom leta 1920 na 6 milijonov, leta
1921 na 10 milijonov in končno junija
1922 na 20 milijonov dinarjev, s katerim kapitalom poleg izkazanih rezerv s preko 6 milijonov dinarjev je vstopilo Podunavsko Trgovačko Akcijonarsko Društvo v sestav nove Jadransko-Po-dunavske banke.
_ Njegovi posli v splošnem od ujedinjenja pa do sedaj so se kretali takole: kole;
Dinarska veljava (v tisočih)
•Akcijski kapital . Rezervni fondi hranilne vloge Upniki
Meniini krediti . Kontokor. krediU .
efekti . . Gotovina
Letai Sfctl dobiček
iilQ ie tia do početka leta 1922 je go-podunavsko Trgovačko Akcijonar-0 v Klavnem, kakor sem že dj omenil, blagovne posle; toda ra-kajj domenjenih razmer leta 1922	—
rali r I^0ro^a direkcija — »smo se mo-ker ^ izvoznem poslu znatno omejiti, v j nestalnost in nagle spremembe ^ j znih carinah samo otežkočale po-bost lmveC 80 0610 °Krožaie tudi sigur-tv, dita pri izvoznikih; te okolišči-nam nalagale največjo previdni vzdržljivost1)
°d tega časa pa glavni dohodki Iz v??® ne rezultirajo več, kot nekdaj, 'it h**°VnIh komisijskih poslov, temveč ko^r^nih operacij, in tako odpade že y J*? leta 1922 od brutto-dohodkov ^	”	Din	6,187.594.01	na ta komisij-
M^>sel samo ena šestina, dočim je t]e “Rio na primer še leta 1919 od let« !liJon i^nda, ki je znašal 1 in četrt miti^ ^dinarjev, polnih 50 odstotkov (Din sjfcČ?®—) na prihod iz blagovno-komi-^ transakcij.
^to .^talem je Podunavsko Trgova« tRavin Cik)nars,fC> Društvo, kakor je ^ovai 1,2 K0™!® tabele, stalno napre-"ogah v vseb važnejših poslovnih pa-*)T~' Edino pri hranilnih depozitih, ki 7£nsli leta 1922 od 7 in četrt milijo-igja^nrjev, opažamo minulega leta tod- aa«dovanje na 4 in pol milijona; se ne sme smatrati za posledico nezaupanja nap ram instituciji, logična konsekvenca veli« tUtai,. ^vpraševanja po privatnem ka-,^Jn zelo visoke obrestne mere’),
bfle kasneje uvedene tudi še cartna, je bi s tem večji tz-'^fr*Jposel popolnoma onemogočen in »fT®*!* popolnoma prenehal Splošno karakterističen pojav v Bao-"* reEttltat pretirane gradbene aktlv-kateri 80 Ule gradbene režije UbJuJ Ocenjevane, a jakost lastnih ka-Precenjena.
1619	1920	1921	1922	1923
1.200-0	6.000-0	10.000-0	20.000-0	20.000-0
43-1	4.870-0	2.400*0	5.730 4	6.145-8
1.054-7	2.214-4	4.017-8	7.208-6	4.589-0
10.203-4	35.039 0	50 661-1	27.798-6	42.745-0
304-7	2.268-1	9.889-9	23 498 8	80.069-5
9.422-9	41.180-2	60 560 1	34 001-0	42.955-9
15-5	1.415-3	1.0709	5.071-8	3.753-8
1.691-2	4.919-8	/ 8.268-2	5.064-2	3.825-5
186.0	1.642-9	1.469 4	2.213-0	3.289-7
ki je vplivala na posamezne hranilce, da placirajo svoje vložne kapitale pri privatnih izposojevalcih za mnogo večjo obrestno mero, kakor je ona, ki jo je mogoče dobiti pri rednem bančnem obrestovanju. Pri tem je treba zabeležiti tudi to, da je bilo ravno Podunavsko Trgovačko Akcijonarsko Društvo ena Izmed onih fnstituclj, ki Je kon-sekvehtno, izmed vseh beograjskih denarnih zavodov, plačevala najmanjšo obrestno mero na uloge (pa tudi na pla-cirane kredite.)
Ona ima zlasti lep beograjski posel, da rečem tudi čaršijski in ie gotovo ves kapital, s katerim dela (80 do 100 milijonov dinarjev) placiran na beograjskem tržišču. Njena klljentela je trgovska, krediti so kratkoročni in ves kreditni portfelj popolnoma mobilen. Poleg tega vrši Podunavsko Trgovačko Akcijonarsko Društvo kot afiliacija Srp-ske Banke v Zagrebu, vse posle te dobro tazvite bančne organizacije, v kolikor se nanašajo na teritorij Srbije in onih krajev Vojvodine, ki niso podvrženi kompetenci Centralnega Kreditnega zavoda, tej novosadski filijali Srpske Banke.
Kot šesta točka dnevnega reda na sedmem rednem zboru Podunavskega Trgovačkega Akcijonarskega Društva, ki se Je vršil 11. maja, je bil predlog upravnega odbora o zedinjenju 'z Jadransko banko v Beogradu. Ta predlog Je bil na zboru sprejet In s tem je Podunavsko Trgovačko Akcijonarsko Društvo končalo svoj historijat, da se utopi v močnejšem razsežnejšem in ši-rokogrudnejšem organizmu, v novofor-mirani instituciji Jadransko-Podunav-ske banke.
V.
Jadransko Podunavska Banka je
bila formirana v prvi polovici meseca maja. Gna že živi in dela kot edinstvena institucija ■ kapitalom 120 milijonov
dinarjev in s prostrano filijalno mrežo, ki obsega v Hrvatski: Zagreb, v Bosni Sarajevo, v Sloveniji: Ljubljano, Bled, Celje, Kranj, Prevalje in Maribor ter končno v Dalmaciji Dubrovnik, Cavtat, Ercegnovi, Jelšo, Korčulo, Kotor, Met-kovič, Šibenik in Split. S tako filijalno organizacijo in pomočjo svojih afilacij v naši državi (Slavonska Agrarna Štedio-nica v Osijeku in Hranilnica v Murski Soboti), v Severni Ameriki (Frank Sak-ser State Bank, New-York) in v Južni Ameriki (Banco Yougoslavo de Chile) bo imela Jadransko Podunavska Banka zelo dobro zvezo z jugoslovenskim elementom v vseh kraiih, kjer ta živi.
Razume se, da se bodo morale izvršiti v postoječi filijalni mreži izvestne korekture, zlasti kadar Izvede sedanja Tadransko-Poduravska Banka v svoji fedi daljnjo koncentracijo kapitala; toda ona ne bo imela niti v svoji bodoči filijalni ekspanziji velikih težkoč. Na vsak način bo morala posvetiti polno pozornost Južni Srbiji, morala bo even-tuelno otvoriti filijalo tudi za Cmo goro (ali prenesti ono iz Kotora na Cetinje), poleg tega pa tudi razširiti in izpopolniti obstoječe crganizacije v Bosni, Hrvatski, pa tudi v Vojvodini.
Tu se nam vriva zopet interesantno vprašanje: ali bi došlo do te kreacije, če bi bila na kak način Jadranska banka obvarovana one atake, kJ se je izvajala proti njeni organizaciji v zadnjih dveh letih? Jaz mislim, da ne bi. Ne bi vsaj mogel trditi, da bi prišlo do kooperacije s Podonavskim Trgovačkim Akcijonar-skim Društvom.
(Dalje prihodnjič.)
Tržna poročila.
žrro.
Novi Sad, 13 Pšenfca 295 do 300, koruza 227.5 do 237.5, moka »0« 455 do 465. »6« 340 do 345 Tendenca nespremenjena. Prodanih je bilo 7 vagonov pšenice. 60 vagonov koruze In 6 vagonov moke.
Budimpešta. 12. Junij. (V tisočih madž. kron.) Pšenica 312.5 do 330, rž 270 do 275, Ječmen za krmo 290 do 300, za pivovarne 315 do 335. oves 320 do 325, koruza 270 do 280, otrohi 230 do 235.
ŽIVINA.
Budimpešta. 12. iunij. (V tisočih madž. kron.) Goveji trg. Dogon 925 glav. Voli I. 16.5 do 19.5, ostali 9.5 do 16, biti M do 18, bivoli 8.5 do 13, krave 15 do 17.5, izjemoma 18 do 18.5, slabše 9 do 14.5, mršava živina 7 do 19. junci 10 do 16. Tendenca živahna. — Svinjski trg. Dogon 1450 glav. Lahke svinie 23.5 do 245, srednje 24 do 25.5, težke 24 do 27. Tendenca mirna.
NARODNA BANKA.
Dne 8. junija. V milijonih dinarjev.
Aktiva: Kovin, podloga 445.7 (+ 2.7), posojila 1.371.9 (— 7.9), račun za odkup kronskih novčanic 1.208.2, račun začasne izmene 387.9. državni dolg 2964.0, vrednost državnih domen, zastavljenih za Izdajanje novčanic 2.138.3, razni računi 114.8; aktiva skupno 8.631.0
Pasiva: Vplačana glavnica v kovanem zlatu 25. rezervni fond 5,6, novčanlce v obtoku 5.512.0 (— 11.8), državni račun začasne Izmene 387.9, državne tirjatve 86 (— 105), razne obveznosti 491.4 (+ 14.9), državne tirjatve za zastavljene domene 2.138.3, ažija za kupnino zlata za glavnico in fonde 61.8; pasiva skupno 8.631.0.
