ra
IZDAJA HA GORIŠKO IX BENEČIJO
$tev.282 (2278)
PBIMOHSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, sobota 22. novembra 1952
JUGOSLOVANSKI NARO Dl NE MOREJO IN NE BODO PRISTALI NA NIKAKRŠNO KUPČIJO Z NJIHOVIMI INTERESI IN Z NJIHOVIM NACIONALNIM OZEMLJEM.
(IZ RESOLUCIJE VI. KONGRESA KPJ)
Cena 20 lir
RAZPRAVA O UKINITVI MINISTRSTVA ZA «ITALIJANSKO AFRIKO»
Mijski predlog o Koreji Po(frebno razpoložente
jobiva Medno wec zagovormkon v italijanskem senatu
f^Vetovanj a '*iave -
predstavnikov 21 držav Eden odložil svoj odhod iz
21- ~ Britanski I Voi min'stei- Eden je odlo-KlJii0 ,d iz ZDA in bo w ^orku še prve dni ko ifga tedna v upanju. |	.	kmalu	doseči
I ‘Jita, 2a rešitev korejskega
I	odboru se je
;’Uje ; nadaljevalo razprav-falski 1? iPrv* ie govoril av-i« dei=iegjat Percy Spender. | tiski r \ *** predstavlja in-®s°lucija sprejemljivo K ^nijdaljevanje poga-
' bi i° bil° treba
eniti ž« fP°.razumno spre-
f *<ui tin* a ■	^
5rl fla**	1	3e	nato,	da
to	Unli«A~«	„ji_____L______j
J«!
Ul,
, ln<3ijsk,
Politični odbor pred-
“Pustiti
emu načrtu in za
da
1 vse druge, ter je
ES rdg0^.=!es_0l-uc,ija ?a
« kat zum
^arja načelom, na erih se zdi mogoč v Političnem odboru.
Igo Mates
JlnJ zastopnik FLRJ ^eo uženih narodih
21’ — Jugopress 7 <9« jugoslovanska vla-'e8a ? * imenovati za stal-J! Ozv,,stoPnika Jugoslavije li9 2unV ■ w Yorku pomoč-anieSa ministra Lea
!<viefees k' je jugoslovan-ku ■ ie v glavni skupščini >, 'V,;- sinočnjem sestan-i t.,%^slcega združenja za v * J Jetiko poudaril po-i Zjfj gospodarskem raz->	držav.	«Združe-
i " sv0j Je rekel, so opravil111 Pon,-1st°j in to kljub tez-!Ssiic, m> ki so nastali kot I	Politike razdelitve
jS>y,. Področij med zadnjo r% Vojno in takoj po
Ra
C govornik, pakistanski X,j’i Zafrulah Kan pa je 1L *’ da mir pomeni ures-« tfkega sveta, v kateri,.. lmela vsaka država sv°j razVoj, in v L 'ni bo iskreno sodelovala gospodarskem in so-ertl področju' zamenjalo
M«"
•inj šcanje močnejih nad šib-
Dodal je, da so edine težkoče, kar se tiče značaja komisije za repatriacijo in jamstev, ki naj se dajo ujetnikom, ki se ne bodo vrnili v domovino, bodisi da se jim zajamči osebna svoboda, kakor tudi da jih ne bodo uporabili proti njihovi prvotni domovini.
Govoril je nato češkoslovaški delegat, ki je izjavil, da je poslal indijski predlog svoji vladi in da bo zaradi tega zavzel stališče na eni prihodnjih sej. Zavrnil je vse predloge izvzemši sovjetskega in pri tem poudaril da ženevska konvencija ne predvideva nobene Ljeme pri repatriaciji ujetnikov. Razen tega je izjavil, «da je vsaka diskriminacija pri repatriaciji ujetnikov nezakonita in v nasprotju z omenjeno konvencijo, ter da so si ZDA izmislile pravljico o prostovoljni repatriaciji, zato da po. vzročijo zmedo in preprečijo premirje«.
Indonezijski delegat je podprl indijsko resolucijo, pridržal pa si je pravico predložiti svojo resolucijo ali pa spremembe k indijskemu načrtu če bi se pokazalo, da ne bi in. dijski načrt v svoji sedanji obliki mogel dobiti večine glasov.
Kostariški predstavnik je izjavil, da bo indijski predlog lahko privedel do zaželene rešitve. če bodo spremenili nekatere določbe, zaradi katerih se obotavljajo države, katerih čete se borijo na Koreji pod zastavo OZN. Jutri zjutraj bo ponovna seja odbora.
Danes se je sestal odbor osmih, ki predstavlja 21 držav pobudnic resolucije o korejskem vprašanju, zato da prouči razvoj, ki je nastal po predložitvi indijskega predloga, ki ga je Eden včeraj podprl.
Pozneje je skupina osmih poročala predstavnikom 21 držav, ki so se sestali popoldne, a niso sprejeli nobenega sklepa ter se bodo. ponovno sestali jutri. Predvidevajo, da se bodo odločili podpreti indijsko resolucijo. a bodo predlagali nekatere spremembe.
Predstavnik ameriške delegacije je izjavil, da včerajšnji
Edenov govor kaže, da je možnost, da pride brez prevelikih težav do sporazuma o resoluciji, ki bi jo lahko odobrila glavna skupščina. Na vprašanje o nasprotnem stališču med ZDA in Veliko Britanijo je predstavnik izjavil, da je danes položaj bolj obetajoč kakor pretekle dni. in da bo treba rešiti še nekatere podrobnosti.
Indijski ministrski predsednik Nehru je danes v zbornici podal dolgo izjavo o indijski resoluciji in je izjavil, da je zadovoljen, da predstavniki držav, ki so zbrani v New Yorku, to resolucijo z naklonjenostjo proučujejo. Poudaril je. da je prišel trenutek, ko se morajo Združeni narodi odločiti, zato da izpolnijo upanje, ki ga svet vanje polaga. Pozval je nato zbornico, naj pošlje indijski delegaciji v OZN brzojavko z voščili in spdobudo pri njeni težki nalogi. V pravnem odboru so danes nadaljevali razpravljanje
-	Nehruje ve
Z D Amerike
ski. ki je obtoževal Veliko Britanijo in ZDA ter vse države atlantskega pakta ker se upirajo sprejemu definicije napadalca, kakršno predlaga sovjetska delegacija.
William Green umrl
WASHINGTON. 21. - Predsednik sindikalne organizacije American Federation of Labor (AFL) William Green je danes umrl zaradi srčne kapi. Imel je 81 let.
V sindikalnih krogih trdijo, da bo bivši voditelj gradbenih delavcev Thomas Neaney naslednik Greena. Neasney je bil vedno za to, da se sindikal. ni akciji pridruži politična, in se je pred kratkim pokazal naklonjenega demokratom.
Kar se tiče Murrayevega naslednika v CIO, omenjajo predsednika delavcev v avto-
_______________   ____mobilski industriji Walterja
o definiciji napadalca. Govoril I Reutherjain podpredsednika je sovjetski ^predstavnik Višin-1 organizacije CIO Haywooda.
Začetek kongresa demokristjanske stranke - Za predsednika kongresa je bil izvoljen tržaški župan Gianni Bartoli...
(Od našega dopisnika)
RIM, 21. — Pogrebno ozračje je vladalo danes v italijanskem senatu; razpravljali so o ukinitvi ministrstva za »italijansko Afriko«. Senatorji, ki so prišli do besede, so vsi_ v tej ali oni obliki izrpžali obžalovanje, da je do tega moralo priti, ker je doba kolonializma končana. Vendar to v njihovih ustih ni 'zvenelo kot ugotovitev zgodovinskega dejstva, da so se kolonialni odnosi zasužnje-vanja drugih narodov preživeli, temveč, bolj kot tožba vagabunda, da nima vej denarja. Skupno z ministrstvom za ((italijansko Afriko« so senatorji objokovali tudi Jjolonializem.
Senat je najprej odbil predlog senatorja Carellija, naj razpravo o tem žalostnem predmetu odložijo, nato pa je demokristjanski senator Men-chi «izrazil žalost italijanskega ljudstva, ker se ukinja ministrstvo, ki je bilo živ dokaz štiridesetih let civilizatorskega dela v Afriki«. Dejal je nato, da Italija ne poskuša več oživ-
ljati kolonializma, ki pa ni propadel po njeni krivdi, kajti ((Italija je tnala delati tako, da so ga domačini ljubili«.
Edino republikanski senator Conti. ki je že pred dnevi o-stro napadel italijansko upra. vo v Somaliji, je izjavil, da je treba prenehati z mislijo na Afriko in se rajši posvetiti problemom italijanskega Juga, ((katerega žalostne razmere so vsem znane«.
Poročevalec večine, demokristjan Lepore je — kot u-radno poročajo — z besedami, ((polnimi ganotja«, prikazal zgodovino italijanskega .kolonializma v Afriki in dejal, da se Italija zdaj ((ločuje od preteklosti, ki je stala, čemur ne bo mogel nihče oporekati, mnogo dela in civilizatorske gorečnosti, pa tudi velike in krvave žrtve«.
V imenu vlade je govoril podtajnik Lucifredi. ki je dejal, da mora vse italijansko ljudstvo «deliti čustva, ki so ga izrazili senatorji«, saj gre za «žalost ob ločitvi od stvari.
Tedno ostrejši antisemitizem
na tajnem procesa v praški ječi Pankrac
Clementis izjavlja, da je že leta 1942 podpiral »protisovjetsko jugoslovansko ppli-tiko glede Trsla in Koroške" - Obtoženci so baje priznali vso krivdo na nočni razpravi, o kateri je praški radio samo na kratko poročal - Izrael bo protestiral
TEL AVIV, 21. — Izraelsko zunanje ministrstvo bo poslalo v Prago odločen protest proti poskusom, da se v proces proti Slanskemu zapletejo država Izrael. židovske osebnosti
in židovske organizacije.
DUNAJ, 21. — Tajni proces proti Slanskemu. o katerem je tisk obveščen samo toliko, kolikor oddaja o njem praški radio. - o- je danes predpoldne nadaljeval. Vmes je bila, kot poroča radio, tudi nočna razprava, med katero so vsi obtoženci priznali, česar jih dolži obtožnica. Več podrobnosti o tej
Italijanska vlada razširja
Resnične informacije o Trstu
0,
tlenje
J,
in
v jugoslovanski javnosti zaradi politike Vatikana iega škofa Santina, najboljše zaveznice sovjetske gonje proti *viji . Grški zunanji minister o odnosih z Jugoslavijo
f (Ofl
’	dopisnika)
’ Sir! 21-	— Zadnje
I cij ‘1 Vh, ]!wiski uradni tisk ’a n ?rob;2.neto^nitl iniorma-Trsta, da bi na v ^ flolii ?ravi“' aneksiom-V J<Wi Rima do Trsta H ® je ia radio Beograd. — Cas<>Di„ n°vemibru italijam-
S,italiana»D°tUmenti • d/‘-a
*a ri ’ kl ga lzdaJa i^kumentacijo pred-ffb?	3anske vlade, ob
Izjesti j? ? gospodarski po-
ikl. ^ , '^e i,n Trsla' v ka-re<iništvo časopisa Sta?i ruske carje in j.
ti ne demantirajo, čeprav ti sprejeta v jugoslovanskih po-krogi poudarjajo, da je delova- litičnih krogih z velikim zado-
nje Vatikana do Jugoslavije tako sovražnega značaja, da bi bilo koristno objavitj dokumente o tem delovanju, s katerima razpolagajo jugoslovanske oblasti.
V zvezi z zadnjimi akcijami Vatikana poudarja radio Beograd, da je Vatikan s svojo politiko rovarjenja proti Jugoslaviji pokaza1!, da je najzvestejši
voljstvom. Ta izjava dokazuje —• poudarjajo politični krogi v Beogradu — da so v Atenah pravilno razumeli pomen grško-juigoslovanskega prijateljstva ne samo za dve sosedni državi, temveč tudi za splošno stvar miru. Po izjav; grškega zunanjega ministra vlada v beograjskih krogih prepričanje, da
ina. da bi na neki i dveh področjih in to na med-
‘■0Vanp Zal° pravilnost teze,! narodnem z akcijo nekaterih N' v wf? tristranski dekla-1 angleških katoliških škofov, ki
m
NT£?!! •*
i’’5	zunanjepolitič-
v nem-v katerem se na-0 lr^en,t'sti6no stali-
&
4'isLtr,ii Era<*Ssteri« razširila po V5fkeea 7 med obiskom ita--aviaftii , vn.e‘’a podtajnika. Italijanski uradni
L81 izkQH,.. ganski uradni širil' • ° vsako priložil ■’ da hfn^e ne,to6nih infor-( ^Pati' na ta način prido-
imLlVe?ovne iavnosti ti Poudfn ? 6no polltl'
C^iUk* ,a JaJ° v Beogradu. JiA zlaMiattkana do Juso'
iti ,Pa tališče Vati-C!k°v J“dskih katoliških du-Povzročila veliko ne s®mo v kro-<VvaiKin • temveč v vsej ^ t ^Utik.,1 .Javn°sti. Zaradi Ji«	.k* je prešla celo
,esavanja v notra-KiS&nste,lgos.layije, je bila l^tia rvn vlada nedavno
^k- kteu^ Vatikan na
norniali-
bodo v kratkem storili korake, zaveznik sovjetske vlade	v	go- j ki bodo prispevali k medseboj-
nji	proti	Jugoslaviji.	Svojo nemu zbližanju na gospodar-
mržnjo do	Jugoslavije je	Vati-1 skem, političnem in vojaškem
kan	pokazal zadnje čase	na področju, za kar obstajajo vsi
............	- 1 pogoji. V zvezi s tem poudarjajo, da bo jutri prispela v Jugoslavija grška vojaška delegacija in da bo v kratkem odšla v Grčijo jugoslovanska gospodarska delegacija, ki se bo raz-govarjala o poglobitvi gospodarskih in trgovskih odnosov med obema državama,
V začetku decembra bo odpotoval v Tokio jugoslovanski minister za pomorstvo Makso Bače. ki bo prvi odposlanec nove Jugoslavije na Japonskem.
i Pred drugo svetovno vojno Ju-! goslavija ni imela svojega diplomatskega predstavnika na Japonskem.
V Mariboru so se začeli razgovori med predstavniki štajer-ske trgovinske zbornice iz
jih političnih ciljev in hirati j za dosego imiperialističn ciljev rimsike vlade«, zaključuje radio Beograd.
V zvezi s tajnim procesom v
ju&ja aclliu netočnega imfor-! so "nastopili proti obisku mar-C^lrrVs!ri5ske javnosti je i šala Tita v Angliji in na no U Avstrj^ada pred dnevi po V° štpv-!, raztrosila septeni'
C ias^ k° zunainj V in^Sa Esteri«
tranjem z akcijo škofa Santina proti katoliškima duhovnikoma v coni B. Motivacija škofa Santina katere se je posluži'1 za kaznovanje slovenskih duhovnikov, je smešna. Vsekakor je jasno, poudarjajo v Beogradu,
iia« 7	•‘■‘»la in pogre-	,	>
ske težnje do Istre! da je škof Santm kaznoval slo-Mje s»ega Primorja. Ni na- venska duhovnika samo zato, V& (Ja Odarja radio Beo- ! ker sta se udeležila skupščine ^ lista6 j? septembrska šte- Cirilmetodijskega društva, ki se a	-•	trudi za sodelovanje z ljudsko
oblastjo in se bori za boljše življenje svojih članov. «Vse te akcije Vatikana dokazujejo, da Vatikan stremi za dosego svo-
praškem zaporu Pankrac proti Slanskemu in njegovi skupini poudarja nocojšnja ((Borba«, da so na obtožni klopj ljudje, ki so obtoženi, da so hkrati trockisti, titoistični, sionistični in
Gradca in predstavniki slovenske trgovinske zbornice o razširitvi trgovinske izmenjave. V okviru velesejma v Gradcu ,, predvideli izmenjavo blaga s Slovenijo v vrednosti 1,500.000 šilingov.
Na tretjem kongresu inženirjev in tehnikov Jugoslavije, ki se je začel danes v Beogradu,
razpravi ni znanih, ker se je radio omejil na kratko poročilo.
Danes predpoldne je sodišče zasliševalo drugega obtoženca, Bedricha Gemindera, kj je bil namestnik glavnega tajnika KPC in načelnik mednarodnega oddelka v tajništvu CK. Ge-minder je dejai da se je pridružil Slanijkemu, ki ga je poznal za »trockističnega in sionističnega parvenija«, da bi skupno z njim vrgel režim ((ljudske demokracije« in ponovno uvede? kapitalizem v CSR. Geminder je priznal, da je kriv vohunstva, veleizdaje in odklona' in da je bil »posredovalec med Siamskim in bivšim laburističnim poslancem Zillia-cusom, ki ga je označil za «sp'.ošno znanega angleškega vohuna«.
Zilliacusovo ime se je mnogokrat ponavljalo tudi med zasliševanjem bivšega zunanjega ministra Vladimirja Clementisa, ki ga je predsednik sodišča predstavil za «moža buržuijske-ga izvora«, javni tožilec pa za ((slovaškega nacionalista«.
Tudi Clementis je »priznal« vse, kar mu očita obtožnica; obtožil se je, da je že leta 1939 stopil v službo francoske tajne policije in da je dajal zaupna obvestila ameriškemu in jugoslovanskemu veleposlaniku v Pragi, po navodilih francoskega veleposlanika pa je stalno poskušal utrditi zahodni vpliv v CSR na škodo ruskega vpliva. Poleg tega pa je kot poroča praški radio, u-stanovil vohunske mrežo v državah ljudske demokracije.
Poleg tega je Clementis priznal, da je leta 1947 ((podpiral protisovjetske tendeneč v jugoslovanski politiki«, zlasti pa — kar je posebno zanimivo — ((podpiral protisovjetsko jugoslovansko stališče glede Trsta in Koroške«, tudi to že le^ ta 1947. Dejansko kaže. da se je Clementis takrat res zavzemal za podporo jugoslovanski borbi proti italijanskemu imperializmu v Trstu in za pri-
ključitev Slovenske Koroške.
Poleg tega je moral biti Clementis seveda kriv tudi pogostih primerov, da se češkoslovaški diplomati nočejo vrniti v domovino, ker je pač — pošiljal v tujino samo take ljudi, o katerih je vedel, da bodo ostali tam.... C’>*t>entis je tu-Ji pl	tii,	c Oli že lela
1948 v stikih z Johnom posterjem Dullesom. da je dajal obvestila Gladwynu jebbu itd.
Nato je bil zaslišan izraelski trgovec Mordehaj Oren, ki so ga lani aretirali v Pragi; govoril je predvsem o zvezah med obtoženci na sedanjem kcngresu in med visokimi izraelskimi osebnostmi^ ki jih je baje on sam vzdrževal. Ne le to — izjavil je tudi, da je prenašal Clementisova poročila Moši Pijadu in da je govoril z Morrisonom o češkoslovaških zadevah. 2e leta 1947 mu je Morrison baje dejal, da si Zil-liacus — ki ga je Morrison imenoval «branilec angleškega imperializma« — zelo prizadeva, da bi odvrnil CSR od Moskve.
