SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:	i Z« eelo leto predplafian 16 jld., za pol leta 8 rld., za «etrt leta i rld., h ¡sdss |
mesec 1 grid.40 kr.	v
V administraciji prejoman velja:	e Za cele leto 12 rld., za pol leta 6 rld., za «etri leta 8 rld., ta jeden meiec 1 rld. f
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. v»6 na leto. Poiamne Številke po V kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) »sprejema upravnlštvo in ekspedleija v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ullee it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo js v Semealikik ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dsm, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.

V Ljubljani, v torek 1. decembra 1896.
Letni It XXIV.
Vabilo na naročbo.
S I. decembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Vse leto Pol leta
15 gld. 8
četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
TJpravništvo „Slovenca". „M podstavi katoliških načel".
„Slovenec" je imel že večkrat neprijetuo dolžnost, opozoriti na napačne nauke, ki jih razširja letos „Učiteljski Tovariš". Toliko neprijetniše je, ker je „Tovariš" lepo število let v rokah zaslužnih dveh vrednikov, Andr. Praprotnika in Mat. Močnika, veliko koristil šoli in vzgoji. In sedaj? Bes ima na čelu sliko blagega škofa Slomšeka, duha Slomšek-ovega pa v „Tovarišu" letos ni. Vendar v št. 22. trdi, da piše na podstavi katoliških načel. Zberimo nekaj njegovih naukov in primerjajmo jih s — katekizmom.
1. „Tovariš" piše, da je Lombroso določil „tip hudodelnika". K hudodelnikom šteje vse ljudi, „pri katerih so stopile razne živalske strasti vsled atavizma zopet na dan." Beseda „zopet" hoče pač reči, da je človek te strasti že poprej imel, ko je
bil še žival-opica, iz katere se je razvil. To je prikrit darvinizem. Katekizem pa uči, da je človeška duša po božji podobi ustvarjena in da je volja k hudemu nagnjena vsled izvirnega greha. To nagnjenje k hudemu se da ukrotiti, „Tovariš" pa uči, da kdor ima posebno obliko glave, mora biti hudo-delnik, to je: nima proste volje. Torej tak človek ne sme biti kaznovan ne od Boga, ne od ljudi I
2.	Opisovanje „smrti, pekla in druge take šarlatanerije" je „Tovarišu" brez vse koristi, še celo škodljivo v obče, Sveti Duh pa govori: „Začetek modrosti je strah Gospodov." Kaj hoče namesto tega „Tovariš" imeti za začetek modrosti, ne vemo. Morda mu je znan izrek Diderotov: „Nevera je začetek modroslovja." A gorje svetu, če strah Gospodov ni začetek modrosti, potem je konec taki modrosti strah človeški, t. j. strah pred Človeštvom brez Boga! Spomnimo se groznih trenutkov in prizorov ob francoski prekuciji.
3.	„Tovariš" primerja avstrijske škofe „lisici", ker zahtevajo sonadzorstvo v šoli. Ali je to z a n i č. 1 j i v o nazivanje „na podstavi kat. načel", ki uč^, da smo dolžni spoštovati duhovsko in de-želsko gosposko. Ce „Tovariš" škofe tako sramoti, potem se pač zastonj pritožuje (gl. str. 255.), če kak kmet pravi, naj bi tega ali onegs učitelja „hudič vzel". Se kaj hujšega se je bati za učiteljstvo, če bo „Učiteljski Tovariš" spodkopaval avtoriteto škofov. Gotovo je gospod vrednik prebral in pomislil, predno je dal natisniti notico proti sonadzorstvu škofov, kmet je pa morda omenjene besede izgovoril v naglici ali pijanosti.
4.	Kar protestant Macaulay imenuje „rimska cerkev", katoliški „Tovariš" prestavlja z „Narodom" vred „klerikalizem". Res vreden bratec „Slovenskega Naroda"! Sploh je letos
v „Tovarišu" beseda „klerikalen", „klerikalec" stalen izraz za „katoliški", „katoličan", gotovo zato, ker piše „na podstavi katoliških načel".
5. Po vsem tem se ni čuditi, ako „Tovariš" indirektno priporoča socijalno-demokratsko glasilo „Svobodo". V št. 16., kjer omenja, da je ta list priobčil članek „Najnovejše gibanje v učitelj-stvu", pristavlja: „Priznati moramo odkrito, da tako simpatiško pisane besede o učiteljstvu že davno nismo čitali." Gospodu vredniku torej zadostuje, da imajo soeijalni demokrati le simpatiško besedo o učiteljstvu. Naj jim je vera zasebna stvar, naj jim je cesar deveta briga, naj človeštvo tirajo v anarhizem, vendar so podpore vredni, ker imajo za učiteljstvo lepo besedo!
S tako pisavo gospod vrednik „Tovarišev" ni osamljen. Gospod Dimnik ima na svoji strani tudi poslanca Višnikarja, ki obžaluje, da se „nekateri kratkovidni gg. učitelji .. . naudušujejo za nazadnja-štvo in temo." To so taki gg. učitelji, ki nočejo vedno nasprotovati duhovščini, ker menijo, da se da največ storiti za vzgojo mladine in za gmotni napredek ljudstva v slogi z duhovščino. Taki so bili tudi vzorni učitelji: Močnik, Praprotnik, Tomšič in drugi.
Da ni osamljen gospod Dimnik, kaže zaupnica, ki jo je dobil že od dveh učiteljskih društev, iz kranjskega okraja (predsednik Dr. Cesnik) in iz Ljubljane (predsednik c. kr. okr. šolski nadzornik Andr. Zumer). Pomenljiva je zaupnica ljubljanskega „slovenskega učiteljskega društva", ker ima 700 udov, kakor „Tovariš" poroča, in ker odbor „izjavlja, da se popolnoma in v vsakem oziru strinja s pisavo „Učit. Tovariša". Torej odbor tega društva odobrava darvinizem. Trdi, da človek, čegar glava ima posebno obliko, mora biti hudodelnik, ta-
U j™
Brodnik.
(Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de la Grange; prevel Ivan Čestimir.)
Prvi del. Valerija.
II.
Valerija.
(Dalje.)
Ko se je Decij Fulvij ločil od brodnika, napoti se k podnožju Aventina. Ko obstane na pragu čedne hišice, odpre vrata in stopi na hodnik. Na hodniku je bil naslikan velik ovčarski pes in nad njim napis: „Čuvaj se psa." S hodnika se je prišlo v notranje prostore skozi dvojne, vrata; pri jednih je stal sluga, ki se, opazivši patricija. prijazno nasmeje in, kazoč na široke mramorne stopnice, reče:
„Gospo najdeš gori v belej sobi, kjer navadno sprejema goste."
Patricij se poda po stopnicah, stopi v dvorano in se ustavi na pragu sobe, ki so jo imenovali belo, ker je bila belo pobarvana. Na stropu so bile naslikane razne ptice, tlak pa iz belega mramora je seval ko zrcalo. V sobi r ~ da ni bilo onega sijajnega pohištva, ki se nahaja pri patricijih, zato pa je bilo vse v najlepšem redu.
Sobo razsvetliuje svetiluica iz čistega belega mramora. Po sobi pa se sprehaja že priletna gospa
dostojanstvene postave in se zabava s pletenjem. Oblečena je v haljo iz sive tkanine, obrobljeno s črnimi trakovi; okolu vrata pa nosi srebrno svetinjo, na katerej visi lesen križec.
Ko gospa začuje korake, dvigne glavo, privzdigne desno roko nad oči, da jih zavaruje pred svetlobo, in ko spozna patricija, reče smeječ se:
„Dobro došel, Decij Fulvij; že sem mislila, da si pozabil pot do mojega stanovanja."
„Nočem se izgovarjati, da te že toliko časa nisem obiskal," reče Decij in se vsede k gospej.
„Jaz se šalim, Decij; ti pa veš, da radostno vsprejmem v svojej hiši zapuščene sinove. Ti si pošten mladenič. Hijeronim mi često pripoveduje o tebi in tudi jaz vem, da nisi tak, kakor tvoji vrstniki, ki ljubijo ničevne in grešne zabave."
„Nisem vreden tvoje pohvale, Azela," ponižno pristavi mladenič.
Za hip umolkneta oba, dokler Azela ne pretrga molka:
„Čas ti gotovo hipno minjeva, ker ga dobro uporabljaš."
„Ne vedno, kajti učenje rimskega prava ni niti tako lahko, niti tako prijetno, kakor se ti dozdeva. Včasih se mi um sred prašnih rokopisov zmede tako, da cvet svoje mladosti smatram kot visoko starost."
Azela dvigne oči od dela in živo pogleda mladeniča, le-ta pa nadaljuje:
„2e sem se naveličal živeti sam samcat. Da je kdo pri meni, ne bilo bi mi tako težko. Tovariši me zasmehujejo vsled moje resnobe in vsled tega se jih meram oprezno ogibati. Človeška potrpežljivost more podleči; jaz pa sem človek, ne angelj. Razgovor s Hijeronimom me ohrabri in mi ublaži srce; toda ni mi dopuščeno, biti vedno v njegovi družbi. Vse se me ogiba. Danes zvečer sem ponudil ubogemu brodniku svojo hišo, a ou mi je prošnjo odbil."
„Družba ubozega brodnika bi te ne utešila dovolj," pripomni Azela, smeječ se.
„Varaš se, kajti on govori ko modrijan."
„Kje si ga spoznal?" vpraša Azela.
„Pred dvema letoma sem ga videl prvič. Prepeljal me je preko Tibere z neko gospo in dečkom. Niti jednega, niti druzega nisem poznal. Deček se je igral in padel v reko. Hotel sem ga rešiti, toda brodnik me preteče. Plane v vodo in ga srečno izvleče na breg. Gospa hoče brodnika nagraditi, toda on odbije vsako nagrado. Od onega časa sem ga ljubim. Njegova družba bi mi bila prijetna, toda on jo odbija, — in tako mrram živeti osamljen ko do sedaj."
„Tvoja mati je srčno želela, da se posvetiš Bogu; ker pa nimaš poklica za duhovski stan, izberi si krepostno družico in z njo deli težave življenja.
kemu šola ne pomaga. Odbor ljubljanskega „slovenskega učiteljskega društva" torej tudi primerja škofe lisici in pozdravlja z „Učit. Tovarišem" vred soci-jalne demokrate, dasi je njim vera zasebna stvar, sedanji šoli pa vsaj na papirju dolžnost, vzgajati versko-nravno itd. Gotovo pride še več tacib zaupnic, saj jih „Tovariš" res zaslužil
Najlepše pri vsem tem pa je, ker „Tovariš" meni, da duhovniki odobravajo njegovo pisavo. Pravi namreč, da „večina duhovnikov obsoja" pisavo našega „Slovenca", ker kaže zmote, pogubne šoli in vzgoji. Duhovniki torej naj bi odobravali atavizem, spodkopavanje škofje avtoritete, socijalno demokracijo 1
Morda poreče kdo: saj ni tako strašno biti na strani „Učit. Tovariša", saj proslavlja blage, verne učitelje (n. pr. Andreja Praprotnika), saj ima vsaka njegova številka na čelu sliko nepozabnega škofa Slom-šeka. Toda če bi samo na take reči gledali, potem moramo biti vneti tudi za socijalne demokrate, ki imajo za svojega „sodruga" ne le kakega škofa, ampak Odrešenika samega. To slepilo jim je potrebno, da privabijo s Kristusovim imenom priproste ljudi k sebi. To je že stara navada. Znani brezverec Volter je tudi podobno prakticiral. Naravnost je rekel svojim ljudem: „Naveličal sem se že ved-nega poudarjanja, da je dvanajst ljudi razširilo krščanstvo. Jaz hočem pokazati, da je jeden zadosti, uničiti krščanstvo." V ta namen je deloval vse svoje življenje. Zraven tega pa je slepil ljudi. Vabil je tuje menihe v Ferney, kjer je bival in kjer je na svoje troške postavil cerkev z napisom: Deo erexit Voltaire (Bogu postavil Volter). Opravil je spoved in o Veliki noči šel slovesno v cerkev. Ko je 1. 1776 tako prejel sveto obhajilo, se je osmelil celo in pridigal zbranemu ljudstvu o tatvini. Pri tem se je obračal posebno proti nekemu kmetu, ki ga je imel na sumu. Pošteni ljudje, ki so dobro poznali brezverca, so se ga zavoljo božjih ropov še bolj ogibali, somišljeniki pa so mu očitali strahopetnost. A odgovoril jim je, da z volkovi se mora tuliti. Ako bi bil v Indiji, da bi pa hotel umreti s kravjim repom v roci.