Obrestna mera za eskompt menic 6%, za posojila profi zastavi 7% letno.
X Finančni minister o našem dinarju.
Minister financ dr. Stojadinovič Je izjavil dopisniku »Politike«, da trenotno situacija tujih deviz in sedanji padec dinarja ne moreta prinesti večje škode. Kajti šele po štirih mesecih tega leta se Je izvozilo Iz naše države'976.000 ton v vrednosti 2786 milijonov dinarjev, dočim se Je v isti dobi preteklega leta izvozilo za 203.000 ton, t J. za 786 milijonov dinarjev manj. Obtok novčanic v oktobru 1923 je znašal 6 milijard, dočim znaša danes le 5 In pol milijarde. Naš izvoz je torej narastel, proračun Je uravnotežen In obtok novčanic zmanjšan. Olede bodoče žetve se Je izrazil minister, da bo zelo dobra. In da bo tudi pridelek sladkorne pese in tobaka obilnejši nego preteklo leto tako, da bomo s sladkorno peso krili ne samo svoje domače potrebe, temveč je bo preostajalo nad 1000 vagonov za Izvoz. O posojilu monopolske uprave je izjavil, da je sklenjeno z neko angleško skupino, da bo znašalo 30.000 funtov in se bo obrestovalo z 9 procenti; ta nizka obrestna mera najlepše dokazuje zanimanje angleških finančnih in gospodarskih krogov za našo državo ter daje lepo spričevalo o njenem stanju.
X Carinski dohodki v tretji dekadi ma|a so znašali 49,409378 dinarjev, v istem času lanskega leta pa 42,656.946 dinarjev. Skupni carinski dohodki od začetka aprila do konca tretje dekade maja letos so znašali 284,926.804 dinarjev, v istem času lanskega leta 258,509.270 dinarjev. Največ dohodkov ie dala zagrebška carinarnica na Južnem kolodvoru (6,789.503), dalje beograjska kolodvorska (5,493.927) in nato ljubljanska carinama (4,136.814 dinarjev). Ostale carinarne v Sloveniji so imele v tretji dekadi maja dohodkov: Gornja Radgona 160.702, Jesenice 1,011408, Maribor 2 mHl. 333369. Rakek 694.471, Celje 819.083 dinarjev, — Skupni dohodki v maju »o znašati 141,013.136 dinarjev.
X Pojemanje bančne konjunkture r Madžarski. Radi pojemajoče konjunkture aa borzi Je vrnilo v zadnjih mesecih preko 100 madžarskih bankirjev in trgovcev z efekti »voje koncesije.
X Za znižanje železniške tarife za pivo ali pa vsaj za izenačenje s tarifo za prevoz vina so zaprosile pivovarne. Obrnile so se s prošnjo na trgovinsko ministrstvo za tozadevno intervencijo pri prometnem ministrstvu.
X Ameriški kredit nemški zlati diskontni banki Je bil zvišan od 5 na 25 milijonov dolarjev.
X Prepoved uvoza ovsa v Češkoslovaški. Češkoslovaška vlada bo izdala te dni uvozno prepoved za ove*.
To in ono.
§4ov važen izum: Welsov pogon.
Vsak potok, navaden rečni tok, plima In oseka itd. dovolj gonilne moči za električne centrale. —Ladje in zrakoplovi
Ko sem v nekem »Dunajskem pismu« 'e na kratko omenil ta izum, so se takoj oglasili čitatelji »Narodnega Dnevnika«, naj jim kaj več povem o njem. — Danes Jim moram izpolniti željo.
V velikem laboratoriju dunajske tehnike so izvajali pred nekaj meseci zanimive poskuse z Izumom povsem prevratne gonilne naprave, k( bo ogromne važnosti v zgodovini tehnike. — To je bil izum avstrijskega inženerja Welsa, o katerem je izjavil široko znani vseučiliški profesor Budan, da pripada med najvažnejše izume človeškega duha v zadnjem stoletju. — Inž. Wels je izumel gonilno napravo, ki se bo mogla uporabljati pri ladjah, zrakoplovih in strojih na vodni ali veterni pogon.	—
Kakor prej že več iznajdb, tako Je tudi ta prišla iz genijalnega opazovanja prirode. — Kakor že marsikateri raziskovalci poprej, tako se Je tudi inž. Wels bavfl z rešenjem ne samo teoretski zanimivega vprašanja; v čem je zapravo poseben način premikanja ribe v vodi in ptico v zraku. Ribi in ptici je dala priroda tajinstveno životno silo, da moreta plavati ali letati. Učenjaki so merili veličino te životne sile in našli, da ono, kar s to silo opravijo živali v vodi ali v zraku, daleč nadkriljuje ono, kar proizvaja moč strojev na parnih kotlih ali na modernih zrakoplovih.
Trebalo je torej samo odkriti to skrito tajno prirodo, kako se uporablja ta životna sila za gibanje živalskih teles, in potem najti tehniška sredstva, kako prenesti tako silo za koristnejšo uporabo stiojej' nego je bilo to doslej.
Veliko let se je Wels mučil s tem problemom, dokler ni takorekoč izsilil to dolgo čuvano tajno prirodo. (Med drugim Je n. pr. priščipnil ribi rep — In takoj je opazil, da riba ne more več plavati naprej.) In potem Je preteklo zopet veliko let, dokler ni iznašel svoji najdbi odgovarjajoče taktične konstrukcije, s katerimi bi mogel izkoristiti rezultat svojih raziskovanj za praktične cilje.
Vspeh je popoln. Poleg dunajske tehnike ga potrjuje tudi svetovnoznana tehnika v Scharlottenburgu (prof. taj. svetnik E. Reichi). V 22. dTŽavah je iznajdba že oa-tentovana — a sindikat pod vodstvom Oesterreichlsche Elsenbahnverkehrsanstalt in Wien I, Volksgartenstrasse 3 je prevzel v svoje roke industrijsko izkoriščanje teh patentov in gradi v svojih tvornicah stroje po tem novem izumu, po principu »transla-cljskega pogona (Translationstrieb) ali po Weisovem pogonu (Welstrieb).
Nisem tehnik, tudi mi niso znani slovenski tehniški Izrazi, da bi mogel umljivo podati, kakšen ]e to Izum. To je v bistvu nekaka pravokotna plošča (ali več njih), ki čvrsto pritrjena s plenlovim drogom proizvaja s pomočjo krožnega pogona njihajoče gibanje — slično gibanju ribjega repa. Ta zelo enostavna konstrukcija bo vršila na ladjah, zrakoplovih in strojih na vodno silo ono ulogo, ki so Jo imeli doslej vijaki pri lad5ah in zrakoplovih in pa vodno kolo. — Poglejmo nekaj praktičnih primerov.
Na ladjah daje W el so v pogon to prednost, da Je prostor pogona večji nego pri vijaku ali kolesu, zato večja brzina in pri Slepih večja možnost potezanja. Welsov pogon Je tudi. bolj mirnega gibanja In ne povzroča tresenja ladje in valovanja vode, ki ostaja mirna. Vrhutega Je We1sov pogon prav majhen mehanizem, zlasti pa da ni visok, zato ne potrebuje tako visoke vode kakor vijak ali kolo. — Tako torej morejo ladje na Welsov pogon plavati po plitkih vodah In po rekah bliže proti Izviru. — Ako spustimo po vodi dva enaka čolna, bo plaval VVelsov čo’n bolj mirno in z istim potroškom mnogo poprej dospel do cilja. (V soboto so izvedlj ta poskus v kanalu Donave na Dunaju — in Welsov čoln je pustil drugega daleč zadaj I)
Pri zrakoplovih je uporaba tega pogona izredne važnosti, kajti ta gonilna plošča služi mesto vijaka (propelerja) In kakor iz-držaina ploskev. — Sila, jd jo daje motor, pretvarja se pri Welsovem pogonu v njihajoče gibanje te plošče; namesto zrakoplova na vijak imamo Welsov zrakoplov, ki oponaša ptičje letanje. Vrhu tega še povsem odpade šum in ropot vijaka, ki je v bližini oglušujoč, da ne slišimo plava po zraku. Kaj to pomeni, ni treba pravitil —. Pri Welso-vih zrakoplovih ni takega gibanja zraku, ki povzroča prenaglo okretanje vijaka, a da se to ukloni, porabi se večji del -motorne sile. — Vsled tega dejstva potrebuje Welsov zrakoplov za 2 osebi le 5 do 8 konjskih sil, dočim zmajev zrakoplov rabi za isto pot 20 do 25 konjskih sil. Welsoy zrakoplov porabi veliko manj bencina, torej more napraviti veliko daljšo pot, ne da mora na zemljo edino zato, da si naloži bencina. — Se prav posebej pa bo služil Welsov pogon zrakoplovom brez motorja, pri katerih bo zadoščal samo eden pomožni motor.