Jutri — morda pa tudi to noč — se bo tajni proces v praški ječi pankrac nadaljeval. Na dan prihajajo vedno nova imena «sokrivcev», pa tudi vedno ostreje izračeni proti-židovski ton. Antisemitizem je, kot vse kaže, glavno geslo praškega procesa. Druga značilnost je stalno omenjanje bivšega laburističnega poslanca Zilliacusa, ki že dalj časa ne nastopa več v političnem življenju.
O obtožbah proti njemu je Zilliacus danes v Londonu izjavil, da gre za «golo fantazijo«. Pojasnil je. da je samo enkrat govoril s Slanskim — leta 1947 v uradih Kpc v Pragi — in da mu mož takrat ni ugajal, ker je bil «prehud ekstremist»._ Jutri bo Zilliacus govoril v češčini po londonskem radiu.
Ko so novinarji vprašali Morrisona, ali jim lahko da kakšno pojasnilo o obtožbah na praškem procesu, je odvrnil, da on sam pričakuje pojasnil «z onstran železne zavese«.
John Foster Dulles pa je na
vprašanje, kaj meni o omenjanju njegovega imena na procesu . v Pragi, kratko odvrnil: ((Bedarija«.
Acheson v Kanadi
OTTAVVA, 21. — Ameriški državni tajnik Dean Acheson je prišel na kratek obisk v Ot-tawo s Trumanovim posebnim letalom. Spremlja ga kanadski minister Lester Pearson. Acheson bo obiskal tudi generalnega guvernerja Masseya in ministrskega predsednika Saint Laurenta.
V nedeljo popoldne se bo zo. pet vrnil v New York.
0 ratifikaciji
bo.mskih dogovorov
BONN, 21. — Stranke vladne koalicije Zahodne Nemčije so sklenile zahtevati od komisije predsednikov parlamentarnih skupin, naj določi na 3. in 4. decembra drugo in tretje čitanje načrta zakona za ratifikacijo bonnskih in pariških dogovorov.
Parlamentarni krogi so mnenja, da bo v komisiji predsednikov težko prišlo do sporazuma o tem, in da bo zaradi tega morala skupščina z novim glasovanjem na plenarni seji odločati o vpisu tega vprašanja na dnevni red.
ki globoko zadeva naša čustva«.
V zbornici je bila daljša in dokaj žolčna debata o socialističnem stenskem časopisu, ki so ga oblasti zaplenile, ker je napadal načrt volilne reforme, in o letaku proti Nenniju, ki je bil dovoljen.
V večernih urah se je začel v opernem gledališču v Rimu kongres demokristjanske stranke. Začetek kongresa je bil v znaku splošnega spoštovanja De Gasperiju ki je tako postal osrednja oseba na kongresu, čeprav v vodstvu stranke ne zavzema vidnejšega mesta. De Gasperi je tudi prvi pozdravil kongres in izrazil predvsem »imperativno željo« po čim večji enotnosti stranke. V imenu te enotnosti je tudi predlagal. kar je za njim povzel tajnik stranke Gonella, naj se za predsednika kongresa izvoli tržaški župan Bartoli, kar je v veliko Bartolijevo zadoščenje seveda sprejel z vzkliki; «2ivel italijanski Trst!«
Dejstvo — precej nepričakovano — da je bil Bartoli, ki je sicer precej neznana figura v demokristjanskih krogih, postavljen za predsednika kongresa, naznačuje na eni strani kot menijo, poudarek na imperialistično komponento italijanske politike, na drugi strani pa izraža upanje, da bo «patriotično čustvo«, ki ga izraža tržaški predstavnik v predsedstvu kongresa, najuspešneje zadušilo vse morebitne poskuse opozicije proti uradnemu strankinemu vodstvu.
Politični opazovalci sklepajo iz tega, da položaj med delegati vendarle ni tako rožnat, kot je kazalo saj je bil De Gasperi očitno prisiljen tudi na kongresu svoje stranke poseči po tržaškem zdravilu za vse | notranje italijanske težave. Obenem pa izdaja to tudi precej nizko mnenje o delegatih n=i kongresu italiianske vladne stranke, o kaierih bi bilo pričakovati, da se ne bodo pustili vleči za nos s tako osnovnošolskimi političnimi triki.
Naj bo kakorkoli, Bartoli je ves sijoč v obraz zasedel svoje mesto za predsedniško mizo in tudi takoj pokazal, da je razumel svojo nalogo, kajti svoj nagovor je začel z besedami, da je Trst «simbol enotnosti« in da bi morala biti ta enotnost pričujoča v vsem delu kongresa.
A. P.
Nesreča v rudniku
BRUSELJ, 21. — Zaradi eksplozije v nekem premogovniku v Zwartbergu je bilo ubitih pet rudarjev, osem pa ranjenih. Nesreča se je dogodila v rovu 490 metrov pod zemljo.
Reakcionarno ozadje predlogov za plebiscit
V Italiji se pripravljajo politične volitve. Vladna koalicija bo morala potožiti natančen račun.	Demokrščanski
stranki je zmanjkalo sape in je potrebna kisika, ki ga je na našem ozemlju na pretek. Tako je nastal nov argument: <(Ves STO se mora vrniti k Italiji s plebiscitom«. Pravijo, da je to demokratičen postopek.
Zgodovina nam dokazuje, da plebiscit ni vedno demokratično sredstvo za rešitev državne pripadnosti nekega ozemlja. Plebiscit izraža trenutni položaj, ki nastaja o'> dejanskem razmerju sil ma.d razredi v sporu, med demokratičnimi i1 nazadnjaškimi silami.
Naj navedemo primer. V letih 1945-47 niso spričo strnjene sile delavcev ne v Trstu ne v Italiji ne drugod nikoli govorili o plebiscitu; nasprotno, ko je kdo omenil plebiscit, so se mu megovi sedanji zagovorniki odločno uprli.
Sedaj pa razsaja prat« plebiscitna mrzlica. Kampanjo je sprožil «Corriere delta Sera«, nato so se začeli oglašati vsi neodanuncijski in fašistični listi. «Messaggero Venetom, «-4rena di Pota«, «Difesa Adriatica», «Giornale di Trie-ste», vsi so danes za plebiscil, ki ga sama demokrščanska vlada odobrava in spodbuja ter mobilizira «prijatelje.» in podpornike. Na čelu teh je American Federation of Labor, razni Antoniniji ter desne skupine socialne demokracije. Tudi Vidalijeva stranka dejansko za plebiscit. '
Zakaj zahtevajo danes plebiscit za Trst. ko so ga odklanjali včeraj? Koga in katere interese predstavljajo njegovi zagovorniki? Kdo je AFL? Kdo podpira in finansira tisk. ki zahteva danes plebiscit?
Oni predstavljajo posreino ali. neposredno interese italijanskega kapitalizma. cKsnan-zionistov, ki hočejo ponavljati svoje pretekle pustolovščine. Upravičeno narodno čustvo je pri tem le pilula. AFl je na primer tista ameriška sindikalna organizacija, ki podpira brez pridržkov vse, kar dela in pravi ameriško zunanje ministrstvo, in ki vrrdlaaa celo, da se razpustita dve veliki europsKi sindikalni organizaciji, to je italijanska CGlL in francoska CGT.
Toda poglejmo, v kakšnem politično-družbenem položaju bi se danes vršil v Trstu plebiscit. Buržoazni razred je popolnoma obnovil svojo oblast nad vsemi odseki gospodarskega in družbenega življenja področja. Politika generala Aireya je dopolnila delo fašizma bodisi z nedis-kriminiranimi gospodarskimi sporazumi bodisi s pritegnit-
vijo na to področje tisočev šovinističnih elementov, pri čemer so bile demokratične site odrinjene od vsakega vodilnega položaja ter je tržaška buržoazija dobila popolne politične privilegije, tako da lahko danes aktivizira za svoje cilje velik <Zet prebiuat-stva, ki ima sicer po svojem razrednem sestavu čisto drugačne interese. Toda ne le to; na tisoče in tisoče slovenskih prebivalcev so odstranili iz Trsta, ekonomska moč slovenskega ljudstva so uničili ter onemogočili vsak njen vpliv na javno upravo.
Logična posledica vsega lega je. da so delavski razred, delovno ljudstvo in vsi demokratični sloji na zelo zaostalem položaju. Delavci nimajo nobene besede v conskem svetu. Nimajo zadostnega in ustreznega predstavništva v ob čini. niso zastopani v javnih uradih, nimajo kontrole nad inatičnim uradom, v zavarovalnih zavodih, na pošti in v brzojavnih uradih, pri železnici. Banke. trgovina, sodišča, policija, šola in ves cerkveni aparat delujejo izven kontrole delavskega razreda. Najboljši dokaz politične in sindikalne šibkosti delavcev je dejstvo, da morajo pristaniški delavci stavkati, če sploh hočejo, da sprejmejo oblasti ali koristniki pristanišča njihove zastopnike.
V takem položaju, ki nos 1 čisto kapitalističen pečat, bi se plebiscit izvršil v čisto reakcionarnem ozračju. pod protislovenskimi in protikomunističnimi gesli. Formalna svoboda bi morala samo prikriti dejansko razredno diktaturo, ki jo italijanska buržoazija izvaja nad Trstom. V tem. položaju bi bil plebiscit toliko demokratičen kakor so bili plebisciti bivšega fašističnega režima, ali kakor bodo demokratične volitve, ki jih bodo v Italiji izvedli z novim volilnim zakonom.
Ali je možno, da bi iskrem komunisti, svobodni socialisti in demokratje omalovaževali ta odločilna dejstva in se pustili omrežiti v manevru, ki bi, če bi bil resničen, pomenil poraz naprednih sil ter bi potrdil dejansko nasilje, na katerega tudi sam kongres socialistične internacionale ni hotel pristati?
Prav zato smo proti takemu plebiscitu, ki bi bil orodje buržoazije in nazadnjaštva. Smo pa za sporazum med socialističnimi in demokratičnimi silami, ki bi vzpostavil med delavskim razredom m kapitalisti boljši odnos sil, takšen odnos, na osnovi katerega bi lahko napredne in demokratične množice odločale o posebnih in osnovnih vprašanjih svojega obstoja sebi v prid.
B. P.
LONDON 21. — Nocoj je zunanje ministrstvo javilo, da so v Lizboni podpisali dogovor med Veliko Britanijo in Portugalsko, na podlagi katerega bo Portugalska dovolila Veliki Britaniji uporabo letališča v Lagens na Azorskih otokih za vojaško oporišče in to v okviru dogovorov o 'strateški obrambi atlantskega pakta.
Francoske križarka
na obisku v Splitu
Danes dopoldne je priplula v splitsko pristanišče francoska križarka »Georges Leygues», s katero je prišel na prijateljski obisk v Jugoslavijo poveljnik francoskih pomorskih sil v Sredozemlju viceadmiral Sala. Francoski admiral bo obiskal predsednika MLO v Splitu in poveljstvo jugoslovanske vojne mornarice. Takoj po prihodu je admiral obiskal francoskega poslanika v Jugoslaviji, Phili-pa Bodeta.
Danes popoldne so si francoski gostje ogledali v Splitu Meštrovičevo. galerijo, zvečer pa so prisostvovali slovesnemu sprejemu, ki ga je priredil njim na čast predsednik MLO Splita Paško Ninčevič. Francoska križarka ((George Lygues» se bo zadržala v Splitu do 25. t. m.
Te dni bosta prišla na obisk v Jugoslavijo turški minister za ‘.rgovino in gospodarstvo Enver Gucreli in predsednik za turško zunanjo trgovino Ozan.soy. Med svojim obiskom v Jugoslaviji bosta vodila razgovore o razširitvi blagovne izmenjave med Jugoslavijo in Turčijo in o možnosti nadaljnjega gospodarskega sodelovanja
Trije novi ministri
v bodoči ameriški vladi
Humphrey bo zakladni tajnik, Brovvoell pravosodni minister, Stossen pa ravnatelj MSA • Dullesov razgovor s Trygve Liem * Komentarji tiska o imenovanju Duliesa
NEW YORK. 21. — Generali
Eisenhower je danes imenoval še tri ministre v svoji bodoči vladi. George Humphrey bo zakladni tajnik. Herbert Brow-nell pravosodni minister, Ha-rold Stassen pa ravnatelj urada za vzajemno varnost (MSA).
Humphrey je predsednik neke velike industrijske družbe v Clevelandu in ravnatelj številnih drugih družb; Brownell je advokat v New Yorku in ima 58 let; Harold Stassen, ki je sedaj predsednik univerze v Pensilvaniji, je bil guverner v Minnesoti in se je tudi že po-. tegoval za republikanskega ’ kandidata za predsedniške volitve.
Guverner v Južni Carolini James Byrnes ki je demokrat, a je podpiral Eisenhowerja, je izjavil, da ne bi v nobenem
bwžoazno - nacionalistični sc* ie bil predsednik zveznegajo-
£
uradne >va su.... duhovnikov v
'(■1,-70. o.''y uradne cerkve ' 5*toH»K.noVa suspenzija
Sjjkih
S 2Ujc’
8voje P011'
r5 12 vari w v Beogradu.
anskih krogov, JMh.. bei0 J,a jugoslovanska SV** dn ^‘So o odnosih Xi	1Flavije	doka-
kS V? BeoarMriajo P°litič.n;
Hnfvedl ~ da se Va-W	i>’„	a	ie S svojim
K tovJ^ai potrebo, da Atu k nio ost seznani. Cv'ie	politika do
1 -ie
sZ.a2uje' da Vatikan
SP W 1]
!°8ov vestl vatikan
’	,	krogi	v
vražniki in izdajalci v službi francoske, britanske, ameriške in naravno seveda tudi jugoslovanske obveščevalne službe, ki so imeli nalogo, da ubijejo Gottwalda in obnove kapitalizem »na isti način, kot v Jugoslaviji«. To je res izredna kombinacija bogate fantazije in duševne revščine organizatorjev procesa, poudarjajo v Beogradu. Sve* je priča likvidacije garniture ruskih hlapcev, kl so odigrali svojo vlogo in ki izgubljajo danes Svoje glave na podlagi istih obtožb, na osnovi katerih so sami izrekali smrtne obsodbe, dokler so bili na oblasti.
Izjava novega grškega zuna njega ministra Stefanopolusa, ki je med drug.m poudaril, da bo nova grška vlada stremela za poglobitvijo prijateljskih odbila I
Potrjujejo ni-1 nosov z Jugoslavijo, je
spodarskega sveta pri jugosl-vanski vladi Boris Kidrič spre-jet z velikim navdušenjem vseh prisotnih delegatov za častnega člana Zveze društva inžen'rjev in tehnikov Jugoslavije.
Danes popoldne pa je delegacija inženirjev in tehnikov iz vseh jugoslovanskih republik obiskala Borisa Kidriča v bolnici in mu sporočila sklep kongresa.
Bolnico, v kateri leži bolan Boris Kidrič, še nadalje obiskujejo številni ’ predstavniki delovnih kolektivov, množičnih organizacij, vojaških enot, Sol, kulturnih in drugih ustanov ter posamezniki. Danes so med drugim obiskale Borisa Kidriča predstavnice glavnega odbora AFZ Jugoslavije, glavnega odbora AFZ Srbije in številni drugi.
B. B.
Čez 14 dni bodo v Jugoslovanski coni administrativne volitve. Povsod so v teku volilne priprave. Kandidati za okrajna zbora in občinske ljudske odbore so že izbrani. Delovni kolektivi in zadruge zdaj zbirajo svoje kandidate, ki jih bodo volili v Zbor proizvajalcev v katerem bodo neposredni proizvajalci soodločali pri vseh važnejših ukrepih oblasti in kontrolirali kako se uporablja presežek njihovega dela. Delovni ljudje so tudi začeli voliti svoje kandidate v vodstvo Zavoda za socialno zavarovanje, najvažnejše ustanove, ki skrbi zanje. To so veliki dogodki, ki niso pomembni samo za narode Jugoslavije, temveč so edinstven primer v zgodovini delavskega gibanja sploh.
Nekaterim krogom v Trstu in Italiji pa napredek Jugoslovanske cone ne gre v račun. Tržaški iredentistični tisk js začel sistematično pisati o tako imenovanem predvolilnem terorju v coni B, o tem, da ljudstvo volitve bojkotira, oblast pa ga preganja. Neka italijanska radijska postaja je celo prišla na originalno' idejo, da so bile v coni B razpisane volitve zato, da bodo titovci laže preganjali Italijane. Po vesteh nekaterih listov, kot so i(Giornale di Trie-
Volitve v jugoslovanski coni in italijanski iredentisti
ste«,	«Messaggero	Venet o«
itd., naj bi bilo v coni B prepovedano, da bi se prebivalci zbirali v skupine, ki so veije od treh tjudi. Vsak dan naj bi bila pretepena kopica Italijanov. Teror je celo- tolikšen da niti avtobusi ne morejo redno voziti.
Človek skoraj ne bi verjel, da so mogoče take neverjetne laži, če jih ne bi videl natisnjenih. Saj vendar prihajajo v cono B tisoči Tržačanov. Dnevno prekorači demarkcij-sko črto do 6000 ljudi in do 1000 vozil. Vsako nedeljo so lokali polni veselih Tržačanov, ki ob kozarčku dobrega istrskega vinca postajajo še bolj glasni kot doma. Ti ljudje gotovo ne verjam.ejo iredentističnim lažem. Te laži so namenjene tistim, ki jih nimajo možnosti preverjati. Takih sicer v Trstu ni veliko, jih je pa vei v Italiji in po svetu. In nekateri bodo morda verjeli, modrujejo, očetje teh laži, kot nekdaj Goebbels,
Cilj iredentističnega pisanja pa je tudi jasen; radi bi prikazali svetu, kako trpeče istrsko ljudstvo kliče tako imenovano madrepatrijo, da bi ga zopet sprejela v svoj objem. (Mimogrede povedano: za rešitev iz tega objema so Istrani dali tisoče življenj in samo v koprskem okraju so predstavniki madrepatrije in njihovi pajdaši požgali v svojem besu, ker jih Istrani niso morali, nad 1500 hiš). Ire- -dentisti seveda ne morejo v podkrepitev svojih apetitov po tujih zemljah pisati, da ljudstvo Jugoslovanske cone s težkimi napori obnavlja tisto, kar so oni porušili in da uspešno premaguje zaostalost — posledico njihovega zasuž-njenja. Prrpi tako ne morejo pisati, da je to ljudstvo zato zgradilo v sedmih letih svobode petkrat več javnokorist-nih ustanov, kot Italija v 25 Irtih fašističnega vladanja. Menda ne morejo trditi, da je bilo vse to napravljeno zato,
da bodo čim lepše sprejeli predsetavnike te madrepatrije, ki bi jim radi zopet vsilili tisočkrat prekleto suženjstvo.
