I!!I1II1 predilec Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni urednik), Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Tone Štrus. List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj Leto XV. Litija, marec 1974 Številka 3 4. zasedanje DS 25. 2. 1974 Sprejet plan investicij in črpanja sredstev skupne porabe Potrditev zaključnega računa Delavski svet in izvršilni odbor nista imela posebno težke naloge, ko sta obravnavala in potrjevala Zaključni račun za leto 1973. Lepo je obravnavati dober poslovni rezultat, posebno še glede na dokaj težko leto za tekstilno industrijo. Letošnje leto, v katerega smo šele dobro zakoračili, pa nam obeta ponovne težave. Predvsem, če se ne bo uredilo vprašanje cen preji. Zato je zelo pomembno, da na osnovi izkušenj analiziramo obračun preteklega leta in poiščemo, kaj lahko storimo v danih možnostih letošnje leto. Na-daljna krepitev poslovnega sklada, v katerega smo letos vložili 7,497.625 din in jih bomo lahko sproti uporabljali kot obratna sredstva, nam zagotavlja finančno moč podjetja. Prav na osnovi teh sorazmerno velikih sredstev v preteklem letu smo lahko kupovali večje količine surovin takrat, ko so bile na razpolago po ugodnih cenah. Za sredstva skupne porabe, preko katerih se nam v glavnem vrača vloženo delo v obliki družbenega standarda, smo namenili iz ostanka dohodka 4,400.000 din. Naš cilj letošnjega leta mora biti, da z naj nižjimi stroški opravimo takšno delo, ki bo dalo najboljše rezultate. To pa ni samo ugoden nakup surovin, izbira asortimana, temveč tudi več opravljenega dela za dodelavo naše preje (česanje, previjanje, dvoje-nje, čiščenje in parafiniranje), kar nam bo omogočal predvsem nov obrat sukalnice in nadaljnje iskanje notranjih rezerv. Plan investicij Plan investicij predvideva za letošnje leto 24,400.000 din sredstev, ki jih bomo zbrali z lastnimi amortizacijskimi sredstvi, delno pa tudi s posojilom naših kupcev. V grobem lahko razdelimo plan na štiri dele. Prvi del predstavlja plačilo anuitet za investicije (predvsem novo sukalnico), ki že obratujejo in tudi že ustvarjajo dohodek. Drugi del predstavlja sredstva za dodatno oz. končno opremo nove sukalnice s katerimi bomo zaključili dela v tem obratu. Tretji del predstavlja sredstva za dodatno strojno opremo za predelavo sintetike, predvsem nove vrste efektnih prej. četrti del predstavlja investicijo 7,500.000 din za katero nam bodo naši kupci pomagali zbrati sredstva v obliki posojil na petletno dobo. V dogovoru smo s sledečimi poslovnimi partnerji, našimi odjemalci: Tosamo iz Domžal, Dekorativno iz Ljubljane, Ča-teksom iz Čakovca in Svilanitom iz Kamnika. Celotna Sredstva za novo investicijo so velika, če nam bodo uspeli dogovori s kupci za posojilo, bo o sklenitvi pogodb delavski svet še posebej sklepal. Predvidevamo, da bomo že v naslednjem obdobju morali pričeti s štednjo sredstev za gradnjo nove predilnice, s katero bi po že sprejetem programu reševali problem odprave nočnega dela žena. Seveda pa brez znatne pomoči družbe kljub velikim sredstvom, ki jih ustvarjamo, naših načrtov ne bomo mogli uresničiti, saj bi za takšno investicijo po obstoječih cenah potrebovali že 12 milijard s din, to je približno petkratno vrednost investicijskih sredstev, ki smo jih planirali za letošnje leto. Plan črpanja sredstev skupne porabe Delavski svet je obravnaval in tudi sprejel plan porabe sredstev sklada skupne porabe za letošnje leto. Potrebe po teh sredstvih iz leta v leto naraščajo. DS je že na predhodnem zasedanju razporedil iz ostanka dohodka 4,000.000 din, od lanskega leta pa je ostalo še 400.000 din. To so velika sredstva, vendar so bile potrebe še večje in jih je bilo treba reducirati. Največ sredstev je namenjenih za odplačilo stanovanjskih posojil (910.000 din), druga velika postavka je regres za letovanje (1,121.000 din) in investicije v počitniškem domu. Ostale postavke v planu pa so namenjene za regresiranje kosila in večerje v menzi, dotacije družbeno političnim organizacijam in drugo. Reševanje pritožb na razdelitev stanovanj Na razdelitev stanovanj v bloku S-2 je delavski svet sprejel dve pritožbi, vendar je v obeh primerih potrdil odločitev stanovanjske komisije. Dopolnitev pravilnika o sistemizaciji Glede na večanje obsega poslovanja podjetja in spreminjanje narave dela v zvezi z družbenoekonomskimi spremembami je nastala po- Pred volitvami Za nami sta dva zelo pomembna dogodka — sprejetje zvezne in republiške Ustave, ki sta že objavljeni v Ur. listu SFRJ oz. SRS. Razprava o osnutku Ustav je te.-kla v drugi polovici lanskega leta in smo tudi v našem podjetju v širšem skupu, pa tudi na sestankih, pojasnjevali važnejša določila Ustav. Že 2. oktobra 1973 smo sprejeli v našem podjetju nov statut, pri katerem smo upoštevali nova ustavna določila oz. dopolnila k ustavi. S statutom smo na novo uredili samoupravljanje v podjetju, izvolili potrebne organe, dali temelj poslovni politiki, uredili način obveščanja in uredili še druge zadeve, ki so bistvenega pomena za obstoj in razvoj podjetja. Pri tem ne smemo pozabiti še na druge akte, ki smo jih sprejeli, tako sporazum o medsebojnih razmerjih v združene^ delu, ki so ga pred nedavnim sprejeli pristojni organi in podpisali izjave, da se strinjajo s pravicami in obveznostmi, ki so vsebovane v sporazumu, delavci v vseh oddelkih v zadostnem številu, t. j. več kot dve tretjini vseh delavcev. Kljub temu pa smo morali te dni sprejeti spremembe statuta, ki vsebujejo določila o volitvah delegatov v zbor zdruežnega dela občinske skupščine, potrebno bo pa sprejeti še nekatere spremembe v najkrajšem času, ki zadevajo druge stvari. Po določilih ustave delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije za neposredno uresničevanje pravic, dolžnosti in odgovornosti in za organizirano udeležbo pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Delavci v delovnih organizacijah volijo člane delegacije izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem. V statutu pa določajo število članov in sestavo delegacij ter način izvolitve oz. odpoklica delegacije. Sestava delegacije mora biti takšna, da so zastopani delavci v vseh oddelkih oz. vseh delih delovnega procesa in ustrezati socialni strukturi (moški, ženske, mladina) delovne skupnosti. Člani delegacije se volijo za štiri leta, lahko tudi dvakrat zaporedoma za člana iste samoupravne organizacije. Lahko pa je član delovne skupnosti, ko mu poteče mandat delegata v enotnem zboru združenega dela, izvoljen v drugem zboru občinske skupščine, zboru krajevne skupnosti ali v družbenopolitičnem zboru. Istočasno pa ne more biti član dveh zborov občinske skupščine. V delegacijo ne morejo biti izvoljeni delavci v tej organizaciji, ki ne morejo biti člani delavskega sveta (vodilni delavci). treba za dopolnitev obstoječega pravilnika o sistemizaciji. Delavski svet je potrdil uvedbo 7 novih delovnih mest in sicer: pomočnika direktorja kadrovsko splošnega sektorja, skladiščnika cevk in embalaže, skladiščnika surovin in vodja transporta, vodja montaže strojev, vodje saidakontov, referenta osnovnih sredstev ter inštruktorjev praktičnega dela. Odobril je tudi spremembe nekaterih nazivov in razširitve delovnih mest v finančnem in komercialnem sektorju, predvsem zaradi reorganizacije. Pod točko Razno je delavski svet obravnaval razne manjše zadeve, o katerih smo že poročali v tedenskih informacijah. M. Kralj -K-K-K-K-K-K-Mc-K-k-K-fc-K-k-K-k-K-* -K Kandidate za člane delegacije smo v našem podjetju te dni že predlagali na zborih delovnih ljudi, še prej pa so bili kandidati evidentirani. V zboru združenega dela občinske skupščine bomo imeli 5 delegatskih mest. Delegacijo bomo volili v petih delovnih skupinah podjetja, tako da bomo izvolili v vsaki delovni skupini pet delegatov, skupaj 25 članov delegacije. Ta delegacija pa se ne bo udeleževala v polni ses^ivi sej zbora združenega dela v občinski skupščini, ampak bo šlo le pet delegatov, se pravi iz vsake delovne skupine eden. Ti delegati pa se bodo lahko menjavali. To je velika razlika od dosedanjega sistema; v obstoječem zboru proizvajalcev imamo štiri zastopnike oz. odbornike, ki ne morejo in nimajo svojih namestnikov. Delegacija se bo sama sestajala, izvolila predsednika in obravnavala svoje probleme. Potrebno bo, da bodo navzoči tudi organi upravljanja podjetja. Delegati pa bodo prenašali zaključke, sklepe, predloge delegacije na sejah zbora združenega dela. Pri tem naj omenjamo še, da bodo skupščino občine sestavljali trije zbori: — enotni zbor združenega dela s 26 delegati, od tega jih voli pet Predilnica Litija, — zbor krajevnih skupnosti s 23 delegati in pa še — družbenopolitični zbor s 25 delegati. (Nadaljevanje na 3. strani) Izboljšujmo kvaliteto naše Že dalj časa sem razmišljal, da v poljudni obliki napišem članek o kvaliteti naše preje. Pisanje o kvaliteti pa ni popolno, če ne vemo katere in koliko napak se skriva v preji. Z uvedbo novih avtomatskih previjalnih strojev, ki so opremljeni z elektronskimi čistilci pa dokaj hitro in zanesljivo ugotovimo kakšno prejo smo proizvedli. V isti sapi naj povem, da smo doslej največkrat prepuščali tkalcem, da so event. napake v preji odpravljali sami. Domena je, da bomo poslej prodajali elektronsko očiščeno prejo. To pa pomeni, da bodo vse večje in tudi manjše napake v preji ostale doma, čeprav o njih zelo neradi govorimo, kaj šele da bi jih priznavali — pa naj nastajajo na tej ali oni izmeni ali tehnološki enoti. Pa bo kdo dejal: No, če imamo avtomate, pa naj oni odpravljajo naše napake! Vedeti moramo eno: ekonomičneje in ceneje je napake odpravljati, kakor odstranjevati. Preja še s tako majhnim in pravilnim vozlom, dobljena na avtomatu, je prav tako preja z napako. Ce pa jih ta vsebuje prekomerno, bo tudi končni izdelek (blago) iz te preje slabe kvalitete. Predno bi prišel na opisovanje napak, bi rad spregovoril še o nekaterih predpogojih za izdelavo kvalitetne preje: 1. Surovina — sestava in izbor mešanic. Pri surovini vemo, da smo odvisni pred- vsem od uvoza. Smatram pa, da bi bilo včasih bolje odpovedati se izdelavi kakšne vrste preje, kakor pa z vso silo forsirati nekaj, kar dobro vemo, da je nemogoče. 