In s novo besnostjo je jel sramotiti katoliško cerkev. Tak je bil ta veliki svetnik vseh liberalcev. Ne upamo si trditi, da „Tovariš" hoče slepiti s Slomšekom i. dr. Vendar toliko časa mu ne moremo verjeti, da piše na podstavi katoliških načel, dokler njegovi nazori niso v soglasju s škofi, ki so s papežem v zvezi.
Državni zbor.
Dunaj, 30. novembra.
Zbornic» nadaljuje razpravo o uravnavi plač vseučiliških profesorjev.
Posl. dr. Baernreither naglaša, da ni nasprotnik zakonu in priznava potrebo zvišanja plač. Strinja se tudi z izjavami naučnega ministra glede Thunove reforme. Na vsak način pa se mora vprašanje o kolegnini ločiti od plač. Govornik želi, da bi se posebno za juriste opustilo nekaj kolegij, da morejo poslušati tudi druga, n. pr. zgodovinska in modroslovska predavanja. Vprašanje o kolegnini bi moral rešiti poseben odsek, ne pa proračunski. Govornik pravi, da je bolje, če so vsled kolegnin profesorji odvisni od slušateljev, kakor pa od naučne uprave, zato je govornik za kolegnino.
Dr. G r o s s naglaša, da ima večkrat kak soli-citator ali pa kemik v tovarni boljšo plačo, ko vse-učiliški profesor. Ce se kolegnina podržavi, odvisni bodo profesorji od naučnega ministra, vseučilišča padejo na stališče srednjih šol in s tem se prepreči tudi vnanjim profesorjem pot v Avstrijo.
Posl. dr. P i q t a k obširno razpravlja solnčne in senčne strani kolegnin ter pride do zaključka, naj kolegnine ostanejo. Govorili so še protigovornik Suess, zagovornik Kaizl ter poročevalec Milevski, na kar se je sklenil prehod v nadrobno razpravo. Debata se na to zaključi.
Posl. P a c k k predloži predlog glede preosnove dopozitnih blagajn.
Prihodnja seja jutri.
David Starčevih redivivus.
Iz Zagreba, 17. nov.
Ko je dal sedanji hrvatski ban brez dozvolitve hrvatskega sabora prenesti iz hrvatskega arhiva na Bkrivej mnogo važnih spisov v ogerski arhiv v Budimpešto, vnela se je vsled tega ostra razprava v saboru. Med banom, Davidom St&rčevicem in dr.
Tuškanom nastal je hud prepir, a ko je izustil ban neke ta ves hrvatski narod razžaljive besede, vzdignila se je vsa opozicija ter sahtevala zadovoljščino. Pri tej priložnosti se je celo, kakor so neki trdili, dotaknil David Starčevič bana ter ga v sabornici insultiral, da je moral, obdan od svojih privržencev, oditi iz sabornice.
Nasledki tega dogodka so bili za Davida Starčevima in za dr. TuŠkana vrlo žalostni. Oba sta bila obsojena. Dr. Tuškana so obsodili radi krive prisege, ker je trdil, da je David Starčevič bana zares udaril. Davidu Starčeviču pa so neki dokazali nekakšne nerodnosti v njegovej odvetniški pisarni. Oba moža sta bila na ta način zgubljena za politično življenje.
Med tem je preteklo deset let. Ban se je med tem učvrstil na banski stolici ter obdal z verno četo svojih privržencev. Število opozicije se je vedno manjšalo, le malo krdelee se je vzdržalo na levej strani saboinice, kjer je junaško branilo pravice hrvatskega naroda. Ali tudi to krdelee je v najnovejšem času oslabelo vsled brezumnega prepira za prvenstvo, odkar je umrl vodja stranke prava dr. Anton Starčovič. Se pred svojo smrtjo je izobčil iz svoje stranke Davida Starčeviča, češ da se ne klanja dr. Franku, ki je prevzel že pred smrtjo osnova-telja stranke neko vodstto v opoziciji. David Starčevič se gotovo ni za to mnogo menil, ker je bil prepričan, da ga ni njegov sorodnik po svojem prepričanju izobčil, marveč po zahtevu svojega mentora Franka.
In glej, kaj se zgodi? Ravno v onem volilnem kotaru, kjer je bil pokojni Anton Starčevič izvoljen za poslanca, proglasili so volilci zdaj jednoglasno Davida Starčeviča za svojega zastopnika na hrvatskem saboru. Narod gorskega kotara se ni oziral niti na Franka niti na vlado, nego je po svojem prepričanju glasoval za moža, o katerem vč, da je za svoje pogumno ravnanje, ko je branil pravice naroda hrvatskega, moral pretrpeti hudo kazen. Da dobi zato vsaj neko zadovoljščino, poverili so mu saborski mandat, da začne iznovič svoje domoljubno delovanje.