Za podkrepitev iredentističnih pohlepov po tuji zemlji je potreben v coni B teror. Ce ga ni, si ga je treba izmisliti. Teror pa zopet nujno zahteva žrtve. In zopet si jih je treba izmisliti, seveda čimbolj prepričljivo. Pred kratkim so iredentisti našli takšno «žrtev» v osebi nekega Mu-sizza Bruna iz Izole, ki naj bi bil pretepen zaradi svojega italijanstva in naj bi zaradi tega zbežal ‘Z cone B.
To pa je bilo tako: 6. novembra je istrski begunec Viezzoli Fiorello pripeljal na propagadni urad CLN v Trstu moža z obvezano glavo, ki je trdil, da je Musizza in da je bil pretepen v avtobusu nekje v coni B. Bilo je precej čvekanja in drugi dan je «Giornale» objavil vest o nezaslišanem terorju v coni B. Članek sicer ni bil posebno
velik, ker je nžrtev» slabo odigrala svojo vlogo. Musizzo so namreč nekateri potniki, ki so se z njim na parniku vozili iz Kopra v Trst, opazili, kako čil in zdrav buta z glavo ob ladjo, da bi bil videti čim težja «žrtev».
Nekateri očividci tega herojstva sicer trdijo da si je Musizza razbijal glavo zato, da bi kot «težja žrtevv dobil od CLN večjo podporo. Pri podjetju «Vino» pa je bil pred kratkim odpuščen, ker je v skladišču izginilo precej njemu poverjenega materiala. Skratka, Musizza je človek, ki se ne more preveč pohvaliti z moralnimi kvalitetami. Sicer pa je o tem seznanjen tudi tržaški sodnik, ki ga je pestil, ker ni hotel priznati svojega nezakonskega otroka. Vsekakor je taka. žrtev iredentistom dobrodošla, ker predstavlja «dokument)> o pred volilnem terorju v coni B.
Takšne špekulacije tržaških iredentistov, naj si jih izmislijo še toliko, ne bodo mogle ovirati volitev v Jugoslovanski coni. Ljudje si bodo ravno tako izbrali v svoja vodstva ljudi, ki jih bodo Se naprej vodili po poti napredka. Iredentistične laži le razgaljajo njihovo lastno imperialistično umazanijo in revščino.	TB
primeru sprejel ministrskega mesta v novi vladi.
John Foster Dulles. ki bo novi zunanji minister, se je danes popoldne na sedežu OZN sestal z glavnim tajnikom Trygve Liem. Po razgovoru je Dulles izjavil, da je bil njegov sestanek z Liem zasebnega značaja. Dulles je tudi izjavil na kratki tiskovni konferenci, da je zaprosil ravnatelja zveznega poizvedovalnega urada (FBI) Hooverja, naj uvede temeljito in izčrpno preiskavo o njegovem življenju in njegovi preteklosti. Dodal je; «Ne bo smelo biti nobene vrste suma proti novemu državnemu departmaju. To velja bodisi za voditelje kakor za podložne*.
Dulles je tudi izjavil, da ne bo spremljal Eisenhoverja na Korejo.
V washingtonskih diplomatskih krogih so mnenja, da je imenovanje Duliesa za državnega tajnika znak, da bo nova vlada uporabili bodisi v Aziji kakor v Evropi bolj energične metode proti sovjetski ekspanziji. Francoski tisk na različne načine komentira Dullesovo imenovanje. Konservativni «Fi-garo»	in kominformistična
«Humanite» nista mnenja, da bi to privedlo do spremembe ameriške zunanje politike. »Fi-garo« se sklicuje tudi na vlogo, ki jo je imel Dulles pri dvostrankarski politiki pod demokrati, in pravi, da zaradi tega in tudi zato, ker Dulles zelo dobro pozna evropske zadeve. ter je imel priliko večkrat stopiti v stik s številnimi francoskimi politiki, bodo v Franciji njegovo imenovanje ugodno sprejeli.
«Humanite» pa ga imenuje «fanatika, željnega pokolov, ki je sprožil korejsko vojno«. List trdi, da sta se Dulles in Eisenhower včeraj dolgo raz-govarjala «kako raztegniti spopad kljub obotavljanju večine članov Združenih narodov, kljub ameriškim vojaškim porazom na Koreji, vkljub stalnim sovjetskim mirovnim predlogom#.
Britanski krogi upajo, da ne bo imenovanje Duliesa pripeljalo nove vlade do tega. da bi dajala prednost Aziji pred Evropo. V japonskih vladnih krogih pa so z njegovim imenovanjem zadovoljni, ker je Dulles sodeloval pri sestavi mirovne pogodbe z japonsko.
■ ',__________________j
PRIMORSKI DNEVNIK
22. novembra 1952
Danes, sobota 22. novembra
Cecilija, Jezdimir Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 16.28. Dolžina dneva 9.15 Lun vzide ob 11.54 in zatone ob 21.«-Jutri, n«fl£lja 23. novembra Klement, Ravijola ___________________
PRED VOLITVAMI 14. DECEMBRA
BORBA Z« IZBOLJŠANJE SOCiflLUEGfi POLOŽAJA
je stvar vsega goričkega prebivalstva
GORICA, 21. — Čeprav go-riško občino še m zajel volilni vrtinec z vsemi predvolilnimi značilnostmi, se vendar naglo približujemo tistemu važnemu dnevu 14. decembra, ko bo dolžnost slehernega volivca oditi na volišče in po svoji preudarnosti oddati glasovnico organizaciji, v kateri vidi utelešenje svojih idealov in želj.
S stališča povprečnega gori-škega meščana lahko že sedaj ugotovimo, da prihodnje občinske volitve ne bodo prine-
šovinistična buržoazija se je že s prejšnjimi volitvami tako močno usidrala na oblast, da ni nobenega upanja, da bi v sedanjih pogojih borbe delovnega ljudstva lahko prišlo do kakršnega koli kvalifikacijskega skoka, ki bi spremenili razmerje sil socializma in klerikalne reakcije.
Delovno ljudstvo na Goriškem in zlasti delavski razred občuti veliko socialno krivičnost, ki je zavladala na Goriškem, odkar se je v Italiji in
sle našemu mestu nobenih bi- | pri nas polastila oblasti proti-stvenih sprememb. Italijanska I ljudska klika ljudi, ki delajo
SKLEP DGBKRDOBSKEGA OBČINSKEGA ODBORA		
Jani	ilje (	lobe novo šolo
DOBERDOB, 21. — Na zadnji seji doberdobskega občinskega sveta so sprejeli sklep, da bodo ob državni pomoči sezidali v Jamljah novo ljudsko šolo. Osnovnošolski pouk imajo sedaj v zasebnem poslopju, za katerega mora občina plačevati redno najemnino, ki je precej visoka in poleg tega tudi sami prostori ne ustrezajo potrebam šole. Po našem mnenju bi bilo treba šolsko poslopje zgraditi proč od glavne ceste, po kateri je velik avtomobilski promet, ki gotovo kvarno vpliva na učenčevo pazljivost in delovne uspehe. Poleg tega upamo, da bo občinska uprava oz. tisti, kateremu bo poverjena skrb za zgraditev šole, napravila na šolskem poslopju lepši napis, kot ga imajo na sedanji ja-meljski šoli.
Občina Sovodnje:	povišek
prejemkov župnikov iz Gabri j in So ved en j.
Občina Doberdob:	povišek
prejemkov vikariju iz Doberdoba im Jamelj; potrošniški davek za drugo šestmesečje 1952.
Občina Dolenje:	potrditev
uprave SAPRIC, pobiranje potrošniškega davka.
Občina Zagraj: proračun za leto 1952.
Občina Romans: oskrba mladoletne Marije Buttigmon.
Občina Gradiška:	prispevek
za nagrotmico škofu Ma-rgotti-ju; prispevek ANPI za patine stroške za mamifestacije 25. .a-prila v Vidmu; odstopitev zemljišč upravi Ina-Casa in prevzem obveznosti z;a gradnjo hiš za isto upravo.
Občina Gradež: prispevek za spomenik škofu Margottiju: prispevek državni zvazi pro Oglej; pogodba z ON AIR za ustanovitev otroškega vrtca v Fossalonu.
Občina Foljan:	davek na
taksije in zasebne avtomobile, jo je pokrajinski upravni odbor na policijska dovoljenja, na
Sklep
i
pokrajinskega upravnega odbora
GORICA, 21. — Na seji, ki
imel 19. t. m., so sprejeli sledeče sklepe:
Pokrajinska uprava:	pogoji
za izplačevanje dnevnic uslužbencem; doklada preglednikom obračuna 1956; obnovitev pogodba za upravo gluhonemih z Marijino družbo: nagrada ob 25-letnici službovanja učitelju Avgustu Miceu.
Občina Gorica: povišek plače občinskim snažilkam:	za
V začetku decembra bo izšel JADRANSKI KOLEDAR za, leto 1953 z zanimivo vsebino, na kar Vas že danes opozarja mo.
zdraviliško pomoč šolski mladini za leto 1952-53; prispevek 150 tisoč lir za popravilo poda v telovadnici v Ul. Raindaccio; prispevek 3 milijone občinskemu podpornemu društvu; pristanek občinskih podjetij k zvezi občinskih podjetij; razširitev prostora pred bolnico pri Rdeči hiši.
pse. na stroje za ekspres kavo in davek za uporabo javnih prostorov.
Tožba proti „ Demokraciji "
umaknjena ’ ’
GORICA, 21. Pred "tedni bi morala biti razprava proti tedniku »Demokracija», ker je v svojem poročilu o škofijski počitniški koloniji med drugim navedel tudi trditve, da so upravniki otroške počitniške kolonije ravnali pristransko s slovenskimi otroki.
Razprava je bila odgodena na današnji dan. Popoldne je tožitelj don Magrini, ki je ravnatelj papeške kolonije, tožbo proti »Demokraciji« umaknil. Njegovo dejanje torej dokazuje, da pisanje časopisa ni bilo tako neresnično, da bi lahko bil zato njegov odgovorni urednik dr. Jež kaznovan. Ravno nasprotno. Umaknitev tožbe s strani papeškega predstavnika je posredna potrditev pisanja obtoženega lista.
v službi izkoriščevalskega razreda in proti najosnovnejšim interesom delovnega ljudstva.
To krivičnost je občutiti zlasti v zadnjih letih, ko delodajalci svojevoljno v nasprotju s slehernimi pravicami delavcev, pošiljajo na cesto vedno nove ljudi z izgovorom, da je nastopila v tej ali oni industrijski panogi kriza, da je svetovno tržišče prenasičeno z neka terimi prodajnimi artikli in da po logiki ne morejo ravnati drugače kot znižati delovni čaš, zmanjšati proizvodnjo in povečati industrijsko rezervno armado, to je povečati armado brezposelnih.
Take socialne krivičnosti buržoazija ne more odstraniti, ker je neločljivo povezana z ! delodajalskim razredom, s katerim tvori enoten protiljud-ski blok, katerega naloga je čuvati interese kapitala in njegovo oblast, kakršna danes vedri in oblači po italijanskem nebu.
Delovno ljudstvo na Gori škem vidi katastrofalnost sedanjega položaja in obsoja politiko demokristjanske oblasti. Toda njegovo nezadovoljstvo ne more najti pravega odmeva, dokler si bodo v Gorici lastili absolutno pravico govoriti v imenu delovnega ljudstva kominform sti, ki morajo borbo izkoriščanega delovnega ljudstva napeljati kot vodo na mlin sovjetske politike, ki postavlja za prvi cilj širjenje vplivnih področij, medtem ko ji borba delavcev Italije, da v okviru svoje države napravijo socialni red s socialno pravičnostjo, kakor jim to najbolj ustreza, zanje nebistveno geslo.
V Gorici je danes gotovo to, da so ustvarjeni pogoji za plodno rast socialističnega gibanja delovnega ljudstva, da so ti pogoji dani,tako med slovenskim kakor med Italijanskim delovnim ljudstvom, med katerim ne obstaja pred obličjem delodajlca in izkoriščevalca kakor tudi pred obličjem naših oblastnikov prav nobena razlika. Oboji Slovenci in Italijani (sQ predmet socialnega zatiranja.
Na te stvarne pogoje se je treba nasloniti in paralizirati take propagandistične kom-informistične sindikalne metode pokornega službovanja «še-stini socialističnega sveta«, ka-Kor tudi delovanje delodajalskih žoltih sindikatov, ki prav tako izigravajo delavsko borbo in poudarjajo ob vsaki prilik) italijanstvo, da bi svoje zapeljane člane zadržavali na borbenih položajih malomeščanskega nacionalizma in jih odtegovali ob prave borbe za pravice delovnega izkoriščanega ljudstva.
Borba za zboljšanje socialnega položaja goriških prebivalcev zato ni stvar Italijanov
IZPRED SODIŠČA
Obsodba nepoštenega blagajnika zavoda za socialno skrbstvo
Zelo zamotana špekulacija s tujim denarjem
GORICA, 21. — Potem ko so jo že enkrat odgodili, je bila danes pred kazenskim sodiščem raaprava proti 41-letnemu Vik-torjiu Pampanimiju iz Trsta, Ul. Rigutti 5, ki je bil več let usliužben kot blagajnik pri zavodu socialnega skrbstva v Gorici.
Pampattinija je ravnateljstvo zavoda soc. skrbstva prijavilo lani septembra sodnim oblastem in ga obdolžilo, da si je v dobi od decembra 1949 do septembra 1951 prilastil 1.512.617 lir iz blagajne zavoda.
Pampanini si je omenjeno vsoto denarja prilastil zato, da je lahko z njeno pomočjo po uradnih urah trgoval in ime) od tega dobiček. Vsoto pa je dviginii iz blagajne na tak na-čifi, da je pri pogostih pregledih dtnar v blagajni vedno odgovarjal računom v blagajniški knjigi. Do vsote, ki jo je potreboval za svoje posle pa je prišel tako, da je več plačilnih nalogov plačeval nekaj dni ali celo teden kasneje po naročilu In nanje prilepljal neodgovar-jajoče pobotnice banke, tako kot bi že bili izplačani. Po nekaj dneh, ko so se nabrali že nov; plačilni nalogi za omenjeno vsoto, je z denarjem, ki bi ga moral izdati za nove, plačal komaj stare plačilne naloge itd.
Pri tem je seveda skrbno vodil dvojno knjigovodstvo. V tvojo zasebno knjigo je namreč vpisoval vse plačilne naloge, na katere je prilepil bančno pobotnico, ki pa jih še ni plačal, Kljub svoji skrbnosti, in kar je treba priznati, bistroumnosti, se je lepega dne uštel.
Izdal ga je plačilni nalog, ki bi ga moral plačati neki tvrdki iz Padove, ki ima številne podružnice v raznih mestih severne Italije. Nalog je kot običajno plačal nekaj dni pozneje in ga naslovi-l na podružnico omenjene tvrdke v Trevisu in ne naravnost v Padovo, kot bi moral. Tvrdka v Padovi je dva meseca potem, ko je on že pomotama izplačal njeni podružnic; v Trevisu, terjala ravnateljstvo socialnega skrbstva, naj poravna račun. Ravnatelja je zahteva podružnice presenetla, kajti dobro je vedel, da je izdal odgovarjajoči plačilni nalog že pred dvema mesecema. Ko je vprašal blagajnika za pojasnilo, se je ta v strahu, da se je v svojem sleparstvu zmotil, izdal. Po nekaj tednih pa se je tvrdka iz Padove pismeno oprostila, da je krivično terjala plačilo, ki ga je socialno skrbstvo pravočasno poravnalo njeni tvrdki. Toda za Parnpa-ninija ni bilo več pomoči. Njegov greh je prišel slučajno, toda neizbežno na dan.
Sodišče ga je danes spoznalo za krivega prilastitve 1.512.617 lir in upoštevajoč, da je vsoto vrnil, ga je obsodilo na 2 leti in 2 m^eca zapora, na plačilo 12.000 lir globe ter izgubo državljanskih pravic za dve leti. Poleg tega bo moral poravnati sodne stroške.
$ # *
Zaradi tihotapstva 0.830 kg inozemskih cigaret so v odsotnosti nato obsodili 25-letnega Antona Jansiča, ki biva v begunskem taborišču Le Fra-schette, na plačilo 2500 lir glo-
be in poravnavo sodnih stroškov.
Prijava za delovne cenlre
Pokrajinski urad za delo v Gorici siporoča, da sprejemajo od 20. t. m. dalje prijave za zaposlitev v delovnih centrih, ki jih bodo v bližnji prihodnosti odprli v goriški občini. V deOovne centre bodo sprejemali fizično sposobne moške od 18 do 60 let starosti, ki so bili 18. novembra redno vpisani na namestitvenem uradu. Vpisovanje bodo zaključili 26. t. m. ob 12. uri.
alt Slovencev, ampak stvar obeh narodnosti, ki tu živita.
S temi perspektivami borbe mora goriško prebivalstvo nadaljevati svojo pot, ako hoče, da ne bodo nad njegovimi hrbti neprestano čepeli demokrist-janski, vatikanski opričniki, ki nimajo poguma odločno zavreti kopičenje socialnih krivic, ampak da bo slej ali prej postalo upravljanje naše občine tudi stvar delovnih ljudi in ne samo privilegij »preizkušenih politikantov)).
T ”
■
*
: ■■
I' " '
mMmčm
POGLED NA BRDO
IZ B E N E S KE SLOVENIJE
Vasi Breg in Flipan v občini Gorjani se ne bosta udeležili občinskih volitev
Občina Gorjani se gospodarsko ne more vzdrževali in njeno prebivalstvo ne želi, da bi še nadalje obstajala. Slovenska vas Breg za priključitev v občino Brdo, Flipan pa za Brdo ali Tarčent
NOVI FILMI
Avtobus
za nogometno tekmo
Na tekmo med nogometnima moštvoma iz Milana in Vidma bo vozil v nedeljo posebni vlak iz Čedada. Odhod ob 13.15 iz Čedada, iz Mio-macca ob 13.20, iz Remanzac-ca ob 13.25.
Hospitacije
na učiteljišču
Kdor se namerava javiti, kot | privatist k usposobljenost ne mu izpit4 (učiteljska matura) na učiteljišču s slovenskim učnim jezikom, mora, po tačas veljavni ministrski odredbi, vložiti na Proveditorat najkasneje do 25. t. m. prošnjo za pripustitev k didaktičnim vajam.
Potrebna pojasnila daje tajništvo učiteljišča.
Videti je, da oblasti ne bodo ne s silo niti z uveljavljanjem svoje avtoritete uspele nič doseči v Beneški Sloveniji.
V četrtek je prebivalstvo Flipane poslalo pismo videmskemu prefektu in vrnilo volilna potrdila, s katerimi naj bi se predstavili na občinskih volitvah občine Gorjani, ki bodo 30. novembra. Prav tako je zavrnilo volilna potrdila prebivalstvo vasi Breg. Kot smo že pisali, so Brežanom pozneje ob podpori karabinjerjev vsilili ta potrdila, vendar pa so se Brežani trdno odločili, da se volitev ne bodo udeležili. Tako sta torej dve vasi občine Gorjani odbili, da bi se volitev udeležili. Ostane samo glavna vas v občini. Nastaja vprašanje, bodo vseeno imeli volitve ali bodo oblasti prisiljene, da bodo nekaj u-krenile.