2. Vzdrževanje in nega strojev —■ odnos do stroja in strojnih naprav. O tem ne bi želel komentirati, želim pa da odgovori na to kdo drug, ki je temu bolj vešč. 3. Posluževanje strojev in čistoča strojev, kot ostalih prostorov, v katerih prebijemo 7 ur dnevno. 4. Delovno disciplina. Smatram, da sem omenjene točke moral nanizati, ker si brez upoštevanja teh ne moremo predstavljati napredka v kvaliteti. Preja je osnovni in končni izdelek naše dejavnosti. Zato bom pričel s končno fazo, to je predilnico. Pri opisovanju napak pozabljamo, da jih je preja lahko že »podedovala«, od prejšnjih faz predelovanja. Za sedaj vzemimo le primer preje, ki bi prišla do končne faze neoporečna, o drugih fazah predelave pa bomo spregovorili kdaj drugič. Na prstenčnih strojih bi se pomenili o sledečih problemih, ki posredno in neposredno vplivajo na kvaliteto: 1. Posluževanje strojev 2. čiščenje strojev 3. Izbor pravilnih tekačev, debelin formatov, nastavkov, podsutih kopsov, pravočasni snemi itd. 4. Odnos do strojnih pripomočkov. Nekaj karakterističnih napak bi rad prikazal tudi s slikovnim gradivom: — natik Še tako skrbno spojeno mesto pri menjavi flyerskega navitka lahko povzroči napake v preji. Če je to delo neobzirno in neodgovorno opravljeno, je to večja napaka, ki se v blagu zelo pozna, če se prej ne odstrani pri previjanju. Več takšnih napak je povod za reklamacijo (slika 1 in 2). Takšna napaka se imenuje odebeljeno mesto, po naše »skozi gre celo«. — preja v stojalu za pred-prejo (gater) Pogosto se kaj radi izgovarjamo zaradi nečistoče pred-prejnih navitkov drug na drugega ali na čiščenje tretjin. Smatram, da je toliko prahu in raznih nečistoč v zraku, da bi bilo potrebno večkrat na izmeno čistiti predprejne navitke, pa še ne bi mogli v celoti preprečiti napak, ki nastajajo v zvezi s tem (slika 3). Pri tem nastajajo največkrat takozvana gnezda, gnide in podobno, kar tudi kvari izgled preje. — nosilci oziroma vodila predprejnih navitkov Če niso pravilno uravnani — nastavljeni, nastajajo napačni raztegi, čemur sledi odstopanje od številke, s tem pa povečanje pretrgov. Imamo pa tudi takšne primere: vodila niso dovolj spolirana, kar povzroča kosmatenje vodil, zaradi česar trpi kvaliteta. Enak primer velja tako za bombaž, kot za sintetiko. —- vodilci, zadnji kot tudi sprednji. a) zadnji: zamašeni, poškodovani, ali jih sploh ni. Vodenje preje je nekontrolirano, predpreja se zaradi tega teže vodi ali pa pogosto trga. b) sprednji vodilci: poškodovani ali pa niso pravilno nastavljeni. Posledica je bolj kosmata preja ali prepogosti pretrgi. c) neočiščeni vodilci, tako eni kot drugi. Ko se nabere določena količina odpadnih in sprejetih vlaken, zanese preja ali vlek stroja ta vlakna v prejo, in napaka je tu. — obešanke. To je poglavje zase, nad katerim se velja zamisliti in to o njihovi kvaliteti, kakor tudi vzdrževanju. Slaba, poškodovana ali zabita obešanka, ima velik Slika 2 Slika 1 preje vpliv na kvaliteto, ker preprečuje normalno odvijanje. Posledica je odstopanje številke, zabite obešanke pa povzročajo pogoste pretrge, s zmanjšamo z malo več pozornosti. Poškodovani valjčki namreč povzročajo napake v obliki pretrgov. b) jermečki. Pri slabih, oguljenih jermenčkih ni mogoče dosti prihraniti, lahko pa znatno poslabšajo kvaliteto. Slabo zlepljen jermenček povzroči pri vsakem ob- Slika 3 tem pa prezaposlenost predi- ce (slika 4). — raztezalo: a) valjčki morajo biti v brezhibnem stanju. Moram pa poudariti, da še tako dobro izdelan valjček vedno ne služi svojemu namenu, temveč, da le pravilna izbira gu- ratu napako ali pretrg (slika 5). — čistilni valjčki: zadnji, sprednji. Zelo pereč problem je čiščenje, vzdrževanje in izgubljanje čistilnih valjčkov. O tem smo že dostikrat razpravljali na seminarjih in iz- Slika 4 me poudarja njegovo kvaliteto. Mislim pa, da pri nas pri tako pestrem oz. raznolikem asortimentu izbira največkrat ni mogoča. Pri tem bo še čas prinesel svoje. O valjčkih sem mislil povedati še tole: zelo pogoste so poškodbe oblog z medeninasto kljukico. Ne mislim, da jih bomo v celoti odpravili, lahko pa te poškodbe občutno menskih sestankih. Nevrteči, manjkajoči, neočiščeni valjčki povzročajo ogromno škodo na kvaliteti (slika 6 in 7). Ne bom preoster, če trdim, da kaj takšnega ne bi smel dopustiti nihče izmed nas, ki ima takšno ali drugačno zadolžitev v zvezi s tem. — tekači. Pravilna izbira je osnovna postavka za nemoteno navijanje, pravilno trdo- Izboljšujmo kvaliteto naše preje to nastavka, v naj večji meri pa je od njega odvisno število pretrgov. Seveda pa stroji, ki daljše obdobje predelujejo eno in isto številko, zahtevajo občasno menjavo zaradi obrabe tekačev. — sesalne naprave: pneu- mafil je zelo velika pridobitev za razbremenitev predice, takšen kot je na sliki 10, pa prav gotovo ne. — krožeči čistilci so tudi velik pripomoček pri delu Slika 5 — navijanje in format: Pravilno navijanje, ne predolgo podvijanje (približno 30 do 50 cm), kakor tudi izkoriščen format, pravilna debelina in pravilen nastavek snema, kakor tudi pravočasen snem — predice, seveda, če služijo svojemu namenu. Lahko imajo zelo velik vpliv na kvaliteto. Spomnimo se večkrat reklamiranih zapredkov, kar je z uvedbo krožečih čistilcev odpadlo. Pojavlja . se, da ne- Slika 6 so osnovni pogoji za večjo produktivnost previjalnih avtomatov. Tako nastavljeni avtomati, kot je vidno na slikah 8 in 9, gotovo niso osnova za takšno trditev. katere predice po snemu pozabijo vključiti krožeči čistilec. Če ne bo pri uporabi več pozornosti (pogosti lomi) in doslednega vključevanja, bomo kaj hitro na stari poti. Slika 8 Slika 9 Če.stroj obratuje pol ali celo eno uro brez vključenih krožečih čistilcev, se nabere na stroju toliko »fluga«, da pri ponovni vključitvi pridejo vse te nečistoče v prejo. Posledice gotovo poznate. ■— lovilne mrežice. Tudi te so nekdaj služile svojemu namenu, samo ta na sliki 11 nič več, vsaj do popravila ne. — reflektorji v oddelku sin-tetike. Tudi to je pridobitev za boljšo in lažjo vidljivost pri predelavi sintetike temnih barv. Samo, če tako trdovratno in zagrizeno »mižijo« kot so doslej, si s tem predice niso kaj prida opomogle (uvoz žarnic itd.). In na koncu še nekaj o redu in čistoči. Red in čistoča prispevata k boljšemu počutju na delovnem mestu, boljši kvaliteti in večji produktivnosti. Pri nas pa ni vedno tako, izgovorov je več, od njih pa največkrat nimamo dosti. V svojem sestavku nisem navedel vseh faktorjev, ki posredno ali neposredno vplivajo na kvaliteto. Omenil sem jih samo nekaj, saj že odprava teh lahko bistveno vpliva na zboljšanje kvalitete. Predlagam, da bi naš časopis imel stalno rubriko, v kateri bi obravnavali problematiko izboljševanja kvalitete in drugih problemov, ki nastajajo v proizvodnji. Vsako dopolnitev tega članka v pismeni ali ustni obliki in vsak premik, narejen za izboljšanje kvalitete in odpravo napak, bom smatral za dejstvo, da je sestavek našel plodna tla. V ta namen pa je bil tudi dobronamerno napisan. PL Pred volitvami (Nadaljevanje s 1. strani) Pred nami je skratka doba sila razgibanega in važnega političnega dela. Kot prva, ki ježe opravljena, je izbira kandidatov, ki jih bomo volili na volitvah delegacij dne 28. marca 1974, potem splošne volitve vseh članov delegacij v krajevnih skupnostih in v kmetijski dejavnosti, ki bodo v nedeljo, dne 31. 3. 1974 in volitve v družbenopolitični zbor, ki bodo prav tako v nedeljo, dne 31. 3. 1974. Delavski svet je imenoval volivno komisijo, ki bo v našem podjetju opravila vsa potrebna dela okrog priprav za volitve članov delegacije, potrjevala kandidatne liste za volitve članov delegacije in imenovala pet volivnih odborov, ugotavljala izid glasovanja in opravila še druge naloge, ki jih določajo predpisi. Postavljena je tudi komisija za sestavo volivnih imenikov. Volivno pravico imajo vsi delavci, ki delajo v podjetju, zato naj se vsakdo prepriča pravočasno pred volitvami, če je vpisan v volivni imenik, ki bo te dni razgrnjen oz. na vpogled v splošno kadrovskem sektorju. Volilna konferenca skega aktiva V Predilnici Litija je zaposlenih 309 mladih ljudi v starosti do 27 let. Od teh je komaj ena tretjina vključenih v mladinski aktiv. 