Največjo važnost za široke mase ljudstva pa bo Welsov pogon v vodah nizkega padca, od pol do enega metra višine. V zadnjem času se je obnesel celo že pri 15 cm. V takih vodah doslej niso mogli uporabiti nflcakega praktičnega vijaka (turbine),
a od kolesa je došlo le malo pogonske sile. Navadno kolo trči tudi v večjem delu iz vode, po zimi zamrzne in vsaka malenkost ga zaustavi. Vse to odpade pri Welsovem pogonu, ki je majhen in nizek aparat ter ostaja vedno pod vodo, pa naj bo še tako plitka. — Stroj, ki je v sebi zatvorjen agregat, se jednostavno potopi v tok vode in padec pol do enega metra nastane sam po sebi. Odpade vsako delo v betonu in sploh vsaka priprava v vodi in nad njo. — Pri velikosti 1.60 :0.80 metrov prereza, da ostanemo pri večini že izvedenih del, deluje taka naprava pri enem metru padca in 3 kubičnih metrih vode v sekundi — s 16 konjskimi silami (400 do 500 okretov v minuti). Prenos na direktni pogon dinamo za razsve-čavo ali gonilno silo je čisto enostaven — položi se pas — in tako ima kako srednje gospodarstvo dovolj električne luči in gonilne sile.
Dosiej so morali za večje elektr. cen-traile izvršiti velike gradbe v betonu Itd., 'ustvariti Je bilo treba umetne padce z Jezovi. Poslej pa bo n. pr. tok Save ali Soče povsem zadosten za pridobivanje velikih množin konjskih sil. Na Donavi od Pasave do ogrske meje računajo na več milijonov konjskih sil, ne da bo treba le vinarja potrošiti za kake prepriprave. — Dovolj 5$, da novi aparat potope v tok Donave, vsled naraščanja in padanja vode ga pritrdi na dva pontona — in delo je dovršeno.
Ideja, da bi kako Izkoristili plimo in oseko ob morskih bregovih, ni nova, — ali rešil jo Je šele Inž. Wels s svojim izumom. ,. Pritekanje in odtekanje morja ob obrežju za- * došča za VVelsov pogon. Torej vsi prebivalci ob morskih bregovih bo:v mogli postati deležni dobrot tega izuma.
Welsov pogon se da praktično Izkoristiti celo za vožnjo s — samnl, torej avto na saneh. Kanadska vlada se zelo zanima za tak »avto«, ki bo ogromne važnosti v tej ogromni državi — zime in snega. — »We!tkraft-konferenz« v Londonu, ki bo menda 26. t m. Ima na dnevnem redu razprave o W^lsovetn pogonu. — Amerikanska vlada je povabila strokovnjake z Dunaja, da bodo PTedavuli O-tej Iznajdbi.
Za Jugoslavijo bo ta izum ogromnega pomena, kajti veliko imamo rek ta potokov, kjer si z malimi stroški postavimo električne centrale. Vrhu tega — ladje in zrakoplovu Prijatelji napredka, razmišljajte, pripravite se, da ne boste zopet zadnji deležni dobrot tega Izuma! — V enem mesecu bom poročal o zadnjih predpripravah za tovarniško proizvodnjo teh aparatov. — Interesentom sem na razpolago. Naslov: Dunaj VIL. Stift« gasse 21-17. v	A.	G.
#    __________________________________
Gospod Picard.
Senzacij željno pariško občinstvo Je doživelo te dni zopet zanimiv slučaj, kakršnih sicer v Parizu ne manjka, ki pa ostanejo večinoma tajni.
Gospod blagajnik Komične opere, Picard, ni postal predmet zanimivosti zato, ker je poneveril pol milijona frankov in tudi ne zato, ker je živel dvojno življenje — podnevi je bil dobeT in tih uradnik, pri zajtrku In kosilu dober zakonski mož, ponoči pa zvest prijatelj lepe male Julije — vse to ni nič nenavadnega. Gospod Picard je zanimiv predvsem zato, ker se je vsak večer po končanem delu v gledališču peljal v zapTtem avtomobilu v hotel, kjer je imel v najemu stalno sobo, v kateri se je mudil vsak večer dvajset minut Zakaj? Da se Je preoblekel? Kaj še! Zato, da se ie pomladi]! Policija Je našla v njegovi hotelski robi šest dragih vlasulj, bogato garderobo tn polno olepševalnih sredstev.
Blagajnik je bil staT 63 let. Vsako Jutro je bil za en dan starejši In vsak večer za dvajset let mlajši. Za svojo Julijo je najel posebno stanovanje, kamor je zahajal vsako noč. —
Vsako jutro okoli tretje ure je prišel stari, neelegantni in revni blagajnik domov ter še pri slačenju pritoževal čez neprijetno blagajniško delo, ki mu krade celo nočne ure. Potem je dežel v posteljo poleg svoje pridne žene, s katero je živel 34 let.
Kakšna lepa. junaška eksistenca! Poi-božansko življenje kljub nedovoljenemu poseganju v gledališko blagajno. Čez dan življenje poštenega in spoštovanega meščana, zvečer pa sladostrastna metamorfoza na strani male Julije. Ali ni to sreča?
Ne. gospod Picard ni bil srečen. In to Je najzanimivejše v tem slučaju. Picard se Je sam prijavil policiji ker ni mogel več prenašati svojega polbožanskega življenja. Mož s 63 leti vendar ne more pozabiti svojih let kljub olepševalnim sredstvom, tudi ne v Julijinem naročju — in tu še najmanj! Končno mora vendar ie spoznati, da ie ob desetih zvečer njegov prostor v nlegovj lastni posteljil
In vendar je vzdržal kar štiri leta! Sti-ri leta se Je šminkal, parfumlral in si privezoval ok&l! trebuha životnikl Končno pa je le vzdihnil: Hitro v najbližjo jetnišni-oo 1 Star človek se mora vendar odpočiti!
BRIVEC IN POSLANEC.
»Cri de Pariš« poroča, da je bfl po-
leg 143 odvetnikov in 32 zdravnikov Izvo-
ljen v francoski parlament tudi brivec Brt-gauet. socialist. Brigauet je vsako jutro bril
v svoji brivnici najhujšeka komunista v domačem kraju. Toda ta ga je prevaril. Pričel je zahajati k drugemu brivcu in pred volitvami je postal kandidat na komunistični Usti. Bricev se je takoj maščeval Dal je nalepiti lepake z vsebino: Sodrugi! Kadar bo ta človek hotel govoriti na shodu, tedaj ga dobro poglejte! Oglejte si njegov obrit in našminkan obraz! Alt je tak človek delavec? Noben delavec ne more voliti človeka z obritim in našminkanim obrazom. In brivec le zmagal. Po svoji zmagi je nalepil na okno svoje brivnice listek tele vsebine: Išče se brivski pomočnik: Plača 48 frankov na dan brez hrane In stanovanja. Izvoljen sem za poslanca ta zato potrebujem pomočnika. ki bo vodil dalje mojo obrt — Brigauet. brivec in poslanec.
F E M I N A
Pridite...
neplačljivo lepe bregove. Spomnimo se naše plebiscitne komisije, ki se je pred štirimi leti tu bojevala breznadejno I proti angleškim, italijanskim in nemškim | članom. Melanholija nas obide ob pogledu na divote, prigoljufane od premetenih Nemcev v nepošteno aranžirani igri Na one čase pa, ko Je lepša jugoslovan-
Naši mali in veliki vlastelini se selijo na svoje poletne dvorce: na prijazen gradič pod bukovim gozdom, na prista-vo poleg pilame ob šumečem gorskem poroku, v preurejen očetov dom sredi bogatega kmečkega posestva, v lično vilo ob jezeru. »Pa nas vendar kaj obiščite, ko pridete tam mirno.« »Da pridite, pridite gotovo, drago nam bo.« »Kar za par dni pridite, res, kar pridite.«
Pridite, pridite . . .
Slovanska gostoljubnost je sicer slovita. Kar pridite! Vse te kliče, vse te vabi — a nihče te ne pozove. Morda boš resnično dobrodošel — čeprav se ne bodo že peti dan trgali oblaki in jim bode manjkal četrti za tarok. — Morda se bo celd to ali ono solnčno nedeljo de-kličje oko hrepeneče oziralo po stezi. Morda bodo sveže rože v salonu čakale baš na tvoj prihod ...
In ti ne boš prišel.
Kakč bi nekf? Ali kar s sprehodno palico v roki, takole mimogrede? Ali z zobno krtačko v globini žepa? S pižamo, sramežljivo skrito v mapi za akte? Ali kar s feovčekom, ki ga pustiš previdno na postaji in se ž njim že s prihodnjim vlakom silno ženiran vračaš, ko si tako en pasant začul iz pritlične kuhinje prijazen vzklic:	Ježeš, še
eden . .. Ce bi človek vsaj preje vedel ...
Zakaj pa ne bi preje vedel?
Ali je res ta način gostoljubnosti »višek«? Ko je takorekoč ves svet povabljen in ko v enomer trepeče gospodinja^ koliko gpstov se bo danes prisedlo k njeni gostoljubni mizi? Ko bi tako rad ostal par dni, in bi te še rajši prijatelji pridržali pa baš sedi v sobi za tujce že petnajsti dan gospod, ki ne ve kako se reče »Prisrčna hvala« in »Zdravstvuj-te«? Ali pa slučajno zaideš v družbo športnikov, ti pa si filozof, prideš, da bi prekramljai par tihih ur pod senčnatim orehom z milo gazdarioo, pa pravkar aranžirajo brakado, piknik v gozdu, izlet na Golioo...
In to se ti primeri tam, kjer si res iz toplega srca dobrodošel.
Kaj šele ondi kjer so bile prijazne vabilne besede — le besede?
