Otrokom zdrave po Še nekaj dni in za tisoče naših otrok te bodo za letošnje šolsko leto vrata šole zaprla. Odprla pa se jim bodo druga, ki rodijo v ne dosti manj pomembno, pa toliko lepše in prijetnejše počitniško življenje. Nekatere bodo vodila k morju, druge pod visoke planine, k vodi in v gozdove, v nove kraje in med nove ljudi. Kako bogato vtisov in pestrih doživljajev je za slehernega otroka počitniško življenje! Za letošnja počitniška letovanja so priprave že dalj časa v polnem teku, republiški in okrajni pripravljalni odbori delajo že nekaj mesecev. Dobro vedo, da za nekako 32.000 otrok, — toliko jih namreč pojde letos letovat iz Slovenije, — dobrih letovanj ni mogoče pripraviti v zadnjih tednih. Zopet so med najskrb-nejšimi isti kot pretekla leta. Tu so pridni Mariborčani, ki se lahko skoro edini med vsemi postavljajo, da jim je uspelo dobiti stalen kader vzgojiteljev, ki leto za letom preživi počitnice na letovanjih otrok. Potem seveda ni čudno, da prav njihova letovanja izredno lepo uspejo in da so tudi vzgojni uspehi lepi. Med takimi dobrimi bi lahko omenili še tudi okraj Kranj-okolica, pa Trboveljčane, ki vedno lepo poskrbe za letovanja otrok. Bes pa je, da še zlepa ne bodo zajeli toliko otrok, kot. bi jih za svoje izredne prilike morali. Tudi gorički okraj kaže v primerjavi z lani večjo skrb. Bralci so morda zapazili, da smo v primeri z lani, ko smo letovanja za otroke načrtovali precej smelo — letos nekoliko skromnejši. 350.000 otrok na letovanja, to je bil lani načrt v državnem merilu, medtem ko je letos okroglo 200.000. V Sloveniji pa smo lani pripravljali letovanja za 40.000 otrok, uspelo pa nam jih je pripraviti za nekaj manj kot 35.000 otrok. Že samo to dejstvo, pa še tudi nekaj drugih govori za to. da moramo računati pač z razrperami in pošiljati na letovanja toliko otrok, za kolikor zmoremo pripraviti zares lepih letovanj. Najbolj potrebni otroci bodo prišli na vrsto tudi letos in starši so lahko prepričani, da bodo letovali lepo in prijetno. Odločno premalo bo, kol po navadi — tudi letos letovanj za otroke stare nad štirinajst let. Res je, da so to že mladinci in da lahko tabore, toda kljub temu moramo računati, da je tudi med njimi dosti slabotnih, ki bi jim taborjenje le škodilo. Med temi starejšimi, ki se jim leto za letom pri letovanjih godi nekakšna krivica, so tudi vajenci. Za nje skrbi glavni odbor sindikatov, pa se zdi, da je premalo vztrajen v iskanju primernih mest. Krivično prizadeti so tudi otroci iz naših nižinskih okrajev, kot so recimo Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. To so izrazito kmečki okraji, pa se zato rado tako hitro odloči, da za te otroke letovanja pač niso tako hudo potrebna. Zdravniški pregledi pa kažejo, da temu ni tako. Tudi tod je dosti otrok, ki so slabotni na pljučih, pa bi jim bilo letovanje hudo potrebno, in to predvsem v krajih z višinskim podnebjem. Izkušnje so pa take, da še tisti, ki iz teh okrajev letujejo, ostanejo nekje blizu domačih krajev, tako da o podnebnih spremembah sploh ni mogoče govoriti. Posebnost letošnjih letovanj bodo kolonije za otroke z različnimi bodisi telesnimi bodisi duševnimi okvarami. Tako pripravljamo posebej letovanje za slepe otroke, posebej za gluhoneme, za duševno manj razvite in v Bovcu letovanie za otroke z govornimi motnjami, V vsaki teh kolonij bodo tudi vzgojitelji, izšolani za delo pri otrocih z določenimi napakami, in bodo poskušali tudi v učno vzgojnem pogledu doseči napredek. Tako bodo te vrste letovanja letos pravzaprav nekakšen poskus za prihodnja leta, ko mislimo, da bodo mogla in morala tudi ta posebna letovanja zajeti že več otrok. Vsakoletna letovanja otrok za našo skupnost ne pomenijo neznatnega izdatka. Majhen primer — Slovenija je lani porabila 40,000.000 dinarjev, Ker padajo letošnja letovanja ravno v čas spremenjenega trgovanja in oskrbovanja, bodo izdatki letos seveda še znatno večji. Organizatorji računajo, da bo letos vsak otrok v centralni oziroma okrajni koloniji porabil najmanj 3.000—4.000 dinarjev. Po vsem tem pa bo seveda skupni izdatek hudo porast el — menda kar za 78.000.000 dinarjev! Seveda bodo nekaj prispevali tudi starši, toda iznajdljiv bo še kljub temu treba bili. Računati je namreč treba, da bodo letovali največ otroci iz socialno šibkih družin, le-tem pa lestvica, po kateri se prispevek določa, predpisuje brezplačno letovanje. Šele otrok, katerega starši zaslužijo toliko, da pride na enega družinskega člana nad 800 din mesečno, Nadaljevanje na 2. strani Proletarci vseh dežel, »družite sel Poštnina plačana v gotovini PRAVICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Ljubljana, torek, 12. junija 1951 ŠTEVILKA 136. — LETO XII. — CENA 5 DINARJEV Ureja urednUkl odbor — Odgovorni urednik Vlado Vodopivec UredniStvot Kopitarjeva al. 6 - Uprava Kopitarjeva al. I -Telefon uredništva In uprave: 52-61 do 52-65 — Telefon naročniškega oddelka 80-30 - Telefon oglaanega oddelka 86-85 -Številka ček. rač. 604 90321-0 - Mesečna naročnina 120 din — Poštni predal štev. 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice«. Na Koreji le manjši boji Tokio, 11. junija. (UP) Nek kitajski polk je s podporo avtomatičnih topov v ponedeljek zaustavil Ridgwayev napad v gorah, ki se razprostirajo vzhodno od zlomljenega »železnega trikotnika«, proti važnemu cestnemu križišču v mestu Kumsong. Dopisnik UP poroča, da so zavezniške sile dopoldne napredovale 4 km, da pa se je pehota nenadoma ustavila, ko je skušala napasti 750 m visoka grebena na obeh straneh ceste, ki vodi z juga proti Kumsongu. Američani so skušali zavzeti močno utrjeni položaj z dvema frontalnima napadoma, toda bili 60 zavrnjeni. Do tretjega napada ni prišlo zaradi teme. Kakor poročajo, je bila to v ponedeljek najtežja akcija na korejskem bojišču, čeprav javljajo z zapadnega sektorja o zagrizenejšem odporu in povečanih premikih kitajskih čet s ke-sonskega področja proti jugu. Tudi na področju, Jongčona, jugozahodno od Čorvona, so opazili Kitajce, kako se vkopavajo. Poročila o premirju na 38. vzporedniku neosnovana Fusan, 11. junija. (UP) Iz dobro informiranih virov javljajo v pone, deljek, da je korejska republikanska vlada prejela zagotovilo ameriškega zunanjega ministrstva, da so poročila o premirju, ki naj bi zaustavilo Združene narode na 38. vzporedniku, neosnovana. Združeni narodi ne hi smeli zamuditi nobene prilike za rešitev korejskega vprašanja Sfortmore, 11. junija (Tanjug) V govoru, ki ga je imel v sfortmorskem Collegeu, je generalni sekretar Združenih narodov Tijrgve Lie poudaril, da Združeni narodi 'ne bi smeli zanemariti nobene priložnosti za razgovore o ustavitvi bojev na Koreji »nekako vzdolž 38. vzporednika«. Ko je govoril o vlogi Varnostnega sveta kot tribuni za mir no proučevanje in pogajanje v primeru različnih gledišč in tudi za javno razpravljanje, je Trygve Lie rekel, da je poglavitna, če ne morda edina dolžnost tega organa OZN, da ohrani mir na svetu. O svojem nedavnem obisku na Srednjem vzhodu in v Latinski Ameriki je Trygve Lie dejal, da mu je to potovanje omogočilo utrditi svoje prepričanje, da je nujno potrebno kar najbolj raz- Kuomintangovci prehajajo v Vietnam Hanol, 11. junija (AFP) Uradno je bilo sporočeno, da je 1200 kuomintan-govlh vojakov prešlo iz Južne Kitajske na vietnamsko ozemlje, kjer so bili razoroženi. Ti vojaki so se vdali na različnih’ krajih v pokrajini Tal in jih bodo zdaj poslali v koncentracijska taborišča. Preden so se vdali francosko-viet-namskim oblastvom, so bili zapleteni v boje na ozemlju, po katerem so potovali in ki pripada Ho ši Minhovim silam. Indija zagovarja nacionalizacijo perzijske petrolejske industrije New Delhi, 11. junija (Associated Press) Predsednik indijske vlade Nehru je danes izjavil na tiskovni konferenci, da Indiji ne grozi več nevarnost resnične lakote, in sicer po zaslugi vztrajnega dela v sami državi in pomoči iz tujine. Po njegovih besedah se je stanje prehrane zelo zboljšalo. Nehru je nato opisal stališče Indije glede nekaterih mednarodnih vprašanj. Glede kašmirskega vprašanja je mnenja, da so trditve Pakistana, ki jih podpirajo ZDA in Vel. Britanija, neresnične. Poudaril je, da Indija ne bo podprla nobene »nespametne rešitve« kašmirskega vprašanja. O anglo-iranskem petrolejskem sporu je Nehru rekel, da Indija z naklonjenostjo spremlja načrt za podržavljenje perzijske petrolejske industrije. širiti program OZN za dajanje tehnične in finančne pomoči, ki bo pripomogla h gospodarskemu razvoju nezadostno razvitih ozemelj na svetu. Na koncu svojega govora je Trvgve Lie predlagal z apelom, naj se prihodnjih 50 let po. sveti ustvarjanju miroljubne svetovne skupnosti, ki je danes postala nujna potreba in katere odlični temelj predstavljajo Združeni narodi. Potovanje ameriškega letalskega ministra na Daljni vzhod nima političnega ozadja Tolpo, 11. junija (Reuter). Glavni stan letalskih sil na Daljnem vzhodu je danes dopolde sporočil, da ni treba pripisovati nikakršnega posebnega pomena današnjemu prihodu ministra za letalstvo ZDA Thomasa Finletterja v Tokio. Minister za letalstvo je prispel na Japonsko zaradi tega, »da bi si ogledal na lastne oči letalska oporišča in operacije«. Skupno s Finletterjem je prispel tudi generalporočnik Richard Nugent, osebni namestnik šefa štaba letalskih 6il ZDA, dalje direktor za preskrbo generalmajor Morris Nelson in gospa Finletter. SOVJETSKA NOTA AMERIKI glede mirovne^ pogod Ameriška vlada zavrača sovjetski načrt mirovne pogodbe z Japonsko Moskva, 11. junija. Kakor poroča Reuter, je namestnik ministra za zunanje zadeve ZSSR Zorin včeraj izročil veleposlaniku ZDA v Moskvi admiralu Allanu Kirku noto