Zakaj so v občini Gorjani stalne težave? Dokazano je že, da se občina ekonomsko ne more vzdrževali in da niti njeno prebivalstvo ne želi, da bi še nadalje obstajala.
Občina Gorjani ima staro tradicijo in je, če že ne najstarejša, vendarle ena izmed najstarejših občin v furlanski pokrajini. Nastala je kot neka svobodna zveza kmetov, ko je tod še vladal fevdalizem. Razpustiti občino Gorjani bi pomenilo sneti v Furlaniji zastavo italijanske občine. 7, a časa fašizma so zaradi administrativnih potreb vključili to občino v Artin, ki je bila večja. Slo je pa v glvanem za združitev dveh občin in ne e-, nostavno za priključitev. To je za fašizem tudi bilo potrebno zaradi raznarodovanja, predvsem vasi Brega in Flipane, ki sta bili tako popolnoma izolirani med številnimi furlanskimi vasmi.
Zdaj ne gre več za združitev dveh občin, temveč za u-kinitev ene izmed obeh. Dve slovenski vasi se nočeta združiti s furlansko občino Artin niti nočeta ostati podrejeni občini Gorjani. Vključiti se hočeta po svojih geografskih in etničnih potrebah. Medtem ko hoče Breg priti pod slovensko občino Brdo, se vas Flipan še ni odločila, ker leži prav na prehodu iz gorenje v dolenjo Tersko dolino, torej med občinama Tarčent in Brdo. Zaradi geografskih in ekor nomskih pogojev bi Flipan spadal v občino Tarčent, spričo etničnega stanja pa bi morala biti ta vas vključena v občino Brdo. Slovenske vasi, ki tvorijo občino Tarčent, so bile podvržene močnemu raznarodovanju. Kljub vsem tem dejstvom pa dopuščajo prebivalci Flipana oblastem, da odločijo.
Zgrešil bi, kdor bi mislil, da je raznarodovalna politika kaj vplivala na prebivalstvo Flipana. Bolj in bolj raste v njih nacionalna zavest, da so Slovenci. To dokazuje dejstvo, da so mnogi za to, da bi se vključili v občino Brdo, prav v nasprotju z ekonomskimi in geografskimi principi. Pred 40 leti pa so se vsi potegovali, da bi bili vključeni v občino Tarčent.
Zakaj so frakcionisti iz Flipana šele tri dni pozneje kot vaščani Brega vrnili volilna potrdila? Izkušnje so ljudi izučile, da morajo biti previdni. Septembra lani so žene iz te vasi prišle pred gorjanski občinski urad, manifestirale in prepevale slovenske pesmi. Posledica je bila ta, da so karabinjerji prijavili različne o-sebe zaradi upiranja javnim organom in zaradi drugih vzrokov, ki se jih lahko vedno najde, če se jih hoče. Letos je Breg spet pokazal javno svoje težnje s tem, da je odklonil volilna potrdila. Spet so karabinjerji prišli v vas, da bi prisilili prebivalstvo, naj potrdila sprejme. Kaj naj si ljudstvo misli? Vsakdo se hoče izogniti nesreči. Zato so tudi previdni, da se izognejo zakonom. Vse to pa poostruje
ma iz neznanih razlogov kre-1 po šest točk, Ponziana in Trie-nil na levo in trčil, s krmilom ste imajo tri točke, zadnja pa
položaj in prebivalstvo utrju- | vozil mimo njega, je nenado- , Bellum in Pro Gorizia imajo je v odločnosti.	...	.
S svojim ravnanjem pred volitvami kaže prebivalstvo Flipana in Brega, da je trdno odločno boriti se za to, da bi najstarejša furlanska občina nehala obstajati, To je tudi pravilno, ker je nastanek občine Gorjani pred mnogimi leti označeval fašizem na tem področju. In ker je fašizem po. kopan, je pač pravilno, da bi pokopali tudi njegov simbol.
svojega kolesa v kamionov desni blatnik.
Belordinellija so oprostili z utemelitvijo, da ni zaknvil kaznivega dejanja
KRATKE VESTI
IZ BENEŠKiH VASI
je gan Dona z dvema točkama. Legnago in Irieste sta odigral' samo šest iekem.
Tečaji za delavce
Pokrajinska namestitvena komisija je sklenila, da bodo v' našem mestu organizirali več usposobljenostnih tečajev za Jutri bodo goriški nogo-1 delavce in delavke. V strokov-metaši nastopili v Trstu pro- !ni šoli v Ul. Vittorio Veneto j ti tamkajšnjemu moštvu Liber- j	usposobljenostni večerni
tas. Kaj bo trener Vale napra-
Športne vesti
Pro Gorizia - Libertas (Iisr)
Čedad
Spartak Zanessi, ki je bil do sedaj prvi prokurator registrskega urada, je bil imenovan za načelnika tega urada.
Na tem uradu je lahko doseči precejšnjo kariero Bolj kot se obdavčuje prebivalstvo, večji kot so dohodki, lažja je pot.
Kezija
Ob koncu lanskega šolskega leta smo povedali otrokom veselo novico, da bodo šolsko poslopje v Belem Potoku do jeseni popravili. Tako bi tudi moralo biti, če bi podjetje, ki je prevzelo dela, svojo obveznost tudi izpolnilo, saj je imelo med počitnicami dovolj časa. Toda kmalu bodo po, drugih vaseh imeli že dva meseca pouka, ko v naši vasi z njim še niso začeli, ker šola še vedno ni končana. Skrajni čas bi bil, da bi bila ta zadeva urejena Ce pa podjetje ni zmožno del končati, naj ga predajo drugemu, ki bo svojo dolžnost izpolnilo.
Gorenji Grmek
V naši vasi sta praznovala 50-letnico poroke Jožef Rutar in njegova žena Marijana, Starima zakoncema želimo še dolgo vrsto let. srečnega življenja,
Karnahta
8. novembra je umrla v naši vasi Mabila Kajzela. Žalostna novica je pretresla vse naše vasi daleč naokrog, saj je Mabela imela komaj 39 let in zapušča pet otrok. Vsej družini, posebno pa možu pokojnice izrekamo naše sožalje.
JNeme
V nedeljo bo v Cerneji maša za naše vaščane, ki so jih pred devetimi leti pobili fašisti
Gorenji Barnas
Zvedele smo, da bo tudi v naši vasi zgradila ONAIR otroški vrtec Zanj bo skrbela vlada. Pravijo, da bo stala uredi-, tev okrog 20 milijonov lir.
vil, da bo popravil napake goriškem moštvu, ki so domačinom prinesle zadnji dve nedelji kar dva poraza in mesto
tečaji za pleskarje, dekoraterje in tkalka.
V si delavcj in delavke, ki se želijo usposobiti za omenjene poklice, naj se zglasijo na taj-
v spodnjem koncu lestvice, j ništvu strokovne šole v Ul. Vit-medtem ko je bila prej Pro j torio Veneto 9. Prijave sprej-e-Gorizia med prvimi mcitvi ne ; majo vsak dam od 9. do 12. in vemo. Potrebno pa bi bilo bo- - od 15. do 19.
lje urediti moštvo. Drugo lfar j	--------
je bilo opaziti že nekaj nedelj pri Goričanih, je bila slaba povezava med različnimi •ČJani .^f^padalnega kvinteta.
Brez povezave nikakor ne bo šlo. Upajmo pa, da bodo znali jutri Goričani v Trstu zmagati, kajti Libertas ni močna ekipa. Želimo goriškim igralcem
m majto
Pit mol.) ki duet mik!
obilo sreče pri njihovem delu.
Lestvica prvenstva četrte serije je po sedmem kolu naslednja: v vodstvu, je Pordenone z enajstimi točkami, sledita mu Mestrina in Lanerossi z desetimi točkami. Četrti je Porto-gruaro z devetimi; osem točk imajo Saici, Crda iz Tržiča in Cerea; Dolo in Libertas imata sedem točk. Legnago, Thiene,
Obvezna prijava
novih trgovskih obratov
*Upo/.Urjaiilo. da ie po čl 47 n nadaljnjih T.I ., -ki s<J bili ajiiticreni -z odlokom «d~ drr& 20.9.1934 št. 2011, vsakdo, ki ima zasebno ali družbeno trgovinsko, kmetijsko ali industrijsko podjetje dolžan prija, viti vse spremembe podjetja in konec obratovanja Zbornici za trgovino, industrijo in poljedelstvo. Prijavo je vložiti najkasneje 15 dni po . nastalih spremembah.
Za legalno ustanovljene družbe so dolžni napraviti prijavo upravniki. Do izdaje listine o ustanovitvi so dolžni napraviti omenjene prijave tisti, katerim je poverjen postopek za ustanovitev družbe. Ustanovitev družbe je treba prijaviti najkasneje 15 dni po ustanovitvi in prijavi priložiti vse potrebne dokumente.
,,Ohibni tnbi"
Ime J. Forda nam je že dolgo znano zaradi njegovih ivesternov, od katerih nam je film «Rdeče sence» ostal v neizbrisnem spominu. Njegov zadnji film Mirni možn, Ki je bil nagrajen z mednarodno nagrado na letošnjem kinematografskem festivalu v Benetkah, pa prej omenjeni film brezdvomno presega.
Film nam pripoveduje o Ircu, ki se po dolgih letih bivanja v Ameriki zopet vrne v svojo domovino. V Ameriki je Sean, tako se imenuje glavni junak, bil boksar. Pri nekem dvoboju se mu je zgodila nesreča in je svojega tekmeca ubil. Po tem dogodku je bil sklenil, da se ne bo nikdar več boril z nobenim. Ko se vrne na Irsko, spozna mlado Mary Kate, s katero se tudi poroči. Njen brat Will pa noče izplačati dote in novoporo-čenka pričakuje, da bo mož s pestmi uredil stvar. Ker se pa Sean ne gane ter mirno prenaša izzivanja Vfilla, pride do prepričanja, da je strahopetec. Skuša mu zbežati, a Sean jo dohiti ter se naposled končno le spopade z Willom in ga pošteno premlati. S tem zgodba konča in mir se naseli v novoustvar-jeno družino.
V svoji primitivnosti in vedrosti se nam ta zgodba zdi skoraj odmaknjena od realnosti, kot bi tičala nekje v oblakih, vseeno pa najdemo v njej toliko realnih momentov, da nas z vso silo pritegne. Za realizacijo tega filma se je Ford, po rodu Irec, zopet povrnit, kot glavni junak Sean v svojo domovino in v tej domovini je zopet našel vse, kar je bil ob odhodu zapustil. Zopet vidi lepoto svoje zemlje ter se, kot da ne bi nikjer drugje živel, v nekaj dnevih vživi v idilično življenje Ini-sfreeja. Pred seboj vidimo Irsko z vsemi njenimi tradicijam’i, originali in njeno častjo, ni pa nam prikazana kot navadna kronika, a tako kot more ljubeči sin prikazati svojo mater, kakršna je bila v njegovih mladih letih.
To zadnje delo J. Forda, kot smo že rekli, je na isti višini kot njegova najbolj znana, prekaša pa ta dela s svojo toplino in s svojo izredno poetično silo; ki nk" popusti niti za' trenutek. S
tem.delcm n<unuj.e J. prikazal najbolj živo, najbolj čisto in najtoplejše ozračje, ki nam ga film sploh more dati. Mislimo, da je to film, ki mora naleteti na splošno odobravanje publike in kritike.
KINO
VERDi. 16.30: «Bobneči orli», J. Deerek.
VITTORIA. 17.15: «Mirni mož», J. Wayne in M. 0’Hara.
CENTRALE. 17: »Razbojnik iz Tacca del Lupo», A. Nazzari in C. Greco.
MODERNO. 17: ((Nemogoča pustolovščina«, E. Flynn.
V STANDRE2U. 20: «Sin, sin moj!», M. Carrol in B. Aher-ne.
Sindikalna enotnost brez političnih splekt
Smrtna nesreča na Majnicah
GORICA, 21. — Na kazenskem sodišču so danes pregledali obtožnico, ki je očitala 25-letnemu Torguatu Belordinelli-ju iz Ul. Cipriani 2, da je 1. januarja letos s kamionom smrtno povozil na Majnicah 44-letnega Jožefa Vugo iz Loč-nika.
Belordinelli je 1. januarja letos vozil iz Ločnika proti Gorici z vojaškim kamionom, na katerem se je vozilo več agentov javne varnosti in njihov brigadir, ki je sedel v kabini poleg Belordinellija. Ko so privozili na križišče na Majnicah, je Belordinelli s svojim vozilom trčil ob kolesarja ki je vozil v isti smeri pred njim. Kolesar je pri padcu trčil z glavo ob tlak in si prebil lobanjo. Nekaj ur po nesreči je v bolnici podlegel hudemu možganskemu pretresu
Po ugotovitvah prometne policije in izjavah očividcev nesreče je sodišče dognalo, da je bil smrtne nesreče kriv sam Vuga.
Belordinelli je namreč pred prihodom na križišče dal vse potrebne svetlobne in akustične znake ter zmanjšal brzino. Vuga se je vozilu umaknil na svojo desno, toda ko je kamion
Gospodarski položaj in življenje tržaškega delovnega ljudstva sploh je v krizi. Ta kriza zajema zaposlitev, promet, trgovsko mornarico, ladjedelnice, malo\ in srednjo industrijo in obrtništvo; temu je treba dodati še draginjo in pomanjkanje ljudskih stanovanj. Mnogim kategorijam delavcev in uradnikov grozi tudi izguba dela. Na vse to pa delavci le šibko reagirajo, ker imajo pri vsem le malo besede. Seveda izražajo delavci svoje negodovanje nad tem položajem na razne načine in se zaskrbljeno vprašujejo, kako bodo živeli v prihodnosti.
Sindikalne organizacije ne morejo mimo te zaskrbljenosti. Prav iz tega izvira predlog Enotnih sindikatov Delavski zbornici po ustanovitvi koordinacijskega odbora za skupno sindikalno akcijo.
Prav zato je predlog zbudil živo zanimanje med delavstvom. Toda predlog sam na sebi ni dovolj, treba ga je tudi uresničiti. V ta namen je predvsem potrebna iskrenost v namerah ter popularizacija predloga med najširšimi množicami delavcev z diskusijami v tovarnah in podjetjih tako, da postane ta problem osrednji problem delavcev. Doseči je namreč treba, da vsi delavci predlog usvojijo in prisilijo svoja vodstva, da ga uresničijo.
Kaj pa se je zgodilo s predlogom ES Delavski zbornici. O njem so zelo malo govorili in tisk ga je zanemaril, tako da je ostal predlog le nekaj
formalnega in birokratskega, čeprav je njegova vsebina življenjskega pomena.
Razredni sindikati so takoj napravili svojo dolžnost. Predlog so dejansko podprli in začeli z agitacijo in z diskusijami med Hani in simpatizerji zlasti zato, ker bi lahko ta predlog postal osnova za enotno sindikalno akcijo, kar bi pomenilo prvi korak naprej k obnovitvi sindikalne organizacijske enotnosti tržaških delavcev, kar je bil vedno glavni cilj razrednega sindikalnega gibanja. Razred-
Ni napredka, ni kulture brez knjige. Ljudska knjižnica je odprta vsak dan v Ul. Gepa 9-IV.
ni sindikati so predložili Endt-nim sindikatom in Delavski zbornici, da bi se tudi organizacijsko udeležili enotne sindikalne akcije.
Kaj pa se je zgodilo? Vodstvo ES je odgovorilo v «Uni-ti Operaiati z vrsto sramotitev, ki niso v čast tržaškemu sindikalnemu gibanju. Tak odgovor lahko dajo le sovražniki delavcev in njihovih ciljev; tale odgovor lahko dajo le ljudje, ki jim ni do sindikal-m enotnosti in do izboljšanja gospodarskih razmer delavcev. Nesramni odgovor vodstva ES je le v škodo delavcev ter dokazuje, da gre sindikalnim Voditeljem le ea interese določene politične stranke; interese, ki morajo za vsako ceno prevladati nad delavci in nad njihovimi in-
teresi. To je odgovor ljudi, ki v resnici ne .marajo obnove enotnega sindikalnega gibanja v Trstu, ki uporabljajo obrekovanje in sramotenje iz strahu, da bi se delavci ne združili in se sindikalno okre-■pili. Ta odgovor Enotnih sindikatov spada torej v vrsto njihovih protisindikalnih ak-I cij, ki so tudi proti vsaki enotnosti.
Toda to ni pot, ki bi dovedla tržaške delavce k rešitvi številnih nerešenih vprašanj. Na ta način se ne bodo tržaški delavci ubranili krize, ki grozi samim osnovam njihovega obstoja. S takimi argumenti se ne bodo delavci ubranili oblastnosti in predrznosti delodajalcev ter organov oblasti. S takimi diskriminacijskimi in razkroje-valnimi akcijami, s takimi sektaškimi in ciničnimi metodami ne bodo zajezili vedno večjega nezaupanja delavcev do sindikatbv, niti ne bodo ustvarili med delavstvom enotnosti, ki edina lahko o-zdravi krizo tržaškega sindikalnega gibanja. Toda razredno sindikalno gibanje se ne bo dalo izigrati s temi izzivalnimi metodami ter bo vedno tolmačilo resnične želje in zahteve delavcev in se borilo, da se cilj omenjenega piedloga, ki ni dejanski cilj vodstva Enotnih sindikatov marveč delavcev samih, uresniči. v ta namen bo razredno sindikalno gibanje delavce stalno opozarjalo na ovire, ki jih postavljajo sindikalna vodstva in posamezni voditelji in ne bo dopuščalo nikomur, da bi špekuliral z bedo in zaskrbljenostjo tržaških delavcev, ki zahtevajo, da se končno neha sindikalna politika, ki že nekaj let sem rodi številne neuspehe in stalne poraze.
ZA IRŽASKO OZtML/i
Danes 22. novembra '952 ob 20.30 uri
v AVDITORIJU v TRSTU
Ul [Hi
Drama v petih dejanj^ iz življenja srednj-eves fevdalcev, Katerim so čanili naši predniki
Spisal: Bratko Kreft Režiser: Jože Babic Scenografa: ing. arh_ tor Molka in Joze Cesa •
Osnutki za kostume: Anusa Sodnikova Scenska godba.
Vrabec.
Osebe:
grof celjsiki,	^	*
' S3Si%if »jSS
kraljica o=rsk gancinova;
hči - Angelca .^erika
Ulrik, sin grofa abet0 iz zakona z	Ko.
Frankopansko - »» že. bal; Veronika, drU=|lata
na Friderikova -	&
Rodoškova; J«1-nik celjskih cel: • Raztresen; P. Grego norit, Hermanov o>tw; kaplan - .J“ picc0lom>-Eneas SilviUs Hržav‘ ni, osebni tajnik g . nega kanclerja	.