, Pa tja itak ne greš. Tvoj tanki slut,
tvoj fini takt razloči takoj ton, razume gesto. A vendar ti ostane nekak občutek nevljudnosti in na jesen ne veš, ali bi oddal vizitko v oni hiši ali ne.
Tudi način, kako se nudi, sprejema in kvitira gostoljubnost je stvar kulture in civilizacije. My home is my castle — Moj dom je moj grad — pravi Anglež in drži vežna vrata skrbno zaprta. A če, in ko jih prostovoljno odpre, takrat jih odpre na stežaj — in ko stopaš v njegovo hišo imaš brez gostobesedne dobrodošlice občutek: Tu si skoro kot doma pri seta.
Ko povabiš pismeno prijatelja pod svojo gostoljubffo streho, pristavi lepo datum, kdaj in za koliko časa je dobrodošel. Kako prijetno je sprejeti pisemce: Ali ne bi hoteli soboto, nedeljo in ponedeljek prebiti pri nas na Bledu? Ne pozabite na raket! — Ali: Pridi vendar za teden dni k nam! Toliko postrvi je v potoku, da jih ne moremo sami poloviti. — S prijetno nado, da najdeš morda na Bledu gospodično B., s katero si neprekosljiv v double-u in — z zlikanimi tennis-hlačami — odjadraš na sever. Če se pa voziš v Poljansko dolino, veš, da tam ne bo družba politikov, pač pa tvoja mila prijatelja K. in Y., ki sta špe-cijalista pri forelcah...
Najbolje pa se boš počutil pri gospej Mileni. Ne samo, da tako rad gledaš njene bele roke... O njej tudi veš, da ima prekrasen princip. Svojih gostov v ničemer ne moti in zahteva le eno: da so točni pri obedu in večerji, ali da še pravočasno odjavijo. A ta obed ni tista večerja? Prav kot da bi ne bilo gostov. Isti jedilni red, kot navadno, isti porcelan, isti kozarci. Saj tudi če so sami jedd snažno, uk trsno, dostojno in korektno. In če se baš zljubi gospej Mileni da bo danes jedla koruzne žgance za večerjo in vroče mleko, pa jih boš jedel tudi ti, prijatelj. Samo, da je želodček gospč Mileni tako ustvarjen, da bolje prenaša ocvrto pišče in go'zdne jagode s sladkorjem — hvala Bogu.
In tako ti želim tako drobno pisemce, prijatelj, od te ali one gospč Milene, želim ti pismo prijatelja in mnogo pisem dragih znancev in povsod bodi zapisano: Pridite! Mi vas čakamo!
Mol celovški film.
Kadar se znajde človek v tujini se ga spočetka polasti nekakšna zadrega; morda je ta bojazen sorodna s strahom pred zrakaprostim prostorom. Pogledi zbegajo, iščejo trenutek, kodi in kam, in evo! Tamle je znanec! Vidiš odgovoren reklamen plakat z velikanskim kosom mila. Ta Žid si je vtepel v glavo, da mora umiti vse narode. In takoj ti vzbudi humor pogled na otročička, smejočega se na vsa usta; kako bi se tudi ne smejal, saj stopica za vozičkom ma-mička, pestra kakor slikarska paleta, s kitaro zavešeno okoli opentljenega vratu. Žene, otroci in divjaki ljubijo menda pestrost; saj tako tudi staroindijski modrijan Sak ja • munl
Komfortna in čista celovška elektrika ima še to prednost, da je poceni. Tisoč avstrijskih kron za vožnjo, to je zastonj. Nekaj cenosti so ti Avstrijci vseeno še podedovali od Tajnice Avstrije, za to pa so pustili iz same hvaležnosti stare spomenike, razne Marije Terezije, Jožefe itd. Tudi hoteli sam komfort, sama udobnost; le da se mora ta plačati 3 krat predrago. Hotelir se izgovarja na jugoslovanske nizke cene, ljubljanski se izgovarja na avstrijske, in oba se imata dobro. Končno zadostno svidenje s svojimi »petimi češpljami«. Kovčeg je pač kakor zakon: huduješ se nad njim in vendar si vesela, da si v njem. Solidna njegova vsebina pomenja kos domovine v tujini. Kovčegova namreč.
•
* *
Kavarne! Pravzaprav samo ena, ki je moderno opremljena. V nji skoraj sami moški. Žene - domorodke, v kavami precej redke, so vsakdanji tip. Z vidnimi simptomi golše, nevabljive, brez temperamenta imen. Moški so lepši. Njih žene so menda dobre gospodinje, kakor mi je zatrjeval takšen »bieder« Celovčan v svojem tcsnopisno prikrojenem dija-lektu; to bi potrjevala tudi okoinost, da je videti dosti mod iz davnih deset, pa tudi stoletij; naenkrat imaš vizijo: grobi se odpirajo in mrtvi vstajajo, škoda opisovati vse te toalete, saj ima vsakdo doma fotografijo, če ne že prababice, tako babice.	,
O celovških damskih klobukih le kratko bese^co. Predvsem se mnogi klobuki ne >sijo na laseh; glavo ja
treba zaviti prej dobro v ruto in na to se povezne še-le klobuk. Neki cinik trdi, da so ženske glede mode povsod nekoliko glupe, ponekod pa zelč. To bi bila voda na njegov mlin. — Vest mi veleva, omeniti nek drug čudaški klobučen pojav. Veliki bog, ne kaznuj me, ničemur se ne odrekam, kajti »odrečenega kruha največji krajec«, ampak tole bi ne hotela za darilo niti k svojemu devetdesetemu rojstnemu dnevu. To pokrivalo je ploščen krožnik z okoli 10 ravnimi krili, z navpično stoječimi trakovi, ki s svojimi desetimi konci spadejo nazaj ter tvorijo nahrbtno dekoracijo kakor, razcefrana pelerina. Lepi punčki se menda podaja vse, toda v temle bi ne obstala niti Miletska Tenera!
* 11 ♦ *
Vrbsko jezero je krasna pravljica. Mimo, epično široko, sredi v vencu se neprestano menjajočih scenerij. In ta krasota povrhu niti ni draga. Za šebig 8000 K nas vozi dosti eleganten parnik mimo Otoka k Porečam. Na krovu glasne debate trebušnatih gospodov s staromodnimi kravatami — udeležnikov letnega kongresa vsenemške stranke. Na kopališču poskačemo poklepno v vodo, čeprav ima komaj 19 stopinj. Obiskovalke še večinoma domačinke. V predsezoni, dokler ne nastopi tuji priliv, funk-cijonira tu sanatorij za Ijubohlepne zakonce z inozemsko »edelvaluto«. Že po desetih dneh se menda pojavijo učinki: vračajp se skesano k svojim lepšim In .slabšim’ polovicam, kakor je pač stvar ravno zanesla. Tako ste pripovedovali dve Dunajčankl, ko ste si prej od naivne domačinke dali izdati tajnost njene kopalne obleke; to je bila umetnina svoje vrste, spretno sešita iz starih vloženih nogavic (seveda iz mnogo parov) in skrbno skombinirana. K temu se da pripomniti morda le to, da bo takšna žena veselje sleherni tašči.
Danes obiščemo, poslednjikrat lepe kotičke vzdolž izgubljenega jezera, Vrbo, Dolje, Otok, Ribnico, Sekiro. Vila poleg vile, skrita diskretno za visokimi smrekami, nekatere skromno - tihe, druge pompozno nališpane z imitiranimi arhitekturami ceste in steze kultivirane kakor v Karlovih Varih, povsod snaga in red. Domačini Slovenci uljudnl prijazni, spoštljivo se umikajoč nemškim buržujem, katerim so tekom zadnjih desetletji razprodali aa skromne novo« ta
ska valuta tod sejala neskrbnejše veselje, spominja napis, kf ga je neznana roka dodala besedilu, velike reklamne table nekega etablismana, hvalečega svojo dobro, ceneno kuhinjo: »Da, ako si vse prineseš s seboj in si to sam skuhaš.« Po ceni, to je bilo nekdaj, nekoč pred štirimi leti.	Maša.
Aliss:
Pariš, Hera in Atena«
Pot se je nalahno dvignila in Izgubila med livadami ki so bile prepletene z najpestrejšim cvetjem. Semdntja so samevale breze, topoH, celo razcvetena kutna se je divila tihemu mraku, ki je s svojim čarom že posedal vrh pisanega neba noter do temnih smrek, ki zsro tako tuje na zemljo, v katero jih je prinesla nežna roka.
Nekoliko više je pot izginila) med vinogradi, ki so bili pijani vonja cvetočih trt. Obstala je mladost v sredi življenja, ki se ljubi . . .
Zakukala je kukavica, zašepetala grlica, zaskovikal je čuk, oglasil se je slavček . . . nevidno je zadihal pomladni večer nad goricami' črez prekmursko ravan do Mure in Pohorja.
Pariš se je sklonil in odtrgal jagodo-rdečko. Premišljal je, kateri izmed obeh spremljevalk naj jo pokloni. Heri, ki ga je vabila s svojim nasmehom v krog
domačega ognja in miru? Ateni hladni in prevdarni? Dva svetova, svet za telo, svet za dušo...
Odločil se je bil. Skril je roki na hrbet in rekel: »Vlečita!« Hera je vlekla prva, modrost ne pride nikdar sama, njo je treba zvati.