kot odgovor SZ na ameriško noto z dne 19. maja v zvezi s predlogom za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko. Nota obtožuje ZDA, da skušajo izključiti ZSSR in Kitajsko od pogajanj za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko. Ko protestira proti namenu ZDA, da bi sklenile separatno mirovno pogodbo, poudarja nota, da mora biti mirovna pogodba z Japonsko multilateralna in da pri njeni sklenitvi ne sme biti izpuščena niti ena država, ki je sodelovala v vojni proti Japonski. Nota pa ponovno vztraja tudi na tem, da morajo sodelovati pri pogajanjih za načrt mirovne pogodbe po sklepih postdamskega sporazuma samo ministri za zunanje zadeve velike Britanije, ZDA, SZ in LR Ki. tajske, ker je po mnenju ZSSR ameriški predlog za mirovno konferenco vseh držav, ki so sodelovale v vojni z Japonsko, neutemeljen. SZ dalje opozarja, da mora biti mirovna pogodba z Japonsko izdelana na podlagi kairske deklaracije in jaltskega sporazuma. Nota zavrača tudi obtožbe glede sovjetskih korisptih v Mandžuriji ter opozarja, da je Mandžurija del LR Kitajske in da bodo ZSSR že prihodnje leto ukinile svoje pomorsko oporišče v Port Arthurju in umaknile svoje čete. V sovjetski noti je ponovno izražena tudi zahteva, da se Formoza vrne LR Kitajski. Ta sovjetska nota je druga nota med Moskvo in Washingtonom v zvezi z japonsko mirovno pogodbo. * Washington, 11. junija. (UP) V ponedeljek je zastopnik zunanjega ministrstva McDerrnott izjavil, da bodo ZDA zavrnile najnovejši sovjetski predlog, ki se tiče postopka za organiza- lili ooriosi zapan n se bodo kmalu omejili na minimum Washington, 11. junija. Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Mac Dermott je danes izjavil, da bo po novem zakonu o trgovinskih sporazumih s tujimi državami, ki ga je sprejel ameriški Kongres, predsednik ZDA Truman ukinil ali omejil izmenjavo dobrin s Sovjetsko zvezo in državami pod njenim nadzorstvom. ZDA so sklenile trgovinski sporazum s Sovjetsko zvezo leta 1937, podaljšale pa so ga leta 1912, ko je bila v sporazum sprejeta klavzula, da je mogoče sporazum odpovedati v roku 6 mesecev. Kongres pa je pred kratkim sprejel zakon, ki zahteva od predsednika ZDA Trumana, naj razveljavi vse olajšave, ki jih uživajo Sovjetska zveza in države pod njenim nadzorstvom po določbah trgovinskega Krepitev Enotnih razrednih sindikatov v Trstu Trst, 11. junija (Tanjug) Predsednik sindikata Bartolo Petronio je na seji Glavnega odbora Enotnih razrednih sindikatov poročal o delu od ustanovitve pred petimi meseci. Poudaril je, da so razredni sindikati kljub pritisku rumenih ln kominformovskih sindikatov, ki se posebno občuti v tovarnah, polagoma, toda zanesljivo napredovali. Zato so že podani pogoji, da se strojna stroka v Trstu izloči v posamezne sindikalne skupine. Ena izmed poglavitnih nalog razrednih sindikatov je v tem trenutku boj zoper pasivnost, ki so jo zanesli v Na počitnicah sindikalno življenje anglo-ameriške cone rumeni in kominformski sindikati s svojo oportunistično politiko. Petronio je poudaril da so Vidalijevi sindikati in delavska zbornica navezali še tesnejše medsebojne stike in se s tem še tesneje povezali s sindikati Italije. Vsa njihova delavnost se omejuje na to, da spravijo sindikalno življenje V tej coni v odvisnost od italijanskih sindikatov in tako obsodijo sindikalno gibanje v tej coni na popolno pasivnost. Povabljeni so bili k sodelovanju pri skupni akciji zoper poskuse delodajalcev, da bi odpravili tovarniške odbore, vendar pa so ti sindikati zavrnili sodelovanje, sami pa tudi niso ničesar storili. S tem gredo seveda na roko delodajalcem. V goriški in videmski pokrajini se je 90°/o volivcev udeležilo volitev Trst, n. junija. (Tanjug) V goriški in videmski pokrajini je bila udeležba na volitvah za pokrajinske in okrožne svete relativno velika. V obeh pokrajinah je glasovalo okrog 90 odstotkov volivcev. Volitve za pokrajinske svete so bile končane sinoči, za občinske svete pa bodo zaključene danes. Edvard Kardelj obiskal razstavo srednjeveške umetnosti Zagreb, 11. junija. Podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj si je ogledal v soboto v Zagrebu razstavo srednjeveške umetnosti narodov Jugoslavije. Obiskal je tudi Higienski zavod in Institut za higieno dela. Spremljal ga je član Politbiroja CK KP Hrvatske Mile Počuča. sporazuma e temi državami. Posebno poglavje tega zakona določa ukinitev uvoza dragocenega krzna iz Sovjetske zveze. Zakon je bil predložen predsedniku ZDA Trumanu v podpis in izpolnitev. Kakor poroča United Press, obravnava tudi britanska vlada možnost spremembe trgovinske pogodbe s Sovjetsko zvezo in nekaterimi vzhodnoevropskimi državami. Vrednost skupne trgovinske izmenjave med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo bi znašala po obsegu, ki ga je dosegla v prvih treh mesecih 1951. leta, približno 100 milijonov funtov šterlingov. Britanska trgovina s temi državami stalno pada zaradi vedno strožjih omejitev pri izvozu strojev in zaradi prepovedi izvažanja strateških surovin. V Londonu poudarjajo, da je Velika Britanija precej odvisna od trgovine s Sovjetsko zvezo, keT bi uvoz lesa in žit iz drugih držav obremenil britanske dolarske rezerve, medtem ko uvoz tega materiala iz Sovjetske zveze obračunava Velika Britanija v funtih. Pristojni krogi v Londonu izjavljajo, da so trgovinski sporazumi z vzhodnoevropskimi državami predmet stalnega proučevanja, da pa zaenkrat ne prihaja v poštev prekinitev vseh trgovinskih stikov z njimi. cijo japonske mirovne konference. — Uradniki zunanjega ministrstva še ni' so imeli prilike proučiti novega ruskega sporočila. »Zdi se, da ne prinaša nič novega in da ponavlja običajne propagandistične obtožbe proti ZDA in drugim deželam, ki so sodelovale pri pripravah japonske pogodbe in proti japonskemu ljudstvu, ki je tako lojalno sodelovalo z zavezniško okupacijo.« Iz drugih virov javljajo, da ponavlja nova sovjetska nota nekatere moskovske trditve, ki so jih ZDA že zavrnile. Sovjetska nota poziva na udeležbo Mao Ce Tungove Kitajske v mirovni konferenci, na kar ZDA'ne bodo privolile. Kremeljska nota poziva tudi na splošno konferenco vseh sil, ki so se borile proti Japonski, pušča pa sestavo osnutka pogodbe štirim zunanjim ministrom velesil, ki imajo pravico veta. Diplomatski krogi trdijo, da bodo ZDA najnovejše sovjetske predloge kategorično zavrnile. Dullesove težave v Parizu ob razgovorih o mirovni pogodbi z Japonsko Pariz, 11. junija (Tanjug). Posebni odposlanec predsednika ZDA za pogajanja o sklenitvi mirovne pogodbe z Japonsko John Fo6>ter Dulles ima v Parizu velike težave 6 tem, da bi prepričal francosko vlado, naj pristane na hitro sklenitev pogodbe. Dulle6 je v soboto prispel v Pariz na razgovor s predsednikom vlade Queuillom in ministrom za zunanje zadeve Schumanom, prej pa je imel že razgovore z britansko vlado, s katero se bo še končno dogovoril pred svojo vrnitvijo v ZDA. V obveščenih krogih sodijo, da je francoska vlada proti temu, da bi pri sedanjem položaju sprejemali kakršne koli sklepe v tem smislu. Eden glavnih vzrokov je vsekakor ta, da se bližajo parlamentarne volitve in da vladne stranke ne žele dati v predvolilni kompanji izjav o tem vprašanju. Na drugi strani je francoska vlada proti udeležbi tako vlade LR Kitajske kakor Čangkajškovega režima pri sklepanju mirovne pogodbe. Poleg tega meni, da je treba vprašanje Formoze in drugih spornih ozemelj za sedaj pustiti nerešeno. Končno bi francoska vlada nerada privolila v uvedbo popolne japonske suverenosti, ker se boji, da bi mogla Zahodna Nemčija prej ali pozneje izkoristiti pogodbo z Japonsko kot precedens in zahtevati tudi zase neomejeno suverenost. Predsednik japonske vlade se je razgovarjal z Geor-gesom Marshallom Tokio, 11. junija. UP poroča, da je predsednik japonske vlade Sigeri Jo-šida obiskal danes štab oboroženih sil Združenih narodov na Koreji. O razgovorih, ki jih je imel ob tej priliki z ameriškim obrambnim ministrom Geor-gesom Marshallom in poveljnikom štaba združenih, narodov na Koreji Ridgway-jem, ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. V Tokiu sodijo, da bodo proučevali vprašanje japonske obrambe po sklenitvi mirovne pogodbe š to državo. Ameriški obrambni minister Marshall se bo danes vrnil v Washington. Gospodarsko stan Washlngton, 11. junija (Tanjug) Po podatkih, ki so bili priobčeni v gospodarskem pregledu ZDA za to leto, se v Ameriki še ne občutijo posledice oborožitvenega programa. Ko obravnava podatke tega pregleda, pravi United Press, da se je v ZDA zvišala življenjska raven, da so se povečale zaloge blaga za široko potrošnjo, stanovanjske razmere pa zboljšale. Ameriški ekonomisti pa so mnenja, da bo tudi v prihodnjih dveh letih moralo priti do pomanjkanja zadevnega blaga ker industrijska proizvodnja za vojaške potrebe stalno narašča. Vendar pa poudarjajo, da bo večino potreb civilnega prebivalstva mogoče zadovoljiti, če bo ohranjen sedanji tempo povečevanja proizvodnje potrošnega blaga. Ameriška industrija je v zadnjih V Grčiji štedijo Atene, 11. junija. (Reuter) Kralj Pavel je zahteval od grške vlade, naj razveljavi odlok za nakup kraljeve jahte, ki je bila predelana iz ameriškega pa-trolnega čolni. Ta jahta bi stala 200.000 dolarjev in so jo nameravali kupiti za ! med ameriško in sovjetsko cono. Ame- mesecih skoraj v celoti pritegnila brezposelne delavce, katerih število je padlo na 1,600.000 ljudi. To pomeni, da je zaposlenost v ameriškem gospodarstva dosegla rekord, število zaposlenih znaša 61,200.000 ljudi. Ta razmeroma visoka zaposlenost bo po mnenju ameriških ekonomistov povečala Inflacijski pritisk ob koncu tega leta, čeprav