9. februarja letos je imel mladinski aktiv svojo volilno konferenco. Sprejeli so program dela za leto 1974/75 in izvolili novo vodstvo. Sekretariat MA je imel v pretekli mandatni dobi 12 sej. Na njih je razpravljal o problemih mladih delavcev v podjetju in jih vsaj delno skušal tudi reševati. Skušali smo se vključevati v delo samoupravnih organov podjetja, ter pri nekaterih akcijah sodelovali tudi z Občinsko konferenco ZMS. Naši mladinci so se udeležili pohoda po partizanskih poteh v Zadobrovo in Veliko Štango. Naš aktiv je organiziral izlet in tovariško srečanje z mladino delovnih organizacij Tekstilne tovarne Maribor in TAM Maribor. Kljub temu, da je bilo to organizirano na stroške mladinskega aktiva, se mladi kljub temu izleta niso udeležili v takšnem š-tevilu kot smo pričakovali. V sodelovanju z Delavsko univerzo Litija smo uspeli, da se je pri Delavski univerzi vpisalo v šolo za odrasle in jo zaključilo 36 mladincev, ki so si pridobili popolno osemletko. Zavedamo se namreč, da mora delovni človek imeti tudi znanje, da se lahko vključuje v samoupravljanje v svoji delovni organizaciji in sledi drugim političnim in gospodarskim procesom. V Predilnici Litija je še vedno zaposlenih okrog 80 mladih, ki nimajo zaključene osnovne šole, zato bi bilo nujno, da se tem ljudem omogoči šolanje. Na našo pobudo je bila ustanovljena planinska sekcija. Tako smo poskušali na več načinov zbuditi zanimanje mladih, da bi se vključili v aktivno družbeno politično delo. Kljub vsem našim poizkusom, da bi pritegnili mlade k aktivnemu delovanju, nam to ni uspelo. Nekaj krivde je prav gotovo tudi v premajhni zavzetosti vodstva mladinskega aktiva, še več pa na vseh mladih, ki nikakor ne pokažejo volje do te oblike dela. V bodoče bo treba mladim prikazati nujo po takšnem delu. če se spomnimo naše bližnje preteklosti, to je naše revolucije, lahko ugotovimo, kolikšen del k temu je prispevala prav takratna mladina. Če bi se vsaj malo zgledovali po njih, bi bilo delo današnje mladine prav gotovo bolj pestro in bogato. Če bi se zavedali, da gradimo zase, za naš boljši jutrišnji dan, bi se morali bolj kot doslej vključiti v delo na vseh področjih družbenega samoupravljanja. Zavedati se moramo, da naši starejši tovariši odhajajo iz dneva v dan v zasluženi pokoj in da je vrsta na mladih, da prevzamemo nijhove naloge in odgovornosti, tako na delovnih mestih, kakor tudi v samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah. Vsa določila nove ustave, dokumenti, ki jih bodo sprejeli na kongresih Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije, se ne bodo uresničila sama od sebe, temveč z aktivnostjo nas vseh, tudi mladih državljanov. Na omenjeni konferenci so bile izdelane tudi smernice za delo mladinskega aktiva v pri-hodnem obdobju. V glavnem so sledeče: — Pojačano sodelovanje z ObK ZMS Litija; mladin- — Izobraževanje mladih; — Spodbuda za graditev samskega doma za mlade delavce v Predilnici; — Tekmovanje v šahu, streljanju, namiznem tenisu, malem nogometu itd; — Sodelovanje z mladino Lesne industrije Litija; — Ekskurzije v sorodna podjetja; V zahodni Evropi so zelo občutne tendence za zmanjševanje zaposlovanja tujih delavcev, k čemur prispevajo znane gospodarske težave, ki jih je energetska kriza še pospešila. Te težnje v zahodnoevropskem gospodarstvu so se že pred letom dni odrazile v nekaterih sklepih vlad članic EGS in skandinavskih držav. V sklepih so predvidele ukrepe za izboljšanje gospodarskega položaja in za omejevanje zaposlovanja tujih delavcev, ker menijo, da nadalnji gospodarski razvoj ne bi smel biti še naprej v tolikšni meri odvisen od zaposlovanja tuje delovne sile in uvoza energetskih izvorov, temveč predvsem od lastnih zmogljivosti. Znano je, da so skandinavske države že pred več leti začele omejevati zaposlovanje tujih delavcev, podobne ukrepe je sprejela tudi Švica. Zaradi tega se je v zadnjih nekaj letih v teh državah zaradi tega se je v zadnjih nekaj letih v teh državah zaposlilo zelo malo naših delavcev. Med temi državami je danska vlada nastopila najostreje in je poleg popolne zapore za zaposlovanje tuje delovne sile sprejela tudi sklep, da tistim delavcem, ki jim poteče dovoljenje za bivanje, le teh ne bodo več podaljševali. Ukrep danske vlade bo prizadel približno sedem tisoč jugoslovanskih delavcev. Zaradi pretežnega zaposlovanja naših delavcev v Nemčiji in Avstriji so za nas pomembni ukrepi, ki sta jih sprejeli zahodnonemška in avstrijska vlada. Čeprav je vlada ZRN že pred dvema letoma opozarjala, da je potrebno zmanjšati zaposlovanje tujih delavcev, se gospodarski krogi teh priporočil niso držali. Vlada in SPD sta opozorili, da je zgornja meja števila zaposlenih tujih delavcev 2,3 milijone, nadaljnje povečanje pa bi predstavljalo veliko obremenitev infrastrukture in probleme za socializem in političnem področju. Ta meja je že prekoračena in znaša 3,2 milijona tujih delavcev. — Daljša naloga aktiva je tudi, da se pristopi k akciji za gradnjo kopalnega bazena v Litiji, skupno z drugimi organizacijami in podjetji. Ta program se lahko še dopolnjuje s predlogi ostalih mladincev in mladink, ki so zaposleni v podjetju. Na volilni konferenci mladinskega aktiva je bil izvoljen 19 članski sekretariat, za predsednika mladinskega aktiva pa Tomer Cvetka, za namestnika Pajer Veno, za sekretarja Senica Majda in za blagajnika Baš Mija. Franc Mali Zapora zaposlovanja tujih delavcev v ZR Nemčiji velja predvsem za polkvalificirane in nekvalificirane delavce. Znano je, da delodajalci teh ukrepov nočejo izvajati dosledno, kadar gre za kvalificirano in visoko kvalificirano delovno silo in delavce z višjo in visoko strokovno izobrazbo. Ukrepi zahodno-ev-ropskih držav bodo najbrž povzročili večje odseljevanje in zaposlovanje naših delavcev v prekomorske države. Prav gotovo pa je, da se bo doba bivanja tistih delavcev, ki bodo ostali v tujini, bistveno podaljšala. Iz Jugoslavije je v tujini zaposlenih približno 1,150.000 delavcev (vključno prekomorske države — Kanada, ZDA, Avstralija). Med jugoslovanskimi delavci v tujini je približno 72.000 Slovencev, od tega 33 °/o kvalificiranih delavcev. Upad gospodarske dejavnosti v ZR Nemčiji bo prizadel predvsem gradbeništvo, avtomobilsko in kemično industrijo. Znano pa je, da je veliko naših delavcev zaposlenih prav v teh panogah. Ukrepi so že prizadeli tiste delavce, ki so se zaposlil po neregularni poti. Po zadnjih podatkih pa se zelo dosledno izvajajo disciplinske sankcije v odnosu do tujih delavcev. Komisija za manjšinska in izseljenska vprašanja pri Republiški konferenci SZDL in Sektor za mednarodno dejavnost pri Republiškem svetu sindikatov sta preko občinskih vodstev SZDL in sindikata pokrenila akcijo za zmanjšanje zaposlovanja naših delavcev v tujini in predvsem za vračanje teh v domovino. Določene naloge sta sprejeli tudi že predsedstvi ZKS in SFRJ. Aktivnost teh organov in Zavodov za zaposlovanje naj bi bila najbolj živahna v času praznikov in dopustov, ko se naši zdomci vračajo na počitnice in pa seveda z odpiranjem novih delovnih mest v domovini. Sindikalna lista Izvršni odbor Osnovne organizacije sindikata je s predstavniki ZK, mladine in samoupravnih organov našega kolektiva na zadnji februarski seji med drugim razpravljal tudi o osnutku sindikalne liste. V tej razpravi je sodeloval tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Stane Pungerčar. Ker je sindikalna lista dokument najširše družbenopolitične organizacije delavcev, je bila naša želja, da z vsebino tega dokumenta seznanimo člane našega kolektiva. Sindikalna lista pravzaprav razčlenjuje to, kar je zapisano v ustavi glede združenega dela. Ta lista je dokument, ki ustvarja enako startno osnovo za vsakega delavca posebej in za vsako delovno organizacijo ne glede na to, ali so zanj zunanji pogoji ugodni ali ne. V tem dokumentu gre za zmanjševanje neopravičenih razlik. Gre za pravice delavcev kot posameznikov, ki so življenjskega pomena za njihovo delo in njihov osebni razvoj in jih že novosprejeta ustava opredeljuje v svojih določilih. Najvažnejša vprašanja, ki jih konkretno obravnava ta dokument pa so: — najvišji neto osebni dohodek; — nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni; — nadomestilo za ločeno življenje; — povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela; — regres za prehrano med delom; — nagrade študentom, dijakom za prakso ter nagrade učencem v gospodarstvu; — odškodnina racionaliza-torjem, novatorjem in avtorjem izboljšav; — namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo; — izobraževanje; — oblikovanje sredstev sklada skupne porabe; — regres za letni dopust; — solidarnostne pomoči; — odpravnina; — nagrade ob delovnih jubilejih. V uvodnih določbah osnutka sindikalne liste je tudi rečeno, da določbe tega dokumenta postanejo obvezne za udeležence samoupravnih sporazumov šele, ko bodo — z zavzemanjem sindikalnih organizacij in drugih udeležencev samoupravnega sporazumevanja — postale sestavni del samoupravnih sporazumov delovnih organizacij o merilih za razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov. V tem primeru veljajo za nespoštovanje teh določb sankcije, ki jih določa samoupravni sporazum. V. B. Poročilo o izdajanju glasila Litijski predilec v letu 1973 V letu 1973 je izšlo 12 številk našega glasila v skupni nakladi 19.250 izvodov. Posamezna številka pa je izšla v povprečni nakladi 1.604 izvodov. Glasilo prejemajo vsi člani kolektiva in povprečno 400 upokojencev brezplačno. Stroški izdajanja glasila so bili naslednji: Stroški tiskanja 93.067,40 din 77,44 % Neto honorarji 23.046,75 din 19,18 % Prispevki od honorarjev 4.067,05 din 3,38 % Skupaj 120.181,20 din 100,00 % Stroški oziroma cena za en izvod: Stroški tiskanja 4,83 din Neto honorarji 1,20 din Prispevki od honorarjev 0,21 din Skupaj 6,24 din Uredniški odbor je štel šest članov, in sicer: Ankon Albin, Kralj Martina, Cvetežar Gusti, Keržan Vinko, Majcen Milan, Bizjak Branko. Pri delu uredniškega odbora je v I. polletju redno sodeloval referent za tisk in propagando tov. Štrus Tone. Uredniški odbor se je sestal pred izdajo vsake številke in na svojih sejah okvirno določal vsebino naslednje številke. V preteklem letu je v glasilu s prispevki sodelovalo 26 članov kolektiva. Predlog družbenopolitičnih organizacij Zaposlovanje naših zdomcev Obširen dnevni red S tretjim zasedanjem je novi delavski svet že krepko zastavil delo. Štirinajst točk dnevnega reda, od katerih bi marsikatera zaslužila posamično obravnavo, je bilo vzrok, da je zasedanje trajalo cele štiri ure intenzivnega in napornega dela. Odložiti na poznejši datum ni bilo ničesar mogoče, saj sta v presledku 14 dni sledili še dve zasedanji. 3. zasedanje DS 13. 2. 