Izvolila si je desno roko. Dobila je jagodo-rdečko.
Pariš dvajsetega stoletja je pa bil kavalir. V svoji levici je imel šopek šipka in ga smehljaje ponudil Ateni.
Počasi so stopali eden za drugim med zelenjem in cvetjem, ki je rosilo, bogzna, da li od sreče; ali od boli . . ,
Hera je bila razposajena. Pariš raz-ntišljen, Atena pas molčeča. Krčevito je držala trnjeve rože in mislila: »To je življenje moje, trnje, trnje m spet trnje .. . O, da nihče ne razume duše, Ki ne čustvuje sžumo, ampak tudi misli
Julii, mesec rdečih sadov.
Kupi črešenj v košarici dišeče gozdne jagode, mastna, vrtna, plemenita rdečka v kristalni skledi, žlahtni ma-linji sok in grozdičje na grmičju v vrtu. Po gredicah rdeči srčki, bohotne bin-koštne potonke, nagelj, rdeča vrtnica —- ni-li ves rdeč moj junij?
In tvoji prstki o, gospodinja, kako so rdeči od krvi zrelega sadja. Kajti brž, da ti deževje ne uniči žetve.
Jagod ne ukuhavaš? Ne variš iz njih delikatne marmelade? Hočeš brž recept? 1 kg najfinejše zmletega sladkorja, 1 kg dobro zrelih gozdnih jagod dobro premešaj in premečkaj v veliki skledi od porcelana in mešaj z novo kuhalnico 2 uri, dokler je rahlo, gosto in enakomerne roza boje. Raztopi noževo konico (1 gram) salicila v likcr-nem kozarčku 96!? špirita, oplakni z raztopino kozarec za marmelado, napolni kozarec in zalij z’ ostankom špirita, zaveži in hrani na hladnem, suhem prostoru. Če nočeš uporabljati sa-licila. moraš vzeti na vsak kilogram ia-god 2 kg sladkorja, Ta marmelada se ne kuha.
Nov, prijeten in cenen recept za ukuhavanje vsakega sadja bi ti še povedala v naslednjem: Za 5 kg sadja vzemi 1 kg lepega, belega sladkorja, 1 1 vode, Va 1 najfinejšega špirita in V, dkg (5 gramov) salicila. Sladkor polij z vodo, pusti da se raztopi in ga zavri, da se izloči nesnaga. Umazane pene pridno pobiraj. Da pospešiš proceduro, vlij v sladkor sok citrone ali žlico kisa. Sladkor naj vre 10 do 30 minut. Cim bolj sočno je sadje, tem bolj naj se sladkorna voda ukuha, ker daje sadje sa-
mo sok. Za ribez, maline, Jagode, kuhaj sladkor pol ure, za mehke črešnje 20 minul za trde črešnje 15 minut, za marelice, hruške, breskve 10 minut Medtem ko ti sladkor vre, raztopiš salicil v špiritu, dobro oplakneš z raztopino vse kozarce, ostanek postaviš zamašen in dobro pokrit v krat Čedno prebrano in če treba preplakneno, a zopet posušeno sadje, ribez in črešnje brez pecljev, jagode brez čašnih listov, ukuhavaj sedaj v partijah v sladkorju. Jagode, ribez in maline vari le par minut, črešnje približno 10 minut drugo sadje, dokler se ne umeči, a je še v formi. 5 kg ukuhaš običajno lahko v štirih do petih partijah; ukuhano sadje poberi s srebrno zajemalko brž v snažno porcelanasto posodo, da se malo ohladi. Ko je sve na ta način ukuhano, odlij sok nazaj k sladkorju in pusti še nekoliko povreti.
Med tem nalogi v pripravljene kozarce previdno ukuhano sadje, a niti ne do polovice. Ko je sok in sladkor vrel še kakih 10 minut odniakni, nekoliko pohladi, prilij ostanek špirita s salici-lom, dobro premešaj ter previdno napolni kozarce s sladkornim sokom, pokru jih na rahlo dokler se ne ohlade, potem zaveži z dvojnim pergamentom in spravi v senčen, suh prostor. Ta kompot lahko spraviš v velike kozarce, ker smeš odvzeti kolikor ti drago, in ostanek zopet zavezati brez škode.
Naj ti še povem, da je kompot šele dober, ko je dva. tri mesece počival, in da se nikar ne prestraši, če ti Izgleda ribez reven in jagode zmečkane; v teku časa se napijejo sladkornega soka in okrog Božiča so prava delikatesa.
Bluze.
Pravijo, da niso več moderne. Nič ne verujte, prijateljice. Bluze se nosijo danes kot nekdaj, le da so izgubile svoj dosedanji značaj in da so se naslonile na ruske, kazaške bluze, ki segajo globoko doli preko pasa. A od te kazaške bluze je našim modernim bluzam ostalo skoro le še ime: Kajti te dolge, čestokrat do kolen in celo preko njih segajoče bluze se imenujejo tudi »Casaque«, kar bi se reklo po naše »kazaška«.
Pa najsi je zdaj kazaška, jumper ali bluza — nosi se. Nosi se boli kot kdaj poprej, ker je preprosta v kroju in izdelavi, ker dobro oblači, ker je komod-na In ker ti daje možnost, da svoje obleke do neskončnosti varijiraš. In prav poleti ljubimo mnogo izpremembe.
Pri bluzi je glavno materijal in boja. Kot materijal ponavljam: krep, krep. krep; volnen, svilen, bombažast; ma-roken, žoržet, kina; enobarven, progast. Pisan. Pa da he pozabim; poleg krepa se ponavlja nov, ne, star, a vedno na novo priljubljen materijal, surova svila: enobarvna, ali z angleškim, diskretno črtastim vzorcem kot se Jemlje za moške srajce. In še en star, a še bolj priljubljen in dragocen materijal: čipke. Seveda se slednje uporabljajo le za fine svečanostne popoldanske In večerne obleke.
BrŽ par primerov: Furd. — Zdaj pa ne veste kaj Je furč! Furfl Je nekaj silno praktičnega fn enostavnega. Fur6 je močno Izrezana svilena obleka, sasvim ravna, brez rokavov, ki ti služi kot nekakšen temelj za najrazličnejše kombinacije. Ce poseduješ dva taka furft, enega črnega, enega svitlega in par srečno kombiniranih kosak, pa ltnaš brž kup večernih toalet, ki jih lahko stopnjuješ v eleganci, kakor Je baš za tisto priliko potrebno.
Par idej: črni furč, kasak iz črnega pAsiranega tila, baržunast oteek pas, — kasak lz sivega, s stvo svilo ob robeh {zrezanega kropdeiiaa, — kasak ta čr-
nih Chautilly čipk, kot pas šerpa Iz črnega krepžoržeta, segajoča ob boku do tal kot ozka vlečka, šopek roza vrtnic
— krasna obleka za večerni rčunion
še več? Kazak iz črnega krepdešina ali svilenega marokena, z dolgimi rokavi in volanom istega materijah kot furč. nič pasu, — elegantna promenadna in vizitna toaleta. —
In nekaj svitlih kombinacij: Belo v drobne stoječe gube plisirano krilo, dolga bluza iz pisanega pralnega krepa, bel usnjat pas, žepi — kasak iz laneno modrega krepdešina, pas iz nagubanega črnega atlasa, mehek bel klobuček z lanenomodro »kravato«. Obutev bela. palčica v roki in za hladen podvečer bela Jopica iz mehke pletene volne. Še? Belo in lila karirana platnena vesta, ne predolga, žepi, gubmi fz bele bisernice; belo-rumen črtast pleten jumper iz svile ali Volne. Kasak iz belega krepdešina
— ista kapelina s šopom rož — krasna obleka za garden-party.
In nekaj kombinacij za poletni tajler:
Krilo in dolga ravna jopa iz debelega, rumenkastega varaždinskega platna, ne pregostega, da ni pretežko; dolga bluza iz enobarvne plisirane surove svile brez rokavov, rjav pas iz baržu-nastega usnja, mehak klobuček iz surove svile; —- bluza športne fasonc z dolgimi rokavi iz zeleno in črno diskretno črtaste surove svile — majhen panama klobuk z istim trakom, — bluza iz belega pralnega krepa z ažurji, ali koralno-barvnl jumper s kratkimi rokavci
Pisala M vam, drage bralke tako-le celo noč. Kajti kje ostajajo idrijske čipke, pestre volnene veZenice, drobni pli-sefi iz organdija, vsi dražestni in šlk ovratniki ki naj krasijo vaše bluze?
Oa "■»» več moderne pravite? Bežite, bežite. Moderne so kot nikdar prej, le ta in so se nemara malo pre-
Nova in koristna igra.
V velikih mestih je dosegel prom« električnih železnic In avtomobilov tako višino, da je postal opasen skoro vsakemu pešcu, kaj šeie otroku. V Parizu in okolici vozi prilično 100.000 avtomobilov; statistika v New Yc>rku pa je izkazala letno prtlično
15.000	nezgod pri samih otrocih, povzročeni po prometnih sredstvih.
V otroške vrtce, šole, zbirališča za deoo se je uvel tedaj nekakšen poduk, kako seje izogibati nesrečam. Ta poduk je zadobfl obHko igre, ki nudi mladini mnogo zabave, ob enem pa jo uri v spretnosti in prisotnosti ^ duha.