so cene ustaljene in zaloge blaga v veliki meri povečane. Iz Salzburga so Izgnali sovjetsko repatriacijsko komisijo Dunsj, 11. junija (Tanjug). Ameriške okupacijske sile v Salzburgu so včeraj prisilno izselile člane sovjetske komisije za repatriacijo. Kakor smo že poročali, so člani te komisije odklonili odhod iz Salzburga 8. junija navzlic ponovni zahtevi ameriške vojaške uprave, ker je bilo nadaljnje bivanje te komisije v ameriški coni popolnoma nepotrebno. Zaradi tega so ameriški vojaki s #ilo odpeljali člane te komisije do sredine mosta na reki Enns. kjer je demarkacijska črta grškega kralja Pavla. Ameriško veleposlaništvo v Atenah je že prej predlagalo grški vladi, naj opusti misel o nakupu te jahte, da bi se zmanjša) primanjkljaj v grškem proračunu. riški poveljnik general Erwin je izrazil obžalovanje zaradi tega incidenta, poudaril pa je, da odgovornosti za to ne nosijo ameriške, marveč sovjetske okupacijske sile. De Goa Ilova gesta Od 28. maja že traja volilna kampanja o Franciji. Volitve novega parlamenta to bile namreč po dolgotrajnem boju za volilno reformo v skupščini razpisane za prihodnjo nedeljo. V glavnem bodo nastopile na njih tri skupine: tako imenovana »tretja sila*, to je sedanja vladna koalicija strank, ki bodo svoje liste vezale in upajo pri tem na uspeh, ki ga jim zagotavlja tudi večinski volilni način, De Gaullovo -»Gibanje za združitev francoskega naroda*, ki bo nastopilo samostojno, in francoski kominformisti, ki bodo prav tako nastopili samostojno. Že prve dni predvolilne kampanje je bil najbolj aktiven De Gaulle. V osebnem letalu dela »bliskovito propagando*, tako da v kratkem času govori na volilnih zborovanjih v zelo oddaljenih krajih. Govoril je že v glavnih mestih Alžira, Korzike in tudi več krajih Francije, za prejšnji petek pa je žreb s kocko slučajno odločil, da je tudi prvi spregovoril o francoskem radiu. Govor po radiu je De Gaulle zaključil takole: *Ko bo 18. junija sporočeno vsemu svetu, da se je francoski narod, kakor sem prepričan, odzval pozivu, ki sem ga izrekel v njegovem imenu in njegovem interesu, bo močna luč posijala v zaskrbljenost človeštva. Posijala bo z enega na drugi kqj\ec zemlje z veseljem ali jezo, toda brez dvoma bo vsakdo vzkliknil: Francija je zmagala v boju.* V De Gaul-lovih govorih pa je 'še več podobnih, za naša ušesa visokoletečih gesel: >Vrnil sem leta 19i5 republiko narodu ugrabile pa so jo stranke,* ali »ista odgovornost, ki mi jo je naložila zgodovina, ko je bilo treba rešiti domovino iz brezna, mi veleva tudi zdaj, naj neposredno posredujem in pokažem narodu pravo pot, po kateri ga bom popeljal«. De Gaullovo gibanje, >pripravljeno vzeti usodo Francije v svoje roke*, zahteva spremembo režima in pravi, da hoče prevzeti oblast, s katero sc stranke igrajo. General De Gaulle je predstavnik skrajne desnice v Franciji. Že nekaj časa vodi zelo močno propagandno akcijo za svoje »Gibanje za združitev francoskega naroda*. Da pride do potrebnih sredstev, je na primer preplavil Francijo z dopisnicami, ki so po 100 frankov in ki naj jih kupci naslovijo osebno nanj. Na dopisnici naj pisec izrazi stališče do petih točk De Gaullovega gibanja, ki zahtevajo osvoboditev republike od »fevdalne vladavine strank*, uvedbo reda v javnih poslih, zvišanje industrijske produkcije in ureditev Francije za žitnico Zahodne Evrope, močno armado, likvidacijo separa tizma (kakor imenuje Komunistično partijo) in odstranitev drobnih strankarskih koristi. Podobno kampanjo je izvedel\ De Gaulle že leta 19i8. Takrat je njegova organizacija razprodajala propagandne znamke, kar ji je vrglo okrog 150 milijonov frankov. Zaradi odločnega zavračanja kakršnega koli sodelovanja s strankami centra proti kominformskemu gibanju ima De Gaulle tudi težave. Nekateri njegovi pristaši so izstopili iz gibanja v znak pro- testa proti njegovemu radikalnemu stališču, vendar pa kaže, kakor menijo opazovalci in poznavalci razmer v Franciji, da se bo De Gaullovo gibanje na nedeljskih volitvah okrepilo. Če to mnenje drži, potem bo De Gaulle zvišal število svojih dosedanjih 30 zastopnikov v parlamentu predvsem zaradi tega, ker dosedanje vlade, ki so se neprestano menjavale, niso dosegle vidnejših uspehov in niso našle poti iz velikih težav, kakor so ogromni stroški vojne v Indoki-ni, velik proračun za oborožitev in nerešeno vprašanje odnosa med plačami in višjimi življenjskimi stroški, kar je povzročilo že močna stavkovna gibanja. Številna nerešena gospodarska in socialna vprašanja ter neprestane krize dosedanjih vlad pa niso krepile samo takšnega radikalnega desničarskega gibanja kot je De Gaullovo, ampak so bile tudi dobrodošel povod, da lahko še naprej v taki moči vegetira Thorezovo kominfor-mistično gibanje, ki demagoško izkorišča razredne boje francoskega delovnega ljudstva, da služi moskovski zunanji politiki. Kakor sodijo nekateri opazovalci, se krepi De Gaullovo gibanje tudi z dosedanjimi pristaši ^tretje sile*, ki obsojajo nemoč dosedanjih strank vladne koalicije v boju proti Kremlju vdani politiki francoskega kominformističnega vodstva. —l. Delavski sveti v naših obrtnih delavnicah Gotovo je gospodarjenje po delavskih snetih v obrtnih delavnicah in podjetjih prav tako važno, kakor je važno njihovo delo v večjih in pomembnejših podjetjih. Analiza, ki jo je napravil Republiški odbor zveze obrtnih delavcev, pa kaže, da v veliki večini delavski sveti obrtnih podjetij še niso začeli dobro gospodariti. V posameznih podjetjih, kakor je to na primer v krojaški delavnici KLO Vodice, pa delavskega sveta niti izvoliti niso. Nerazumevanje važne vloge, ki jo imajo za naš razvoj v socializem in k neposrednemu upravljanju po proizvajalcih delavski sveti , kaže med drugimi primeri tudi stanje v krojaških delavnicah na Jesenicah. Tu so sicer izvolili delavski svet za vse tri krojaške delavnice, vendar doslej ni imel še nobene seje. Njihov upravni odbor se je sicer enkrat sestal, toda ker je manjkal en član so sestanek preložili, čeprav sklepa po zakonu o delavskih svetih upravni odbor veljavno* če je na seji navzočih več kot polovica njegovih članov. Zaradi take malomarnosti so morali tudi izvoliti nov delavski svet. To nerazumevanje in brezbrižnost v jeseniških krojaških delavnicah pa nikakor ni slučajno. Malomarnost in premajhna skrb za kvaliteto izdelkov sta pripeljala podjetje tako daleč, da jim zdaj primanjkuje dela. Popolnoma dru- Za »Slavomakedonce« ni mesta v Grčiji Makedonska manjšina v Grčiji živi v neznosnem položaju. Oblasti so ji sovražne. Cilj pritiska na Makedonce v Egejski Makedoniji je, da bi jih pregnali z njihove zemlje. Ustanovljene so bile celo grške organizacije, ki hočejo doseči, da bi se izselilo 10.000 Makedoncev, predvsem v Ameriko. Ker živijo Makedonci v zelo težavnih gospodarskih razmerah, ki so še posledica državljanske vojne in elementarnih nezgod, potrebujejo pomoči, ki pa jim je grške oblasti ne nudijo. Vprežno živino dobijo samo taki, ki uživajo popolno zaupanje oblasti. Med takšne pa običajno Makedoncev ne prištevajo. Podobno je tudi s semenom. Tudi semena ne dobijo Makedonci od oblasti. V okraju Prespa na pr. lani makedonski kmetje niso dobili semena in zdaj trpe hudo pomanjkanje. Mnoge vasi 60 prazne. Kmetje se iz več vasi zbirajo v eno vas. V vasi German je živelo prej 3000 ljudi, zdaj pa jih je tam samo še 60. V vasi Rabi živijo zdaj kmetje, ki so se zbrali i® štirih vasi. Makedonci pa so zapostavljeni tudi pri dodeljevanju živilskih nakaznic. Makedoncem v bližini Vodena niso več dodelili nakaznic, ko pa sq se pritožili, so jih napotili v Solun. Tam pa so prav tako odredili, da Makedoncem ni trelja dajati živilskih nakaznic. O neznosnem položaju Makedoncev je poročal tudi naš tisk in naše radijske postaje. Ta poročila pa so zbudila v nekaterih grških krogih veliko razburjenje. Ton, ki 60 ga nekateri grški listi uporabili pri komentiranju naših poročil pa Nadaljevanje * 1. strani bo plačal četrtino oskrbe. Polno oskrbo pa verjetno le malokdo, saj jo bomo terjali le od tistih otrok, ki imajo toliko prejemkov, da pride na enega (lana miselno vel kot 3.500 din. Posebno iznajdljivi bodo morali biti v okrajih, ki imajo v proračunih za letovanja otrok zagotovljenih le malo sredstev. Med takimi je bil ponavadi Kamnik, pa tudi Jesenice, kar (udi toliko bolj, saj je prav tu veliko otrok, ki jim je letovanje naravnost hudo potrebno. Lani jih je iz zadrege rešil republiški pripravljalni odbor, ki jim je otroke potaknil po centralnih letovanjih. Vsako leto pa seveda to ne bo mogoče. Rot vsako letQ bodo tudi letos letovali v Sloveniji otroci iz Koroške *» Trsta. Med Korošci bo okoli 100 otrok avstrijske narodnosti. Posebnost med letošnjimi gosti bo tudi okoli 200 otrok iz Furlanije. Upamo, da jih bodo okraji, kjer bodo letovali, sprejeli s tisto mero gostoljubnosti, ki je pri nas že v navadi. To se pravi vsaj tako, kot se to govori za Kranjčane, ki leto za letom sprejemajo otroke iz Trsta in ne tako kot se sliši za Grosupeljčane. K njim v Stično namreč pridejo Hrvatje, pa so jim neljubeznivi >gostitelji« baje sporočili, da naj si kurjave kar sami pridejo nasekat. Zvezna vlada je za počitniška letovanja otrok ie pripravila S20.000 kg sladkorja, 270.000 kg masti in še nekaj drugih živil. Seveda pa kljub temu brez prispevka posameznih okrajev, državnih posestev, obdelovalnih zadrug in tudi privatnih kmetov ne bo šlo. Nič bi ne škodilo, (e bi se zgledovali po primerih žena, ki so recimo v Guštanju, Velenju in v poljčanskem okraju in še marsikje obdelale posebne njive za počitniško letovanje otrok! Kar daš otrokom, se dvakrat obrestuje — to gotovo drži. H. le potrjuje, da poročila o šovinističnem odnosu do Makedoncev in njihovem zapostavljanju v gospodarskem oziru drži. List »Vima« takole zagovarja likvidatorsko teorijo do Makedoncev: »Mi v Grčiji ne poznamo slavomakedonskih državljanov. Poznamo samo Grke in državljane, ki nočejo biti Grki. Zato le-teh tudi ne maramo. Tudi list »Emoe« je zaigral na podobne strune, češ »ker je teorija o Egejski Makedoniji utopija, naj »Borba« in »Politika« prenehata s hrupom in naj ne preprečujeta izboljšanja odnosov med obema državama«. List »Etnikos kiriks« pa se je povzpel nad vse. Zanikal je kratko in malo Jugoslovanom pravico sploh govoriti o tem in to po 6voje utemeljil, češ ker so tudi Jugoslovani »pregnali grške državljane iz Bitolja, Skoplja in drugih, že od nekdaj grških (!) pokrajin.