Dr. Frank se je mogel zdaj prepričati, da se narodu studi poznata njegova borba za prvenstvo in da pozna le jedno opozicijo, ki gre složno v boj ter tudi sijajno zmaga. Narod hrvatski v tem kotaru je pokazal, da je neomahljiv v svojih nazorih. Oni hočejo imeti v saboru poslanca, ki je tudi neomahljiv Hrvat ter zna braniti pravice svoje domovine. Vladi je seveda stalo do tega, da se prepreči izvolitev vsakega opozicijonalnega kandidata, a tega pa še posebno iz zgoraj navedenih razlogov. Ali vse ni nič pomagalo.
Davidu Starčeviču ni bilo dozvoljeno po kotaru hoditi razun v spremstvu dveh žtndarjev. Taki spremljevalci mn seveda niso bili všeč, pa je raje vstal doma. Na dan volitve je bilo po vseh krajih polno raznih čuvarjev varnosti, posebno pa v Delnicah, kjer se je vršila volitev. Narod Bam ni dal govoriti svojemu poslancu rekoč: „Kar bi Vi nam mogli iu smeli povedati, to sami dobro vemo, kar pa ne smete povedati, to le predobro čutimo vsi". In prav so imeli, kajti oblast pazi pri takih priložnostih na vsako besedo, ki jo izusti kandidat, in radi malenkosti bi se mogla volitev vstaviti. In če ravno je bil ves službeni aparat po komu ter silil med vo-lilce, vse je bilo zastonj. Jednoglasno so si izvolili Davida Starčeviča, kajti vladin kandidat je že na početku volitve odstopil, ker je videl, da tukaj tudi največi službeni pritisek na volilce nič ne izda.
Smešno je, kar trdijo uradni časopisi, da je opozicija razvila pri tej volitvi ves svoj terorizem. Kako bi ga bila mogla razviti, ker prosti narod nima za to niti nobenih sredstev. Saj je redarstvo v rokah le javnih oblasti. Za njih delajo občinski stražarji kakor tudi ostali redarstveniki. In kako bi se mogel narod protiviti oblasti, ko se niso smeli ni trije volilci nikjer skupaj pokazati. Ves tako zvani navidezni terorizem je bila divna sloga in pravo pošteno prepričanje nepokvarjenega naroda, da se bori za pošteno stvar. Bode li hrvatski narod tako složen pri bodočih volitvah, potem mu ne bode naškodilo nobeno nasilje, ki se le prerado pojavlja prigodom volitev ne od naroda, marveč od protivne strani.
Radovedni smo, bodo li izvolitev Davida Starčeviča v saboru verificirali. Verjetno ni, ker omenjeni poslanec ni unešen nikjer v volitvene listine. Ali pravijo, da sedi v saboru tudi jeden poslanec od večine, ki ni razpisan v nobenem volilnem zapisniku. Po tem takem moral bi se tudi David Star-
čevič verificirati, ako ne bodo dali dotičnemn odboru kakšni viši obziri povoda, da sklene protivno. Vsekako pa je ta volitev čuden dogodek v našem političnem življenju, da daje narod zadovoljščino onemu, ki je bil pregnan iz sabora, in Bicer v ouem času, ko se maje stolica onemu, radi katerega je dotični poslanec moral trpeti.
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. decembra.
Zaupni shod nemških liberalcev na Moravskem. Svojedobno smo že omeuili na tem mestu, da so nameravali kolovodje moravskih nemških liberalcev prirediti zaupni shod, na katerem bi se posvetovali, kako rešiti „nemški in liberalni značaj Morave". Sklenilo se je prvotno, da se vrši ta shod koncem minulega meseca. Toda radi „neizogibnih" ovir se ta sklep ni mogel izvršiti iu se vrši še-le 8. t. m. in sicer v „nemškem" Brnu. Na dnevnem redu je poleg razgovora o sedanjem notranje-poli-tičnem položaju tudi razprava o razpadu zjedinjene levice ter o pripravah za bližnje deželno zborsko zasedanje. Samo po sebi je umljivo, da se bode na tem shodu z vso silo udrihalo po „narodno-poiitič-nem rogoviljenju", ki se posebno v zadnjem času razvija s češke strani po gesln: „Svuj k svemu". Kakih pet dnij pozneje se pa snide v Olumucu nemško-nacijonalna ljudska stranka, ki se bo pečala z isto tvarino, poleg tega pa tudi izrekla sodba nad protisemitskim gibanjem. Nemški liberalci menda že prav dobro čutijo, da imajo pod seboj vroča tla in bi se radi rešili iz vladajočih razmer, a se jim na ta način ne bode posrečilo. Pravična krščanska in slovanska stvar mora povsodi zmagati in tako se zgodi prej ali slej tudi na Moravi, akoravno napno najskrajneje sile.
Nov rusinski dnevnik. Pričenši s 14. decembrom prične izhajati nov rusinski dnevnik z naslovom „Ruslan" v obliki dunajske Židinje „N. Fr. Presse". Ta dnevnik bo glasilo gališke vladne stranke, kateremu bodeta načelovala poslanca Barvinski in Wachnianin. Poleg novega lista se UBtanovi tudi nova minska kazina za inteligenco Barvinskega barve. Gališki narod nima gotovo ničesar pričakovati od takega lista, ki bo zagovarjal samo vlado in poljske žlabčiče, kakor tudi sedanji, ljudstvu škodljivi zistem.
Košutova stranka na Ogerskem je še-le sedaj zasledila svoj pravi poklic. Pri zadnjem posvetovanju je namreč izjavil njeni vodja Franc Košut, da se bode od sedaj zanaprej njegova stranka najodločneje borila zoper vse, karkoli je proti interesom naroda, in da je pripravljena s podvojeno močjo vztrajati v opoziciji, tem bolj ker ostale opozicijo-nalne stranke niso toliko močne, da bi mogle same izvršiti težavno nalogo. S temi besedami je načrtal vodja Košut poslovni program svoje stranke. Kaj tacega si Banffj gotovo ni domišljal in gotovo gleda debelo s svojo večino vred, kako stranko je oskrbel z mandati! Le škoda, da so vse opozicijonalne stranke mnogo preslabe, da bi mogle doseči kak vspeh.