1974 ZAKLJUČNI OBRAČUNI K zaključnim obračunom poslovnega leta lahko prištevamo tudi inventurni elaborat. Tega sta na skupni seji obravnavala izvršilni odbor in delavski svet in ugotovila, da se dejansko stanje sredstev v podjetju ujema s knjiž- ostanek dohodka — za kritje izgube menze — za sredstva rezerv — za poslovni sklad — za skupno porabo — za družbene službe VISOKE AMORTIZACIJSKE STOPNJE Delavski svet vsako leto na začetku leta določi višino amortizacijskih stopenj za posamezne skupine osnovnih sredstev. Na osnovi teh se med letom obračunava amortizacija, to so sredstva, ki se lahko že med letom koristijo za investicije in niso obdavčena. Glede na to, da ima naše podjetje veliko zastarelega strojnega parka, na drugi strani pa glede na dosežene poslovne rezultate zadnjih let možnost, da postavi visoke stopnje amortizacije — je delavski svet določil za letos enake stopnje amortizacije kot za preteklo leto, to je v poprečju 19,5 °/o. Ker bo letos med letom aktivirana še končana investicija sukalnice, bomo zbrali na osnovi določenih stopenj 23,765.000 din amortizacijskih sredstev. DRUŽBENA PREHRANA Zaradi znatne podražitve prehrambenih artiklov in izgube menze v preteklem letu, je delavski svet na osnovi predloženih kalkulacij in predloga Komisije za družbeno prehrano določil, da od 1. marca dalje veljajo za člane kolektiva, njihove najožje svojce in naše upokojence sledeče cene: — kosilo 10,00 din — večerja 5,50 din — topli obrok 2,00 din •— sendviči (vse vrste) 1,00 din — brezalkoholne pijače se Prodajajo po nabavni ceni s Pribitkom kala. Razliko v ceni krije podjetje: za topli obrok po določilih samoupravnega sporazuma iz materialnih stroškov, za ostale obroke pa iz sredstev skupne porabe. nim. Odobrila sta tudi knjiženje malenkostnih inventurnih razlik v breme izrednih dohodkov oz. izdatkov, ter odpis iztrošenih osnovnih sredstev. Delavski svet je odobril tudi razdelitev ugotovljenega ostanka dohodka za leto 1973, in sicer 14,344.568.— din 33.897,08 din 1,296.926,— din 7,497.625,36 din 4.000. 000,— din 1.515.000, — din Obrat družbene prehrane prosi člane kolektiva, da zaradi poenostavljanja obračuna kupijo bloke vsaj za 14 dni skupaj. SPREMEMBA STATUTA Že po sprejetju Statuta podjetja so bila sprejeta določila o volitvah delegatov v občinsko skupščino. Podjetja volijo svoje delegate v zbor delovnih organizacij, zato morajo ustrezna določila o volitvah delegatov vnesti v Statut podjetja ali poseben statutarni sklep. POSLOVNIK ZA DELO LITIJSKEGA PREDILCA Razširitev samoupravljanja se uvaja tudi na področje urejanja tovarniških glasil. Časopisni svet je nov, razširjen organ Litijskega predilca, v katerega bodo imenovale družbenopolitične organizacije (zveza komunistov, sindikat, DITT, mladina) svoje predstavnike in tako lahko neposredno vplivale na vsebino našega glasila. Od tega sodelovanja lahko pričakujemo nadaljnje poboljšanje obveščenosti kolektiva. Poleg te, najpomembnejše novosti, so bile opravljene še nekatere manjše dopolnitve in spremembe že pred sedmimi leti sprejetega poslovnika. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH Pred razpravo na zborih je DS obravnaval poročilo o poteku obravnavanja samoupravnega sporazuma v kolektivu. V zvezi s tem je bilo predlagano, naj se s sporazumom dokončno uredi in v kolektivu tolmači obračunavanje rednega letnega dopusta glede na večizmensko de- lo in tudi v ostalih službah. Iznešeno je bilo tudi še nekaj predlogov glede dolžine rednega dopusta, ki pa jih zaradi še nesprejetega republiškega zakona o medsebojnih razmerjih ni mogoče upoštevati v našem sporazumu. DELEGATI ZA TIS Temeljna izobraževalna skupnost občine Litija se bo na novo organizirala v skladu z ustavnimi načeli, tako da se ustanovi s samoupravnim sporazumom, ustanoviteljice pa so vse zainteresirane delovne organizacije in skupnosti. Namesto dosedanjega predstavnika v tem organu je delavski svet izvolil 5 kandidatov, ki bodo zastopali podjetje v skupščini TIS: Zofijo Rupnik, Sonjo Pavliha, Milico Penčur, Ano Omerzu in Demetra Nastrana. STANOVANJSKI PROBLEMI Odbor za stanovanjska vprašanja je kot prvo delo opravil razdelitev stanovanjskih kreditov. »Na osnovi pravilnika, navodil prejšnje komisije in svoji najboljši presoji«, kot je rekel predsednik odbora. Za 63,9 milij., kolikor so jih imeli na razpolago za delitev, se je prijavilo 60 članov kolektiva, ki so prosili za 263 milij. S din posojila, ki bi ga porabili za novogradnje in za popravilo stanovanjskih hiš. Odbor je imel zahtevno delo in tudi še nobenih izkušenj. Devet pri-tožiteljev in prejemniki posojila so imeli možnost na DS osvetliti svoje stanovanjske probleme in oceniti tudi delo novega odbora. DS je le v dveh primerih spremenil odločitev stanovanjskega odbora ter dal nekatera priporočila. Priporočilo je dal tudi za predstoječo delitev stanovanj v blokih S-2 in S-3 na Rozmanovem trgu, in sicer predvsem naj se ne upošteva prošenj za preseljevanje iz novega v novo oz. iz enakovrednega v enakovredno stanovanje. Odboru pa je za to delitev odredil v pomoč še 4 člane DS. V bodoče naj si člani odbora ogledajo čimveč stanovanjskih razmer prosilcev za posojila in stanovanja, da bi bilo reševanje prošenj lahko čimbolj pravično. SKLAD ZA POSPEŠEVANJE GOSPODARSTVA V OBČINI Ustanovljen je bil že pred tremi leti. Delovne organizacije vsako leto iz ostanka dohodka pogodbeno prispevajo sredstva v ta sklad. Upravni odbor sklada jih nato na osnovi prijav delovnih organizacij razporeja kot posoji- lo za hitrejši razvoj gospodarstva v občini. Iz teh sredstev je bila sofinancirana že separacija v Hotiču, novogradnja v Lesni industriji in tudi naše podjetje si je že začasno izposodilo ta sredstva. Na osnovi sklepa DS bo letos prispevalo naše podjetje v ta sklad 300.000 din, s čimer bomo podprli solidarnost delovnih organizacij za čimhitrejši in uspešnejši razvoj gospodarstva v občini. M. Kralj Od I o ca n j e v me j a h Delavsko samoupravljanje je z ustavo določena pravica. Vendar pa ima vsaka pravica tudi svoje meje, svoje okvirje. Ob te okvirje pa se pri sprejemanju samoupravnih odločitev kar pogosto zaletavamo. Opravičeno in neopravičeno, s kakršnega stališča jih pač jemljemo. Zvezna skupščina, zvezni izvršni svet, republiška skupščina in republiški izvršni svet so najvišji organi (v katere smo volili predstavnike), ki sprejemajo zakone. Sporazumi, ki jih sprejemajo skupine podpisnic bodisi po panogah ali po področjih in v soglasju s sindikati, so tudi neke vrste zakon, ki ga moramo spoštovati. Občinska skupščina, v kateri nas predstavljajo voljeni delegati podjetja in delegati s terena, kjer stanujemo, prav taiko sprejema odločitve, ki veljajo kot zakon. Z referendumom smo izglasovali še samoprispevek za šolstvo. Tudi to je odlok, na katerega višino samoupravni organi podjetja nimajo več vpliva. In končno pridejo na vrsto pristojnosti samoupravnih organov v podjetju. Sprejeti poslovniki, sporazum o medsebojnih razmerjih in razni pravilniki, ki jih sprejemamo vsi člani kolektiva, so za poslovanje v podjetju prav tako zakon. Če gledamo s stališča podjetja, so prenekatere obveznosti že uzakonjene. Pri delitvi dohodka smo ugotavljali, da je precejšen del ustvarjenega dohodka že z zakonom razporejenega, samostojno smo odločali lahko le o dobrih dveh tretjinah delitve ostanka dohodka. Pri delitvi osebnih dohodkov smo s sporazumom vezani tako glede višine sredstev za osebne dohodke, kakor tudi na meje najvišjega itn najnižjega osebnega dohodka. Presežki so visoko obdavčeni. V zadnjem času smo precej razpravljali o dolžim rednih letnih dopustov. Naše starejše delavke, ki jim pripada po našem Sporazumu o medsebojnih razmerjih dodatna dva dni dopusta za nočno delo kot poseben pogoj dela — tega ne morejo izkoristiti ker zakon predvideva največ 30 delovnih dni dopusta, toliko pa ga pripada mnogim že za delovno dobo. Mlajše od 18 let tudi ščiti zakon s 7 dnevi dodatnega dopusta. Vse to je bilo vzrok za nekatera trenja v podjetju, čeprav sami lahko odločamo le v notranjih okvirih zakonskih določil. Še vedno smo dostikrat mnenja, da bi bila krepka denarna kazen najboljši ukrep za kar številne disciplinske prestopke v podjetju. Vendar je ta z zakonom ukinjena in naš Odbor za obravnavanje odgovornosti delavcev lahko postopa le s »častnimi« ukrepi. Problem cen nas žuli že vsa leta. Toda te so na žalost še vedno administrativno določene in mi (tekstilci še posebno) lahko gospodarimo kot najbolje vemo in znamo. Zakoni so zakoni, nobena družba ne more brez njih. Tega se moramo zavedati tudi samoupravljavci, ki kar prepogosto izgubljamo preveč dragocenega časa za razpravo o stvareh, ki jih ne moremo samolastno spreminjati. Niti samoupravni organi, še manj pa vodilni delavci podjetja, ki so le izvrševalci zakonov in sklepov samoupravnih organov — po drugi strani pa kazensko odgovorni za dosledno spoštovanje zakonov, sklepov, sporazumov in predpisov. In prvi, ki bi jih morali v doslednem poslovanju podpirati in to tudi kontrolirati, so samoupravni organi podjetja. Kljub vsemogočim predpisom pa ostaja v pristojnosti podjetja in njegovih samoupravnih organov še mnogo odločitev, ki lahko bistveno vplivajo na uspešnost poslovanja in na počutje članov kolektiva. Lahko rečemo, da smo v našem podjetju prav v teh mejah doslej veliko storili, čemur v prid govori uspešen razvoj podjetja, dobri osebni dohodki in lahko rečemo skoraj najvišji standard med jugoslovanskimi tekstilci. Takšno pot smo tudi dolžni nadaljevati. Vpliv sindikatov na sistem nagrajevanja v SSSR Vsaka sindikalna organizacija, oziroma njen organ, v mejah pristojnosti rešuje skupno z odgovarjajočim organom vprašanja nagrajevanja. Med drugim sindikati sodelujejo pri planiranju zviševanja osebnih dohodkov za naslednje leto, kakor tudi za naslednjo petletko. Nadalje sindikati sodelujejo pri reguliranju nivoja osebnih dohodkov po vrstah industrije, med posameznimi kategorijami delavcev in po rejonih v SZ. Sindikati sodelujejo tudi pri določanju tarifnih postavk delavcev in plačilnih razredov uslužbencev. Sodelujejo pa tudi pri