Rado Nakrst, daj • Ernest Zega, Or0žar-Stane Starešinič, or _ ^ Anton Požar, P pg^ovsk1 Jizar Sancin. frjšer* mojster -	K«ir: v
Trgovec -
Gvardijan celjski Lukes; t
rit-ov -	J0*0 . Tea S
Kmečko deJ<le
Starčeva.
gglj*
Godi se v	1428.. k°
skem gradu let češke* je divjala n* je bil«
vojna s Hus1-!1 vejjkih nemška država gv hom-atijah. kako b;,ia v ropa. Angina. Jr Fr8n-osvojevalni V0J v iste® cijo kjer se J® ica Or-letu pojavila
leanska-
Jutri 23. neve®^ l§**
ob20.unTRsTu
v AVDITORIJ	^
, f B v
PON O
V torek 25.
‘ ““TroFJE
CELJSKI ^
 :——	odaji	v
Vstopnice so v	sv-
veži tiskarne v j d° Frančiška 20, oa ufe. t
13. in od 17. do J /
h0
Na splošno željo -j jutri 23. t. m. ob
na sedežu SHPZ,
Roma 15/11. predvajana pravljlC
Sneguljčic«^
s projekcijskimi S1‘
Otroci so vabljeni, vilni udeležbi-
P
KMEČKA t
sklicuje jutri 23. 'l"'e K00’ 1952 ob 9. uri doP°‘ (erenco, ki bo v jjtf®* na Opčinah s sled^1 redom:
1. Otvoritev	raeDice
2. Predložitev sP0®
3. Diskusija
4. Sklepi	o«*”0*
 •
V nedeljo 23- l' jvoral1'
KULTU« P8I.R®!
Sodelujejo n,"skJ30la zbor z Vrha,	1
Poljan, Pevsk‘ jgfli SempolaJa 'n "!erU(iefl» lZ ski zbor «18°
Nabrežine. DramJ* uPn-
žina iz
zori kmečko
«Hlače». ..onic eB,i
Pr°Čid pred^v0 P uro pred J ra0j.
blagajni v dvw	-
ADEXj^i^
«. 'N * DVODNEVNI
fiAfor
7> decembra '9_32 VftdlCC
OECt‘yi
Mune-Vodic
sam° Vpisovanje	-
danes Pr „ yevef°
Pr®5”' tel. 29243.
Vpisovanje
danes pri
PRIMORSKI DNEVNIK
— 3 —
22. novembra 1S52
r™
OMESEČNO	GOSPODARSKO
'A
I
_>
Za vse mora Zi iti u Rim po navodila
Pdd.
an/e dolarske moči, saj v zadnjem Iromeseč/u niso uvozili nih za dolar blaga iz jondov ERP 25 milijonov posojil za Arngoni m rešilo tovarne konzerv iz krize Poročilo ugotavlja zmanjšanje trgovskih poslov v trstu ter nerazumljivo povečanje trgovin
Zavezniška vojaška uprava , Ie v zadnjih dneh izdala novo ■flMročiio o gospodarskem po-J ozaju na Tržaškem ozemlju Vnašajoče se na obdobje od 1. I p . d® ^0. septembra 1952.
!letir^C ugotavlia takoj v za-s. ' da se je finančni polo-3 temeljito izboljšal, ker pa Vrav s finančnim položa-Bl reg zapletenih vprašanj, l ter)ajo naknadnih pojasnil, tr'h°-° tem vprašanju pisali ohsV obravnavanem °bju niso uvozili niti za ar blaga iz fondov ERP, iz eralnega dovoljenja pa so “0zUi za 2,532.117 dolarjev le9a blaga, med katerim _ n» prvem mestu surovo mi-t raln° olje, katerega so u-je#^* Za 4,9 milijonov dolar-
jultju je UECE poslala
}Vestilo. naj pripravijo četr-poročilo,
to letno’ ,a»nav,
ne del reddito nazionale le spese per i beni di
ki naj ob od ia ° 9ospodarski položaj mri do	Ieta in pred-
to v ^ Za 1953■ in 1954' lB'
,[• ,}ei zvezi nas preseneča eci stavek poročila: chl c.OIls'derazione del fatto . Trieste e in parte inte-si n,e ^11’economia italiana te r, ne °PPortuno tralascia-ta. ?. comPilazione di alcune bila di rapporto, quali la m. nc'a del pagamenti, la for-
°rdo e
ce?SUm°- ritiene inoltre ne-t0^ar'° coordinare con il Ho j6^e.nl'e Ufficio del Gover-iel ano la presentazione Hus ^aPPorto di Trieste, e a 'ant SC0P° due rappresen-6 St ^6lle Sezioni Programmi Ha aPstica si recarono a Ro-e, Presero contatti con il ®P prendendo nota del tnt. J di vista di quei funzio-suHa questione.»
\ Sevajoč dejstvo, da je cjMestavni del italijanskega m^atstva so smatrali za u-bi) t opustiti sestavo nekatero ,^'ic poročila, in to plačil. Hjci “'Isnco, sestavo kosmatega tj finega dohodka in stroške sinj^bno potrošnjo. Obenem so le,, ra*i za potrebno vskladiti v
Ht,
'o tržaškega poročila z od-1, 0rnitn uradom italijanske vla-v 8akar sta se napotila dva * Otavnika oddelka
 	.	_	programov
^statistike v Rim, kjer sta sto-„e4 'r stik s CIR-ERP (Comissio-s lrvterr}azionale Ricostruzione najvišji italijanski gospodar-;*> organ) in se spoznala s stajam funkcionarjev ?t>nov.»)
omenjenih
ji^ikakih dvomov ni, da je y.st zaradi sporazumov med in italijansko vlado sklepih 1948. leta v resnici po-jj®1 det italijanskega gospo-^ *tva, vendar taka ugotovi-«e zdaleč ne oprošča Za-i?Jn^ke vojaške uprave, da bi ,	piazuno
Ijn^,u*la tržaško b),,0- iz vseh statističnih pu-ti; in iz številnih poro-fcoli do sedaj ni bilo ni-H razvidno, koliko valute ihhj!!Va tržaško gospodarstvo tkrnt^* plačilni bilanci. Ze dg pjj s.mo postavili zahtevo, ^datJt Ua beli dan tudi ti
Z.ard4i .italijanski
krogi in tudi Za-
boja.šle a uprava mol-
tS*fca. -
J°t »iplačilni bilanci ,a bi .?■ ker pač dobro vedo, h kort.^datici dokazali veli-8Uja 1 Iti io ima ‘od Trsta
c'd? l^njim
d6zn‘škje Pripomnili, da Za-8J n, , Vojaška uprava se-Jtjsplni °. v stanju napraviti 0 • eišega poročila sa-bi prej poslala svo-Rim po navodi-le Ponovni dokaz za
odstavkom poro-
18 ^'daf0a \ Cnike v
samostojnosti> ZVU.
■ V obrOS°JILO ZVV
•U ie od ?vnavanem tromeseč-c'l 25 n elek 2<t posojila prou-Je lj nj0senj, od katerih jih l^ng *ohr}l, 6 odbil, in 8 še Q*7lejšnr°U^uie- Nekatera naj-t ^ iniT^OSo^^a So sledeča: d°“<trnn l]on°v je dobila neka 8 je konzerviranje rib, ko reorganizirala u-
, """"liin
pravo podjetja in povečala obseg poslov. Ce pretvorimo «nekm v konkretno ime, dobimo tovarno Arrigom, ki je kljub ponovnemu zlatemu dežju od strani ZVU še vedno v resni krizi in ki namerava, kot pravijo zadnja poročila, premestiti svoje obrate v Italijo. Ne vidimo razlogov, zaradi katerih je ZVU odobrila to posojilo^ ko pa ga je že, mora sedaj tudi poskrbeti, da bo podjetje ostalo v Trstu in koristilo tržaškemu gospodarstvu.
4,9 milijonov lir je dobilo malo podjetje, ki proizvaja maščobe iz stranskih proizvodov klavnic.
11,3 milijone je dobila skupina brodarjev za podaljšanje ladje male tonaže.
0,6 milijonov je dobila tovarna za igralne karte za obnovo naprav.
100 milijonov je dobila nova tovarna, ki gradi sedaj svoje objekte v industrijskem pristanišču v Zavljah.
7 milijonov je dobila družba,
ki dobavlja električno energijo za potrebe ozemlja.
6 milijonov je dobila družba, ki se bavi z uvozom zdravil, za ustanovitev posebnega laboratorija.
Vsega skupaj so v obravnavanem obdobju odobrili za 467.874.779 lir posojil.
PROIZVODNJA
Poročilo je zelo radodarno s podatki o gradnji ladij in navaja vsa imena in tonažo ladij: za gradnjo katerih so podpisali pogodbe v obravnavanem tromesečju, katere so pričeli graditi, katere so splovili in končno ladij, katere so v obravnavanem obdobju izročili lastnikom. Niti besede pa ni v poročilu, kot je bilo to do sedaj v vseh poročilih že nekaka tradicija, o bodočem razvoju in o bodočih gradnjah; skratka o perspektivah tržaške ladjedelniške industrije. Molk poročila je toliko bolj značilen, ker je splošno znana ugotovitev, da stoje ladjedelnice pred krizo.
Industrijska proizvodnja se je v tretjem tromesečju t. I. nekoliko dvignila in znaša indeks (1938 enako 100) 131,0; medtem ko je znašal indeks v drugem tromesečju 125,7.
Tromesečje julij - september 1952 je bilo značilno po splošni stagnaciji, ki je zajela vse panoge trgovine. Tej stagnaciji je treba še prišteti podobno stanje, ki je bilo že v prejšnjem tromesečju. Nekateri sektorji trgovine so skušali oživiti promet in so zaradi tega poskušali vpeljati različne načine prodaje, kot razne razprodaje in prodaje izpod cene. Zelo številne so bile prodaje na kredit in na obroke.
Kljub temu, da ni nikakegn znaka o oživitvi, se že dalj časa zapaža na Tržaškem o-zemlju v trgovini čuden pojav. Ustanavljajo se namreč vedno nove trgovske družbe na drobno in na debelo in :ia odgovorne urade prihajajo vedno nove prošnje za odobritev obrtnih dovoljenj za trgovska podjetja.
„CELJSKI GROFJE"
danes v Avditoriju
mm®
mmmm
Zvečer ob 20.30 bo SNG predvajalo B. Kretta «Celjske grofe« v novi zasedbi. Tistega, ki je že videl to Kreftovo dramo na stadionu «Prvi maj«, bo nedvomno zanimalo, kako bodo igralci in režiser kos tej težki dramskj umetnosti na navadnem odru.
Na sliki vidimo Staneta Starešiniča kot pravdača in Zlato Rodoškov« kot Veroniko Deseniško v uprizoritvi »Celjskih grofov« lansko poletje na stadionu «Prvi maj«.
MOŽ, HI JE NAUČIL CITATI MILIJONE LJUDI
BOJ UNESCA
PROTI NEPISMENOSTI
Visok, plečat mož živahno prihaja na gozdno jaso, kjer je zbranih v polkrogu 40 do 50 ljudi; pod pazduho ima več velikih kosov papirja. Ko razvije te papirje, zažarijo obrazi zbranih ljudi v pričakovanju. Zbrali so se, da slišijo moža, ki je izjavil, da jih bo naučil čitati.
Ta mož je dr. Frank Lau-bach. Torišče njegovega dela je to pot Abesinija, bilo bi pa prav tako lahko v kateri koli drugi od 63 dežel, kjer se je dr. Laubach v preteklih 23 letih boril proti nepismenosti.
Dr. Laubach, ki ima zdaj 63 let, je neposredno ali posredno zaposlen s poučevanjem nad 15 milijonov ljudi. «Sesta-vil je lekcije« v 269 jezikih in narečjih. Na velikih papirnatih polah tiska fonetično abecedo, ki ima za vsak glas do-tičnega jezika svoj znak. Glavne zloge in besede pojasnjujejo slike. Ko bodo zbrani Abe-sinci lahko asociirali fonetične znake z glasovi, bodo lahko čitali vse besede dnevnega pogovora.
uTreba je okoli sedem dni, da se nauči povprečni odrasli Abesinep citati«, izjavlja dr. Laubach. «Majlajski jezik, ki ima samo 16 zvokov, je lažji
        ................................
Novo vozilo bi zmanjšalo prostornino
Zgraditev enotračne železnice bi 70, njeno vzdrževanje pa za 60
za
bila
odstotkov cenejše od
in skrajšalo čas
normalne železnice - Po nemškem
načrtu bi bila gonilna sila Dieslov motor ali električna energija, po francoskem pa rakete
Ko so pred sto leti zapuha-le in zdrdrale prve železnice, so jih naši predniki gledali kot veliko čudo; čeprav so dosegle le skromnih 20. do 40 km na uro. Manj napredni duhovi so morali prenehati s svojo opozicijo, kajti železnice so v kratkih desetletjih prepletle vse kontinente, prodrle v puščave, predrle gorovja in zvezale morja s celino. Zelez-riičn je odprla' človeku, ki se je do tedaj premikal le počasi, nove poglede, vlila mu je nov občutek o tem kaj pomeni čas.
Toda zakoni napredka so neizprosni:	želja	premagati
prostornino in čas se ni ustavila pri železnici. Motorska
zraku so začela tekmovati z železnico, dasi še ne moremo trditi, da so zadnje iznajdbe že premagale «zastarano» vozilo, ki je vezano na tračnice. Vsekakor pa izgublja sedanja železnica svojo stavo glede hitrosti, varnosti in udobnosti.
Vendar je nekaj, kar veže izumitelje na okorno preteklost: konji so vlekli staro kočijo na štirih kolesih in tudi vozilo na paro so si umislili na štiri kolesa. Dolgo je trajalo preden so prišli na misel, da se lahko obnese tudi železnica, ki bi tekla samo po eni tračnici. V raznih deželah so delali poskuse, vendar kljub ugodnim rezultatom niso mogli izvesti teorije v
so bile nice.
žične in viseče želez-
vozila na zemlji in letala v j prakso. Največ kar so izpeljali | vojni postavili Američa
GOERINGOVA SENCA
Poznani nam Hermann Goe-ring je imel svoj «hobby» ali po naše svojega konjička, da se je rad igral z železnicami. Na svojem posestvu je imel miniaturno železniško napravo z mostovi, tuneli, kolodvori, signalnimi napravami in kljub svojemu pomanjkljivemu znanju ter površnosti se je ukvarjal tudi z «enotračno» železnico. Toda med Goerin-govimi gosti je bil znani švedski industrialec in zastopnik Kruppovega koncerna v skandinavskih deželah, ki so ga po ni na
v>:
■i ■	'-.c	v:
m , Sh ^ ”
črno-bojkotno listo inozemskih nevtralnih trgovcev. Danes ne vemo ali je bil Goering ali ta industrialec, ki je dal pobudo za enotračno železnico. Dejstvo je, da se Goeringov gost piše Wennert-Gren, ki je pred letom dni naročil nekaterim nemškim strokovnjakom, naj napravijo načrt za enotračno železnico.
Inženirja Jos. Hinsken Geo. Holzer nista razodevala diletantizma in s pomočjo ter podporo nemške železniške u-prave, tehnikov in strokovnjakov sta se resno vrgla na delo. V bližini Koelna sta najela prostor, ki ga je označeval napis «2elezniška študijska komisija«. Na štiri kilometre dolgem prostoru ovalne oblike sta zgradila v majhnih presledkih betonske podstavke; vmesni prostor v sredini sta izpolnila z neke vrste pragovi, čez katere sta napeljala tračnico.
CENEJŠE, HITREJŠE.
VARNEJŠE VOZILO
Bilo je preveč radovednežev, da bi iznajditelja mogla še nadalje skrivati syoj izum, zato sta bila prisiljena, da sta seznanila svet o tem kaj sta iznašla. Predvsem sta imenovala novo železnico «Alweg», kar bi pomenilo, da jo lahko zgradimo, kjer hočemo. Vozilo ima obliko cigare in jo nekateri primerjajo z obliko Zeppelinovega zrakoplova zamišljenega na tračnici. Gledalec ne vidi nobenih koles, kajti karoserija, ki ima v sredini precej široko zarezo se o-prijemlje železne tračnice kot klešče z nevidnimi krogličnimi ležaji.
Naši bralci, ki imajo smisel za tehniko, so gotovo že prišli na bistvo nove konstrukcije: deloma se naprava krogličnih ležajev tesno drži tračnice ki se je okleplje kot jezdec s svojimi nogami ko-
nja, deloma pa je težišče vozila tako globoko, da je praktično nemogoče, da bi skočilo s tračnice, četudi vozi celo na krivinah z največjo hitrostjo.
Novi poskusni voz je dolg 18 m in je zgrajen iz lahke, kovine ter je obložen z gumijem tako da ne povzroča ropota in da ne stresa. Konstruktorji namreč upajo, da bo nova železnica lahko vozila s hitrostjo 350, kasneje tudi 700 do 1000 km na uro.
Izredna posebnost novega izuma pa tiči še v nečem drugem: že danes imamo vozila na tračnicah, kjer potniki ne vidijo vlakovodje. Francoske «Michelin» lokomotive, so od-kazale vlakovodji prostor v posebni stekleni kupoli. Železnico «Alweg» pa hočejo voditi izključno samo iz daljave. Iz hišice krmilarja ali iz nekakega kolodvora bodo določali hitrost ljudje, ki vlaka niti ne bodo videli, temveč bodo zasledovali njegovo pot le na posebni svetlobni deski. Na fototehničen način bodo namreč prejemali poročila uradnika, ki bo nadziral vožnjo v drvečem vlaku.
Iznajditelji nadalje zagotavljajo, da bo železnico mogoče poganjati tako z Dieslovimi motorji, kakor tudi z električno energijo. Pri prvih poskusih je vlak dosegel hitrost 140 km na uro ter je v tem tempu brzel celo na krivinah s 45 stopinjami naklona. Železniška naprava bo takšna, da ne o, imela nobenih kretnic, nobenih odcepkov, nobenih križišč, tako da bomo glede br-zine, iztirjenj, trčenj vlakov in podobno lahko brez skrbi. Ker bo stala proga na betonskih stebrih se v novo železnico ne bo moglo zaleteti tudi nobeno drugo prometno sredstvo. K tem prednostim moramo še dodati, vsaj tako zatr-jujejo izumitelji, še to, da bodo gradbeni stroški v razmer-
ju s stroški za zgraditev normalnih železnic za 70 odst., o-stali prometni stroški pa za 60 odst. cenejši.
V SESTIH URAH OD SEVERNEGA DO ČRNEGA MORJA
V poskusno postajo v Koel-nu so vložili že milijone in milijone mark K sreči ne računajo izumitelji načrta na kakšne vojne konjunkture; nova železnica, ki teče na opisani način, je v vojaško strateškem pogledu zelo ranljiva. Vsekakor postaja prostornina pri uporabi Ahveg železnice manjša in bližja ter čas še krajši. Ze danes vidimo veliko čudo v tem. da pridemo po železnici v šestih urah recimo od Sežane do Zagreba, če bi bilo malo postaj s kratkimi postanki, nemška inženirja pa hočeta prebrzeti v šestih urah pot od Severnega do Črnega morja ali čez ves evropski kontinent. In to prevozno sredstvo ne bi bilo kot pri letalu samo za nekaj desetin ljudi, marveč za masovni prevoz ljudi in materiala.