Na tleh Igrišča ali sobe so markiranj z apnom ali kredo tramvajske proge in hod niki za pešce. Nekateri otrod prevzame; vloge pešcev, drugi so tramvaji, avtomo-^g bili, vozovi, ki se križajo v vseh smereh^ Na prsih nosijo obilne plošče iz kartona s tozadevnimi napisi: avto, električni Pešci morajo pri različnih kombinacijifi^jjJ deti pravi moment, da prekoračijo cesto.
Pri nas sicer promet ni še tako obilen vendar tudi naši ded ne bi škodilo, č&M trudaljubive dame — morda one iz krožloS društva Atene — hotele vzeti to aipqriHa!lfi,lj sko idejo v pretres, jo prilagoditi našim t®2' meram in jo uvesti na njih ličnem igrico* pod Tivolijem ded v korist, zabavo in T$91 seije.
■)!
■s,
i
Cow-girI.
Dosedaj smo poznali le drzne boy-e, z njih širokokrajnim »meksikanerjemt^ in »aipaško« ruto iz filmskih predstav **p, predpustnih maškerad. 2ivt jahači divjih Pr r' rijskih konjev pa kažejo sedaj svojo vra&Kr lomno spretnost na tekmah angleške državW_’ razstave v Wembley-u. Sporedno z moški1«., tekmeci nastopajo tudi dame ter briliiraJf. '! svojo gracijo, močjo in spretnostjo, s kat**®' ravnajo z neugnanimi žrebci iz Texas-a- M Tako smo dobfii poleg Cow-boy t*®1 žensko zastopstvo — Cow-giri
Ženski svet.
Kar se ni posrečilo ženskim	.
štvom v Jugoslaviji, to so s sijaju® j uspehom izvedle primorske Slove® in si ustanovile svoje glasilo »Zen® j Svet«, ki vedno bolj napreduje i» j postaja zato že glasilo vseh Sloveti** ‘	.
Poleg pestre vsebine, ki jo PriflaL vsaka številka »Zenskega Sveta«, Jr , zlasti opozorili še na stalno krojno j logo vzorcev za ročna dela in Per'L Tu priobčeni vzorci dokazujejo v®*£! j okus in je zato priloga »Ženskega SV®' j ta« vedno bolj priljubljena.
Kljub bogati vsebini pa je naročn^^ na »Ženski Svet« zelo nizka in vsled * jp ga »Ženski Svet« še prav posebno toP -priporočamo.	’-*?•
»Ženski Svet« velja s krojno	|
letno samo 60 Din, na mesec torej sa®fjj 5 Din, kar zmore vsaka	g
roča se pri upravi »Ženskega Sve® j Ljubljana, Karlovška cesta 20.
*
m
3- W
Kar Vi hočete Ji
to jo Eltafluid. To pravo domača ereditv^.^ ? a taro prežene Vaša bolečina. Poizkusna	r
Din t6r~. Lekarnar Eug. FaUar, Stubicz, V" ■. * Elzatrg 867, Hrvataka.	J
„Pri nizki ceni"
Ignac Zargi
Sv. Petra c. it. 3
,*
nudi cenjenim odjemalcem P° globoko znižanih cenah razno damsko, moiko in otroško parila, najnovajia bitne* domska oblaka, porilne, od 140 Din naprej, razne BOfO-Vica v v*eh barvah, avUene flor-aogavlea za dama od 38 Din naprej, dalja velik« **' blra za gospoda in otroke, •*]' tene In platane »amoveznlce Itd.
II
t?.
g I
dobavi)«
Družba Ilirija«
Ljubljana. ji
Kralja Petra trg «. Telefon 2*°'
Plačilo tudi na obro
—-------------------  '	m
f Vedno zadnje novoztf *
I SAMO
Movol
Novo!
Pohištvo
,^modernejši
2 trakov! svila
fooelni nakit!
^vnokar dospelo v
**°dni trgovini
T.eger
* Mublfana Ji- Petra c. 2.
vseh vrst, oprave za spalne sobe iz trdega in mehkega lesa, kakor za jedilne sobe. kuhinjske oprave, pisarne itd. priporočam po jako ugodnih cenah
3osig) Andlovič,
strojno mizarstvo
Karlovška c. št. 22. ZALOGA POHIŠTVA Komenskega ul 28.
Naš znani skladatelj Viktor Parma je uglasbil pod gornjim naslovom kuplet iz Milčinski-jeveg-a .»Mogočnega prstana". —
V ljubki in originalni obliki nudi vsem prijateljem naše glasbe to najnovejše Parmovo delo
Zmna bnjigamo u Ljuhijani
Marijin trg štev. 8. Havhavl cenaDsmo— Mijav!
Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v. malih oglasih I 'OB
Prodam]
Razno
n* periferiji — 2 »obl. kuhinja, kopalnic«, Vse pritiklin* - se odda 8 koncem juniia. Ponudbe z Znamko ci odgovor na uprave lista pod „Lepo stanovanja".
nilllSlIllllinillMICU:
eno boljšo petvrstno harmoniko, tvrdke Lubas popolnoma v dobrem stanu. Pri Štefanu, Pot v
Rožno dojino 34, Ljubljana.
znamka *Puch« d HP se o*no
proda. Ogleda Se v trgovini 'Tržaška cesta 4.
»NARODNI DNEVNIK«, 15. junija 1924.
fDGARSSCfaiRROUGHS;
sm mm.
^Jseni so pripovedovali svoje doživljaje, toda po-TOjjniku niso mogli natančno označiti ono mesto «oaie, kjer so izkrcali profesorja in njegove sprem-ra * * J'e plu^a '<Tižar^£a PoSasi vzdolž obale, n« i .a do žasa je ocidaia strel iz topa in z dalj-vfeledi so preiskavah obrežje.
Zvečer so vrgli sidra, da bi ne zgrešili obale ■kočo.
r Profesor in njegovi spremljevalci niso čuli poljanskih popovih strelov; bili so najbrže preglo-T° v gozdu.
. Medtem, ko so si tako novi znanci povedali J>ie doživljaje, se je vrnil čoln z živežom in £«jem.
fc|*.ar m^nu^ Pozneje je mala četa mornarjev pod t1%om dveh častnikov in profesorjem Por-fl®inrin Claytonom na čelu odrinila v gozdove.
sliov v oblasti gozdnega moža,
. R6 je Jane Porter opazila, da jo je čudaški ^mi mož, ki jo je ravnokar rešil iz opičjih rok, jffckef kot ujetnico s seboj, se je obupno branila RS skušala uteči; toda njegove močne roke, ki £ nesle kakor otroka, so se je oklenile Še bolj Pko.
I h,Pat? °Pust'*a brezupne poskuse in se umirila; I 'pPrtimi očmi je zrla v obraz moža, ki je hitel »Skozi grmovje, u. Obraz, ki ga je opazovala, je bil nenavadno prapodoba moške moči, ki je še ni Jtat nobena surova, ponižujoča strast. Tarzan je gtkir Pobijal ljudi in živali, toda on je moril le jjv,rJ°vec, brez strasti, če izvzamemo redke slu-|3 ko je moril \i sovraštva; a tudi to sovra-bilo izbruh zlobe, ki se izraža v grdih polj« ^raza. Kadar je Tarzan ubijal, je rahel smeh-njegov obraz in ta radost je temelj
ter Tarzan planil nad Terkopa, je Jane Por-na Tarzanovem čelu rdečo progo od le-
vega očesa preko lobanje; zdaj pa je videla tamle ozko, belo linijo.
Ko je mirno obležala v Tarzanovem naročju, je ponehal tudi pritisk njegovih rok.
Parkrat jf je pogledal v oči in se nasmehnil in ko je ona zamižala, je še vedno zrla pred seboj njegov lepi, prikupi ji vi obraz.
Zdaj je koračil Tarzan skozi', drevje in Jane Porter se je čudila, da je njen strah prešel. Morala si je priznati, da se v večih ozirih še nikdar v življenju ni Čutila tako varne, kakor v rokah tega divjega močnega človeka, ki jo je nesel vedno globlje v samoto pragozda.
Če je miže pomislila na bodočnost in ji je domišljija slikala vsakovrstne strahote, je odprla le oči in ugledala plemeniti obraz nad seboj, pa se je	razpršil zadnji ostanek strahu.
Ne, on ji	ne bo storil ničesar žalega! O	tem	Je
bila prepričana.
Gosta zelena stena je bilo vse, kar je videla okrog sebe, toda vsepovsod se Ji je zdelo, da jo čarobna sila odpira temu gozdnemu možu in zopet zapira za njim.
Tarzanu so med potjo vsakovrstne čudne, nove misli polnile glavo. Podobnega slučaja še ni doživel, toda hotel se je obnašati kakor človek, a ne kakor opica. Naporna pot skozi gozd je ohladila naval njegove divje, prve strasti. Razmišljal je o usodi deklice, če bi	je ne rešil iz Terkopovih rok.
Vedel je,	da bi j o opica ne umorila in pričel	je
primerjati svoj namen s Terkopovim.
V džungli je sicer vladalo pravilo, da si Je samec s silo osvojil samico, toda, kaj je smel biti za Tarzana merodajen zakon divjih živali? Kaj ni bil Tarzan Človek? Toda kaj bi storil mož v podobnem slučaju?
Bil je ves zmeden, ker tega ni vedel.