« Kako in zakaj so bili grški državljani »pregnani« iz »že od nekdaj grških pokrajin« člankar ne pove. Predrzna je tudi trditev lista »Vima«, ko zagovarja preganjanje Makedoncev, češ »mislimo, da tudi maršal Tito ne ravna drugače v svoji državi«. Piscem teh člankov pa gotovo ni neznano, da imajo pri nas vse pravice vsi narodi in vse manjšine od Turkov in Šiptarjev do Madžarov in Italijanov ter da pri nas ni sledu o teoriji »samo Grki ali pa tisti, ki nočejo biti Grki«. Nam je mnogo na tem, da bi se odnosi med Jugoslavijo in Grčijo čimbolj izboljšali. Tudi v Grčiji želi to ogromna večina. Tisti krogi ljudi pa, ki pravijo, da >grško-jugoslovanske odnose zastruplja samo nepomirljivost Makedoncev« in hočejo to »nepomirljivo®*« zatreti, oziroma Makedonsko manjšino sploh izbrisati v Grčiji, pa morajo vedeti, da gre tu konec koncev za zločin genocida in da je matična domovina narodne manjšini vedno tista, ki se bo najbolj potrudila, da to tega ne bo prišlo. Prijateljstva re6 ni mogoče graditi na žrtvah kakeja naroda. Vsaj v naši politiki tega ne poznamo. V ZAGREBU SO ODPRLI PRVO KIRURGIČNO BOLNIŠNICO ZA OTROKE V JUGOSLAVIJI V Kljajičevi ulici v Zagrebu so odprli te dni prvo kirurgično bolnišnico za otroke v naši državi. Postelj ima 80 in opremljena je tudi z napravami, ki omogočajo delo po zahtevah moderne medicine. gačno sliko pa kaže na primer delavski svet mestne čevljarske delavnice na Jesenicah. Med dobrimi delavskimi sveti obrtnih podjetij je tudi delavski svet v mizarski delavnici Apače. Da delavski sveti v obrtnih podjetjih še niso zaživeli tako, kakor bi morali, pa je delno kriva tudi čudna mešanica v njihovih organizacijskih oblikah. Mesini in krajevni ljudski odbori so si namreč vsak po svoje tolmačili zakon in navodila o delavskih svetih. V Trbovljah, Slovenjem Gradcu, Krškem, Hrastniku, Prevaljah in Lendavi so n. pr. izvolili za vse obrtne delavnice pod upravo enega MLO ali KLO ne glede na stroko en delavski svet in en upravnj odbor. V posameznih krajih spadajo pod ta delavski svet tudi gostilne in komunalna podjetja. Ta oblika je že doslej pokazifla negativne strani, ker je pri taki združitvi težko reševati proizvodna vprašanja tako različnih strok, kakor so na primer čevljarska, mizafska, urarska in gostilničarska itd. Razen tega pa velja še ena stvar. Pri mestnih ali krajevnih ljudskih odborih imamo običajno uprave krajevnih podjetij, podjetja sama pa so samostojna. Druga oblika, ki so jo uvedli v Domžalah, pa je zgrajena na teh organizacijskih osnovah: vsaka obrtna delavnica ima svoj upravni odbor, vsi upravni odbori pa tvorijo en delavski svet na sedežu uprave mestnih podjetij. Tu se očitno kaže težnja na nek način povezati upravne odbore posameznih delavnic z mestno upravo podjetij. V tem primeru naj bi delavski svet tvoril pravzaprav nekakšno gospodarsko združenje mestnih podjetij. Tretjo obliko so uvedli pri podjetju Obutev v Kranju. To je vprašanje delavskega sveta v podjetju, ki ima svoje obrtne delavnice po vsej Sloveniji. Delavski svet je sestavljen iz članov zaposlenih v Murski Soboti, Novem mestu, Kranju, Tržiču itd. Prav tako je sestavljen tudi upravni odbor. Razen tega pa imajo še en pododbor delavskega sveta in upravnega odbora podjetja, ki pa je podrejen delavskemu svetu direkcije. Tudi pri tej organizacijski obliki se postavlja vprašanje uspešnosti gospodarjenja takega delavskega sveta. Obrtna delavnica na primer v Murski Soboti posluje pravzaprav samostojno in izdeluje proizvode iz dobljenih surovin. Kako se na proizvodnji te delavnice odraža delo delavskega sveta in kako so delavci seznanjeni z njegovimi sklepi, če hodi na seje eden ali dva člana, pa je vprašanje zase. Četrta oblika, ki pa je pravzaprav najbolj razpostavljena, temelji na načelu: vsaka obrtna delavnica svoj delavski svet in upravni odbor, ali pa samo upravni odbor, kakršni so pač pogoji glede na število zaposlenih. Ta oblika, ki je nedvomno najpravilnejša, pa je naletela na odpor pri upravah mestnih oziroma krajevnih podjetij ker »zahteva več dela«, posebno še zaradi tega, ker mislijo nekateri upravniki krajevnih podjetij, da morajo sami direktno voditi delo vsake obrtne delavnice, da morajo biti vedno navzoči na vseh sejah in sestankih, ne pa jim puščati čimvečjo samostojnost. Kaj kažejo navedene organizacijske oblike delavskih svetov v obrtnih delavnicah. Nedvomno to, da so v posameznih krajih v resnic; tolmačili zakon o delavskih svetih po svoje. Gre za dvoje vpra-šanj.^ Najpreje delavski svet v obrtni delavnici ali podjetju in nato za povezavo teh delavnic ali podjetij v merilu kraja. P n’o vprašanje nedvomno dovolj jasno obrazloži že sam zakon o delavskih svetih, ki vedno govori o delavskem svetu podjetja. Drugo vprašanje pa bo nedvomno rešila praksa, posebno še po uvedbi novega finančnega sistema, ko bo tudi ostreje postavljeno vprašanje rentabilnosti podjetij, s tem pa tudi večje gospodarske samostojnosti. -m V Sloveniji je razmeroma najmanj kmetov Po podatkih republiškega statističnega urada ima Slovenija 1,434.000 prebivalcev. V 30 letih se je pomnožilo število njenih prebivalcev za 370.000, vštev-ši na novo priključene kraje. Po osvoboditvi- se je število prebivalstva Slovenije povečalo tudi z izseljenci, ki se jih je vrnilo nad 5000. Najgosteje je naseljen trboveljski okraj (okrog 100 prebivalcev na kvadratni kilometer); povprečno najmanj prebivalcev pa imajo okraji Črnomelj, Ljutomer in Grosuplje. Delavcev je največ v jeseniškem, mariborskem in trboveljskem okraju. Kmetov je okrog 43% celotnega prebival- Dobili bomo še za 40.000 dolarjev mleka v prahu Izvršilni odbor Mednarodnega dečje-ga fonda bo imel te dni izredno sejo, na kateri bo obravnaval več perečih vprašanj. Med drugim bo na dnevnem redu vprašanje novih količin mleka v prahu v vrednosti 40.000 dolarjev, ki naj bi ga dobila Jugoslavija. Razpravljali bodo tudi o povečanju prispevkov za Mednarodni dečji fond. To vprašanje bo proučila posebna delovna skupina, v kateri so predstavniki Avstralije, Jugoslavije, Uru-guaja, ZDA in Italije. Največje dete na svetu Največje dete na svetu je Antony Kinz, ki bo te dni staro 1* leto. Ob rojstvu Je tehtalo 8 kg, na svoj 1. rajstni dan pa tehta že 23 kg. Ta otrok je za 12 kg težji od navadnega, eno leta starega otroka. Visok je 77 cm in ima že 18 zob, medtem ko ima navaden otrok njegove starosti komaj 5 zob. Kljub temu, da so mu zdravniki prerokovali kratko življenje, ni bil še nobenkrat bolan. Njegova mati pravi, da spi redno od 7. ure zvečer do 8. ure zjutraj in da ne j4 posebno mnogo. stva. To je sajmanjši odstotek kmetov v vseh naših republikah. Madžarov prebiva v Sloveniji 10.570, Nemcev 1800 in Italijanov 1500. Izven meja Slovenije, v STO, Italiji, Avstriji in Madžarski je nad 300.000 Slovencev. KONCERT V KORIST JUGOSLOVANSKIH OTROK V CHICAGU V koncertni dvorani »Fine arts buil-ding« v Chicagu je bil v četrtek koncert v korist jugoslovanskih otrok. Organizirala ga je ženska sekcija Rdečega križa v Chicagu. Na njem je sodelovala tudi znana ameriška pianistka Jasna Bian-kini. Na sporedu so bila dela sodobnih jugoslovanskih skladateljev. Dva bolgarska vohuna pred okrožnim sodiščem v Nišu Pred okrožnim sodiščem v Nišu se ja začela včeraj sodna razprava proti Sto-jilu Vasovu Aleksovu in Dobru Kirilovu Anačkovu. Prvi je v poldrugem letu po nalogu bolgarske obveščevalne službe dvakrat nezakonito prišel v našo državo. 2e sredi leta 1949 je prvikrat prišel v našo državo po nalogu načelnika državne varnosti iz čustendila, da bi ugotovil, kje in kakšne tovarne so v naši državi in kje so letališča. Razen tega bi. moral organizirati vohunsko mrežo. Ob pomoči obtoženega Anačkova iz vasi Ralov v bosiljgrajskem okraju, ki mu je pomagal zbirati podatke, je ponovno prekoračil bolgarsko mejo. Lani oktobra je Aleksov zopet prišel v našo državo, da bi zbiral vohunske podatke vojaškega značaja. Do Vranske banje jo šel peš, od tod pa je potoval z vlakom v Beograd. Ko je opazil, da ga bodo organi ljudske milice odkrili, je v bližini čuprije odvrgel osebno legitimacijo, da ga ne bi spoznali, pa se je uračunal. Obtožnica pravi, da je Anačkov pomagal Stojilu Vasovu pri zbiranju vohunskih podatkov. IVAN JAN: Pred dnevom oboroženega odpora Tudi v gorenjskem kotu se je kmalu začelo (Nadaljevanje) To ni bila mala stvar. Saj do takrat je bila zelo slaba zveza s kmeti. Ve&dar, kot sta rekla, se je zgodilo. Res so bili ljudje takrat večinoma pod vplivom mogočnega Hitlerjevega nasilniškega aparata ter so odhod prvih borcev v gozdove smatrali kot korak obupa, ki mu ni prihodnosti. Poleg tega je Gestapo takrat planil ne samo po komunistih, inteligenci itd., temveč tudi po duhovščini in jih zapiral v Begunje ali Št. Vid in tudi preseljeval. Zato so tudi ljudje, ki so bili prej pod vplivi raznih političnih vetrov in duhovščine, spoštljivo, čeprav s strahom, kaj bo, govorili o