Vladna zmaga v Bolgariji. Minulo nedeljo so se vršile splošne volitve v skupščino. Volitve, naj si bodo katerekoli vrste, se vrše v Bolgariji po skoro ravno istem receptu kakor na Mažar-skem. Vlada mora prodreti, naj stane kar hoče. Akoravno vprizore opozicijonalne stranke še tako strastno agitacijo, ne morejo vkljub temu doseči ni-kakega vspeha, kajti vladi je na razpolago sredstvo, ki na mah spremeni „prepričanje" volilcev, namreč policija in vojaštvo. Koder pa ta dva faktorja posredujeta pri volitvah, je gotovo zmaga na oni strani, na kateri so puške in bajoneti. Vsled tega se nikakor ne smemo čuditi, ako so bili zaman vsi napori opozicije, katere voditelji Gankov, Grekov, Ra-doslavov in Kararelov so vsi propadli. O izidu volitev še nimamo natančnejega poročila, le toliko se je uradno sporočilo, da so z veliko večino izvoljeni vsi ministri, da ima opozicija velikansko izgubo, kajti njena moč obsega komaj petino vseh poslancev, ter konečno, da se je vršila volitev „z neznatnimi izjemami v največjem redu in miru". Kako resnična je poslednja trditev, si lahko mislimo; puške in bajoneti gotovo niso pripomogli k vzornemu redu. Sploh pa so došla poročila iz zasebnih krogov, ki govore o številu ubitih in ranjenih, prav kakor na Mažarskem. Vsega tega bi gotovo ne bilo, ko bi Be ne bilo delalo z silo in orožjem za vladno zmago. Razsodno ljudstvo pač ne more biti veselo usiljenih zistopnikov.
Francoski socijalistični vodje so jo minulo nedeljo prav dobro skupiti za svojo modrost. Poslanec Jaurès ter njegovi zvesti pristaši Mille-rand, Viviani, Vaillant, Pelletao, Déjeante, Chauvin in drugi vplivneji socijalisti podali so se v Carmaux, da bi priredili tam nekak volilski shod. No, volilci jih niso vsprejeli s posebnim veseljem, kajti spomnili so se, da so jih ravno ti možje prav pošteno opeharili, ko so jim obljubovali, da ustanove v tem kraju steklarno, a jim te obljube niso izpolnili ter ustauovili „delavsko" steklarno v Albi, kjer koristi jedino le „pravim" socijalistom. Spominjajoč se tega „slavnega" čina, so jih hoteli že pred mestom spodobno zavrniti in jim pokazati, da so že siti njihovega „prijateljstva". V prvem hipu jih je še rešila policija večjih neprilik in pod njenim varstvom so srečno dospeli v najeto dvorano. Prvi je nastopil vodja Jaurès, toda navzoče ljudstvo je zagnalo tak vrisč, da ni mogel nadalje. Njegovi sodrugi so hoteli poslušalstvo s silo prisiliti, da posluša govornika, ter hoteli to doseči z gorjačami. No, to se jim ni obneslo, akoravno je ondotno prebivalstvo v obilni meri potrpežljivo, in začel se je pretep, ki je imel za socijalistično gardo zelo slabe posledice. Policija je aretovala nad 50 rogoviležev, mej temi „prvobo-jevnika" Chauvina. Pri tej priliki je ubožno delavstvo dovolj jasno pokazalo, da se ne da slepariti od nikogar. Zraerneji listi po pravici obsojajo postopanje Jaures-a in njegovih privržencev, hvalijo pa vladne korake v tej zadevi. V zbornici bo seveda zopet malo nevihte, poraženi bodo pa, vsaj moralno, socijalistični kolovodje. Prav jim !
Slovstvo.
Knjige „Družbe *▼. Mohorja".
(Ocenili Ciriliki.)
III. Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1897. Letošnji koledar se odlikuje pred svojimi predniki po mnogovrstnih in mnogoštevilnih spisih. Bazven koledarskega dela in imenika družnikov nam podaja na 80 straneh prav mnogo lepega in zanimivega berila, zlasti pesmic in povestij — najbolj priljubljenega berila.
Prvič nam letos podaja koledar zbirko pesmic pod naslovom : „Sijonski glasovi". Vse pesmice, — zložila sta jih vrla pesnika M. Opeka in A. Medved, — so verskega značaja. V prav lepej obliki nam kažejo vzvišene verske resnice in nam s tem blaže srce in povzdiguje duha k Bogu.
Nabožne vsebine so tudi na str. 8. in 26. pri-občene „Božične" in „Pobožne pesmi", ki jih je Janko Barlè nabral po Beli Krajini. Izvrstna misel je to, da se prelepe, mej prostim ljudstvom raztresene pesmiee tem potom razširjajo mej narodom ; jezik seveda ni pismeni ; zato ne kaže ljudstvu dajati preveč takih pesmij, a najlepše se naj ohranijo, ker po vsebini mnogokrat daleč nadkriljujejo umetne pesmi, katere so često po jeziku krasne — po vsebini slama.
Epično pesništvo zastopa „Pokorščina" (zl. Josip Kržišnik), ki slavi ubogljivega brata Evsta-hija, didaktično pa „Besje in biije" (zl. A. Medved).
Daljšo povest nam je napisal Peter Bohinjec in jo naslovil: „Nevednost in sleparstvo". — Premeteni berič Martin pripravi z lažmi in slepili trmoglavega in nevednega Matevža Klepca do tega, da proda svojo kočo bogatemu mlinarju Štulcu ; pri tem delu pa si prislepari 50 gld. — Pripovedanje je prav živahno. Sleparstvo se kaže prav očitno ; vendar je dobro rešen nravni značaj povesti.