Nočemo biti konservativci, mislimo pa vseeno, da bodo izumitelji prilili še precej vode v to vino. Vendar moramo povedati še to, da so se po prvih poročilih o poskusih v Koelnu oglasili Francozi in izjavili: «To imamo tudi mi...«
V Versaillesu biva namreč njihov rojak Jean Ternisien, ki je šel in prišel že dlje kot pa imenovana Nemca ter je svoj izum že patentiral. On si je namreč zamislil enotračni «bus» na rakete, ki naj bi vozil prav tako na visokih betonskih podstavkih ter bi dosegel takoj 600 km na uro. Francoz ni našel kapitalistov, da bi preizkusil svoj načrt. Svoj izum pa je imenoval «Monorail», kar bi ustrezalo besedi «enotračnica». Gotovo bosta ostali obe iznajdbi «v zraku«
in se potrebuje samo dva dni.n
Dr. Laubach izjavlja, da je treba vsakogar učit i individualno, kar je seveda mogoče samo na ta način, da se usposobi tiste, ki so se že sami naučili brati, da naučijo še druge. Kjer je le mogoče zaposli dr. Laubach domače učitelje in tolmače. Ko so napravljeni učni pripomočki in se je začela kampanja proti nepismenosti, jo ljudje sami vodijo dalje. Mnogo ljudi, ki so se naučili brati, naravnost hrepeni po tem, da učijo čitati še druge. Dr. Laubach je postavil geslo: «Vsakdo naj nauči čitati še enega«.
Od leta 1948 dalje je dr. Laubach prebil vsako leto prvih šest mesecev s poukom branja in pisanja, ostalih šest mesecev pa zbira prispevke za zasebno ustanovo, ki si je nadela nalogo boriti se proti nepismenosti na svetu in ki ima svoj sedež v New Yorku.
Med drugo svetovno vojno in v prvih povojnih letih je dr, Laubach osredotočil svoje delo na Latinsko Ameriko. V Mehiki je s sodelovanjem prosvetnega ministrstva uvedel svojo metodo fonetičnega pouka. Pozvali so vse ljudi, ki so znali čitati, da so učili dru-. ge in uspeh ni izostal. Tako se je samo v Mehiki naučilo brati pet milijonov oseb.
Po Latinski Ameriki je dr. Laubacha peljala pot v druge dele sveta, v Siam, Indijo, Pakistan, Novo Gvinejo, Korejo, Alžir, Tunis, Libijo, Egipt, Libanon, Afganistan, Burmo, Indonezijo in še razne druge dežele.
Dr. Laubach je ugotovil, da analfabeti naravnost hrepenijo po tem, da bi se naučili čitati in pisati. «Hrepenijo po tem, da bi se rešili bede, bolezni in zatiranja in se zavedajo, da je vzgoja edina pot, ki vodi do tega cilja.«
Istega mnenja so tudi Združeni narodi, ki so po svoji vzgojni, znanstveni in kulturni organizaciji (UNESCU) v sedmih letih svojega obstoja pomagali v kampanji proti nepismenosti v raznih deželah.
Prvi svoj načrt na tem področju je UNESCO izvajal na Haitiju v dolini Marbial na prošnjo haitske vlade. Učitelji, ki so prišli na Haiti, so ugotovili, da je najprej treba standardizirati obecedo in črke in da bo šele nato mogoče pripraviti učno snov. Kljub vsem teživam je UNESCO nadaljevala s svojim poskusom in leta 1930 v Marbialu zgradila učni center, ki ima zdaj 10 šol in 500 dijakov.
UNESCO označuje to svoje delo za stemeljno vzgojo«. Pismenost dejansko največ pomaga ljudem k razumevanju njihovih glavnih problemov in pomeni zanje tudi sredstvo, s katerim si lahko pridobijo tehnično znanje ki je potrebno za reševanje teh problemov. Konferenca UNE SCO v Parizu leta 1951 je soglasno odobrila dvanajstletni načrt za preskrbo potrebnih učiteljev in potrebnega učnega materiala in sklenila, da naj ima izvedba tega načrta prednost pred vsem drugim
delom organizacije. Tudi sedanja konferenca, ki zaseda o r-arizu, posveča analjaoetom vso pažnjo.
prvi cilj je ustanovitev centrov za mednarodno vzgojo v šestih področjih svetu. Prvi regionalni center so odprli v maju 1951 v Patzcuaru, v Mehiki za špansko in portugalsko govore ce narode Lat. Amerike. Drugi center bodo odprli v Egiptu, v Sers el Layanu, za arabski svet. V teku so pa ze priprave za nadaljnje centre v Indiji, Ekvatorialni A-Jrilci in južnovzhodni Aziji.
V vsakem teh vzgojnih centrov imajo tečaje za domače učitelje, ki trajajo 21 mesecev m na katerih poučujejo tehniko osnovne vzgoje. Ko se vrnejo ti učitelji v svoje rodne dežele, bodo tam pomagali ustanavljati narodne centre, v katerih bodo s pridobljenim znanjem seznanili še druge u-čitelje.
Regionalni centri nadalje točno ugotavljajo obseg dela, ki bo potrebno za tisto področje, proučujejo najučinkovitejše metode za vzbuditev zanimanja bodočih učencev ter razne druge probleme, tako zlusti vprašanja, ki so združena s poukom določenega jezika, pri čemer je često še treba sestavljati slovnico in abecedo. Centri pripravljajo učbenike in čitanke, pa tudi filme in letake.
Mehiški center v Patzcua-ro bo služil za vzor za vse druge centre. Tukaj vodi zdaj sedanji predsednik UNESCO dr. Bode t, svoj trojni napad proti nepismenosti, boleznim in eroziji zemlje, trem glavnim vzrokom kmetske bede.
Stavbo in zemljo za center je podarila mehiška vlada. Učno osebje, ki mu načeluje Lucas Ortis, bivši ravnatelj kmetijskega šolstva v Mehiki, so pritegnili iz Kolumoije, Danske, Portorika, Mehike in Združenih držav. Ortis in drugi strokovnjaki UNESCO poučujejo bodoče inštruktorje tudi v zdravstvu, poljedelstvu in gospodinjstvu. Ortis namreč izjavlja, da se ljudje učijo čitati šele potem, ko se jih prepriča, da jim bo to pomagalo pri reševanju njihovih dnevnih problemov. «Mi kažemo našim poslušalcem, kako lahko izboljšajo svoje življenje s tem, kar jaz imenujem štiri glavne točke osnovne vzgoje. Najprej je treba zaščititi zdravje, nadalje je treba izkoristiti krajevne naravne vire. Tretjič je treba duhovno in materialno dvigniti domače življenje in končno ima vsakdo pravico do počitka«.
Prvič študentje centra v Patzcuaru, 52 po številu, so sami izkušeni šolski učitelji, ekonomisti, agronomi in vzgojitelji odraslih ljudi — iz Bolivije, Kostarike, Ekvadorja, San Salvadorja, Hondurasa, Peruja, Gvatemale. Haitija in Mehike.
Delo, ki sta ga opravila dr. Laubach in UNESCO v kratkih 7 letih po drugi svetovni vojni, je neizmerno, Svobodni svet bo imel od ustanov, ki sta jih zgradila, v bodočih letih velike koristi.
"""»iiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMimiiminniM  .............................................................................................................................................................................................
Gandhijev doživljaj
v Ju
Angleški tank »Centurion« na Koreji.
iiiimiiiiiiiimiiiiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiin,mm,,ll||||||||||t|||||||||||||(t|||||||||
v-,-* nou ,—anovega režima v stvu e^°kožnemu prebi-Uznoaf>.-?,0Joured people — >i3ga v	un'R	n'	nič no-
t. °dov f,°n°vini tamošnjih živeč; ^or.ba belcev proti 4^ traja - crncem ter Indii-
tp.
;8lhdesetPraiVzaprav nafi
iet. (Primerjaj dnevnik« 2. X.
1*1) 7 ■
lata ter se6'3 Se ie okoli 188°-LL^ar ip Je vidno stopnjevali °dpor ®Veda rodUo tak0'-
tor s° bil; ?riZBdetih.	J“
a
. Kot da-i Proti Ze tedai nosilci od-»in d'jci rasni diskriminac'-Inrti- nnem času je 81 klinah iiCe*v, životarilo v °t k„„.. Natal in Trans'
breznroatal in Tl'ansva-'8ni u*iji	bedna raja.
dela'Vf,; m°,tno. slabo pla-
to
»"•* in t" Angleški, nizo-Vf-aViiaii lra.neoski kolonisti bri li nJimi *t°t z manj-
ibžn6 Upr}iU?mi-
Nn>žk’aČlm
Ost 1,
Proti temu je stopil na
svet,tla' jasnejši _ «tu poznani 8a Pokreta
•41-
vodja za ne-
Karam-
ito ,v°je . komaj na začet-Atf.Vbgliip Benjske poti. Pre-V žo s „ Prišel v Južno %bl>U J^evniško diplomo Ustili odv Lond onu so mu '-- n,iško delovanje mi sodišči. Nase-
lil se je v pristaniškem mestu Durban v pokrajini Natal, ki je bila tedaj v angleški posesti. Kot pravni zastopnik in tajnik bogatega muslimanskega trgovca Hadži Dada Abdulaha je pričel in ostal je med svojimi zatiranimi rojaki skoraj tri desetletja. V Indijo se je vrnil malone petdesetletnik šele med prvo svetovno vojno leta 1916.
V času nerazumljivega plemenskega razlikovanja in nestrpnega nasilja na jugu črne celine bo gotovo marsikoga zanimal dogodek, ki ga je v prav tako prenapetem rasističnem ozračju pred skoraj šestdesetimi leti tam doli doživel mladi odvetnik M. K. Gandhi. Ohranil je to spominu Marcel Landeau, afriški sodobnik mladega Gandhija, katerega je spoznal osebno kot tudi mnoge njegove prijatelje v Natalu in Transvaalu. Kot trgovec je imel Landeau poslovne zveze tudi z Gandhijevim šefom, od katerega je najbrž izvedel za dogodek, ki kaže kasnejšega duševnega vladar-
ja Indije v njegovem prvem spopadu z nazadnjaškimi silami. Opis dogodka povzemamo po M. Landeaujevi knjigi «M K. Gandhi. tel que je l’ai con-nu». —
Bilo je leta 1893. Hadži Dada Abdulah je poslal svojega pravnega zastopnika Gandhija z vlakom iz Durbana v Pretorio, glavno mesto tedaj še neodvisnega Transvaala. Gandhi si je kupil vozni listek prvega razreda, čeravno se je Indijec, pa naj je bil karkoli, po tamošnjem običaju smel voziti le v tretjem razredu. Na poti je ta vihravi prezira lec pravice močnejšega doživel sledeče:
«Vlak, ki je nesel Gandhija in vse njegovo premoženje, je obstal na neki postaji. Gan-dhijevo premoženje je bil edinole vozni listek prvega razreda, ki je mladega Indijca upravičeval do udobne vožnje v dobro blazinjenem vozu Sprevodnikov glas, ki je zaklical ime postaje, Maritzburg. je zdramil potnika iz njegovih sanj, 140 km je bilo že za
njim. Minile so štiri ure, odkar se je na peronu v Durbanu poslovil od svojega šefa, do prihoda v Pietermaritzburg, glavno mesto Natala (zdaj 90 tisoč prebivalcev). Ko je odklonil, da bi si za pet šilingov sposodil rjuho, odejo in pod-zglavnik, si pač ni predstavljal, kaj ga v naslednjih trenutkih čaka. s
Neki potnik, po videzu Evropejec, je treščil v. oddelek, kjer si je Gandhi udobno uredil. Vsiljenec, eden tistih značilnih brdavsov, ki so jim pravila vljudnosti kaj malo mar. je zaničljivo premeril Indijca od nog do glave ter ga surovo nahrulil:
«Voetsack, poberi se ven, lcu-li!» («Voetsack» je burska kletvica, s katero —odganjajo pse.)
Gandhi se je zadovoljil s tem, da je z dostojanstveno kretnjo pokazal svoj vozni listek, rekoč:
«Ce vam ni prav, da potujete z menoj je kod drugod tudi še prostor!«
To je bilo usodno. Evropejec je takoj pozval sprevodnika. ki je Gandhija prav vljudno naprosil, naj vendar prestopi v kak drug oddelek. Gandhi seveda ni hotel o tem niti slišati in je ugovarjal:
»Prav toliko sem plačal za vozni listek kot ta gospod in zato svojega prostora ne bom zapustil. Naj gre kar on sam! On me je razžalil, ko me je
zmerjal s kulijem. Jaz sem ugleden Indijec. Imam pravico do spoštovanja. Moj vozni listek me upravičuje, da ostanem tukaj. Tu sem in tu ostanem! Sicer se bom pa pritožil pri pristojni oblasti ter zahteval opravičilo in odškodnino.«
Postajni načelnik je prisluhnil. Stvar mu je bila zelo neprijetna. Tolikšna odločnost ga je nekoliko vznemirila. Potlačil je svojo nejevoljo in poučil je nepopustljivega potnika, da je pač proti vsem deželnim navadam, da bi barvoko-žec potoval v prvem ali drugem razredu.
«Toda jaz sem gentleman!«, se je glasno branil Mahatma. «Vi si niste na jasnem! Jaz sem odvetnik in po rodu pripadam plemstvu, ki je zdaleč starejše kot Vaše lastno. V meni je manj kulijevskega kot v Vas samih ali v tem robatem človeku, ki že stiska pesti da bi me udaril.«
Se vedno posredujoč mu je postajni načelnik ponudil oddelek tretjega razreda izključno le zanj kot tudi delno povračilo voznine. Toda kot sv. Yves Bretonski, patron advokatov, je bil tudi Indijec trmoglav, vendar z manišo u-pravičenostjo — kajti, ali ni bil on odvetnik bogatinov? S petimi funti v žepu, za katere je moral Gandhi položiti račun svojemu naročniku, je grmel na svojega nasprotnika in proti oblasti, ki je bila v njem
poosebljena. Prebledel je Gandhi od jeze, ko je postajnega načelnika minila potrpežljivost in mu je zabrusil v zobe:
«Le počakajte! In kako majhni še boste samo da pridete na mejo! Buri bodo spregovorili z Vami drugače Oni vedo, kako se ravna z ljudmi Vaše baže.a
Toliko je jasno: Gandhi je že tedaj nosil v sebi kal pasivnega odpora. Na noben način se ni hotel odreči predpravici, ki si jo je pridobil s polnovrednim denarjem. Vzel je iz kovčka —svojo odvetniško lasuljo, potisnil jo je svojemu nasprotniku pod nos in se zadrl nanj:
«Pa pokažite še vi kaj takega!«
Lasulja je bila bela, toda zastopnik oblasti je videl rdeče. Bil je razdražen in pri koncu s potrpežljivostjo. Odločno je zavrnil nedostopnega iskalca pravice:
«Gentleman, odvetnik ali kuli, prav vseeno — ta oddelek boste zapustili in šli drugam! Dam Vam pet minut časa, da izpraznite ta prostor. Ce se še ne boste odločili. Vas bom dal prijeti zaradi oviranja prometa!«
Deset minut po tem pozivu se Gandhi še ni ganil z mesta. Postajni načelnik se je spet pojavil v spremstvu stražnika. Izvedel je medtem, da je bil ta uporni potnik taisti kalilec miru, ki se je nekoč
že odlikoval z žaljenjem oblasti. (Gandhi je v Durbanu povzročil spotiko, ker se je v sodni dvorani pojavil s turbanom na glavi). Policaj je-zgrabil Gandhija za roko in ga postavil ven. Indijec se ni upiral. Ko pa je izstopil iz vlaka, je obstal na peronu. Nekaj radovednežev, ki so bili tam, ga je skušalo pregovoriti, naj potuje dalje, toda zaman.
((Nameravam preskrbeti svojim pravicam spoštovanje. Samo to me zanima!«, je ponavljal z zamolklim glasom.
Nihče se ni več zanimal zanj razen vlakovodje, ki ga je poslednjič pozval, naj vstopi. Dal je znak za odhod in vlak je odpeljal brez njega.
Oprema čakalnic se 1893. leta ni ravno odlikovala z udobnostjo. Ker so vlaki vozili v velikih presledkih so zaprli kolodvor, čim je odpuhal zadnji vlak. In to je bil ta, ki je peljal na transvaalsko mejo, Gandhi je bil torej prisiljen, da si poišče prenočišče. Poizvedel je za stanovanje najbogatejšega indoarabskega trgovca v Pietermaritzburgu, hi ga je po imenu poznal. Kmalu nato je sedel za mizo mojega prijatelja Amoda Bhayata. Ta služabnik prerokov je bil vrl poštenjak, povsem naraven, s srcem na jeziku,
Amod Bhayat ni bil presenečen, ko je slišal o Gandhi-jevih doživljajih na lej poti.
«Toda pri Alahu! Zakaj Vas
je moj stoštovani prijatelj Abdulah posadil v prvi razred? To je bilo res nepremišljeno in preneumno! Ce bi bn jaz r.a Vašem mestu, mladi mož, bi se bil zadovoljil s tretjim razredom. Prvič se človek tam nahaja med rojaki, drugič je mnogo ceneje in ičončno pridete na cilj ob istem času kot potniki prvega razreda. Samo pomislite, kako hvaležni moramo biti, da se lahKo pos.užu-jemo tega prometnega sredstva! Predstavljajte si, da prvega razreda sploh ne bi bilo. Predstavljajte si da bi nam Angleži, ki so to železnico pravkar dogotovili s svojim denarjem in s svojo podjetnostjo, sploh prepovedali uporabo železnice. Mar bi ne imeli pravice za to? Ne zlomite sami sebi tilnik in mislite na to, da ste Angležem prepovedali vstop v templje, češ da jih njihov dih oskrunja. Premislite! Ta železnica tu je novorojeno dete. To je čudež. Le pomislite malo na svoja potovanja po Indiji v tistih staromodnih, neudobnih in nevarnih vozičkih katerih slabe osi se tako pogosto lomijo! Bodite pravični in pojdite spat! Na vsak način prinese noč dober svet in pomiri čustva. Jutri bomo pa že kaj ukrenili.«
Ko je naslednje jutro sonce pregrelo Gandhijevo telo, je telefoniral svojemu šefu, istočasno pa je poslal železniškemu ravnatelju Siru Davidu
Hunterju dolgo brzojavko, ki je v njej dal duška svojemu ogorčenju.
Plemenitost zadolžuje. Hadži, ki ga je pripetljaj razveselil, je osebno stopil do Sira Davida in dal mu je razumeti, da njegovega tajnika pri vsem tem, četudi je samo Indijec, le ni postavljati na isto stopnjo z navadnim kulijem. Spodobi se torej razlikovati med njima Abdulah, ki se ni dal nikdar zmotiti, je izkoristil priložnost, da je zahteval za svoje istoverce spoštovanje, ki je pripadalo njihovemu stanu.