prvih »gošarjih«. Da je bilo tako, so potrdile nekatere kmečke matere, na katere smo se obrnili s tem, da so nam zelo na tihem že takrat začele izročati kose mesa in kruha za partizane. Spomnim se besed neke kmetice, ko sva se prej o vsem pogovarjala: »Fant, čeprav si še zelo mlad, vendaT, ker si mi povedal, kako je, ti dam za »gošarje«, ker so zelo preganjani, pošteni in potrebni podpore. Samo molči vedno in povsod o tem«. Skupinice so se povezale v čete Pomlad se je neopazno nagnila v poletje in Gestapo je moral ugotavljati, da j« sedaj zmanjkalo enega, sedaj dveh ali pa celo več moških hkrati. Fantje z Gorij so se zbirali na Možaklji in Pokljuki. Vedno več jih je bilo tam. Odšla sta brata Janez in Stanko Kocjan, Jaka in Klatila Žumer, Aodrel> Janez in Lojze Zvan in drugi. Tudi pod Stolom in na Jelovici jih je bilo vedno več, a za seboj so puščali zveze z ljudmi. Švabi so začeli vohati za partizani in za ta posel iskaii tudi pomočnike med domačimi izdajalci. Naraščanje števila partizanov je bil uspeh izpolnjevanja nalog in aktivnosti v juliju. Takrat smo na nekem sestanku dobili važna napotila, ki so bila obsežena v naslednjem: napraviti spisek ljudi, ki bi po našem prej ali slej bili pripravljeni in sposobni stopiti v oboroženo borbo, popisati njihove podatke, o starosti itd. Tudi o tem, ali je odslužil vojsko, kakšno je vojaško znanje, oborožitev in slično, je bilo treba pripisati. Bilo je rečeno, take ljudi poiskati, jim dopovedovati, za kaj gre in jih čim več napotiti v partizane, ker bo treba preiti na večjo aktivnost. To je bilo seveda nevarno delo, zelo neprevidno pa je bilo pisanje teh spiskov, vendar je šlo prvič brez nesreče. Ko so prej omenjeni in še nekateri drugi tovariši odšli v gozdove, je seveda nastala vrzel na terenu, zato smo morali še bolj agilno iskati novih. Toda je bilo že uspeh navodil, da e preide iz priprav na začetek borbe, kar je prinesel iz Ljubljane v juliju na .^lovico Stane Žagar, član CK KPS in glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, ki je bilo takrat že formirano. Čeprav ni število partizanov raslo skokoma, vendar je vztrajno raslo in s tem so bili dani tudi pogoji, da so se skupinice pod Stolom, na Možaklji, Pokljuki In Jelovici konec julija formirale v jeseniško in jelovško četo. nižje na Gorenjskem pa v kranjsko in pozneje tudi na ostale čete. Nemci v tem času niso mirovali. Začeli so preseljevati, čeprav še ne tako množično, imeli pa so načrte, da bodo na jesen izselili na desettisoče. Begunje so se napolnile in prve akcije partizanov okoli Kamnika, Domžal, Mengša, Tržiča, Kranja, zbiranje partizanov okoli Jesenic, na Pokljuki, Možaklji, Jelovici, širjenje »Slovenskega poročevalca« , letakov in vsega ostalega, je Nemcem jasno pokazalo, da je stvar organizirana, da 60 partizani sila, ki daje ljudem oporo in pri njih tudi predstavlja, čeprav za sedaj še bolj podzavestno, edino rešitev na smrt in suženjstvo obsojenega ljudstva. Res so bili prvi partizani in aktivisti skoraj vsi člani Zartije, njeni simpatizerji, in to predvsem delavci, kar je bilo nekako razumljivo, vendar so dogodki po zlomu stare Jugoslavije in odločnost teh najboljših sinov ljudstva, vse bolj in bolj vezali ljudi vseh slojev in nazorov na prve partizane in njihovo delo. Takrat so se misli in razgovori vsebolj začeli sukati okrog partizanov. Ta je videl tega ali onega, ta je govoril « tem in tem, povedal je. kako je izgledal in podobno. To je vsak zaupal samo zares dobremu znancu in poštenjaku. Vendar — takih ljudi je bilo iz dneva v dan več. Ta ali oni je na skrivaj vtaknil sosedu v žep drobno zganjen papir in mreže in vezi Osvobodilne fronte so se pomalo, a vsak dan bolj širile med ljudi. Okupator je začenjal vse to čutiti in hotel je njemu nevarno aktivnost na vsak način zadušiti. Prve borbe in žrtve Kot blisk se je po celi Gorenjski razširila novica, da je bil 27. Julija, potem ko so ga ujeli, od Gestapa obešen v Kranju partizanski komandir Milorad Stošič »v svarilo gorenjskim partizanom«, kot so Nemci objavili na plakatih. To je bila prva ubita žrtev okupatorja, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi #v Sloveniji. Sedanja razstava Osvobodilne fronte v Ljubljani je dobro pokazala tudi dokumente o tem. Nemci so morali zaradi prvih partizanskih akcij odprto pokazati, kaj mislijo z nami, in ljudje so vse bolj uvidevali, da je uspešna borba proti okupatorju samo oborožena. Takrat so Nemci začeli s hajkami povsod, kjer so sledili partizane. To se je zgodilo tudi na Možaklji. V zgodnjih jutranjih urah 1. avgusta so Jeseničani ob glavni cesti, ki pelje proti Javorniku in potem na Poljane, slišali brnenje Avtomobilov. V njih se je vozila policija na. hajko. Po izdajalcih je dobila sled partizanskega taborišča jese. niške čete na Možaklji. Policisti so bili sami izbrani, mladi, močni, s prusko zagrizenostjo in pripravljeni na abuanje. Bilo jih je nad 100 - nekajkrat več kot partizanov. Ljudje v dolini so napeto čakali, kaj bo, saj je» bil to prvi večji napad na Možakljo. Ceta'je bila takrat še zelo slabo oborožena, niti pušk niso vsi imeli in še to orožje je bilo z*lo slabo. Tudi puško-mitraljeza še niso imeli. Poleg tega je ta dan večidel čete bil izven taborišča na poti. V taborišču je bilo samo 7 tovarišev. Policistom se je posrečilo, da so se jim približali neopazno in jih ‘obko. lili. Ko so Švabi napravili obroč, so začeli divje streljati. Borba je bila kratka, a dramatična. To je bil ognjeni krst te sedmorice, ki se je junaško upirala, vendar brezuspešno. Dva sta bila smrtno ranjena, stana oba okoli 20 let. Eden je bil Ferdo Koren z Jesenic, rojen 1920. leta, a že od 1938 član KP. Ostali so se s probojem in umikom rešili. Padle so prve žrtve. To je šlo med ljudmi hitreje kot po radiu, a Nemci, ki so hoteli iz partizanov napraviti »bandite« in so z njimi tudi tako ravnali, so dosegli ravno nasprotno, čeprav so trenutno marsikoga preplašili s svojim početjem, vendar so bili v očeh ljudi banditi le Nemci sami. Uspeli so ubiti dva partizana, partizanski ugled pa je ob tem še zrasel. Tudi v ostalih prvih avgustovskih dneh so Nemci hajkali dalje po Pokljuki, pod Stolom in tudi na Jelovico so se zapodili. Takrat se je jeseniška četa premaknila, da bi se izognila nadaljnji hajki na Jelovico. Tam se je 5. avgusta združila z jelovško četo v bataljon. Na Mošen-ski planini je dobil svoje zasluženo plačilo iz partizanske puške tudi zloglasni gestapovski agent in zasledovalec partizanov župan iz Železnikov Hometzkv. Toda hajke še ni bilo konec. 8. avgusta so Nemci napadli ta prvi mali bataljon z okoli 400 mož močno kolono, ki je bila seveda močno oborožena. Borba je bila zares huda in predstavlja ognjeni krst gorenjskih partizanov. Kljub neizkušenosti, brez avtomatičnega orožja in kljub policijski premoči je bataljon pobil 30 Nemcev. Od takrat se vrh na Jelovici, kjer je bila ta borba, imenuje »Partizanski vrh«. Takrat je padel tudi partizan Lojze Zvan z Gorij pri Bledu — junak, ki je mnogo obetal. Po teh borbah so se čete zopet umaknile in razdelile, a so imele potem še celo ileto stalne in težke obrambne borbe proti napadom švabskih policajev, ki so na vsak način hoteli zatreti začeti upor. (Nadaljevanje sledi). Nove RIBIŠKE LADJE Med Portorožem in Piranom leži stisnjena ob morje ladjedelnica. Življenje v ladjedelnici je skrito za visokim zidom. Le jambori ladij, ki se kot bodice dvigajo drug poleg drugega izza zidu, opozore mimoidočega tujca, da mora biti za zidom nekaj posebnega. Pravzaprav je ladjedelnica majčkena v primeri s tistimi na Keki ali v Splitu, pa vendar, če bi imeli naprave ali bolje, če bi namesto mnogih majhnih ladij delavci gradili eno samo veliko leseno ladjo, bi imela ta okoli 7000 brt v enem letu. To bi bil že lep orjak. No, in ker to ni mogoče, delajo le manjše ladje, ki pa nam niso nič manj potrebne kot oceanski orjaki. Razumljivo, saj si menda nihče ne more predstavljati tega, da bi vozili hrano iz Sušaka na Lošinj z veliko »Slovenijo« — tudi ribiči ne potrebujejo takih velikanov. Take ladjedelnice, kot je piranska, ne dedajo železnih ladij, pač pa manjše lesene ladjice, trabakule in ribiške čolne. Prav zanimive stvari vedo povedati ljudje v ladjedelnici. Vsi trde, da je lesene ladje težje graditi kot železne. Pločevino lahko poljubno kriviš, les pa ni tako voljan. Menda so le zato v takih ladjedelnicah mizarji, ki si žele kriv les. Veliko holj zadovoljni so, če dobe hraste, ki jih je kraška burja skrivila, kot pa če jim pošljejo ravna slavonska debla. Kriv les razžagajo in ga lahko takoj porabijo za rebra ladij, ne da bi ga poprej kuhali in krivili. Kadar ni krivih hrastov, je tudi to potrebno. Toda, tako trde, potem ladja že ni več trdna. Ogrodje iz krivega lesa je namreč veliko bolj čvrsto kot ono, ki ga narede umetno. Vse to ti ra-devolje pokažejo kar na obali morja, kjer ladje grade. Nove ribiške ladje, ki jih grade modernejše tovrstne ladje, imele Prav sedaj sestavljajo iz lesenih delov dve moderni ribiški ladji. Inženir, ki je izdelal načrte za ladje tega tipa, je dobil prvo nagrado. To bo zelo moderna in nagla ribiška ladja, saj bo brzela po morju z desetimi miljami na uro. Ladja bo lahko lovila ribe, poleg tega pa bo imela v notranjosti urejene moderne hladilnike. Ker bo nova ribiška ladja hitra, bo zbirala ribe od ribičev kar na morju in jih bo potem vozila v pristanišča. Bibiči se bodo ob lepem vremenu zaradi tega zadržali na morju tudi po več dni ln bo lov bolj obilen. No, toliko o novi ribiški ladji, ki so jo začeli graditi v tej ladjedelnici. Tudi stare ladje popravljajo v ladjedelnici. Te jim dodele kar po planu, kajti ladja mora vsake toliko let na popravilo. Na suho so potegnili tudi ladjo »Otac Petar«; stara je že 80 let. Ko je bila še v morju, je bila na pogled majhna. Sedaj na su- Junastvo našiti pilotov V petek popoldne je odletelo iz Frankfurta proti Beogradu potniško letalo »JU-ABE« naše redne zračne proge Beograd—Miinchen—Frankfurt. 