Krajša povest : „Stričeva dedščina" (sp. J. Kle-menčič) ima to-le vsebino : Iglar, ubog krojač, podeduje po svojem stricu, skopuhu in oderuhu, zelo veliko svoto denarja. Nenadno bogastvo pa ga ne omami. Sezida hiralnico in jo podari občini kot zavetišče za onemogle starčke. — Jezik je lep, namen pisateljev še lepši.
Znani pisatelj Anton Koder se je letos zopet oglasil v „Koledarju", kjer nam popisuje mične prizore iz svojih mladin let v sliki: „Spomin na staro mater".
Prav prijazna in zanimiva je „Pripovedka o cerkvi Matere Božje na Ptujski Gori" (sp. Pankracij Gregorec) ; manj ugajajo „Tri slovanske pripovedke", ki jih je nabral Ivan Steklasa.
Bazven pesniških proizvodov in povestij nam podaja koledar še celo vrsto poučnih spisov.
Vrlo zanimiv in poljuden je spis dr. Mih. Opeke: „Kaj je v Rimu o božiču lepega?" Pisatelj nam slika nekatere božične šege in navade v Rimu, govori o „Izveličarjevi zibki", „svetem Bam-binu", „otroških propovedih" itd. in sicer tako lepo, da nam srce nehote hrepeni iti v Rim, ogledat si vse opisane krasote.
Istotako poljudno in ob jednem zanimivo nam opisuje Ivan Šubic pradavne stavbe ua koleh in življenje nekdanjih mostičarjev v spisu : „Iz davnih dnij". Prav in hvalevredno je, da slavimo in častimo one može izmej naroda, ki so se mnogo trudili, da bi povzdignili slovensko ljudstvo tako v verskem kakor tudi v narodnem oziru in mu pridobili veljave mej sosednimi narodi. Ob jednem je vodil družbin odbor tudi čut hvaležnosti, da nam je podal življenjepise „treh umrlih odbornikov Mohorjeve družbe", namreč: prelata in stolnega kanonika Andreja Alijančiča, stolnega kanonika dr. Valentina Nemca in okrajnega šolskega nadzornika Gregorja Somerja. Vsi trije so pisani prav poljudno in v lepi obliki. — Istotako, d&, še bolj pohvalno se moramo izražati o daljšem življenjepisu prelata in stolnega dekana Frančiška Kosarja. — Izvestno bode ugajal tudi kratek življenjepis : „Major Andrej Komel pl. Sočebran" (sp. Sevničan).
Poučen in ob jednem zanimiv je znanstveni spis Fr. Hauptmana: „O strelovodu".
Anton Koblar nam kot družbin glavni blagajnik opisuje „Desetletno delovanje šolske družbe sv. Cirila in Metoda". Slovenci! podpirajmo radi in pri vsaki priliki družbo, ki skrbi zlasti za ustanovitev slovenskih šol na verski in narodni podlagi v onih krajih, kjer tujci preži na slovensko deco, da jo odtujijo Bogu in domovini!
P. Bohinjec nam podaja kratek „Pregled slovenske šmarnične književnosti", kanonik dr. Križa-nič pa zanimiv „Razgled po katoliških1 misijonih". Da bi se pač v torbico, ki je nastavljena koncem spisa, nabralo kaj več milodarov za krščanske misi-jone, kakor se je dosedaj I
Slovenskim ženam in gospodinjam v pouk je napisal Božidar Flegerič „Skrivnosti gospodinje Anke", t. j. spis, v katerem nam v obliki pogovorov podaja lepih naukov in lepih lastnostij, ki dičijo pravo krščansko ženo in gospodinjo.
Ako omenjamo še Prparjevo svarilo pred „nekaterimi nerodnostmi po kmetih", Podborškove „Gospodarske drobtinice", Lapajnetov pregled „slovenskih posojilnic in hranilnic 1. 1895", par ugank, skakalnico in rebus, dospeli smo do konca. Ko smo čitali suhe številke o posojilnicah, prišlo nam je pač na misel, kako potreben bi bil našemu ljudstvu strokovnjaški spis o narodnem gospodarstvu; zakaj preprosti bralec ne spozna iz številk ničesar; za našo gospodarsko organizacijo pa bi bilo neprecenljive vrednosti, če bi družba prinesla kak spis, ki bi ljudstvo poučil o pravem načinu, kako se more obraniti gospodarskega propada. Da bi pa bil opis res koristen, moral bi ga spisati mož krščanskih načel, izobražen v narodno-gospodarskih vprašanjih.
Slednjič še par besedij o jeziku.
V obče moramo reči, da so vsi spisi pisani v prav gladkem, lepodonečem slogu, poljudno in zanimivo tako, da bodo brez dvojbe ugajali vsem či-tateljem. Opomnili bi samo to, da so Mohorjani večinoma priprosti ljudje, in da se torej v Mohorjevih knjigah ne smejo nahajati izrazi, ki bi ne bili vsem razumljivi. Tako naj se pisatelji varujejo lokalizmov, še bolj pa tujk. Opuščajo naj se torej izrazi, kakor: hlišč (15), zahlideli so suhi vetrovi (56), hamice (66), skudelice (49), pomnež (66), zmecati (65), kronist (27) itd. Izraz „špirituval" (18) naj bi se takoj v začetku razložil; tako pa priprosti Čitatelji prav do konca ne vedo, kako službo je prav za prav opravljal Kos&r v mariborskem semenišču. Mnogi izvestno tudi ne bodo umeli pomena besedij: „Primicijo so mu služili..." (17). Kaj si neki priprosti bralci predstavljajo pri besedah : „Idealna slika" (27) 1
To pa so le malenkosti, ki prav nič ne motijo splošnega ugodnega utiša. Želimo samo, da bi nas družba sv. Mohorja še mnogokrat razveselila s tako lepim in mnogovrstnim berilom.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 1. decembra.