Železniški vsemogočnik, ki je bil o dejanskem položaju hitro obveščen, se je sicer potegnil za podrejene mu uslužbence, zagotovil pa je Hadžiju, da bo izdal izrecna navodila, da bo Gandhi lahko nemoteno potoval dalje v prvem razredu.
In dejansko je Indijec ponosen na svoj uspeh, še tisti večer spet stopil v vlak, da nadaljuje s potovanjem. Toda po izkušnji spametovan in v bojazni, da se mu ne bi kaj podobnega znova primerilo, je pred^ odhodom vlaka stopil k uslužbencu, ki je razdeljeval potniške postelje. Izročil mu je pet šilingov in zahteval za to posojilo blazine in perila, kar je dotlej zavračal. Cim si je potegnil odejo čez obraz se mu ni bilo treba bati ničesar več.
VIKTOR PIRNAT
\IT\ri J r	Vremenska napoved za danes:
V l\ I An f	Pretežn° jasno vreme. —
" I \ LIV1 L	Temperatura v glavnem ne-
spremenjena. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 10.1, najnižja 6.7 stopinje.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
22. NOVEMBRA 1952
m
m
h
■ k
;:ir
lli
	:: :	
	::: :::	
j::: 1 ::::: :::::	::: :	H” i:'' •
	ili	iiliišš “liia,
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 17.30:
Chopin: Poioneza. 21.00: Skladbe Haendla in Bacha. - Trst II.:
18.15: Grieg: Koncert v a-molu. 20.00:	Koncert
tržaškega Komornega zbora. — Trsit I.: 21.45: »metana: «Moldava». — Slovenija: 15.10: Scene iz P<jj puiannih oper. 17.40: Umetne in narodine pesmi poje Ljubljanski komorni zbor.
napetost mi:p FRANCIJO nT zaimi>?vo NEMČIJO rastei Vodikova bomba
Politični umor vSaarbruecknu?
Stranke Zapadne Nemčije se pripravljajo na množične demonstracije vzdolž posarske meje, da bi ovirale volitve na francoskem področju - Nemški zunanji minister očita Francozom, da pošiljajo Nemce umirat v Indokino
SAARBRUECKEN, 21. — Po-1 h z opazko:	«Sedaj pridejo
licija iz Snarbrueckna je ja- I drugi na yrsto». Geigerjev sin,
vila, da so štirje neznanci vdrli včeraj zvečer v stanovanje predstavnika filo-nemške demokratične stranke v Posarju Georga Geigerja in ga umorili. V spopadu z napadalci je bil laže ranjen tudi Geigerjev sin.
Voditelji posarske demokratične stranke (PPS) so takoj ponudili 250.000 frankov nagrade za aretacijo krivcev. Policijsko poročilo pravi: V četrtek zvečer okrog 20 so štiri osebe s silo vdrle v stanovanje dr. Geigerja v Saarbrueck-nu in zahtevale volilne letake. prišlo je do prerivanja med stanovalci in napadalci, pri čemer je bil hudo ranjen mestni svetovalec dr. Geiger, ki je na posledicah teh ran umrl dve uri kasneje. Napadalci so bili oboroženi s palicami. Kriminalna policija je takoj uvedla preiskavo.
Na letnem kongresu stranke svobodnih Nemcev, ki je v Bat Emsu, je vest o umoru sporočil podkancler Franc Bluecher. Člani kongresa so v znak protesta vstali in molčali dve minuti.
Geigerjevi svojci so izjavili policiji, da so napadalci, čim so vdrli v stanovanje, zahtevali volilne letake, ki jih DPS skrivaj razširja v zvezi z volitvami, ki bodo 30. novembra. Neznanci so pretepli tudi Geigerjevo snaho. Ta je izpovedala da je 70-letni tast dobil hude poškodbe in vsled tega srčni napad, tako da je umrl po dveh urah. Po pripovedovanju Geigerjeve snahe, so napadalci odnesli štiri izvode prepovedanega lista, ki ga tiskajo v Zapadni Nemčiji, t. j. «Deutsche Saar Zeitung*. S seboj so vzeli poleg tega nekaj letakov DPS in se oddalji-
ki je zdravnik^ je napisal poročilo policiji, v katerem zatrjuje, da so smrt njegovega cčeta prav gotovo povzročile poškodbe, ki jih je dobil pri napadu.
V francoskih pooblaščenih krogih so nadvse iznenadeni zaradi izjav, ki jih je dal nem-Ski podkancler Bluecher v zvezi z Geigerjevo smrtjo. Ti krogi zatrjujejo, da vesti iz Saarbrueckna zanikajo Blue-cherjeve trditve ter izražajo mnenje, da skušajo nekateri nemški krogi izkoristiti vsak najmanjši incident* ki bi lahko služi njihovi propagandi v zadnjih dneh pred volitvami v Posarju.
Iz Frankfurta poročajo, da imajo tri največje stranke Za-p&dne Nemčije namen konec tedna množično demonstrirati vzdolž posarske meje ter s tem pozivati na bojkot volitev na francoskem področju. Volitve so določene za 30. november in demonstranti hočejo pod-.preti resolucijo nemške spodnje zbornice, ki označuje volitve za iluzorne in spodbuja 650.000 vpisanih na volilnih seznamih v Posarju, naj se izogibajo volišč.
Prva velika demonstracija bo jutri popoldne v Kaisers Lautern. Organizirali jo bodo social-demokrati. V nedeljo pa bodo na vrsti krščanski demokrati in svobodni demokrati. Prebivalci Posarja so bili pozvani, naj množično prekoračijo mejo in se udeležijo demonstracij, toda Nemci predvidevajo, da bo policija pod nadzorstvom Francozov strogo zastražila obmejne prehode. Z manifestacijami skušajo na drugi strani tudi podpreti moralo nemških strank v Posar-
ju, strank, ki so jih Francozi postavili izven zakona. To so demokristjanska zveza, socialdemokratska stranka in po-sarska demokratska stranka.
Spričo vseh teh dogodkov se odnosi med Nemčijo in Francijo stalno slabšajo. Pogajanja o perečem posarskem vprašanju so se zataknila in skoroda ni več upanja, da bi bila ponovno povzeta pred novim letom. Iz dneva v dan se manjša upanje, da bi Francija in Zapadna Nemčija podpisali nemško mirovno pogodbo in pakt o evropski vojski. Vsekakor bodo prihodnje volitve doprinesle k še večji napetosti med obema državama in še bolj onemogočile sporazum o «evropejizaciji» omenjenega področja.
Poleg tega je vmes še vprašanje francoske tujske le-
gije. Nemški zunanji minister namreč zatrjuje, da pobirajo sedaj povprečno 15 Nemcev dnevno za tujsko legijo in da bodo skoraj vsi ti poslani v Indokino, kjer jih prav gotovo čaka smrt. V Bonnu trdijo, da je v bojih v Indokini že doslej padlo 14.000 Nemcev, čeprav upoštevajo, da so bili mnogi med temi (vojni ujetniki, ki so se 1945 leta prostovoljno vpisali v legijo. Zgražajo pa se nad tem. da Francozi novačijo mladoletne, ki jih baje opijanijo in pripravijo v tem stanju do podpisa obveze.
Ministrski predsednik Posarja Hoffmann je danes zanikal vest o domnevnem umoru 70-letnega predstavnika posarske demokratične stranke, češ da neznanci niso poškodovali starega politika in da je umrl zaradi srčnega napada.
skrbi tudi Churchilla
LONDON, 21. — Včerajšnje Churchillove izjave v spodnji zbornici, češ da bi sila vodikove bombe lahko bila 50 krat do 1000 krat močnejša od navadne atomske in zaskrbljenost angleškega ministrskega predsednika za «bodočnost človeštva« predstavljajo danes središče razgovorov londonskih političnih krogov. V teh krogih spravljajo Churchillove izjave v zvezo z mnenjen Einsteina in japonskega profesorja Seiši Kaje, ki sta izrazila bojazen, da bi velikanska vodikova bomba lahko uničila svet ali pa celo vesoljstvo. Na drugi strani pa izražajo nekateri upanje, da bi odkritje in možnost izgradnje določenega števila teh uničevalnih naprav lahko preprečilo tretjo svetovno vojno.
Eisenhowerjeva pot na Korejo se ne bo zaključila s čudežem
General ne bo obiskal bojišča - Zadržal se bo v glavnem stanu ter bržkone razpravljal s častniki tudi o možnosti uporabe atomskega orožja - Strogi varnostni ukrepi v Seulu
KAIRO, 21 — General Nagib je sinoči govoril po radiu in izjavil, da so bile nekatere njegove besede iz prejšnjih govorov hote ali pa nehote slabo tolmačene. General je obsodil podobne zmote in poudaril, da bodo uresničene vse težnje naroda.
NEW YORJK. 21. — Novinarji, fotografi in kinooperaterji, ki zasledujejo vsak generalov gib, so zvedeli sinoči, da bo novi predsednik Eisenhower vzel s seboj na Korejo samo enega reporterja, enega fotografa in enega televizijskega o-peraterja. Nad sto predstavnikov tiska je zaprosilo, da bi se smeli pridružiti skupini. Upali so namreč, da bo Eisenhower pristal na udeležbo večjega števila novinarjev, toda sedaj je to upanje splahnelo. Zlasti so razočarani novinarji, ki so nameravali potovati na Korejo na lastne stroške, da bi od blizu sledili generalu. Kakor vse kaže, pa bi bila taka potovanja bržkone odveč, ker nihče
stavljalo, kakor poročamo na drugem mestu, imenovanje treh članov nove bodoče vlade. Ostane torej še veliko vprašanje: kakšno mesto bo zaupano senatorju Henryju Ca-
zaščitil general pred morebitnimi nakanami «komunistič-nih agentov*, ki se zadržujejo v Seulu.
Nekateri ameriški častniki domnevajo, da Eisenhovver ne
botu Lodgeu, o katerem se je j t,0 vnesei posebnih sprememb
govorilo, da bo verjetno postal obrambni minister. Senator se je danes popoldne sestal z Eisenhowerjem in mu predložil poročilo v zvezi z delom v Washingtonu, ki ga je opravil kot zvezni funkcionar med odstopajočo in novo upravo. Lodge bi moral spremljati Eisenhowerja na Korejo Kakor poročajo iz Seula, je bilo danes javljeno, da se bo general Eisenhower zadržal v glavnem stanu na Koreji kjer
ne jamči da bi bilo tem novi-, se bo pou6il 0 poiožaju in ne bo narjem dovoljeno, držati se obiskaJ bojišaa Dobro poučeni
v bližini generala.
Novico dneva je včeraj pred-
krogi trdijo, da bodo podvzeti vsi varnostni ukrepi, da bi se
v vodstvo operacij. Le malo kdo računa, da bi mogoče njegov obisk dovedel do takojšnje rešitve spora. Sam generalov sin je izjavil, da se ta pot na Korejo prav gotovo ne bo zaključila s čudežem. Domnevajo, da bo Eisenhower s častniki osme armade razpravljal o naslednjih vprašanjih: 1. uporaba majhnih atomskih bomb in atomskih topovskih granat; 2. uporaba novih vrst orožja, da bi se zmanjšale izgube Združenih narodov, kakor n. pr. radiovodene izstrelke; 3. vežbanje novih južnokorejskih oddelkov.
ir.."—-sr--	......j.	:	::
j*88* - = -
iliii .........
VSEAMKR1ŠKA AVTOMOBILSKA DIRKA
Bracco uoiečal naskok
Villoresi, zmagovalec treh etap, odstopil zaradi motenj na motorju. Behra bo ostal živ
PMA VLADA GROZI Z ODSTOPOM
Na predsednikovo zahtevo je francoska narodna skupina od ožila današnjo razpravo o družinskih dokladah in pokojninah
PARIZ, 21. — Narodna skupščina je danes dopoldne ponovno razpravljala o predlogu, ki ga podpirajo socialisti in ki zahteva povečanje družinskih doklad ter delavskih pokojnin. Predsednik sveta pi-nay je izjavil v tej zvezi, da bo vlada odstopila, ako bi skupščina ne hotela pristati na odložitev razprave.
, Na predlog degolističnega poslanca Vallona, je bila seja takoj prekinjena, da bi se o-mogočilo posameznim parlamentarnim skupinam posveto. vanje v tej zadevi. Ob ponovnem sklicanju seje je francoska narodna skupščina s 304 proti 214 glasovom sprejela predsednikovo zahtevo in odložila razpravo o omenjenem vprašanju
Sovjetsko-kilajska pogajanja
HONGKONG, 21. — V Hongkongu trdijo, da se v Moskvi že nad tri mesece pogajajo za tesnejšo vojaško in gospodarsko sodelovanje med Ljudsko Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Po vesteh iz različnih virov je izmed 14 kitajskih osebnosti. ki so z ministrskim predsednikom Cu En Lajem prišle
17. avgusta v Moskvo, 8 ostalo v sovjetski prestolnici, medtem ko je minister 22. septembra odpotoval v Peking.
Stroški sovjetske propaqande
WASHINGTON, 21. — Senatorska komisija za zunanje za. deve je objavila danes poročilo, nanašajoče se na sovjetsko propagando. Poročilo omenja Stalinov izrek, da «velja dobra zunanja politika najmanj dva ali tri armadne zbo. re» inf zatrjuje, da velja ruska propaganda prav gotovo več kakor trije armadni zbori, saj požre letno 1 milijardo in 400 milijonov dolarjev. Sodeč P° poročilu, imajo Sovjeti v pro. pagandni službi skupno 1 milijon 400 tisoč oseb.
STOCKHOLM, 21. — «Arild Vikingu, ki je včeraj zaključil svoj polet v Kopenhagnu, je danes priletel na letališče Bromma v Stockholmu. Vodil ga je švedski kapetan Sven Gibson. V letalu je bilo 12 mož posadke, medtem ko je kapetan Jensen, ki je letalo vodil preko Atlantika, ostal v Kopenhagnu skupno z vsemi potniki.
LEON, 21. — Po današnji četrti etapi avtomobilske Vse-ameriške dirke Bracco še nadalje vodi. Nevarno se mu pri. bližuje Villoresi, današnji zmagovalec etape v izvrstnem času 2.22:6, povprečno 117 milj na uro. Visoka povprečna brzi. na je bila mogoča zaradi u-godne ceste, ki pelje proti meji Mehike. Na isti cesti je Bracco dosegel čas 2.26:22, skupni čas pa znaša 10.10:54. Na drugem mestu je še vedno Karl Kling z 10.19:23. Villoresi je startal osmi in se je že preril na peto mesto, ko so preostali športni avtomobili (14) začeli peto etapo.
Medtem smo izvedeli podrobnosti o nesreči Behre. Francoz si je zlomil eno rebro ter ima številne rane na licu, vendar ne obstaja nevarnost smrti, kot je kazalo v začetku. Z Behro je praktično odpadla konkurenca tovarne Gor-dini. Dvoboj med italijanskim in nemškim moštvom se nada. ljuje. Lang je izjavil: «Ce bodo zdržali naši stroji, ne bomo imeli motenj na motorjih, nas ne bodo ovirale krave na cesti, bomo lahko uspešno tekmovali proti Italijanom. So hitri, ven. dar tudi mi znamo voziti«.
Zadnj>» vesti po peti etapi: Villoresi je zaradi motenj na avtomobilu odstopil. Bracco je z odlično vožnjo (povprečna brzina 115 milj) še povečal naskok, ki ga loči od Klinga. Trenutno ima sedem minut prednosti. Zmagovalec je prevozil 617 milj iz Mexico Cityja v Du-rango v času 5.21.19. Po tretjem dnevu je preostala manj kot polovica avtomobilov, ki so prvi dan nastopili.
Presenečenje v Sydneyu
SYDNEY, 21. — Na teniškem turnirju za prvenstvo Novega Walesa so doživeli veliko presenečenje. Sedgman in Mac Gregor sta izgubila proti Rosu
in Don Candyu (vsi Avstralije) z 9:7. 2:6, 6:4, 8:10, 6:3. Premaganca silovita kot najbolj vigra-na dvojica, kar jih trenutno premore teniški svet.
Po zadnjem porazu Seixa-sa	v	četrtfinalu turnirja
so	se	teniški strokovnjaki
končno naveličali pranja umazanega perila za štirimi stenami in javno izjavili, da je bila norost poslati v Avstralijo tako slabo moštvo.
Ameriška zveza je poslala v Avstralijo Seixasa (prvi na rang listi) in Traberta (tretji) za glavna igralca, poleg njiju pa	še	Hamiltona (deveti),
Clarka je izločil 18-letni Rose-wall, Mervyn Rose pa je rabil samo eno uro in pet minut za zmago v treh nizih nad Seixa-som.
Nedeljski nogomet
na Primorskem
Ob 9. uri nastopita na Opčinah Ilirija in Zarja
Program tekem, druge slovenske lige, primorska pod-zveza: Sežana - Primorje, igrišče v Sežani ob 14.30; Zarja -Ilirija, igrišče na Opčinah ob 9. uri; Pivka - Garnizion Vipava; Garnizion Ajdovščina -Železničar II. Tekma Branik -Mladost odpade.
Poškodovani možgani ne opisanih karakteristikah je i stva. V spomin mi prihaja ita-
ozdravijo. Morda ste kdaj videli na cesti človeka s potlačenim nosom in dobro razvitim telesom. Vlekel je za seboj noge, pogled mu je nedoločeno taval brez cilja. Verjetno je bivši boksar. Ameriške statistike — v Evropi do njih še nismo prišli — pravijo, da je od desetih bivših profesionalnih boksarjev kar šest, ki imajo poškodovane male možgane, center za človekovo ravnotežje in koordinacijo gibanja. Tri možnosti obstajajo: boksar je lahko grog-gy. je lahko glass-jaw (steklena' čeljust). V tretjem primeru postaja iz dneva v dan bolj nadležen in prepričan v lastno veličino. Ko vidite na ringu mladega fanta, za katerega veste, da je pred časom izgubil s k. o. in je pretirano nervozen
trde kretnje, pomilujte ga. Iz-1 lijansko amatersko prvenstvo,
gublja match za matchem m vsi že vedno, razen njega; encefalopatija. Potrpite tudi, če vas nadleguje. V kratkem bo v norišnici.
Človek v takem stanju naleti na brezvestnega menažerja in zaide v ring namesto v sanatorij; možnost velika, da se zaroka s smrtjo pretvori v poroko. Sedemdesetorica bi sprejela v svojo sredo novega člana. K sreči so po zadnjih nesrečah in časopisni kampanji državne federacije p odvzele niz ukrepov, da se preprepiijo nove tragedije. Boksar, ki izgubi matr.h s k. o. nekaj časa ne sme nastopiti in vodi zanj pot na ring samo skozi zdravnikov kabinet.