60 km pred Miinchnom je mehanik Vasilij Vorkapič opazil dim v pilotski kabini. Telegrafist Dujo Delaš je odšel v prtljažni oddelek med pilotsko kabino in potniškim oddelkom ter opazil, da se je vnel neki paket. Skušal ga je odstraniti. Odprl je okno in dvignil paket, pri tem pa je pritekla iz njega po žveplu dišeča tekočina. Hipoma je nastal v prtljažnem oddelku požar in plamen je kmalu zajel še pilotsko kabino. Prvi pilot Branislav Majcen je bil takoj ves v plamenih. Hitro je skočil v potniško kabino in začel gasiti svoje goreče lase. Ta čas je krmaril letalo drugi pilot Marko Nikola.ičič. Strežajka Anica Ostojič je mirila potnike. Le-ti so s plašči gasili požar, ki se je čedalje bolj širil. Naposled je skočil pilot Majcen znova v svojo kabino in kq(/ je opazil, da leti letalo nad poljano, je pikiral iz vi- šine 1500 m. Potniki pripovedujejo, da niso niti čutili, kako se je letalo spustilo na tla. Vse skupaj je trajalo komaj dobri dve minuti. Inženir Stanislav Pavlin, ki je bil med potniki, pravi, da se niti ustrašiti ni utegnil, tako hitro je bilo vse končane. Prvi pilot Majcen je/ bil toliko priseben, da je dobil zvezo z Miinch-nom in mu že med poletom sporočil o nesreči. Goreče letalo se je spustilo na tla pri vasi Aichach. Potniki so izstopili povsem nepoškodovani. Posadka pa je rešila iz letala vso prtljago, razen tiste, kar je je bilo v gorečem oddelku. Iz Munchna je takoj prispela pomoč. Letalo je sicer zgorelo, nepoškodovanih pa je vseh 10 potnikov, kolikor jih je bilo v njem. Med njimi je bil tudi sin ameriškega veleposlanika v Jugoslaviji George Allena. Po vrnitvi z letalom, ki je sprejelo njega In vso posadko, je na beograjskem letališču izjavil: »Občudujem vašo posadko. To je junaštvo, ki ga bom pomnil vse. življenje.« v piranski ladjedelnici, bodo naj-bodo nekaj več kot 10 milj brzine hem pa je kar precejšen orjak, saj ima kar 500 brt. Iz bokov so delavci potrgali tu in tam deske, tako da je ladja pokazala svoja rebra. Kdo bi si mislil, da morajo tako reč početi le zaradi črva. V ladje se namreč zalo rad vseli črv, imenujejo ga bige, ki potem potuje po lesenih hrastovih deskah sem in tja tako dolgo, da so le-te podobne gobam. Tudi po pol centimetra debele rove si izkoplje včasih. Zaradi tega črva morajo ladjo, potem ko jo potegnejo na suho, najprej zažgati. Pod kobilico nalože bičevje in ga zažgo. Boki lesene ladje so kaj naglo v plamenu in dobro je treba paziti, da je ne bi zajel resničen požar. Potem, ko je ladja zažgana, pa je treba poiskati vse deske, ki jih je uničil bfše, in zamenjati z novimi. To da precej dela, in to ni šlo v ladjedelnici nič kaj od rok. Vsak bi raj« gradil nove ladje kot popravljal stare. Odkar so pred dvema mesecema tudi v piranski ladjedelnici izvolili delavski svvet, pa gre tudi ta stvar bolje. Na sestankih, ki jih imajo redno, se vedno pogovore o planu in pri tem prav nič ne zapostavljajo starih ladij. V kratkem času se je delavski svet v piranski ladjedelnici kar dobro znašel. Na sestankih ne razpravljajo o nepotrebnih stvareh, temveč vedno ugotavljajo in sklepajo le o najvažnejših. Štednja z lesom in drugim materialom je stvar, ki jo razpravljajo na vsakem sestanku. Na zadnjem sestanku so govorili tudi o novem finančnem sistemu, ki bo vpeljan v Jugoslaviji. Takole so zaključili: »Če bi bilo to tudi j>ri nas, bi tudi mi pazili na vsak žebelj.« Pravijo, da bodo kar zadovoljni, če bo tudi pri njih poslovanje urejeno tako. —mi. Vztrajno se bore za znižanje proizvodnih stroškov V rudniku Zagorje je opaziti velik napredek v elektro-strojnem obratu. Tu so preuredili delavnice in deloma izboljšali mehanizacijo pri delovnem postopku ter s tem pridobili na delovni sili. V delavnicah izdelujejo razne konstrukcije in dele «tro* Mostni žerjav, delo elektrostrojnega kolektiva zagorskega rudnika jev in strojnih naprav, ki so jih prej morali kupovati. Nedavno «o izdelali mostni žerjav z nosilnostjo 20 ton in ga montirali ob premikalnem odru normalnotirne rudniške železnice. Zamisel in idejne skice za ta žerjav je dal obratovodja tov. Edvard Moljk, načrte je pod njegovim vodstvom izdelal tehnik Anton Senčar, izdelavo in montažo je pa izvršila skupina pod vodstvom Vladka Tauferja. Konstruk- cijo so začeli delati dne 9. aprila ter jo izgotovili in postavili že 20. maja. Pri tem delu so se s svojo požrtvovalnostjo odlikovali člani skupine tov. Jože Žohar, Ivan Pavlič. Drago Dolinar, Budi Prašnikar, Ciril Škr-lovnik, Jože Rebolj in Franc Flere. Izdelava in postavitev velja 280.000 dinarjev, z napravo pa bodo letno prihranili okrog dva milijona dinarjev. Dvigalni žerjav nameravajo še izpopolniti z elektromagnetom, s katerim bodo dvigali manjše dele strojev in strojnih naprav ter ga uporabljali za nakladanje starega železa. Z mostnim žerjavom bodo razkladali in nakladali stroje, les itd. Kolektiv elektro-strojnega obrata je izdelal in montiral tudi varnostne naprave na dveh cestnih prehodih čez normalnotirno železnico. V strojnem obratu so izdelali dva pontona za prevoz čez Savo, ki imata nosilnost 20 ton. Nameravajo pa izdelati krožno žago za žaganje krajnikov, postavili Jo bodo v jami in bodo tako izkoristili mnogo lesnih odpadkov, ki doslej niso bili izkoriščeni. Tehnično vodstvy> rudnika ima v načrtu še nekaj izboljšav, ki bodo znatno vplivale na znižanje polne lastne cene predloga. Med drugimi naj na tem mestu omenimo samo mehanično napravo za nakladanje depu-talnega premoga in mehanično napravo za razkladanje jamskega lesa na projektiranem novem lesnem skladišču. Les bodo razkladali direktno iz normalnotlrnlh vagonov. Navajamo samo nekaj primerov vztrajne in uporne borbe delovnega kolektiva rudnika Zagorje za znižanje proizvodnih stroškov. Z uvedbo novega finančnega sistema se bo borba še zaostrila. — H. . SODNA OBRAVNAVA proti 39 obtožencem tatovom in prekupčevalcem ukradenega blaga na postaji Vižmar je Nekateri obtoženci skušajo zmanjšati količine nakradenega blaga Ljubljana, 11. junija Davi sc je začela v poroitni dvorani okrožnega sodišča sodna obravnava proti 39 obtožencem, ki so kradli na premlkjni postaji v Vižmar-jih ali pa ukradeno blago skrivali oziroma razprodajali. Za to obravnavo je med Ljubljančani, zlasti pa med železničarji veliko zanimanje. Potem ko je predsednik senata preveril rojstne in druge podatke obtožencev, je javni tožilec prebral obtožnico. Ker je naš list že včeraj poročal o posameznih obtožencih in njihovih kaznivih dejanjih, bomo o poteku obravnave le kratko poročali. Sodišče je najprej zaslišalo glavnega krivca Franca Orla, ki je sicer na splošno priznal, da je na debelo kradel, radar se z nekaterimi količinami ukradenega blaga, ki jih navaja obtožnica, ni strinjal. Med drugim je trdil, da mu je preiskovalni organ grozil, da ga bo ustrelil, če ne bo govoril resnice, nakar je bil »nekako prisiljen priznati krajo predmetov, ki jih ni ukradel«. Ko ga je tožilec opozoril, da v preiskavi on, kakor tudi vsi ostali obtoženci niso hoteli ničesar priznati, je Franc Orel nekoliko omilil izjavo. Obtoženec je nasploh skušal marsikaj tajiti in si je v ta namen izmislil tudi zgodbo o dveh ukradenih elektromotorjih, ki naj bi jih imel doma že od leta 1943 in jih potemtakem ni ukradel 1950. leta v Vižmarjih. Železniški prometnik Vinko Kušar je priznal vse kraje, ki so navedene v obtožnici. Na branilčevo vprašanje, če je balo v Vižmarjih nadzorstvo nad uslužbenci, je obtoženi Kušar odgovoril, da jih ni nihče nadziral in so torej lahko neovirano kradli. Tretji obtoženec Jože Šuštaršič je delno priznal tatvine, ki jih je izvršil bodisi sam, bodisi z drugimi obtoženci. V zagovorni je skušal zmanjševati količine ukradenega blaga in se je izgovarjal, da ne bi bil v tej tatinski druščini, če bi šef postaje, ki ga je obvestil o začetku tatvin, karkoli ukrenil. Sodnik ga je opozoril, da je bil vendar predsednik sindikalne podružnice in da za tatvine ni nič manj odgovoren. Obtožen! Anton Zaletel sicer priznava kazniva dejanja, toda skuša, kakor Franc Orel in Jože SuštaTšič, Slatina Radenci. — Po svojem pevskem zboru sloveče sindikalno umetniško društvo »Štefan Kovač« iiz Murske Sobote je priredilo v soboto popoldne v zdraviliški kaivami v Slatini Radenci koncert. Sodelovali so mešani zbor, orkester in solisti. Prireditev je bila na dostojni višini, le obisk bi bil lahko boljši. Poplave in nalivi so napravili na Hrvatskem za več sto milijonov škode Neurje ln nalivi v zagrebški in belovarski oblasti so povzročili največjo škodo v okolici Kutine. Voda je porušila železniško progo med Kutino in Banovo Jarugo. Ponekod je stala 2 metra nad železniškim nasipom. V petek ponoči je začela upadati. Voja&i in železničarji so začeli progo takoj popravljati. V okolici Kutine so uničile poplave okoli 70’/» posevkov. V nekaterih vaseh so se ljudje reševali s čolni in pontonl. Voda je poškodovala tudi hiše ter odnesla okrog 60 prašičev in kravo. Na vsem področju od Kutine je l začela voda že v soboto upadati, toda v rekah Cazrni, Lonji in Savi je v soboto in nedeljo še vedno naraščala in zato nevarnost še ni prene- Vode bi ne smeli prodajati za vino Jugoslavija slovi daleč po svetu po dobrih vinih. Zlasti zadnja leta gredo naša vina v mnoge tuje države in povsod jih ljudje hvalijo m radi kupujejo. Ker pridelamo toliko dobrega vina doma, bi človek pričakoval. da