(Umrl) je danes zjutraj po daljši bolezni gospod Frančišek G e r d i n i č , e. kr. profesor na tukajšnji gimnaziji, v 49. letu svoje starosti. Pogreb bode jutri popoludne od hiše št. 20 pred škofijo. Bil je izvrsten učitelj, mož-poštenjak, blaga duSa. N. v m. p.!
(„Slovenska Matica".) S 1. decembrom t. 1. počeuši je pri „Sovenski Matici" vsak dan, izimši nedelje in praznike, uradna ura za stranke od treh do štirih popoludne.
(Z Vipavskega), 29. novembra: Pretečem teden je burja na cesti od Cola do Sturij tako nesrečno vrgla nekega hlapca, da si je nad členom zlomil nogo. Bevež menda ni poznal moči vipavske zimske burje, drugače bi se bil trdo držal voza, ne pa sedel na vozu ali pri konjih na lahko hodil. Bila je pa do sedaj le tako imenovana horvaška burja, ki je preveč mršasta. Naenkrat završi, te otepe od vseh strani, hoče vzdigniti, potem zasukati v stran. Posebno je neljuba, kedar dežuje, ker ne pomaga ne dežnik ne plašč. Le doma pod streho bodi takrat, in Se tja skozi vsako špranjo nosi tenke kaplje. Veliko močnejša je od nje prava severna burja, ki pre-kopicne raz ceste najtežje vozove. Zanimivo je gledati otroke, ko gredo v takem v šolo. Skrbno tišči učenec k sebi šolsko orodje, a ko zasliši bližajoči se šum, naglo počene na tla, glavo stisne med ramena, vskloni na prsi in le hrbet pokaže navalu. Ko pii pojenjuje, zvedavo nastavlja uho, se li bode še ponovilo ali ne, in v ugodnem slučaju je bliskoma kvišku, teče naprej, dokler ga zopet piskanje iz-za vogla ne prisili k tlem. Kakor žaba na suhem, tako si pomaga do svojega namena. Odrašeni se vi ne more posnemati otroka, zato ga pa zasuče kakor na plesišču, zapodi pred sabo, dokler ne dobi kakega varnega kraja, kjer se oprime in ustavlja navalu. Pa saj kateri ni sam skusil, bi ne verjel, zato raji opustim. Ce Vipavci nimamo snega po zimi, nam pa burja nadležnosti dela. A to dobro pa ima za našo dolino, da nam zrak izčisti, in trdno spiš po noči, če tudi se včasih hiša zatrese, in šipe v oknih vedno šklepečejo. Le 1 stopinjo nad ničlo kaže toplomer, a to stopinjo čutiš po vsem životu, ker ni suknje, da bi burji pot ubranila in vendar ni slišati, d» bi se kateri pri burji prehladil. Zato mi to botro, kakor je nadležna, veselo pozdravljamo, in marsikateri Vipavec je te dni vzdihnil: Oj, kje si bila, teta, po letu, da nam nisi pregnala vodenih oblakov!
(Tako res še nismo bili pri sv. maši.) Iz Vodic, 30. novembra. Zadnji „Domoljub" je prinesel pod napisom: „Tako še niste bili pri sv. maši", novico, da je ne daleč od mesta Liona na Francoskem privrela voda v cerkev na vernih duš dan in da se je mašnik peljal v čolnu k altarju, ljudje pa so bili tudi v čolnih pri maši. Tudi pri nas smo se malo začudeno gledali, ko začne prvo adventno nedeljo v cerkvi snežiti ravno začetkom desete maše. „Na, sedaj smo pa pod streho, kar smo tako želeli", tako sem si mislil, „pa vendar Bmo v snegu", Nas Vodičane posebno nesreča preganja. Zelo smo se veselili nove cerkve, ta dan pa je bilo treba pod novo, dobro streho razpeti dežnik. Cerkev namreč še ni obokana, in ker je močna burja pihala, je skozi strešno opeko zanašala sneg, ki je precej gosto padal v oerkev in pokril tla, klopi in altar za en palec na debelo. Mašnik je moral z omelcem sproti ometati mašno knjigo, da je videl brati. Od darovanja nadalje so držali štirje možje baldahin nad altarjem, da je mašnik mogel opravljati sv. daritev. Na svetu se vse prigodi I
(Žganju slovo 1) V nedeljo dne 29. novembra je v Idriji umrl nagle smrti 191etni mladenič Matej Tratnik iz Cekovnika pri Idriji. Prišel je k maši v Idrijo, pa zadržal se predolgo. Proti večeru je izpil naglo še nekaj brinjevca, na to zaspal v gostilni, a kmalu se vzbudil, ker je začutil silne znotranje bolečine. V par trenutkih bil je mrtev. Žalostno, tem bolj, ker je bil mladenič sicer pošten, varčen in nikdar pijančevanju udan. N. v m. p.!
(Iz Vrha pri Vinici.) Kakor javlja v Nevr-Yorku izhaiajoči slovenski list: „Glas Naroda" z dne 5. nov. t. 1. je v Bed. Jacketu, Mich. dne 29. okt.
Najbolje priporočena
ta preskrbljenje vseh
v korznem listu
zaznamovanih

Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera «dS^1
ponesrečil v rudokopu Pavel Kobe z Vrha štev. 3. V rudokopu je ubilo vrlega 26 let starega ml&denča.
(Nagla smrt.) Miooli četrtek zvečer ob polu 8. nri so našli posestnika Jerneja Dolenca iz Glinka pri Grosupljem mrtvega na vozu, ki se je bil ustavil pred krčmo Autona Galeta. Zadela ga je kap.