Rad bi vprašal deklico, pa se je spomnil, da mu je Že dala svoj odgovor, ko mu je hotela Uiti in ko ga je pahnila od sebe.
Tedaj Je dospel na cilj; do jase, kjer so imele opice svoja zborovanja in so se vršili divji dum-dum plesi.
Prehodil je že več milj in bil je že pozen popoldan. Nad amfiteatrom se je razprostiral Že mrak.
Zelena trata je bila tako mehka, hladna in vabljiva. Sum džungle je bil nekje daleč, komaj slišen, kakor šumenje morja ob daljnem obrežju.
Jane Porter je prevzelo čustvo pravljične tišine, ko Je ležala na travi, kamor jo je položil Tarzan in zrla visoko postavo pred seboj.
Ko ga je opazovala skozi priprte trepalnice, je šel preko jase proti gozdu. Videla je njegove prožne zgibe, plemenito ponašanje in Čudovito sorazmernost njegovega telesa.
Kakšno popolno bitje! V taki božanski zunanjosti se vendar ni mogla skrivati krutost in nizkotnost. Še nikdar ni živel tak mož na zemlji, odkar je bog ustvaril prvega človeka po svoji podobi.
S skokom Je zginil Tarzan med drevjem. Jane Porter je bila radovedna, kam je šel. Kaj jo misij prepustiti usodi v tej samotni džungli.
Razburjena je zrla krogo sebe. Zdelo §e ji je, da se za vsakim grmom skriva zver, ki preži na njo. Ob vsakem šumu je slutila bližajočo se žival.
Tako Je sedela par minut v strašnem strahu in te minute so ji bile dolge kakor ure.
Tedaj Je za njenim hrbtom nekaj zašumelo. S krikom je planila pokonci in ugledala Tarzana s polnim naročjem zrelega, zapeljivega sadja.
Jane .-Porter se je opotekla in bila bi padla, če bi Je Tarzan ne prestregel. Sicer ni omedlela, toda trepetaje se je pritiskala k njemu.
Tarzan je božal njene mekhe lase in jo skušal pomiriti, kakor je storila Kala ž njim, kadar se je ustrašil levinje Sabor ali kače Histah.
Nežno je pritisnil svoje ustnice na njeno čelo; ona se ni ganila. Zatisnila je oči in vzdihnila.
Sama si ni znala razlagati svojih čustev in tudi poskušala ni. Bila je zadovoljna, da Je uživala varnost teh močnih rok in prepustila bodočnosti svojo usodo. V teh urah se je uverfla, da temu čudaškemu pračloveku lažje zaupa, kakor kateremkoli možu njenih krogov.
Ko je razmišljala o tem čudnem slučaju, se Je zavedla, da je morda ob tej priliki spoznala nekaj, česar doslej v resnici še ni poznala, namreč ljubezen. Čudila se je in smehljala.
In nežno je odrinila Tarzana od sebe. S pol smehljajočim, pol nagajivim izrazom, ki je ljubko krasil njeno lice. Je pokazala sadje na tleh in sedla na rob opičjega bobna iz zemlje, ker je bila že lačna.
Tarzan je položil sadje k rtjenim nogam. Potem je sedel k njej in ji s svojim nožem razrezal razne sadeže.	,
atran
Med jedjo sta se parkrat smehljaje spogledala, dokler ni Jane Porter bušila v glasen smeh in njej je sledil Tarzan.
»Kako bi bilo iepc, če bi govorili angleško,« Je dejala deklica.
MERAKL
B03E, MASTILA, LAKOVE, ŠTUK, EMA3LE, KISrOVE I 3AMACNO CISTI FIRNIS NAJBOLJE KAKVOCE NUDI
MEDIČ-ZANKL
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
CENTRALA
MARIBOR NOVI SAD
PODRUŽNICA	SKLADIŠTE
TVORN1CE:
LJUBLJANA-MEDVODE
1. zelo močni
2. krasna oblika
3. lahka hofa
4. nizke cene Imajo čevlji veletrgovine
R. Stermeckf, Celje
s kllnci podbite čevlje Iz kravine, teletine In boksa izdelajo domači čevljarji. Cenik zastonj. Trgovci engroa cen«.
Takojšnja dobava iz lastnega skladišča
GLAVNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO
LJUBLJANA
Dunajska eesta 0—12
Telefon Interurban 477 Brsojavi; »fORDAVTO*
MALI OGLASI
Cena oglasom do 20 hssed Din 5-—; vsaka nadallna beseda 25 para z davSEino vred.
Joklroferkoik"
(lehr- und Handbuch) veeana, proda ca eeno Din 160 Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8.
posamezne serije in lepe zbirke plača najbolje j. BradaS, Ljubljana, Stari tif 84/11.
Filatelisti, pozori
Prijetno ml je nuditi v detajlni razprodaji krasno zbirko ,,Evropa In Prekomorje" v vrednosti SOO.OOO Din. tudi za naj* večje zbirajte lepa prilika. Denar lahko v ugodnih, mesečnih obrokih! Ker je zanimanj Iz-rodno, je v Vašam interesu, da <se zglasite takoj osebno ali pismeno. J. Bradač, Ljubljana, Stari trg št. 84/11.
z inventarjem — vpeljana trgovina, pripravna za vsako obrt nft Bledu, te proda. Cenj. ponudbe pod^Lokar na upravo lista. *
1913
še dobro ohranjena, se ugodno proda. Naslov pri upravi lista.
se proda. fUflektanti naj pošljejo svoj naslov na upravo lista
pod ..Papiga 672“.
volčje pasme, 2 letj staro prodam za 760 Din ali drugo S
meseca staro za 250 Din. Poizve se pri Rekar Simonu, pod-pregl, fin. kontrole v Radovljici
Bg(Kuplm
lil kela
dobro ^hranjeno kupim. Cenj. ponudbe na upravo lista pod ^Plačam takoj".
SIužbelBI
Mmmmmšmmmmmmrnt* VUHU
Hi®
absolventinja 2. razr. trgovske šole, zmožna vseh pisarniških del, stenografije in strojepisja, poštena, 1* siromašne družine, želi vstopiti kot prodajalka v trgovino z mešanim blagom v mesto ali na deželi. Ima l1/, letno prakso z dobrimi referencami.
Vajena vseh del v skromni domačiji, bi bila V Izven uradnem času lahko podpora gospodinji. Zajedno bi opravljala vsa pisarniška dela.
Začasno reflektira samo na oskrbo v hiši. PoZneje po do* govoru.
Ponudbe na upravo lista pod št. „11.001*'.
Mm
iščem za dopoldne v sredini mesta Naslov pri upravi pod „Postrelnica‘\
dobra, abaolventinja ..Slovenske trgovske šole“iščemestav Ljubljani. Gre za par mesecev brez-plačho. Ponudbe pod,.Pisarniška moč“ na upravo listi;.
Državni malik
upokoien. (samec) srednje starosti s tehnično naobrazbo išče službe zastopnika ali upravitelja pri kakem industrijalnem, kopališkem, ali večje ekonomskem podjetju. Ponudbe se prosi pod »Zanesljiv in uporaben« na upravo lista.	■__________
Gospodia
vertirana v Vseh pisarniških
poslih, tudi v stenografiji in strojepisju išče primerne službe. — Ponudba pod rt Vestna" na upravo lista,	_____
eventualno trgovski sotrudnik, vojaščine prost a dobrimi spričevali išče službe takoj ali pozneje. Gre tudi na deželo. Naslov pove uprava lista.
M Liriblj. velesejma
bo oddal najugodnejšemu ponudniku v takojšnjo izvršitev beljenje zutiantih ploskev vete-sejmskih objektov. Informacije ( in podrobni pogoji se dobijo v velesejmski pisarni vsak delavnik med 13. in 18. uro. Obvetbe ponudbe se sprejemajo do srede, dne 18. junija t l. popoldne.
kakrinokoli stavbo graditi po znižani oeni, naj plie po pismene informacije pa Dragotin
Korošec, Rečica ob Paki.
H Mi file kilti
došll. Cena od 180 Din vitje. M nka Horvat, modlstka, Ljubljana.
11.
tanovanja
Prazna soka
s posebnim vbodom V sredini mesta iščem. Ponudbe na Minka Horvat, modlstka, Ljubljana, Stari trg 21.
poštenih starišev, se sprejme takoj po dogovoru Hrana In stanovanje v hiši. Pavel Bohinc, čevljarski mojster. Tržič št. 126.
obstoječe iz kuhinje in dveh do treh sob, s pritiklinami išče t mirna stranka v Ljubljani, ev, tudi kje v bližini mesta na periferiji jaiišče. Ponudbe pod ..Mirna	na	upravo	lista.
Mlad pek.
popolnoma samostojen išče službe za takoj ali pozneie. — Ponudbe pod „PekM ha upravo lista.
2eHki poduradolk.
33 let, želi znanja V svrho ženitve z gospodično ali vdovo primerne starosti. Ponudbe pod ,MirM na upravo lista.
)v hotelu „Slon“ Ljubljana). Cene za letno dobo od 10. jttfilja dalje so sledeče:
Parna kopel s perilom Din 15'--Kadna	„	I. raz. s	per. „	16 -
,»	,»	S. „	it	w	n
Pršna	„	n	„	„	8 —
Kopel za noge	„	*	„	®‘-
Kopallšče je odprto vsaki d*n razen pondeljka in nedelje popoldne od pol 8. ur* zjutraj pa do 7. ure zvečer. Pfina kopel vsak popoldne oif 5 do 7. ure zvečer Priporoča sel Uprava.