oblikovanju premijskega sistema. Predlogi pri vseh teh vprašanjih nagrajevanja se dostavljajo vladi. Pri razreševanju predlogov o na- — sklad za socialno-kultur-ne akcije in stanovajsko izgradnjo — sklad razvoja proizvodnje. Ti skladi podjetja ne omogočajo samo povečanja nivoja osebnih dohodkov na račun sklada materialnega stimuliranja, temveč rešujejo še niz drugih vprašanj socialnega značaja, tako tekočih, kakor tudi prespektivnih. Sklad materialnega stimuliranja Sredstva sklada materialnega stimuliranja se uporabljajo za sledeče namene: — za premiranje delavcev, inženirsko tehničnega kadra, uslužbencev in drugih kategorij delavcev, katerim pripa- Ivanovo je glavno mesto Ivanovske oblasti grajevanju delavcev in uslužbencev, izhajajo sindikati iz načela: enake osebne dohodke za enako delo, neodvisno od rasti, spola, rasne in na-cinoalne pripadnosti. Vsa vprašanja v zvezi z nagrajevanjem se rešujejo v vladi, s sodelovanjem VCSPS (vsezveznega centralnega sveta sovjetskih sindikatov, t. j. naj višjega sindikalnega organa). Vse odločitve pa se usvojijo samo s soglasnostjo tega najvišjega organa sovjetskih sindikatov. O najvažnejših odločitvah nagrajevanja odločata vlada in VCSPS skupno. Ministrstva, sveti ministrov zveznih republik, vodilni uslužbenci podjetij in ustanov pa odločajo o nagrajevanju samo skupno ali s soglasjem odgovarjajočega sindikalnega organa. Odločitve, ki so sprejete brez soglasja sindikata so nezakonite in neveljavne. Sovjetski sindikati posvečajo mnogo časa tudi vsakodnevni kontroli administraci-cije. Vsakodnevno ugotavljajo kako se spoštujejo dogovori o nagrajevanju in, ali se delavci, ki so pridobili višjo kvalifikacijo, pravočasno premeščajo z nižje ocenjenih delovnih mest na višje ocenjena. SKLADI PODJETIJ Ko podjetje poravna svoje obveznosti do družbe, porazdeli preostanek sredstev v sledeče sklade: — sklad materialnega stimuliranja da premija po ustaljenih premijskih predpisih; — za enkratno stimulacijo delavcev, inženirjev in tehnikov, uslužbencev in drugih kategorij delavcev, ki so se posebno izkazali pri reševanju posebno težkih proizvodnih nalog; —• za izplačilo nagrad delavcem, inženirjem in tehnikom in drugim kategorijam delavcev za ugodne rezultate podjetja tekom leta (13. plača); — za premiranje delavcev, katerim pripada premija po razglasitvi rezultatov socialističnega tekmovanja; — za delitev nekaterih pomoči delavcem v podjetju in drugo. Sklad za socialno kulturne akcije in stanovanjsko izgradnjo Ta sredstva se uporabljajo za — za novogradnje — za popravila stanovanjskih zgradb — za otroške vrtce — za pionirske domove — za menze — za zdravstvene ustanove —■ za razne klube — za sanatorije — za počitniške domove — za razne športne objekte in drugo. Sredstva tega sklada se uporabljajo tudi za nabavo zdravil, za zdravljenje v zdraviliščih in sanatorijih, za dodatno hrano otrok v predšolskih ustanovah, za pocenitev hrane v tovarniških menzah in druge potrebe kolektiva. Sklad razvoja proizvodnje Sredstva tega sklada se uporabljajo za vzdrževanje, izpopolnjevanje in napredek proizvodnje. Trošenje skladov za materialno stimuliranje in potrjevanje predračuna trošenja teh skladov, opravlja administracija podjetja skupaj z naj višjim sindikalnim organom v podjetju (FZMK). O projektih predračuna pa predhodno razpravljajo na stalnih proizvodnih posvetovanjih ali delavskih zborih. Sklad materialnega stimuliranja je eden važnih izvorov za povečevanje povprečnih osebnih dohodkov. V pretekli petletki je približno ena tretjina porasta povprečnih osebnih dohodkov v industriji bila izplačana iz naslova sklada materialnega stimuliranja. V Sovjetski zvezi regulira osebne dohodke država. Sovjetski sindikati aktivno sodelujejo pri reguliranju osebnih dohodkov. Najvažnejše odločbe o vprašanjih nagrajevanja izdajajo skupno centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze, svet ministrov SZ in VCSPS (najvišji sindikalni organ). Sindikati aktivno sodelujejo pri uresničevanju partijske linije, ki se zavzema za to, da bi bil zagotovljen stalen porast osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev na osnovi povečevanja produktivnosti družbenega dela. XXIV kongres Komunistične partije SZ je med drugim postavil kot glavno nalogo devete petletke bistveno povečanje materialnega in kulturnega nivoja življenja državljanov za obdobje 1971-1975 in je bil izdelan v sodelovanju sindikatov. Predvideva pa sledeče mere: — ukinitev davka na osebne dohodke delavcev in uslužbencev, katerih mesečni osebni dohodki znašajo 70 in manj rubljev ter zmanjšanje davčnih stopenj za mesečne osebne dohodke od 70 do 90 rubljev; — dodatna doplačila delavcem in uslužbencem, ki delajo v nočnih izmenah; — postopno povečanje osebnih dohodkov delavcem in uslužbencem, ki delajo v oddaljenih rejonih države z uvedbo in povečanjem rejon-skih koeficientov. V sistemu ukrepov za povečanje materialnega blagostanja sovjetskih državljanov v deveti petletki zavzemajo zelo važno mesto mere za po-boljšanje nagrajevanja. Na kraju bi bil za bralce mogoče zanimiv še tabelarični pregled povprečnih mesečnih osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev — da bi si laže predstavljali kako so se gibali povprečni mesečni osebni dohodki v raznih obdobjih, med raznimi grupami delavcev in uslužbencev. Mesečni osebni dohodki delavcev in uslužbencev za obdobje 1960—1971 GRUPA 1960 1965 1970 1971 Rubljev Industrija — delavci 89,9 101,7 130,6 135,4 — inženirji in tehniki 135,7 148,4 178,0 181,6 — uslužbenci 73,8 85,8 111,6 114,4 Kmetijstvo 55,2 75,0 101,0 106,3 Promet 87,0 106,0 136,7 144,0 Gradbeništvo 93,0 111,9 149,9 154,4 Trgovina 58,9 75,2 95,1 96,9 Komunalna dejavnost 57,7 72,0 94,5 96,8 Zdravstvo 58,9 79,0 92,0 92,9 Kultura in prosveta 69,9 93,6 105,8 107,4 Umetnost 63,7 78,2 94,8 96,4 Znanost 105,3 116,8 136,8 140,9 Državni organi in družbene organizacije 86,4 105,9 122,2 123,8 Vojko Bizjak Še eno priznanje 1'OIH' t Ji ,11- | POSLOVNO ! IfrlHM CH¥Xi\ som: LO VAN J A PREDILNICA LITIJA \ V Ljubljani, dne — F jfe. - ' r: t piu n-s n vos Tokrat SAP Ljubljana za 10 let poslovno-tehničnega sodelovanja Ne, kar mora, kar more, to mož je storiti dolžan! Predstavljamo vam Ani Povše V oddelku za obračun osebnih dohodkov je temperatura v prvi polovici meseca najbrž nekoliko višja. Če še tako pripravijo delo, ga nikoli ne morejo toliko, da ne bi bilo treba potem, ko je znan indeks, zelo hiteti. Hiteti pri številkah pa je nevarno. Lahko se zgodi napaka, številke pa tu predstavljajo denar. Ani Povšetova je pred tremi leti prevzela vodstvo oddelka. Povprašala sem jo, kako je s temi stvarmi. »Na žalost so tudi vsi prazniki na začetku ali koncu meseca, kar nam hodi močno narobe. Kajti dela ne moremo skrajšati niti za en dan. Vse je treba nadomestiti popoldne. Vnaprej vnesemo lahko v obračunske liste nted mesecem le odbitke, to je posojila in druge obveznosti naših delavcev in nekaj obračunov nadomestil za bolezenske izostanke, veliko nakazil iz Zdravstvenega doma Pa dobimo šele konec nteseca.« In kako začne »dirka Po prvem« ? »Najprej seštejemo ure Po dnevnikih posameznih oddelkov, na osnovi katerih v biroju, skupaj s podatki o produkciji, izračunajo indeks. Medtem, ko biro opravlja svoje delo, me s strojnih kartic ugotavljamo učinke posameznikov, ki delajo v normah in obračunamo še preostalo bolniško. To mora biti opravljeno do šestega. Obračun boleznin takrat oddamo v kontrolo Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Preostali čas, to je do dese- tega, pa porabimo za individualne obračune na osnovi znanega indeksa. Nato oddamo seznam prispevkov blagajni za nakazilo. Dan pred izplačilom osebnih dohodkov razobesimo plačilne liste po oddelkih in pripravimo denarno listo, to je potrebe po vrstah denarja za dvig iz banke. Po objavi plačilnih list pa prične zvoniti telefon. Ljudje v oddelkih primerjajo zaslužke sodelavcev s svojimi, pri tem pa pogosto pozabljajo na odbitke in nadomestila, včasih spregledajo tudi svoje odtegljaje za posojilo.« Kako urejate »reklamacije«? »Vsakemu, ki smatra, da ima nepravilno obračunane osebne dohodke, te preračunamo ponovno in nato pojasnimo.« Na čigavi strani je pomota pogostejša? »Včasih je tudi naša, na žalost pa je tudi v tem primeru v tistem mesecu že prepozno za popravek.« Kako sprejemajo ljudje vaše napake? »Ne vedno obzirno, čeprav se vsakdo kdor dela, lahko tudi zmoti. Večino svojih napak pa bi odkrile še same kasneje v mesecu, pri knjiženju v osebne kartone.« To delo vam torej preostane za drugo polovico meseca? »Tudi to, priprava za naslednji obračun, in še knjiženje ogromnega števila posojil različnih podjetij. Samo Mercatorju nakažemo mesečno preko 5 milij. starih dinarjev, vsa ostala posojila pa več kot tridesetim podjetjem in bankam po vsej državi. Vsak teden se na novo zadolži najmanj deset članov kolektiva, od enoletnega, dvoletnega, do dolgoročnega posojila. Posojila nam dajo veliko dodatnega dela.« Se zaradi tega jezite? »Kaj bi se, to spada k našemu delu.« So to edine težave pri vašem delu? »Precej dela je tudi z izstavljanjem raznih potrdil o osebnih dohodkih, ker so vse dajatve odvisne od višine dohodkov (preživnina, plačila varstva v vrtcih, višina štipendije in upravičenost do otroškega dodatka).« Kakšno mnenje imate o dnevnem neto obračunu osebnih dohodkov na strojnih karticah že v oddelkih, kar ponekod pri nas že poskušajo? »Ne vem, če je toliko vredno, kot si predstavljamo. Primerjati je mogoče le dan z dnevom, vendar je to brez vseh dodatkov (na primer v predpredilnici) kot so: za staž, za nočno delo, za 1.2.1974 Požek Anton 1. 2.1974 Topalovid šehiza 1. 2.1974 Markelc Ivan 5.2.1974 Oblak Peter 11. 2.1974 Sitar Marija 11. 2. 1974 Mihelčič Marija 11. 2.1974 Duranovič Radojka 11. 2.1974 Kamin Tinka 11. 