bodo tudi naša gostinska podjetja točila gostom pristna vina. Zal Pa ni vedno in povsod tako. Čedalje več je primerov, da se ljudje pritožujejo, da točijo po gostilnah, kavarnah, restavracijah in točilnicah z vodo pomešana vina ali mešanice več vrst vina. V Zagrebu je Zavod za vinarstvo analiziral v aprilu več sto vzorcev vin iz zagrebških gostinskih podjetij. In analiza je pokazala kaj žalostno sliko. Ugotovili so. da je v večini primerov v vinu 5 do 30'/« vode. Dne 24. in 25. maja so kontrolirali v Zagrebu še 70 gostinskih podjetij in ugotovili, da je večina prodajala vino, pomešano z vodo. Samo 16 gostinskih podjetij je točilo vino, ki je Imelo devet maliganov, druga pa so prodajala za drag denar vodo. Po predpisih velja za razredčeno oziroma pomešano z vodo vsako vino, če nima devet maliganov. Kontrola v Zagrebu pa je ugotovila v mnogih gostinskih podjetjih, da irna vino samo pet maliganov. \ takih primerih so dolili vinu vodo bodisi v kleti tistega podjetja ali pa »o tako slano vino kupili od pridelovalca. \ •vačkem rogu« v Zagrebli so tootll vino s 7•/• vode več, knkor je je nllo v Istem vinu. ki je bilo še v kleti te restavracije. V *Grad*kem ponru-mu> so našli v vinu 11% v Uslužbenski restavraciji »Fisktiltnr-nik« 23*/«. v točilnici »Jablanica« 15.8 odstotkov, v gostinskem podjetju »Ilova« pa celo 31%. Kontrola je tudi dognala, da je v 23 gostinskih podjetjih osebje samo mešalo vino z vodo, medtem ko so našli v 30 gostinskih podjetjih vino s 5 do 9 mallgs-»ov, »krščeno« S* pozneje. V večini delavsko-uslužbenskih restavracij so točili z vodo pomešano vino. In to kupujejo večinoma ljudje, ki-od svojih prejemkov že Itak težko pogrešajo kak dinar za kozarec vina. Dobro bi bilo, da bi se pristojni organi tudi pri nas zanimali za to, kakšna vina točijo naša gostinska podjetja. Ne rečemo, da bi pokazala kontrola tudi pri nas tako žalostno sliko, kakor jo je v Zagrebu, je pa gotovo tudi pri nas kontrola vina nujno potrebna. Ko je prišla oni dan družba gostov v neko gostilno v predmestju Ljubljane, so ji postregli z »vinom«, ki je komaj še dišalo po pristnem vinu. Na to opozorjeni gostilničar je odkrito priznal, da pred vojno nikoli ni točil tako slabega vina'. Na vprašanje, zakaj ga toči zdaj, je odgovoril, da toči pač takšno vino, 'kakršno dobi od uprave za gostinstvo In turizem. V takšnih primerih bi bilo treba zadevo predskati in ugotoviti, kdo je odgovoren za kakovost vina, oziroma kdo je vino »razredčil«. Očitno je, da se uprava za gostinstvo in turizem ne ukvarja s takšnimi posli. Krivda zadene posameznike In tem posameznikom bi bilo treba pošteno stopiti na prste. -■ Radgona. — Na Sp. Ščavnici so odprli v nedeljo v okviru proslav v Tednu matere in otroka lutkovno gledališče. Ves oder, ki je zložljiv in prenosljiv, je izdelal tamošnji šolski upravitelj Jože Merdaus. člani tamkajšnjega Izobraževalnega umetniškega društva so popoldne uprizorili igro »Deseti brat«. Ža svoje požrtvovalno delo je prejelo društvo od Izvršnega odbora Ljudske prosvete danes pohvalo. Lepi prireditvi so imeli danes popoldne goienci vrtca vlno-gradnišlce obdelovalce zadruge Jan-žev vrh in pionirji iz Slatine Radenci. —2 hala. Kjer je voda poplavila polja, je seveda uničila žito, krompir in sočivje. Človeških žrtev nikjer ni bilo. Vojaštvo in množične organizacije so takoj priskočili prizadetemu prebivalstvu na pomoč. Ponekod se je posrečilo preprečiti večjo škodo. Promet na progah Zagreb—Koprivnici In Koprivnica—Virovitica je bil vzpostavljen že v petek. Na progi Banova Jaruga—Lipovijani pa so v soboto in nedeljo še delali, da bi odstranili sledove poplave. Naj večje težave imajo med Banovo Jarugo in Pakra-cem pri Poljani, in sicer z dovozom materiala. Promet na progi Beograd— Zagreb je bil tudi že v soboto vzpostavljen. Poplave in nalivi so na- Sravili na Hrvatskem za več sto mi-jonov škode. v zagovoru zmanjšati količine ukradenega blaga. Pravi, da pri tatvini zaboja s filigranskim srebrom in zlatom ni hotel sodelovati, vendar je navsezadnje le vzel za nad 70.000 din vrednosti nakita, »ker ga je bilo pač treba nekam dati«. Eden izmed »zmanjševaicev« količin nakradenega blaga je tudi peti obtoženec Jože Koren. Nikakor se ni hotel strinjati s predsednikom senata in javnim tožilcem, da je ukradel skupno okrog 300 litrov vina. pač pa le »kakšnih 90 litrov«. Med zasliševanjem se je izgovarjal, da je bil med preiskavo na poverjeništvu za notranje zadeve ves »zmešan« in živčen, kadar pa se je napil ukradenega vina, da »sploh ni vedel, kaj je delal«. Svetozar Zupančič je »olajšal« državo in skupnost za približno 200.000 dinaTjev. Sodnikom je podrobno pripovedoval, kako je z obt. Milanom Podobnikom ukradel zaboj s filigranskim srebrom im zlatom. Pobil ' je Korenovo trditev o »kakšnih 90 litrih«, ker Koren po njegovem mnenju ni ukradel nič manj vina kakor on, če ne še več (300 litrov). Zupančič je med zasliševanjem sploh jasno izpovedal, kako so kradli in kdo je vodil posamezne skupine tatov. Dopoldanska obravnava je bila končana pred 14. "uro, ob 16. uri pa se je nadaljevala. O njenem nadaljnjem poteku bomo poročali v prihodnji številki. « V članku »V ponedeljek se bodo zagovarjali pred sodiščem tatovi s postaje Vižmarje«, objavljenem v naši nedeljski številki, bi se morali naslednji stavki pravilno glasiti: Zadnji stavki v šestem odstavku: Vrednost živil in predmetov, ki so jih nakradli ostali posamezni obtoženci, se suče od 40.000 do 3000 din. Prvi stavek naslednjega odstavka se pravilno glasi: Železniška postaja Vižmarje ima okrog 30 uslužbencev. Tiskovna napaka je tudi v tretjem odstavku poglavja »Zaboj s filigranskim srebrom in zlatom«. V tem zaboju je bilo za 286.831 dinarjev vrednosti. 7mistični Kamnik nekdaj in danes . Nekdaj sloveče turistično mesto Kamnik, ki privablja s svojimi pri-rodnimi lepotami in naravnim bogastvom, prekaša marsikatero letoviško središče. Po prvi svetovni vojni se je povzdignilo na visoko raven in so ga cenili tudi izven naših meja. Kronika letoviščarjev iz leta 1934 je zabeležila toliko obiskov: Jugoslovanov 17.762, ČSR 341, ostale slovanske države 18, Avstrija 262, Nemčija 35, Anglija 30, Francija 6. Italija ISO, Gr- bi pravilna razumeli pomen turističnega prometa. Društvo je storilo potrebne korake, da bi zgradbo, ki služi trenutno invalidni mladini, pridobilo za turistični hotel, za invalidno mladino pa so še na razpolago drugi primerni prostori. Hotel pa bi služil delovnim ljudem za oddih. Lahko bi uredili tudi bivši »Prašnikarjev dvorec«. Kamnik kot izrazito letoviško mesto z več prosvetnimi društvi nl- čija 4, ostale evropske države 32, iz-venevropske države 25. V letu 1948 je obiskalo Kamnik le 725 tuzemcev in 26 inozemcev. Pred vojno so imeli za letoviščarje na razpolago 52 sob s 86 posteljami in 250 privatnih sob s 300 posteljami in 10 kuhinjami. Danes pa je za turiste, letoviščarje in prehodne goste na razpolago le 20 postelj. Jasno je, da se tako turistični promet v mestu ne more razviti in da je vsaka propaganda za obisk našega lepega kraja brezplodna in že v naprej obsojena na neuspeh. Po osvoboditvi se je novoustanovljeno turistično društvo Slovenije (podružnica Kamnik) trudilo, da bi obnovilo nekdanji sloves tega letovi-ščarskega kraja, le žal, da ni naletelo na pravo pomoč pri ljudeh, ki ..Nogometna" tekma med novinarli in igralci Ljubljana, 11. junija Velika nedeljska prireditev na Stadionu je za nami. Bile eo pravzaprav kar tri prireditve. Prva, rokometna tekma Avstrija : Jugoslavija, je bila Izrazito športna, druga, nogometna tekma med mladima moštvoma gledaliških igralcev in novinarjev, je bila na pol športna, tretja, spopad med staro gardo novinarjev in igralcev, pa seve — kakor smo pisali že prej — ni bila mišljena kot športna prireditev. Organizirana je bila v okviru akcije za zgraditev slovenske- Ja kulturnega doma v Trstu. Naša avnost je bila obveščena, da pojde skoraj ves čisti dobiček te velike prireditve v ta namen. Ljubljansko in okoliško prebivalstvo je to prav razumelo ln napolnilo Stadion tako, kakor _ ga ne napolni nobena športna prireditev, pa naj bo za športnike in ljubitelje športa še tako privlačna. Ne bomo se dosti zmotili, če rečemo, da je bilo na Stadionu 20.000 gledalcev. Trumoma so lezli čez ograjo na Stadion tudi zastonjkarji. 0 prvi prireditvi govore športna poročila. Druga je gledalce toliko zadovoljila, ker je pokazala, da je bilo na obeh straneh mnogo dobre volje, pa tudi precej treninga, in ker je bila zelo živahna. Športniki so bili sicer razočarani spričo raznih nogometnih nepravilnosti, toda to je bilo razumljivo in oprostljivo Ogromno večino gledalcev je privabila zadnja prireditev, za katero je napravil naš dnevni tisk prav zaradi njenega namena <#redno močno reklamo. Da je napotila mnoge gledalce na Stadion že radovednost, se ne smemo čuditi. Bilo je precej takih, ki jih sicer na Stadionu nikoli ni videti ali pa ki morda na njem sploh še niso bili. To tretjo prireditev bomo pravilno presodili le, če jo povežemo z njenim namenom. In t-nike pa, da do tega roka priglasijo svoje terjatve do podjetja. Po tem roku se terjatve ne bodo več upoštevale, dolgovi pa se bodo izterjali sodno. Likvidator KMETIJSKIM ZADRUGAM nudimo raznovrstno tekstilno blago, konfekcijo, kožno in leseno galanterijo, razno železnino, steklenino, posodo alkoholne pijače, parfumerijo in druge kozmetične izdelke, klobuke, pohištvo ter lepe okusne igračke. Plača se po uredbi. Obračajte se pismeno ali osebno na Mestno trgovsko podjetje »Manufaktura-galanten-ja« (prej Na-Ma). Maribor, Gosposka ulica 18-11.. tel. 23-17. 31-74. bančna veza: Komunalna banka. Maribor 64—69200—3. Ne zamudite ugodne prilike! 