Prvovrstne
premoge
na drobno In debelo za Industrijo in domač« kurjavo
dobavlja
po najugodnejših cenah to pla&inih pogojih
Dom. Čebin
trgovina s premogom Ljubljana, Woltova ut. 1 /II.
**"' - -	. - — -  - - -	-	;	■	■	■■	■	—	J I . - - 1 -- I * um - -| -■           ..-* ~ 'ni *» "* 1111   —- ■ —-
?e!ka industrijalna in GOSPODARSKA BANKA IH
Telefon st. 104.	podružnica	v Ljubljani« Marlfin trg 5.	*“•nasi°v: indusbanka.
De:niSka glavnica in rezerve cca KC 290,000.000-—.	.	Hranilne	vloge	na	knjižice	in	tekoči	račun Kč 2,170.000.000 —
t Centrala v Pragi, na prikopa 15, 67 podrulnlc * vteh večjih krajih tehosfovaSke republike. — Sprejema vloge na knjižice in račune ter provaja vse bančne in borzne _	     transakcije	kar	najkulantneje.
mi mm n pol cru ubum-bii um
VABILO
n«
REDHI LETI1I 0BCI1I ZBOR
ki se bo vrill
v torek dne 24. funija 1924 ob 9. uri dopoldne
8 spodnjih prostorih Tpgovs&e in obrtniške zbornice v Ljubljani, Beethovnova ulica.
DNEVNI RED:
t. Pozdrav načelnika.
2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora
3. Poročilo o delovanju gremija v letu 1923.
4. Računski sklep za leto 1923.
5. Proračun za leto 1924.
6. Sprememba pravil.
7. Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje ravno tam z istim Sporedom drug občni zbor, ki pa sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov.
Ker je občni zbor zelo važnega pomena, je častna dolžnost, da se Vsak član istega gotovo udeleži, nasprotno se bode proti neupravičencem postopalo v smislu § 24. gremijalnih pravil.
NAČELNIK:
FRANC ZEBAL, I. r.
Poljedelski
stroji
Mlini
Žage
Gatri
Lokomobile na bendn sesalni plin in paro Motorji Opeka me
Lastna livarna ieleza in kovin
Kro2ne peti
Stroji za
cementne
izdelke
Vsakovrstne
suSilnice
Transmisije
Mlinsko
kamenje
umetno in
naravno
K. & R. Ježek, Maribor.
Centrala: Blansko (Č S. R.).
Zahtevajte prospekte In ponudbe!
Učenca
za mešano trgovino na deželi se sprejme takoj. Biti mora dobrih staršev, priden, vesten in pošten ter zdrav, star okoli 14 let. Imel bo hrano, stanovanje ter vso oskrbo v hiši. Ponudbe je treba poslati čimpreje na naslov: Modic M., Nova vas pri Rakeku.
Gumi za cepljenje trt
Peronospora cevi, jamčeno novo blago kakor tudi vsi v to stroko spadajoči mmmmmmmmm predmeti.
i1 a1 a. A* A1 A1 i* ! • • • « • • » •	•	#	I	,•	I	>	•	>	•	;|	«	.;•	>	V	I	'|	#	>	|	•	•	I	,1	I	•	•	>	‘i*	•
Pozor!
Pozor!
Zahtevajte cenike.
fažfls za froerce.
m
Tovarniška zaloga:
Zdravko krajne - Celje.
Afc	netočnih in dragih
V	VOZNIH REDOVI
^ Dobi se
v vseh knjigarnah In trafikah po vse) Sloveniji najbolj priljubljen
vazni red
vseh železo., poštnih in avtomob. prog v Sloveniji s kurzno karto*
Sestavljen po najnovejfiih podatkih
Cena
Sd
samo ^ Din.'
Preprodal«!«! popm»t kot »rt zndnlt l»*«H Naročila lprefema
Zn lani ii Mama. Ljubljana
WOLFOVA ULICA 1
Vinogradniki, kletarji, vinski trgovci, gostilni' iarjl itd.
Podpisana založba izda v letošnji zgodnji jeseni v okvirju ..Splošne knjižnice** zanimivo in izčrpno strokovno knjigo
Kletarstvo.
Knjigo je spisal odlični in po vsej Sloveniji znani strokovnjak, ravnatelj državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, g. Bohuslav Skallckjr, na podlagi najmodernejših znanstvenih pridobitev in mnogoletnih teoretičnih študij in praktičnih skušenj-
Knjiga »KLETARSTVO", ki bo popolnoma sistematično urejena in bo zasledovala vse pojave kletarstva, bo izšla v obliki velike osmerke, v liinem tisku in bogato opremljena z nazornimi
ilustracijami.
Knjiga „KLETARSTVO“ bo po svoji pregledni razvrstitvi snovi in po svoji jasni in nazorni dikciji izvrstno služila kot učbenik za strokovne kmetijske šole In vinogradniške In kletarske tečaje ter obenem kot primerna priročna knjiga za praktične vinogradnike, kletarje, vinske trgovce, gostilničarje In sorodne.
Kdor prenotira to lenjigo v naprej do najkasneje konca avgust* 1924, dobi za vsak prenotiran (broširan ali vezan) izvod pO 10*/» popusta od prodajne cene.
Obenem bo knjiga v dodatku prinesla razne inserate v kletarsko stroko spadajočih interesentov, kakor tvrdk z vinogradniškimi In kletarskimi potrebščinami in orodji, izdelovalcev sodov, vinskih trgovcev, večjih gostiln In hotelov. Na razpolago je Se prostor za nadaljne inserate po primerni tarifi:
Ker bo knjiga tiskana v preko 3000 izvodih in se razširila pri vseh vinogradniških in kletarskih Interesentih, bodo Imeli Inserati največji uspeh.
Naročila la inserate sprejema
Zvezna knjigarna v Ljubljani
Marijin trg it. 8.
Založba Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani.
*Ai! 1*1*1* iV ! Z j* i* .* .V f f i* fii' .* ,* ,• * i it,«,«iiViViiViVi * }!■'
Prospekt
SV. emisije delnic Jadransko - Podunavske Banke, preie Jadranske Banke a. d. v Beogradu.
XVIII. redni občni zbor delničarjev, ki se Je vršil dne 11. maja 1924, je sklenil, Ministrstvo trgovine in industrije pa je s svojim rešenjem od 26. maja 1924 VI. št. 3164 odobrilo spojitev Jadranske banke a. d. v Beogradu s Podunavskim Trgovačkim Akcionarskim Društvom in zvišanje delniške ravnice do Din 250.000.000-—. S to spojitvijo je bila zvišana delniška glavnica po sklepu občnega zbora na Din 100.000.00fr—. Nadalje se je sklenilo
zviianje delniške glavnice Jadransko-Podunavske Banke
od Din 100,000.000'— na Din 120,000.000'— z Izdalo novih 200.000 delnic po nom. D'n 100’— v znesku Din 20,000.000’— s pravico na dividendo od 1. lulUa 1924.
Na temelju zgoraj obrazloženega se otvarja subskripcija na to emisijo. Subskripcija se vrši od 1. do 30. junija 1924.
Prvenstveno pravico subskripcije imajo delničarji Jadransko-Podunavske Banke.
, . .	n?vindeinn.se izvede.na ta ?a.čin» da d* vsakih 5 (pet) delnic pravico na subskripcijo ene delnice nove emisije po tečaju od Din 110-v,
od katerih odpade Din 100-— za vsako delnico v bančno glavnico, Din 10'— pa za stroške te emisije.	\r„
Pri subskripciji se vplača za vsako delnico celi znesek Din 110*—,	*
,.	Upravni svet si pridržuje pravice onim osebam, ki nimajo starih delnic in ki so subskribirale in plačale nove delnice, dodeliti subskribirane delnice
ali pa	obenem s povračilom vplačane svote odkloniti subskripcijo.
D . , . Delničarji, ki žele izvršiti pravice opcije, so dolžni pri subskripciji predložiti svoje stare delnice v svrho označbe, da je pravica opcije izvršena. Pri te; priliki se bo ngfidelmcah samih označila izprememba bančne tvrdke.	'	F	H	1
Vpisovanje se mi:
ko-Podunavski Banki v Beogradu ali pri njenih podružnicah etkovic, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik in Zagreb; r.. _.r— banki d. d. Zagreb ali pri njenih podružnicah: Dubrovnik, Spl.*,	IVUi„, MUY
3.) pri Hrvatsko-Slavonski Zemaljski Hipotekarni banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osijeku;
4.) pri Banki in Stedioni za Primorje d. d. na Sušaku in pri njeni podružnici v Bakru;
5.) pri Slavonski Agrarni štedionici v Osijeku;
6.) pri Banca Adriatica v Trstu ali pri njenih podružnicah v Opatiji in Zadru;
7.) pri Frank Sakser State Bank, New Vork, Cortlandt Street 82 in	<
8.) pri Banco Yugoslavo de Chile v Valparaiso in njenih podružnicah: Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir.
Delničar, ki ne prijavi v predpisanem roku pravice opcije in ne vrši plačila, izgubi opcijsko pravico Subskripcija delnic je zajamčena po garancijskem sindikatu.
Beograd, a* »m*,« 1924	Upravni	svet	Jadransko-Podunavska	Banka.