2.1974 čeme Angelca 11.2.1974 Lesjak Andrej 13.2.1974 Privšek Jožef 18. 2.1974 Garantini Jože 6.2.1974 Milkovič Ana 6.2.1974 Razpotnik Rudolf 6.2.1974 Rojšek Leopold 23.2.1974 Tič Marija 28.2.1974 Kotar Terezija nadure, nadomestilo za bolezen in podobno, kar predstavlja precejšen znesek. Večini pa končni znesek največ pomeni.« Osebne dohodke zadnje leto dvigate in izplačujete isti dan. Je to bolje? »Bolje in predvsem varneje. Za štetje sicer dobimo pomoč iz drugih oddelkov, zato pa denar še isti dan oddamo. Toliko denarja ni bilo varno hraniti v podjetju.« Zaslužkov prav tako po novem ne delite več v oddelkih? »Tudi to je bilo nevarno. Sama ženska z več milijoni v naročju je prej prenašala plače po tovarni, podnevi ali ponoči.« Omenila je da večina, predvsem delavk, zaposlenih na nočni izmeni pride po denar že dopoldne, ker ga nerade nosijo domov ponoči. Za izplačilo na nočni izmeni ostane le še nekaj kuvert, zaradi katerih morata priti zvečer nazaj dve izplače-valki za tri ure. Skoraj bi ne prišli čisto do njenega dela. Priznam, da vseh vrst obračunov, kolikor jih je naštela kot njeno delo, nisem popolnoma razumela, zato najbrž tudi vseh nisem zabeležila. V glavnem pa sestavlja rekapitulacije osebnih dohodkov in prispevkov iz plačilnih list, zbir ur in zaslužkov po posameznih ekonomskih enotah za nadaljne obračune v ostalih oddelkih, zbire prispevkov, ki jih plačujejo posamezniki in podjetje in še precej raznoraznih vrst poročil o osebnih dohodkih za potrebe pod- jetja in Zavoda za statistiko in seveda vodi delo oddelka. Skratka: same številke in — denar. Vodenje sredstev »socialnega fonda« je tudi vaše delo? »Jaz sem, kot vse drugo delo, tudi to podedovala od moje predhodnice. Mogoče res to delo nekako spada v naš oddelek že zaradi tega, ker poznamo vse ljudi, predvsem koliko časa je kdo zaposlen, njihove zadolžitve in odhode iz podjetja. Je pa s tem denarjem kar precej dela. Tako za vlagatelje, kot za posojilojemalce vodim kartoteko.« Približno koliko denarja ima socialni fond? »Okrog 24 do 25 milijonov starih dinarjev. Posebno boljša plača se močno pozna na prilivu denarja. Sicer pa mesečno vlože člani kolektiva približno tri do štiri milijone, prav toliko pa si jih tudi sposodijo.« Lahko ocenite za kakšne namene se ta denar največ hrani ali izposoja? »Mislim, da se hrani največ za dopuste, moškim pa včasih predstavlja tudi »črni fond«. Ani Povšetova pa je tudi mamica, žena in gospodinja, kot toliko drugih v njenih letih. Njen delovni dan je razpet med vrtcem, službo in domom, s polno drobnih opravkov po delovnem času. Za osebna naganjenja nima veliko časa. Zvečer, ko njeni deklici zaspita in ko pospravi in pripravi vse potrebno za naslednji dan, pa si redno utrga še kratek čas za knjigo ali časopis. M. Kralj mojster predilnice predilnica bombaža, pripravnik predpredilnica predilnica bombaža, predilnica bombaža, predilnica sintetike, čistilna kolona čistilna kolona stročama predilnica bombaža, predilnica bombaža, upokojitev potek pogodbe za določen čas potek pogodbe za določen čas odpoved delavca odpoved delavca Kadrovske vesti PRIŠLI V MESECU FEBRUARJU 1974 ODŠLI V MESECU FEBRUARJU 1974 Šmartno, Ustje 3 Breg 26 Marokova pot 11 Sava 31 Zagorje, Podvine 14 Zagorje, Savska 8 Topilniška 4 Pokopališka 13 Sitarjevška 17 Cankarjeva 5 Grbinska c. 1 Vače št. 4 Trg na Stavbah 8 C. Zas. bat. Montažno naselje 10 Vače, Potok 14 Šmartno, Ustje 71 Plenum gasilcev Dne 23. februarja je bil plenum Industrijskega gasilskega društva Predilnice Litija. Udeležba je bila skoraj za polovico slabša kot pretekla leta, to pa gotovo največ zaradi nesrečno izbranega pustnega časa. Ravno zato sem prosil uredniški odbor Litijskega predilca naj objavi organizacijsko poročilo in poročilo poveljnika v celoti. V njem so nakazane gotove pomanjkljivosti in vzpodbude za razmišljanje in spremembe v občinski organizaciji gasilstva. Tako bi se s to vsebino mogli seznaniti vsi tisti, ki na plenum iz opravičenih razlogov niso mogli priti ali tisti, ki bi se slučajno prvič ustavili ob delu gasilcev in verjetno drugič, ko bi morali iskati njihove pomoči (da je le ne bi bilo treba!). Kljub pustu (veselje je končno veljalo tudi nam, ki smo prišli na plenum), bi rad dregnil vse tiste posameznike, predsednike naših samoupravnih organov, družbeno političnih organizacij in vodilne kadre, ki niso bili odsotni zaradi karnevalskih, službenih ali drugih neodložljivih dolžnosti, naj bi se drugikrat dogovorili in delegirali svojega predstavnika na podobne zbore. Opravičili so se edino glavni direktor, direktor proizvodnega, splošnega in direktor tehničnega sektorja, ki je bil službeno odsoten. Na sestanku ni bilo razen mojstra čistilnice in vodje izmene v sukalnici nikogar, ki bi bil po lestvici odgovornosti višji od njih. Brez ugovora je to »poudarek« pomembnosti obračuna dela gasilskega društva. Pikre besede, ki bi smele samo koristiti, nikakor pa škodovati, velja le kot pripis k spodaj citiranim poročilom. ORGANIZACIJSKO POROČILO V svojem poročilu se bom skušal izogniti vsem podrobnostim o delu našega društva v preteklem letu, da ne bi ponavljal stvari, ki jih sproti preberemo v Litijskem pre-dilcu ali pa jih bo podal tov. Zupan, poveljnik Operativnega štaba. Napravljenega je bilo dosti več na področju, kjer neposredno nismo odgovorni, to je na področju službene protipožarne preventive, manj pa tam, kjer se izraža prostovoljnost dela društva in objektivnost pogojev dela. Samo zainteresiranost ožjega članstva Upravnega odbora in Operativnega štaba ne bi mogel kritizirati, ker menim, da je iskala dovolj poti, kako poživiti delo desetin in društva. Poleg štirih sej Upravnega odbora in ravno toliko Operativnega štaba, se je tako kot vsa leta doslej delalo največ na osebnih pobudah in intervencijah pri pripravah za posamezna tekmovanja, tako, da same številke sej obeh odborov še ne odražajo prave slike dela. Rezultati tega dela pa tudi niso bili vidni, zato naj oceno in kritiko dela prepustim vam. O delu društva, kot sem že dejal, govori predvsem poročilo Operativnega štaba. O možnostih, kakršne smo imeli in še vedno obstajajo, bi lahko pohvalil le mladi ženski in moški desetini, ki sta se še neizkušeni udeležili republiškega tekmovanja v Preboldu. Tudi njihove desetarje in dežurne gasilce, ki so jih pripravili za tekmovanje, bi za ta čas lahko pohvalil, sprašujem pa se, koliko več bi lahko pokazali zunanjemu svetu, če bi bila složnost, delitev dela in vnema med njimi samimi še malo večja? Poudariti moram, da smo dobili s strani glavnega direktorja in ostalih odgovornih za proizvodnjo vso podporo, ki smo jo v danem trenutku sploh lahko pričakovali. Vendar še imamo posameznike v podjetju, za katere menim, da le niso poiskali vseh možnosti, kako za krajši, določen čas pripustiti ljudi h gasilskim vajam. Ponavljam in poudarjam, da nihče ne misli zganjati gasilstva na škodo ustvarjanja dohodka podjetja, mislim pa, da so dovolj odgovorni podpisali, naj mojstri po urniku predvidijo ljudi za vaje, če je to le mogoče. Prepričan sem, da gasilske vaje niso nikakršna izguba časa, če je gasilsko znanje pravilno in skrbno naloženo za preventivo protipožarne varnosti, pa naj bo to za potrebo mirnodobnega časa ali za potrebe vojne pripravljenosti. Saj gasilstvo sodeluje in mora tesno sodelovati s civilno zaščito. Znanje in pripravljenost je najmočnejše orožje tudi v obrambi pred požari in je ena vzporednih skrbi ob novih investicijah, da to znanje poglablja in razširja. Saj ne smemo gledati le na ustvarjeni dohodek, temveč tudi na izgubo, ki nam jo lahko požar povzroči. Imejte to večkrat v mislih! Prepričan sem, da poleg razumevanja vodstva podjetja potrebujemo najširšo pomoč in podporo nadmojstrov, mojstrov, vodij izmen, aktivnega dela naših poklicnih gasilcev in nas samih, če hočemo biti dobro pripravljeni v gasilski preventivi in očuvati bogastvo, ki si ga dnevno akumuliramo za našo boljšo blaginjo. Ne moremo govoriti, da v našem podjetju ne gleda vodstvo skrbno na požarno preventivo, saj nameni letno za te potrebe dosti denarja. Tako je nova sukalnica opremljena s kompletno gasilsko opremo in preizkušenimi hidranti. Kupljeno je bilo 225 metrov C gumiranih cevi, 1 trojak, zamenjanih mnogo ročnih aparatov na vodo z aparati na CO2, oz. prah in kupljena nova, najsodobnejša motorna brizgalna Rosen-bauer s pretokom 1200 l/min. Za njo bo potrebno nabaviti le še prevozno prikolico. Planiramo tudi, da v bližnji prihodnosti betonsko zajezimo vodni bazen (izključno za potrebe gašenja) in to vprašanje dokončno rešimo. Ob tej priliki morda ne bi bilo slabo, če bi napravili dvakrat manjšo zajezitev na nasprotnih straneh podjetja. Tako bi bil dostop do vode boljši. Kot plan za tekoče leto moramo vzeti tudi prenos dela gasilskih vaj neposredno v proizvodne prostore in se vsaj minimalno seznaniti z načinom obrambe in napada v posameznih oddelkih. Umest- no bi bilo tudi ponovno pregledati in izpopolniti z novimi izmerami protipožarni obrambni načrt podjetja in ga spraviti v priročnejšo obliko. Potrebno bi bilo v določenih časovnih presledkih pripraviti kratka predavanja za vse člane kolektiva, predvsem pa za one, ki se na novo zaposlijo in to iz znanja preventive in operative, to je praktično uporabe ročnih gasilnih aparatov. Če beremo poročila o vzrokih požarov in v zvezi s tem o preventivi glede na vzroke požarov vidimo, da v našem podjetju nismo slabo pripravljeni, kljub temu ta opreznost ni nikoli dovolj velika, žalostno je gledati, kako npr. požar uničuje naše družbeno bogastvo, imaš pa vseeno drugačno zadoščenje, če vidiš pri gašenju ljudi, ki znajo šolano, taktično in premišljeno gasiti. Zaupanje v njihove sposobnosti opogumlja človeka in ga ščiti njegove odgovornosti, ki bi bila pri nestrokovnem delu z ognjem