10900 JAVNA ZAHVALA Ob odkritju spomenika talcem in žrtvam 1941-45 v Legnu in odkritju plošče v Šmartnem je bilo darovanih toliko vencev, da se je odboru nemogoče posamično zahvaliti, zato se zahvaljujemo tem potom. Zahvala vsem predstavnikom oblasti zastopnikom množičnih organizacij, okrajni gasilski zvezi, pred vojaški vzgoji ter vsem posameznikom. Iskreno se zahvaljujemo za sodelovanje godbi iz Gušta-nja. Tovarni meril iz Slovenjega Gradca ter pevskemu zboru črneče in Šmartno. Nadalje se zahvaljujemo vsem Le-genčanom in Šmarčanom, ki so s toliko požrtvovalnostjo in nesebičnost*-jo pomagali postaviti spomenik in sodelovali pri odkritju spomenika. Pripravljalni odbor pa ob tej priliki izreka vso zahvalo predsedniku odbora tov. Francu Lampretu. Pripravljalni odbor za postavitev in odkritje spomenika v Legnu in spominske plošče v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu. 10898 JAVNA ZAHVALA Docentu dr. Žumru se po tej poti najlepše zahvaljujem, ker me je z uspešno operacijo otel smrti. Zahvaljujem se tudi asistentu dr. Končanu za veliko skrb, ki jo je imel v času moje rekonvalescence. Franc Škrubej, Raduha, p. Luče. GLEDALIŠČE------------------------- Drama Torek. 12... ob 20: Ibsen: »Stebri družbe*. Premiera. Izven. Sreda. 13.. ob 20: Ibsen: »Stebri družbe*. I. repriza. Izven. V soboto, 1«. junija, bo gostovala v Ljubljani zagrebška Drama s Krleže* vo dramo »Vučjak*. Predstava i>o v opernem gledališču. Začetek ob 19.30. Istega dne pa bo gostovala ljubljanska Drama v Zagrebu z istim delom. Opera Torek. 12., ob 19.30: Charpentier: »Lui-za«. Zaključen* predstava za sindikat železniške direkcije. . Sreda, 13., ob 20; Lhotka: »Srednjeveška ljubezen«. Izven in za 6indi- Cetrtek 14. ob 20: Maseagni: »Čaval-leria rusticana«. Leoncavallo: Glumači«. Zaključena predstava za Milico in MINOT. ^ ' .. Petek. 15., ob 20: M. Polič: »Deseti brat*. Abonma red*E. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE dvorana: šentjakobski trg uprava: Resljeva cesta 28 Torek, 12., ob 16: dr. Jan Malik: »Žogica Marogica« (Zaključena predstava za Šolo Višnja gora.) Sreda, 13.. ob 16: dr. Jan Malik: »Zo-gica Marogica«. (Zaključena predstava za šolo Ponikve-Videm Dobrepolje) PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju Torek, 12., ob 20: Gorner: »Pepelka«. Izven. Sreda, 13., ob 20: GomeT: »Pepelka«. Izven. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Torek, 12., ob 15 in 20: »Veseli večer« II. program. Devetintrideset.ič in štiridesetič. Gostovanje v Dolnji Lendavi. Sreda, 13., ob 20: »Veseli večer«, II. program. Enalnštlridesetlč. Gostovanje v Beltincih. VESTI IZ MARIBORA- SLOVENSKO NAROD. GLEDALIŠČE Torek, 12., ob 15: H. Ibsen: »Strahovi*. Red LMS—3. . .. Sreda, 13., ob 20: J. Massenet: »Ma-non«. Red B. KONCERTI- Druga ponovitev koncerta slovenske narodne pesmi v priredbi Franceta Marolta bo noooi ob 20S0 v Unionu. Akademija za glasbo priredi nocoj ob 20. uri v Filharmoniji javni nastop študentov solopevskega oddelka iz razredov prof. Gjungjenčeve in Schiffrerja, študentov oddolka za harfo prof. Portograndijeve in študentov klavirja prof. Zarnikove. Občinstvo opozarjamo na obsežen in zanimiv spored. Sporedi kot vstopnice v knjigarni muzikali j. 10801 Akademija za glasbo priredi javni nastop študentov Akademije in srednje glasbene šole klavirskega oddelka iz razreda prof. Antona Trosta v siredo, 13. junija, ob 20. uri v Filharmoniji. Sporedi kot vstopnice v knjigarni muzikalij. 10108 -PREDAVANM- Internistlčna sekcija SZD ima svoj redni 15. sestanek v sredo, 13. junija, ob 20. uri v predavalnici interne klinike. Predavala bo prim. dr. Cirila Maselj o akutnem hepatitisu. Zdravniki vabljeni! 10940 O vplivu glinenih mineralov na lastnosti tal bo predaval danes, 12. junija, ob 17. uri v predavalnici hidrotehnič-nega instituta v Hajdrihovi ulici kot gost TVS v Ljubljani dr. inž. Herbert Meischeider, sodelavec Zavoda za geološka raziskovanja v Beogradu. — Predavateli bo govoril nemško, podan pa bo izvleček v slovenščini. 10841 -OGLASI- SPREJMEMO dobro verziranega mizarskega poslovodjo za stavbna in pohištvena dela. — Prednost imajo samci. Ponudbe na ogl. odd. LP pod STROKOVNJAKA za hladilne napra- 1 Strokovno sposoben *-i0968. ve oziroma elektrotehnika sprejme takoj v službo Slovenija vino. uprava kleti, Ptuj, Trstenjakova 6. KNJIGO\ ODJO(-kinjo) sprejmemo takoj. Stanovanje na razpolago. Kmetijska zadruga Trate, okraj Gornja Radgona. 953 STEKLARJE tudi priučene (mizarje) sprejme steklarska delavnica Glavne potrošniške zadruge v Mariboru, Koroška cesta 10 10843 3 KLJUČAVNIČARJE sprejme trafo-postaja v Laškem. Oglasite se osebno. 10952 KOT POSLOVODJA želi k posloval-sniei KZ ali OM v vseh strokah verzirana trgovska moč z dolgoletno prakso. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. LP pod »Dobra moč«-10955. 2 SAMOSTOJNA KAMNOSEKA potrebuje za kovinsko podjetje Gorenje poverjeništvo za lokalno gospodarstvo OLO Šoštanj. Nastop takoj. plača po dogovoru. 10903 TOVARNIŠKO TURBINO za mlin (premer 30—35 cm), dobro ohranjeno, kupim. Javiti na naslov Andrija Donkovič, Vel. Trojstvo pri Bje-lovaiu. 10950 ELEKTRIČNI KUHALNIK z dvema grelcema prodam. Ogled od 14. ure dalje. Naslov v ogl. odd. LP pod št. 10949. ZA NEVELJAVNI proglašamo izgubljeni sindlkalni^knjižicl na ime Anica Kraker, ifnjigovodkinja. in Anica Gorjup, knjigovodkinja. 10957 LISTNICO s 1200, din in osebnimi dokumenti na ime Miloš DragdjeviČ, vojni službentk, Ljubljana, Pokopališka 14, sem izgubil 9. junija od univerze do Tabora. Najditelja prosim, da vrne dokumente, denar naj obdrži za nagrado. 10962 DVOKOLO »Tandem«, 3 sedeže. 3 hitrostne izmenjave, tri zavore, vsa v dobrem stanju, prodam. Cena $0 dogovoru. Informacije: Vnanje Gorice 18. 10979 -KIIO- LJUBLJANA: UNION: Amer. film »Mildrod Pierce. Kratki film Filmske novosti 23. Predstavi ob lb.lo in 18 15 — MOSKVA: Premiera angl. filma »Obala«. Kratki film »Očividci resnice«. Predstave ob 16.15 18.15 in 20.15. — SLOGA: Amer. riški film »Bil sem vojna nevesta«, kratki film Mes. JA 24. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. - Prodaja vstopnio v vseh treh kinematografih od 15. ure dalje. — TIVOLI: Amer.» film »Mildred Pierce«, kratki film Mes. JA 26. Predstava ob 20.30 — Prodaja vstopnio 1 uro pred pričetkom predstave. — TRIGLAV: Premiera avst, filma »Prijatelja«, film. novosti 13. Predstavi ob 18 in 20. -SISKA: Premiera avstr, filma »Prijatelja«, film. novosti 20. Predstavi ob 18 in 20. - VEVČE: Poljski film »Prenovednne nesmi«, tednik. CELJE: METROPOL: Ameriški film »Ples na vodi*, obzornik 52. — DOM: Amer film »Ljubavna pesem*, tedn. KRANJ: STORŽIČ: Franc, film »Lju-bavni ten«, tednik. OSMRTNICE Partijska celica klasične gimnazije v Ljubljani sporoča, da se je dne 3. juniia 1951 smrtno ponesrečil njen član direktor JOŽE KOSMATIN. Z njim smo izgubili najbolj požrtvovalnega in najboljšega tovariša, ki ga ne bomo nikdar pozabili. Uprava in sindikalna podružnica Trgovskega magazina, Ljubljana, sporočata, . da je umrla uslužbenka tov. TRAMPUŽ KATARINA.. Vestno in požrtvovalno tovarišico bomo ohranili v trajnem spominu! 10978 Umrla nam je naša ljuba žena, mama in sestra KATA1UNA TRAMPUŽ roj. HIRSMAN. Pogreb bo v to-rek, 12. jun., ob 16.30 z Zal, iz kapele sv. Andreja. 2jalujoči: mož Franc, hči Duši, sin Cvetko, sestra Ivanka poroč. Stefančič in ostalo sorodstvo. Nenadoma nas je zapustil brat, strio in svak tov. ALEKSANDER STARE, ekonom Društva novinarjev LRS. Pogreb bo v torek, 12. junija ob 15.30 iz Frančiškove mrliške veže. 2alujoči: brat Jože, sestra Kristina in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Opatija, U. junija 1951. 10971 Nenadoma je umrl naš ekonom tov. ACO STARE, major JA v rez. in no* sllec spomenice 1941. Dobremu tovarišu bomo ohranili časten 6pomin. Pogreb bo 12. junija ob 15.30 iz Frančiškove mrliške veže na Zalah. — Novinarsko društvo. 10919 ZAHVALE Ob izgubi moje drage mame EMILI* JE CIMPERMAN se zahvaliuiem primariju bolnišnice dr. Slavku Vrbnjaku in dr. Milevi Sedlaček-Novak za ves trud in požrtvovalnost, strežnicam bolnišnice v Murski Soboti za nogo v njeni bolezni, Mestnemu m Okrajnemu komiteju KPS za pripravo na pogreb, govornikom za poslovilne govore, pevcem Kajuhovega odreda in SKUD Štefan Kovač za žalostinke, vsem množičnim organizacijem za vence in šopke, vsem, ki ste jo obiska- li v njeni bolezni, mene pa tolažili ob izgubi drage mame. Zahvaljujem se tudi vsem, ki ste s svojo udeležbo počastili njen spomin, žalujoča hčerka Majda in ostalo sorodstvo. 10054 Zahvala vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega ljubljenega FRANCA BADALICA. Posebna zahvala tovarišu podporočniku LM za poslovilni govor, godbi LM iz Ljubljane, upra- vi LM v Sežani in postaji LM v Divači za izkazano pomoč, zastopnikom ustanov in organizacij za številno udeležbo in darovane vence, pevskemu zboru Divača ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Prosimo tihega sožalja. Žena, družina Ba-dalič-Cerkvenik. Vitovlje. Škofije, Divača. 10956 ' Vsem, ki ste naS tolažili in nudili pomoč ob izgubi našega nepozabnega moža in skrbnega očeta STANETA BERTONCLJA se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala primariiu dr. Brandstfttterju in dr. Hafnerju ter stražništvu bolnišnice na Jesenicah za lajšanje trpljenja ter tov. Jožetu KoAmrlju za pomoč, ki jo je nudil, zastopnikoma partijske in sindikalne organizacije za poslovilne besede, poštni godbi, pevskemu zboru, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste ga tako polnoštevilno spremili na zadnji poti. — Žalujoča družina in sorodltvo. 10960