Ta varnostni ukrep pa seve-
jezen, da misli o sebi, da je I da ne more spremeniti realno-prvak, poglejte še malo bolj sti. Mladi, impulzivni začetniki natančno. Ce ima pri vseh že | se pustijo zapeljati ob občin-
Tako mi mislimo:
Bologna - Spal	1	X
Como - Natpoli	2	1 X
Imter - Fioremtina	1	
JiKventus - Sampdoria	1	
Lazio - Torino	1	X
Paileirmo - Atalanta	1	
Pro Patria - Roma	X	2 1
Triestina - No vara	1	
Utfinese - Milan	2	
Fatnfulla - Brescia	1	
Lucchese • Catania	1	
Siracusa - Monza	X	1
Parma - Alessamdria	X	1
Statoia - Livorno	2	1
Cagliari - Vicenza	1	
25. t.m. začetek dirke
„Po Argentini46 z močno zasedbo
BUENOS AIRES, 21. — Kolesarska dirka «Po Argentini* bi se morala začeti 19. novembra, kasneje pa so začetek pre-nesii na 25. t. m., ko se bo kon. čala avtomobilska dirka «Po Argentini«, ki je trenutno v polnem teku. To je prva velika argentinska kolesarska dirka, na kateri sodelujejo kvalitetni dirkači iz Francije, Italije, Belgije in Nemčije, da pri tem ne štejemo seveda domačinov.
Znak za začetek bo dal sam prezident Peron. 75 dirkačev bo razdeljeno v 15 moštev. Prevozili bodo 14 etap v skup. ni dolžini 2800 km s petimi dnevi počitka. Prvi agentinski Tour bo stal prireditelje nad 120.000.000 lir. Pravilnik Tour de France je služil za vzor tudi v Južni Ameriki.
Zmagovalec bo dobil za nagrado 1,500.000 lir, drugi polo-
vično vsoto, vsi ostali pa manjše nagrade. Tekmovalci, ki se bodo plasirali med 30. in 60. mestom bodo dobili 500 pezosov. Bogate nagrade čaka. jo tudi zmagovalce etap. Prvi na lestvici bo nosil sinjo maji. co.
Najvidnejši tekmovalci: Fran-cija; Teisseire, Lucien Lazari-des, Coste, Remy, Caput. Italija; Bevilacqua, Grosso, Logli, Casola, Conte Belgija; Van Steenbergen, Ockers, Close, Van Ende. Nemčija; Mueller. Holandija: Woorting, Faanhof.
BERN, 21. — V prvem dvoboju sezone je švicarska državna reprezentanca v hokeju na ledu porazila Nemčijo z rezultatom 2-1 (0-0, 0-1, 2-0). Igra je bila slaba.
konec letošnje zime v Trstu. Najbolj borbeni in najmanj pripravljeni so bili črnopoliti tekmovalci iz Sardinije. Ljudje so jim najbolj ploskali. Napadali so in jih niso brigali prejeti udarci. Glavno, da so sami prišli do cilja, tiča ali brade nasprotnika. Po koncu treh rund je njih lice bilo včasih popolnoma krvavo, nesorazmerje med prejetim in danim je pokazalo, da je bilanca bila kaj slabo sestavljena. Toda oni so dali v borbo same sebe in taki so uživali simpatije. Med 'drugim je bilo na istem prvenstvu nekaj inteligentnih borcev, previdnih. To so bili celo tekmovalci evropskega merila z mnogimi uspehi na olimpiadi. Občinstvo jih ni trpelo. V stoletjih se ni mnogo spremenilo. Pri boksarskem občinstvu se ne moreš osvoboditi občutka. da ljudem brez pretepanja in krvi ni ustreženo. Le manjšini, najbolj inteligentnim je dano, da razumejo v boksu tudi duhovitost, igro fint.
Nekoliko smo se oddaljili od prvotnega razgovora, pa nič zato. Občinstvo torej zahteva borbo in odprta borba pomeni kvarjenje možganov. Ce boksar potrebuje denar, se to pogosto ponavlja. Tako je bilo s Flore-som, enajstim mrtvecem v letu 1951. Nastopil je proti De-noghuju in v mesecu avgustu je prej že trikrat izgubil s k. o. Toda potreboval je denar, mnogo denarja. Madison Squa-re Garden. Meka svetovnega boksa, vroč večer in Flores v osmi rundi na tleh. «Tukaj se počutim dobroti, pravi Flores staremu maserju Brovmu v slačilnici, «tukaj se počutim izvrstno». V poltemi je med kovčki, razmetanimi rokavicami in obvezami glas izgubljal na jakosti. Tuljenje avtomobila Rdečega križa, operacija, smrt.
Denoghue joče, se zaklinja, da ne bo nikoli več boksal. Cez nekaj časa je potreboval denar, mnogo denarja. Zena
Pred dnevi je z letalom prispela v London žena Pratesija.
Mož n,i bil več živ.
bolna, za Miklavža otroci zaslužijo darila, davki. Tako je pač življenje. Denoghue je zopet boksal, danes morda tudi on vleče za seboj noge in je čudno počasen.
«Pije že zjutraj», pravijo mimo hiteči pešci z zajedljivim nasmehom.
Ne vedo. da je samo ubogi, bivši boksar.
m. v.
KINO
V TltSTP
Rossetti. 16.30: «Zvoki ob zahj>*“ Excelsior. 15.30: «Oči brez iz*«" J. Jones, L. Olivier. Nazionale, 16.00: «Kraljica & be», G. Cervi, L. Ru«°-Fenice. 16.30: «Laž», Y. .Q: Filodrammatico. 16.00:	«Rs‘
nik iz Tacca del Lupo«, Na Arcobaleno. 16.00: «Preva >
A.abartoMi5?0Ha3:ul3ia^s * bič«, K. Grayson, M.
Ariston. 16.00: «Mama, se spo njaš», Irene Dunne.
Armonia. 15.30: «VMet« Neapelj-
nato umreti«.	ma-
Aurora. 15.30: «Maščeval£eva
ska«, J. Derek. ri ost y-S». Garibaldi. 15.00: «Sk£™
G. Ford, V.	G.
Ideale. 15.45: «Dol'®*
Pečk G. Garson.	dof
Impero. 15.30: paj«, E. VViiliams, G K Italia. 16.00: «Ana», fal‘ Valioce.
gano, V. Gassman, k-Viale. 16.00:	«Kociss,	>n	'	^
junak«, J. Chandler, ■ Moderno. 16.00: «R°Je"®.
J. Hd!>liday, B.
Kino ob morju. 16^.
M. Brando T. VVrigh ■
Massimo. 16.00: «Kubanski ki», V. Luchianov.	j,,,
Savona. 15.00: »Nisem veC ^
P. Dorn, C. Mc Leo* hodaW, Secolo. 16.00: «Belčevo R. Scott, M. Chapraan. K. Ferroviario (S.	V‘« non^
aScnčna pomlad«, M-ac vi(jova Vittorio Veneto. l5-30: « ^mi.
pijanost«, V. Jonson,."V, nto«1 Azzurro. 16.00: «Na nekem s teboj«, E. VV^li3®5,	. (ja
Belvedere. 15.30:	»AH
maki...«, W. Chiari. jjdo-Marconi. 15,30:	«Muka	P
sti«, M. Lavvrence, „,.viiene Novo cine. 16.00: «0*^" kolesnice«.	M*'
Odeon. 16.00:	((Milijar0®1^;,
lan«, Isa Barzizza, T- T cuf‘ Radio. 16.00: «Princ ta«, tis, P. Laurie,
RADIO
.1 B«OSli»VASSA V O X E T B S
254.6 m ali 1178 KC
SOBOTA
-	C1„..
13.45
22. noveOM*J’„a.
I 7.00 Poročila. 7.15	j,aft-
rodne. 13.30 Poročila. ‘ni pogO-ka glasba. 14.30 Je**«? ilJ» vori. 14.40 Domači ^! peStr.i P' Chopin: Poioneza. I ,gl5 M°r' goslovanskih narodom. ’t) 11>*” ja Široka cesta. l8-<5
mon'kar
Rudolf Pijejo
Večerl,e
nist Srečko Dražil- |S^-> ^ vest., 21.00 SkladiJ« » d0 sO^ Bacha. 21,30 Od sot>cte ; 23-l° te. 21.45 Plešitez"3®' Glasba za lahko noč-
T KS T li
306,1 m ali 980 KC'
seK
12.1& '
Za
11.30 Laiki orkestri,
vsakega nekaj. 12.45 vsK' 13.00 Šramel kvintet 1(1 MOrniK. duet. 13.30 Kulturni 13.40 Lahke melodije, l4-0^ ^,30 čila. 14.15 Melodije iz revuj. ^ Plesna glasba. 18.15 Grieg-
cert v a-molu. 18.45 Vesdla
tr-
ba. 19.15 Pestra operna & 19.45 Poročila. 20.00 Koncert žaSkega Komornega _zbora; ^
Nekaj valčkov. 20.40 Lahke lodije. 21.00 Malo za šalo — ®"po zares. 21.30 Zabavna glasba. * Bartok: Koncert za violino. ^ Večerni ples. 23.15 Poročila.
1 It N 'I'	»•
.15
V začetku decembra bo izšel
JADRANSKI
KOLEDAR
ZA LETO 1953
s zelo zanimivo vsebino, na kar Pas že danes opozarjamo.
11.30 Simfonična glasba-M0'od.čni orkester. 17.15 O. ni Mosca: «Angel in korn.en,j^? igra v treh dejanjih; nato glasba. 19.30 Nekaj ritmov. ^5 Pol stoletja tržaških p Smetana: aMoldava«. 22.* ^ cert tenorista P. Muntean*'-Plesna glasba.
SLOVKSIJ*
327,1 m, 202,1 m,
212S
icert.
.30
12.00 Opoldanski koncei Poročila. 14,00 Hrvatska glasba. 15.10 Scene iz oper. 16.40 Vesele 9!ov^ne mi
•. lD.^U V c*>Cic
.. 17.40 Umetne in nar'Zti rf>°r' . i poje Ljubljanski kom_ rftra’na 18.15 Slovenska lažja °r. ve;
a la^j« " beru glasba. 20.30 Vesel Sla° 3J.0U čer 21.15 Kar po d°m,a^ni‘ or**' Poročila. 22.15 Igra Ples ster Radia Ljubljana.
Ckcilleb
Mičkeni
i 141.
Prevedel prof. dr. Fr. Bradač j
Betsy Martinova, vdova z enim otrokom in enim or«som. Je postrezni ca in perica. Nikoli ni imela več ko eno oko, toda pozitivno ve, da je njena mati pila močni ležak. In se ne bi čudila, če je morda to vzrok, da ima samo eno oko. (Dolgotrajno ploskanje.) Dobivala je od vsake stranke, kjer je stregla, po osemnajst pene na dan, mero porterja in čašico žganja Odkar pa je postala Članica Brick-Lanske sekcije jemlje namesto t«ga pil svojih strankah po tri šilinge in Sest pene (Po-ro&ilo o tem nadvse zanimivem primeru je bilo sprejeto z navdušenim ploskanjem.)
Henry Belier je bil daljšo vrsto let zaposlen s tem da je govoril napitnice na banketih raznih korporacij, ter je v tein času izpil znatno mero inozemskih vin in si je Cesto tudi eno ali dve steklenici prinesel domov. Sicer ne ve prav zanesljivo, misli pa. da ju je vselej sam lzpil. Je zelo potrt in melanholičen, Ima večkrat mrzlico, trpi grozno žejo in meni, da je vzrok tega najbrže to, da je prej pil vino. (Pohvala.) Zdaj je ravno brez posla in se za nobeno ceno ne dotakne niti kapljice inozemskega vina. (Hrupno odobravanje).
Thomas Burton, oskrbuje lordmajorju, šerifom in mnogim
članom mestnega sveta mačjo pečenko (z napeto pozornostjo so spremljali izreko imena tega gentlemena), ima leseno nogo, toda ker bi se s hojo po tlaku preveč obrabila, je nosil drugo staro In vsak večer pil kozarec toplega brinjevca z vodo, včasih tudi dva. (Globoki vzdihi.) Videi je, da se mu je stara lesena noga prehitro razklala. In to prišteva vplivu brinjevca. (Dolgotrajno odobravanje.) Zdaj si kupuje samo nove lesene noge in ne pije drugega kakor vodo in lahek čaj. Nova noga mu vzdrži dvakrat tako dolgo kakor stara in to pripisuje samo svoji sedanji treznosti. (Triumfalno ploskanje.)
Anthony Huram je nato predlagal zabavo s petjem, češ da je s posebnim ozirom na duševnomoralni užitek prisposobil brat Mordlin krasno besedilo pesmi «Kdo ni še slišal o povodnem možu» napevu «Stari stotak* in da prosi, da bi ga pri tej pesmi vsi spremljali. (Veliko odobravanje.) Pri tej priložnosti ni pozabil povedati svojega trdnega prepričanja, da je rajnki Dibdim napisal to pesem, ko je spoznal, kako je grešil v svojem prejšnjem življenju, da bi mogel v njej proslavljati treznost. «To je,» pravi, «plod treznosti.« (Veliko odobravanje!) «Krasna obleka zanimivega mladetniča. plemenitost njegovih kretenj, zavisti vredna čuvstva, s katerimi je, da govorim s pesnikovimi besedami:
.odveslal, ničesar v glavi imajoč’,
vse to dokazuje, da je gotovo pil samo vodo. (Soglas.) To je zavidanja vredna krepostna veselost! Navdušeno pritrjevanje.) In kaj je bilo plačilo temu mladeniču? Lahko bi si to zapomnili vsi tu navzoči mladeniči:
.Dekleta so kar same hitele v čoln.’
(Glasno odobravanje tudi pri damah.) Kako krasen zgled! Sestre treznosti so se zbrale okrog mladega brodarja,, ter ga silile na pot dolžnosti in pravice. Toda ali so bile to samo de-
kleta nižjega stanu, ki so se držala na poti večnosti? Oh ne: ,Vse lepe žene so hotele, da jim on vesla.’
(Nepopisno pritrjevanje.) Nežni spol,* in tu je predsednik prosil neko damo oproščenja. «se je zbral okrog mladega ves-larja in se obrnil z zaničevanjem proč od p vca alkoholnih tekočin. (Odobravanje.) Bratje Brick-Lanske sekcije, bodite taki veslarji! (Odobravanje in veselost-) Ta dvorana bodi Vas
čoln  navzoče dame bodite dekleta in on (gospod Anthony
Humm) bo njih čeprav nevreden, a krepak krmar.» (Veliko odobravanje.)
«Ti, kua nek misli z nežnim spolom?* je tiho vprašal gospod Weller.
«Zenske,» je z enakim glasom rekel Sam.
«No, tu ni tku deleč od resnice, Sammy,» je nadaljeval gospod Weller, «te-le sa mende zlo nežne in krhke, de se daj a ud teh malupridnežu vodt za nus.>
Nadaljnje, razgorčene opazke starega gospoda je takoj preglušila pesem, ki jo je intoniral gospod Anthony Humm. Mali gospod z rjavimi hlačami je med petjem izginil in, ko so odpeli, se je spet vrnil ter Šepetal s strašno resnim izrazom na obrazu nekaj gospodu Hummu na uho.
«Prijatelji,» je rekel gospod Humm In proseče dvignil roko, da bi utihnilo nekoliko debelih starih dam, ki so za nekaj vrstic zaostale, '^prijatelji, delegat Dorkinške sekcije našega društva brat Stiggins čaka spodaj.*
so bili robčki zunaj in so vihrali še močneje ko prej, zakaj gospod Stiggins je bil med damami Brick-Lanske sekcije zelo priljubljen.
«Morda bi lahko prišel gor,* je menil gospod Humm in se z neotesanim smehljajem oziral naokrog «Brat Tadger, privedite ga gor, da nam prinese pozdrav Dorkinške sekcije.« Mali gospod v svetlorjavih hlačah, ki je slišal na ime Tad-
S»-
ger, je hitro zlezel po lestvi in takoj nato je plezal na sti tim gospodom Stigginsom.	od
«2e gre, Sammy,» je šepetal gospod Weller, ves pridušenega smeha.	uratefr'
«Mouč, drgač na zdržim,* je rekel Sam, «je p Slišm, koku buta z glava u prekle in stena.*	,	0^
Medtem ko je Sam Weller	to govoril,	so	se	^atigg^’’
vratca in vstopil je brat Tadger, za	njim	pa	častiti	trir)0tajije
komaj je le-ta vstopil, se je začelo viharno ploskanje.	gtiiT
in mahanje z robci — sami dokazi prijateljstva; S°	Oprest3'
gins je odgovoril s tem, da je z nemirnimi očmi 'n	.	ce0et
nim smehljajem gledal stenj goreče sveče na miz101, se je zibal sem in tja.	Antb°n^
«Vam je slabo, brat Stiggins?* Je YPraSal gOSp°
Humm.	.	giasod'
«0, nič mi m, gospod,* je rekel gospod Stiegi11®. je v katerem se je borila besnost s težkostjo jezika. vse v redu, gospod.*	m	od-
«No, to je dobro,* je rekel gospod Anthony Hum stopil nekaj korakov.	menoj	&
cUpam, da ni tu nikogar, ki bi hotel trditi, da z vse v redu!* je kričal gospod Stiggins-
«Bog obvarl! Ne!* ga je tolažil gospod Humm-«Tega bi tudi nikomur ne svetoval.* ,	.	boječe	č-ak®1
Pri tem prizoru je bil zbor docela tiho in kdaj se bo seja nadaljevala.	brat,»	Je
«Ali bi morda radi kaj izpregovorili k zboru-šal gospod Humm.	<.ne	gosp^’
«Ne, gospod,* je odgovoril gospod Stigg*n nočem!*
Zbor se je spogledoval in začudeno mrmra1 .1**0.
(Nadallevanie sleav
»,°r1i»Urednlk,!£'■ aNKov ■purKfr?i|)UCTA,^ON;rl:(iCH' “ 6 1,1 nad- - Telefon Stev.lka »3-80B m 94-638. - Poštni predal 502. — UPKAVA. ULICA SV. FKANC1SKA St. 20. — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8.30	12 m od 15 - 18 — Tel
73-38 - Cene oglasov £» vsak miti vlSIne v Sirim I stolpca trgovski 60, tuiantno-upravnl 10y, usmrtnicr «0 nr Za FT.KJ za vsak mrr. širine i stolpe* ra vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski ravort /.TT - Pnrtruž: Oorlra til S Pellico 1-JI.. Tel 33-82 - Rokopisi se ne vraialo
a lO.inesečno 210	. ^
3200 Ur. f‘ed ijud repup Jugoslavija: lzy0 |nozemskega	^
~ Jugoslavijo:	Agencija	demokratlfneg	n	ZO.Z.	^
Ljubljana Trg Revolucije 19 - tel. 20Q9 tekoči ražun pri Komunalni nankt v Ljubljani S-l-90332-7 - Izdaja Založništvo tržsškrca tlS
NAKOCNINA: Cona A: ineseiua a50 Četrtletna »00 polletna 1700, celoletna Poštni tekoči račun *a STO ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374
*
A