toliko večja. Dalje moramo predvsem skrbeti, da bomo imeli raje več kot manj signalnih naprav za odkrivanje in javljanje začetnih požarov. Če ne takoj, bi morali vsaj misliti na to, da čimprej, ko nam bodo možnosti dopuščale, vgradimo v strope oz. slemena zgradb prezračevalne line za odvajanje dima in toplote in s strani pri tleh dovodne odprtine za svež zrak (več o tem lahko preberete v zadnjem Gasilskem vestniku). Dokler tega nimamo, pa bi bilo dobro nabaviti še kakšen dihalni aparat, ker vidimo že pri majhnih zanetkih, npr. v predpre-dilnici, kakšno zadimljenost povzroča in s tem omejijo ali popolnoma onemogočijo ročno gašenje. Več ali manj prostovoljna aktivnost društva s treningom tekmovalnih desetin v tem letu tudi ne bi prenehala, temveč bi jo bilo potrebno poživiti. Sklenimo, ker potrebujemo vaše pomoči, da bomo sodelovali na republiškem tekmovanju moških in ženskih prostovoljnih in poklicnih gasilskih tekmovalnih desetin dne 15. in 16. junija v Velenju, dalje na občinskem tekmovanju v Šmartnem in tekmovanju domačih desetin za predilniški praznik. Da vaje in tekmovanja ne bi bile samo napor, pa se bomo sproti dogovorili za skupne strokovne ekskurzije z bolj sproščenimi popoldnevi. Pogoj razumevanja mora biti prvo le delo — potem sprostitev, ne pa najprej prevelike zahteve in potem malo dela. V zvezi s sprejetjem nove zvezne in republiške ustave, ki razširja samoupravnost in neposrednost proizvodnega dela, uvaja Zakon o požarni varnosti tudi požarne skupnosti, ki jo ravno z namenom razširitve te samoupravnosti in neposredne zainteresiranosti vsakega državljana, ustanavljamo tudi v Litiji. Ta skupnost bo združevala predstavnike vseh zvrsti gasilskih organizacij, tudi industrijskih. Sestavljali naj bi jo tisti, ki bodo znali strokovno Poročilo o delu IGD v preteklem letu je podal predsednik Vinko Keržan in načrtno voditi požarnovarnostno in gasilsko službo občine in vsi tisti, ki so zainteresirani, da kot stanovalci, zasebniki, člani krajevnih skupnosti ali delavci podjetij oz. ustanov očuvajo osebno in skupno družbeno bogastvo. Zato bodo morali biti pripravljeni sofinacirati to organizirano protipožarno zaščito. Zakon predvideva, da bi vsaka požarna skupnost morala imeti svojo poklicno gasilsko enoto ali pa naj bi si zagotovila obvezno pomoč, kot npr. litijska, z določenim denarnim deležem pri ljubljanski gasilski brigadi. Na osnovi skupnega programa samoupravnega dogovarjanja o višini dajatev za požarno skupnost, bo vsaka gasilska intervencija pri zasebnih lastnikih ali pri organizaciji združenega dela, ki ne bo včlanjena v tej skupnosti, izredno draga in odgovorna, ker smo končno vsi državljani in delavci odgovorni za očuvanje svojih in nam v upravljanje danih proizvajalnih sredstev. Lahko bi začeli resno razmišljati tudi o tem, da bi z izdatnejšo podporo vseh zainteresiranih v občini, kaj kmalu kupili nov gasilski avtomobil z vgrajeno cisterno in črpalko ter kompletno opremo za hitre in učinkovite intervencije. Računamo na pomen takega vozila s cisterno za primer okvare javnega vodovoda, popolnega izpada električne energije ali uničenja vodovodnega omrežja v primeru vojne. (Na plenumu je bilo postavljeno vprašanje kako npr. reševati stanovalce stolpnic za primer požara, ker zgradbe nimajo vgrajenih nikakršnega rezervnega izhoda, nimamo pa hitrih, pokretnih lestev niti drsnega prta.) To bi bil sicer velik izdatek, ki bi se lahko kmalu, lahko pa tudi zelo pozno obrestoval. S tem je pač treba računati. Mnenja sem, da ljudje mnogo več in resneje razmišljamo o zaščitnih ukrepih šele po uničujočem požaru, ne pa pred njim. Naj ob tej priliki opozorim člane našega društva ,da je humana dolžnost člana vsakega gasilskega društva, da se odzove na klic na pomoč katerikoli sirene, ker je gasilska organizacija enotna in ne loči požarišč od pripadnosti društvu. Zaradi televizije in sploh večjega trušča v obcestnih ali mestnih področjih smo ugotovili, da so tudi občinske sirene prešibke in alarma mnogi ne slišijo. Mnenja sem, da bi morali tudi pri nas kma-hu nadomestiti obstoječo sireno z močnejšo. Na njo so se izgovarjali tudi nekateri ob našem lanskem poizkusnem alarmu. Kritika na izredno slab odziv je bila že izrečena, naj jo tudi še enkrat pnovim in opozorim, da je litijska predilnica naše neposredno bogastvo in kruli, ter posredno še kruh mnogih v tercialni delitvi dohdka. V akciji vključevanja mladine v gasilske vrste bi morali podobno, kot so v Ravnah na Koroškem, zainteresirati za pomen gasilske zaščite (Nadaljevanje na 9. strani) Plenum gasilcev (Nadaljevanje z 8. strani) in službe že osnovnošolsko mladino. Za najboljše spise po vseh prijavljenih šolah s področja gasilske preventive (bilo je preko 1500 spisov) je ObGZ Ravne na Koroškem podarila praktična darila in spominske diplome. Tudi praktično izbrana predavanja na naših osemletkah bi lahko postala sčasoma — vsaj v tednu požarne varnosti — zelo privlačna. Naj na koncu svojega poročanja, tako kot v preteklem letu apeliramo ločeno za člane našega društva, da se čimbolj številno udeleže tudi krvodajalskih akcij v letu 1974, hkrati pa izrazim svojo željo in željo vodstva podjetja ,da bi s skupnimi prizadevanji poživili delo v tekočem letu in se ob koncu delovnega leta zopet srečali še bolj samozavestno. Na pomoč! Vinko Keržan POROČILO POVELJNIKA Društvo je v preteklem letu kar dobro delalo, čeprav so bile nekatere pomanjkljivosti. Predvsem se moram dotakniti nekaterih problemov, ki so se pojavili med letom. Največje težave so se pokazale predvsem v tem kako pomladiti gasilsko tekmovalno desetino, da bi postala naslednik starih članov in tako v ponos Predilnici, ki ga uživa na vseh tekmovanjih. S štiriizmensko proizvodnjo se je desetina popolnoma razkropila po vseh izmenah in jih ni bilo mogoče več dobiti skupaj, zato se v letu 1973 nismo udeležili občinskega gasilskega tekmovanja za prehodni pokal Ob- činske skupščine, ki ga je organiziralo Gasilsko društvo Kresnice. Čeprav je bilo rečeno, da mojstri lahko pustijo člane na vaje, vaje niso bile polno obiskovane, zato nismo uspeli. Zavedamo se, da je proizvodnja prva, da je to tisočim kruh in da, čeprav z dobro voljo, ni mogoče vedno nadomestiti delavca zaradi odsotnosti. Tako smo morali pridobiti nove člane iz ene izmene, ki imajo veselje do gasilstva. Ker so vsako leto tekmovanja tudi v republiškem merilu, je bilo nujno, da se desetina čimprej formira in prične z vajami. Razpis za republiško gasilsko tekmovanje je bil napovedan za 1. 9.1973 v Preboldu. Kako se ga udeležiti? Takorekoč minuto pred dvanajsto se je prijavila četrta izmena predpredilnice. Časa za vaje je bilo samo 14 dni, zato se moram na tem mestu zahvaliti vsem članom desetine, desetarju in ostalim, ki so pomagali pripravili desetino v tako kratkem času, da se je prvič spoprijela na tako zahtevnem tekmovanju — zato da Predilnica Litija ne bi prekinila tekmovalne tradicije. Na to tekmovanje smo se naknadno prijavili, ker smo rok že zamudili. Tekmovanje je bilo za moške in ženske desetine. Ker je v tekstilni industriji večinoma zaposlena ženska delovna sila je ravno prav, da damo večji poudarek ženski desetini in jo pripravimo na uspešno uveljavitev na tako pomembnem tekmovanju. Društvo se je res potrudilo, da je pripravilo dve desetini, moško in žensko. Proizvodni sektor pa je poskrbel za nadomestilo vseh članov na delovnih mestih. Zato upam, da smo prvič prebili led in dokazali, da je mogoče z vztrajnim delom in pomočjo vseh narediti veliko. Desetina je sestavljena iz samih mladih članov (z ene izmene) in bo mnogo lažje vežbala. Treba ji bo nuditi le več pomoči, da bi člani lahko aktivno trenirali tudi izven rednih gasilskih vaj. Malo težje je z žensko desetino, ker je dekleta težje dobiti: iz ene izmene, pa tudi hitro se menjavajo zaradi vsemogočih vzrokov. Zato je potrebno, da vse tiste članice, ki so bile že gasilke in so že tekmovale, propagirajo ta šport in navdušujejo svoje sodelavke za sodelovanje v naših vrstah. Vaje so res naporne, toda z dobro voljo je mogoče marsikaj narediti. Predvsem moram poudariti, da so dekleta pripravljena delati v naši gasilski desetini, težave nastopijo z moj-stri.ker jih ne puste na gasilske vaje. To so predvsem tiste članice, ki ne delajo na strojih, zato upam, da bomo letos našli skupni jezik in ne bo ovir za uro izgubljenega proizvodnega dela. Kakor sem že omenil, smo tekmovali v Preboldu dne 1. 9. 1973, Organizator tekmovanja je bila Tekstilna tovarna Prebold, ki je slavila 100-letnico Industrijskega gasilskega društva. Na to tekmovanje se je prijavilo 12 tekmovalnih desetin moške skupine in 8 ženskih desetin. Tekmovanje je potekalo nemoteno, organizacija tekmovanja je bila odlična. Dosežki pa so bili zelo izenačeni tako, da je naša moška desetina zasedla zlato sredino, z malo več izkušenj bi bila lahko še boljša. Toda za prvič je to spodbuden uspeh za nadaljnje delo. Ravno tako je bilo nekaj smole pri tekmovanju ženske desetine, ker jim je žreb določil otvoritveni nastop. Če vzamemo, da je geslo športnega tekmovanja predvsem udeležba in pravična borba, potem smo z zasedbo 7. mesta lahko zadovoljni. Letošnja tekmovanja bodo že 5. maja za žensko desetino, za moške pa 15. in 16. junija v Velenju. To tekmovanje razpisuje republiška gasilska zveza Slovenije. Tekmovalne discipline so iste kakor v lanskem letu, zato bo treba, če se hočemo udeležiti tekmovanja, itakoj pričeti z vajami, predvsem z žensko desetino. Lani pa nismo samo tekmovali, temveč smo tudi skrbeli za požarno varnost podjetja. Skupaj smo imeli 90 gasilskih vaj, vaje so bile redno na vseh izmenah. Na vajah smo obravnavali predvsem zanetke požarov po oddelkih in tudi vaje smo imeli praktične na posamezne oddelke. V tednu požarne varnosti smo organizirali veliko gasilsko vajo na Predilnico s sodelovanjem sosednih društev. Žal pa se je ravno pri tem pokazalo, kako malo zanimanja je za tovrstne vaje, čeprav nas lahko enkrat preseneti resnični večji požar, šele ob taki priliki bi se izkazalo, kako zelo so potrebne takšne vaje. Vaja: je bila dobro zamišljena, zamisel je sprejel operativni štab IGD podjetja in opredelil tudi posamezne zadolžitve desetarjev in desetin. Ker pa je prišlo na znak alarma v podjetje komaj za dve desetini članov, vaje nismo mogli izvesti v celoti. Tisti, ki so bili zadolženi za posamezne naloge so zamudili, tako, da je vaja izgubila tisti namen, za kar smo jo pripravili, namreč za preskus pripravljenosti gašenja za prir mer resničnega požara. Zato nam ne sme biti vseeno, če zatuli tovarniška sirena. Vsak član kolektiva se je po 92. členu Zakona o požarni varnosti dolžan javiti v podjetju, če kliče tovarniška sirena. Zato je bilo tudi precej kritike na račun gasilcev, predvsem poklicnih, čeprav sami ne morejo narediti dosti, če kolektiv za gašenje ni pripravljen. Aktivni pa smo bili tudi na drugih področjih., Udeležujemo se vseh večjih proslav v občini, spremljamo umrle člane gasilcev iz območja občine na pogrebih, člani pa aktivno sodelujejo tudi po društvih na terenu. Dotaknil bi se še vprašanja izobraževanja članstva. Predilnica se hitro širi, vse večja je potreba po novi delovni sili, potrebno bi bilo takoj pričeti poučevati vse zaposlene na izmenah in sicer z enournim prikazom gašenja z ročnimi gasilnimi aparati. Za vse moške, ki pa še nimajo izpita za izprašanega gasilca, pa organizirati tečaj, ki naj bi zajel celotni program. Predvsem bi poudaril pomembnost priprave gašenja začetnih požarov v oddelkih. Ta tečaj naj bi se izvedel v jesenskem roku. Rudi Zupan imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi POPRAVEK V 2. številki Litijskega pre-dilca se je pri prepisovanju v članek o gasilski črpalki Ro-senbauer vrinila napaka, ki jo danes popravljamo. Pravilni podatki so sledeči: »Ko se v centrifugalni črpalki začne sesalni proces, moramo najprej iz nje izsesati zrak. To storimo z dvobatno avtomatično sesalko, ki ustvari 96 % vakuum. Ta štiricilinderski motor .. . daje 46 KS.« PREGLED POŽAROV V LETU 1973 Mesto požara (stroji, naprave, itd.) Vzrok Uporabljena gas. sredstva L cevovod odsesal. naprav v čistilnici 2. previjalni stroj v P I A 3. mikalnik — lonec v PP 4. zaboj v sukal. I 5. mikalniki linije II in III v čistilnici 6. Hergeth — mikalnik v PP 7. prstančni stroj št. 2 v P III 8. prstančni stroj št. 40 v P I 9. prstančni stroj št. 46 v P II 10- prstančni stroj št. 58 v P II 11. računovodstvo 12. klima — Pnevmafil v P I 13. stroj št. 3 v česalnici 14. na 3 strojih v čistilnici PP 15. mikalnik št. 4 v mikalnici 16. pokončni rahljač in cevi do mikalnikov v mikalnici PP 17. mikalnik in naprej po kanalih do filtrov v mikalnici PP 18. grobi flyer v PP 19- flyer št. 3 v PP 20. kanal za hlajenje elektromotorjev v P I 71. lonec mikalnika št. 4 v mikalnici 72. peč za sušenje cevk v stročnami 73. kanal za električne kable v PP 74. pnevmafil-stroj št. 5 v P III 25. flyer št. 3 v PP 26. stroj št. 2 v česalnici iskra od mikalnika iskra od elektromotorja nova obloga odvržen cigaretni ogorek iskra od navitja oz. trdega predmeta trenje ležaja iskra od jermenice iskra iz elektromotorja drsenje ležaja kratek stik na elekt. instalaciji električna peč (vklop) okvara stroja — lom propelerja (veternica) iskra iz ventilatorja neugotovljen navit bombaž na trgalnem valju — trenje železni predmet — iskra iskra iz mikalnika kratek stik ni ugotovljen iskra pri varjenju ni ugotovljen iskra iz elektromotorja kratek stik iskra od motorja — raztrgana mreža neugotovljen zamašen ventilator — treme COz — 2 kom. in 1 kom. prevozni 60 kg gasilni aparat S-6 — 1 kom. voda voda jeklenke COz, aparati COz 3 kom. in voda voda aparat: COz — 1 kom. aparat: COz — 1 kom. S-6 — 2 kom. aparat: COz — 1 kom. S-6 — 2 kom. aparat: COz — 1 kom. voda aparat: COz — 1 kom., voda aparat: COz — 1 kom. aparat: COz — 6 kom. 60 kg — COz prevozni in 2 na vodo voda aparat: COz — 3 kom. COz prevozni 30 kg aparat: COz — 9 kom. voda iz hidranta aparat: COz — 1 kom. aparat: COz — 1 kom. aparat: COz — 1 kom. voda aparat: COz — 1 kom. na vodo 2 kom. aparat: COz — 2 kom. aparat: COz — 1 kom. S-6 — 1 kom. S-6 — 1 kom. Vitka linija in prehrana Ne samo današnja estetska merila, pač pa tudi medicinske ugotovitve zahtevajo primerno težo. Prevelika telesna teža namreč razen, da pogrša in postara človeka, ustvarja tudi nevarnost za razne bolezni. Naj omenim samo srčne bolezni, sladkorno bolezen, bolezni ožilja, itd. Kljub temu pa raziskave kažejo, da vsaj 20% prebivalstva že po -tridesetem letu preveč tehta in da postaja debelost takordkoč množična bolezen. Ohranitev primerne teže je torej izredno pomembno vprašanje, ki ga je mogoče najuspešnejše reševati s pravilno prehrano. Kadar je -teža že prevelika in želimo shujšati, naj bo dieta taka, da zagotavlja 1000 do 2000 kalorij dnevno. Seveda pa je za ohranitev vitkosti potrebno -tudi dovolj gibanja ali hitre hoje na svežem zraku. Zanimivo si- je ogledati razpredelnico, ki kaže število kalorij, ki jih vsebuje 100 gr živila: živila kalorije živila kalorije sveže mleko smetana sir emen-tal parmezan jajce bel kruh navadne -testenine jajčne testenine riž koruzna moka nemastna govedina mastna govedina teletina svinjina jagnetina cvetača špinača paradižnik sveže gobe suhe gobe jabolka hruške marelice breskve češnje grozdje pomaranče mandarine limone banane fige piščanec 62 jetra 139 410 možgani 155 404 jezik 163 377 vampi 78 75 nemastna šunka 170 285 mastna šunka 420 358 salama 460 383 skuše 166 344 kalamari 68 357 grah 72 100 svež fižol 139 334 suh fižol 312 151 krompir 67 399 korenje 46 102 beluši 20 18 slive 59 15 melone 30 22 jagode 36 40 orehi 721 309 mandelj! 576 46 lešniki 544 39 dateljni 304 35 sladkor 410 74 med 301 42 grenlka čokolada 570 78 mlečna čokolada 541 33 marmelada 225 12 maslo 758 86 rastlinsko olje 891 64 slanina 875 198 margarina 790 Spodnja tabela pa prikazuje idealno telesno težo za ženske. Pod vsako skupino so navedene tri teže. Navajamo primer, kako boste -lahko glede na zgradbo vašega telesa določili svojo težo. Npr.: stari ste 20 let, visoki 165 cm in drobnih kosti, zato" naj bj bila vaša teža 53 kg. Ce bi bili nekoliko močnejših kosti, bi vam ustrezala srednja teža t.j. 59 kg, če pa bi bili zelo močnih kosti, ste lahko -težki 66 kg. višina v cm 155 158 160 162 165 186 ________________leta________________ 15 20 25 30 teža v kg 45 48 50 54 55 60 46 49 51 55 58 61 47 50 53 56 59 63 49 51 54 57 61 64 50 53 55 59 63 66 52 55 58 61 65 68 49 50 55 56 61 62 50 51 56 57 63 64 51 53 57 58 64 66 53 54 58 60 66 67 54 56 60 62 67 69 56 57 62 63 70 72 Prav gotovo pa ni treba posebej opisovati, da je zunanji izgled žene res dovršen takrat, kadar polaga dovolj pažnje tudi umivanju in čiščenju zob, negi -las, primernemu ličenju in solidnemu oblačenju. Še enkrat naj poudarim, da si velikokrat z malo denarja in nekoliko več dobre volje, domišlije -in okusa lahko ustvarimo zelo čeden videz. Ta pa daje občutek samozavesti, in dostikrat tudi voljo do dela. S. P. REBUS Spomin na stari most ss L IZBRANE MISLI Porabi vedno dinar manj, kot zaslužiš! Človek, ki v življenju ni storil nič drugega kot to, za kar je bil plačan, je storil tako malo, da niti svojih prejemkov ni zaslužil. V proizvodni hali tovarne konfekcije v Pirotu visi sledeča parola: »Samo na pametno vprašanje lahko dobiš pameten odgovor.« Starega mostu ni več. Lahko bi mu rekli celo »star Lilijan«. Saj je bil menda star sto in še nekaj let. Ko se jc v njegovi bližini pojavil novi, lahko bi rek-Ii »mladi most«, je stari vedel, da je upokojen. Pa ne samo to, vedel je, da se bo moral umakniti pred novim. Saj so ga že zasmehovali in hvalili samo novega. Kljub temu, da je sto in več let dobro služil svojemu namenu. življenje obeh bregov reke Save je -teklo preko njega. Vsakomur je omogočil, da ga je izkoriščal v svoje dobro. Ni bil razkošen, vendar dober, uporaben, star sto in še nekaj let. Omagal je. Ob slovesu so se mu z novega, lepega mladega mostu nekateri smejali. Marsikateri pa je imel tudi dobro besedo zanj. Tudi slikali so ga, da bodo imeli -naši zanamci spomin na njega. Ko so ga razdrli, je bilo verjetno še kaj uporabnega, nekaj -pa so -ga odnesli mrzli valovi reke Save, kate-rimje kljuboval sto in še nekaj let. M. M. OD 1. MARCA BOMO V SR SLOVENIJI UPORABLJALI NOVE RECEPTNE OBRAZCE Skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva v SR Sloveniji želi s tem doseči: — z avtomatsko obdelavo spremljati predpisovanje zdravil, — omogočiti strokovnjakom analize o potrošnji zdravil in učinkovitosti zdravljenja, — racionalizirati potrošnjo zdravil v okviru strokovnih doktrin, — vključevati se v sodobne postopke v obdelavi podatkov tudi na področju zdravstvene dejavnosti, —• uporabiti prihranjena sredstva za izpopolnjevanje osnovne zdravstvene dejavnosti. OBČANI, SODELUJMO V TEM POMEMBNEM PROGRAMU! — Ko iščemo pomoč v zdravstveni ustanovi, vzemimo vedno s seboj zdravstveno izkaznico ali odrezek o nakazani pokojnini. — Zaupajmo zdravniku, ki nam bo po lastni strokovni presoji predpisal najustreznejše zdravilo. — Ne obremenjujmo zdravnika po nepotrebnem za malenkosti, ker nanj čakajo še drugi, morda težji bolniki. — Recepte bomo prejeli v plastičnem ovitku, da jih nepoškodovane prinesemo v lekarno. — Recepta brez plastičnega ovitka pa ne prepogibajmo in ne zvijajmo. — Upoštevajmo nasvete in priporočila zdravstvenih delavcev, kajti tudi od nagega sodelovanja je odvisen skupni uspeh! Karnevalski posnetki V naftni krizi litijskega karnevala sta naše podjetje zastopali ekipi »Harem litijskega šejkata« ... in jahta »Christina« na vesla.