*
* i»
(„Apostolska občina".) Iz Dunaja se poroča, da se nahaja ondi — dosedaj še popolno neznana — verska ločina, ki šteje 400 udov in se zove .apostolska občina". Ima tudi svojo .cerkev", kjer se „verniki" zbirajo. NaČeluje „apostolski občini" „angelj" — to je službeni naslov — in pa „di|a-kon". Dostojanstvo „angelja" ima sedaj slamnikarski tovarnar Osvald Lindner, „dijakon" pa je tapetnik Julij Edelman. 18. pret. m. oznani „dijakon" Edel-man odlok „angeljev", da ste ženski Terezija Majer pa Marija Foler od hudiča obsedeni, in naj se ju ogibljejo vsi pravoverni udje. Izbacujenima pa to ni všeč, zato tožita „dijakona" in „angelja". Dne 25. t. m. je spoznal sodnik oba zatožeuca krivim razža-ljenja časti. „Angelj" mora plačati 25 gld. denarne kazni, „dijakon" pa 10 gld.
(Spreobrnil) se je dr. John Reus, dobro znani zdravnik v Neučestru, ki je bil prej prostozidar, po prizadevanju jezuita Bernarda Voughan. brata kar-dinalovega. — Povrnila se je v naročje sv. katoliške cerkve tudi Mis Florence Thompson, nečakinja protestantskega škofa Potterja v Novem Jorku. Sedaj biva v Floreuci.
Telegrami.
Dunaj, 1. decembra. Poroča se, da se poda presvetla cesarica incognito iz Welsa čez Monakovo in Pariz v južno Francijo.
Dunaj, 1. decembra. Poslanska zbornica je pričela v današnji seji nadrobno razpravo o vladni predlogi glede preosnove plač višješolskih profesorjev. Posl. Fuchs predlaga. naj se uvrste profesorji na duhovskih semeniščih v Solnogradu in Lincu mej profesorje pri teologičnih stolicah. Konečno obširneje pojasnuje razmere na teologičnem oddelku v Inomostu ter pobija včerajšnjo resolucijo posl. Suessa.
Dunaj, 1. decembra. Finaučni minister Bilinski je včeraj prisostvoval posvetovanju sladornih tvorničarjev ter jim naznanil, da se v kratkem predloži splošen kartelni zakon. Tvorničarji so seveda temu ugovarjali, ter izjavili, da predlože poročilo, iz katerega bo razvidno, da sladorna industrija brez drž. podpore ne more izhajati.
Budimpešta, 1. decembra. Poslanska zbornica je izvolila z 250 glasovi poslanca Deziderja Szilagjja znova svojim predsednikom.
Sredec, 1. decembra. Načelnik generalnega štaba, polkovnik Ivanov, je prevzel začasno vodstvo vojnega ministerstva.
Rim, 1. decembra. Včeraj je bila prva seja poslanske zbornice. Ministerski predsednik Rudini je predložil načrt zakona glede dovolitve apanaže v znesku jednega milijona za neapolskega princa, ter naznanil, da povrne ta znesek kralj iz zasebne blagajne. Posamni ministri so predložili razne predloge, mej drugimi budget, načrt glede preosnove armade in pogodbo mej Italijo in Tunisom.
Neapol, 1. decembra. Srbski kralj je odpotoval ob 11. uri 15 minut v Rim.
Hamburg, 1. decembra. Stavka tukajšnjih delavcev zavzema vedno večjo razsežnost. Števila vseh stavkujočih dotična komisija še ni mogla dognati. Dosedaj so našteli izvan dela 13.000 delavoev; mej temi je 8000 oženjenih s 17.000 otrok. Danes se je pričelo z razdelitvijo podpor. Samski delavec prejme po 8, oženjen pa po 9 mark na teden; poleg tega dobe poslednji še po 1 marko za vsakega otroka. Delavci menijo, da se vzdrže lahko na ta način tri do štiri tedne. Promet je popolno ustavljen. Delavci so mirni.
Carigrad, 1. decembra. Sultan je potrdil izvolitev monsign. Ozmaniana za armenskega patrijarha.
Proti revmatičnim bolečinam
uporablja se za vribanje bolečih telesnih delov antirrheumon lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta).
Cena steklenici 25 kr.	125 (60—40) 6
Umrli so:
28. novembra. Frančiška Žitko, zasebnica, 75 let, Kri-ževniške ulice 7, ostarelost. — Jožefa Mahorčič, gostija, 73 let, Dunajska cesta 14, kap.
30. novembra. Stanislav Zadnikar, pasarja sin, 1'/» mesec», Sv. Petra cesta 65, kron. želodčni in črevesni katar.
Meteorologično porodilo.
a a	öas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi		Nebo	* s8 . ■S 3 H •>
29	9. zvečer	740-8	-6-7	si.	svzb.	skoro jasno	
30	7. zjutraj 2. popol.	738 1 736 0	—10 5 -2.0	sr. sr.	svzh. jzah.	jasno n	0-0
Srednja malom.		včerajšnja temperatura			—8 3°, za 8-8° pod nor-		
Išče se zanesljiv, trezen, oženjen
konjski hlapec.
Več se izve v graščini Koloveo, pošta Mengeš.	779 3-1
t
780 1-1
Cerdinič Aleksandrina naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega brata, gospoda
Frančiška Serafina Gerdiniča
o. kr. gimnazljalnega profesorja
ki je po dolgotrajni mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 49. letu svoje dobe, danes blaženo v Gospodu zaspal.
Truplo drazega pokojnika se bode v sredo, dne 2. decembra 1896, popoldne ob 4. uri iz hiše žalosti, na Škofijskem trgu št. 20, odpeljalo na pokopališče k večnemu počitku.
Svete maše zadušnice brale se bodo v škofijski cerkvi v Ljubljani.
Pokojnik se priporoča blagemu spominu.
V Ljubljani, dne 1. decembra 1896.
Posebna naznanila se ne Izdajajo.
Najtopleje priporočam za
Miklavževa darila
754 13
svojo bogato zalogo igrač, raznega lepotičja in nagizdnega blaga. Vse po najnižjih cenah.
Fr. Stampfel
v LJubljani, Kongresni trg, Tonhalle.
€»i |»4»«fl I ■■ srn. želi vstopiti kot
prodajalka
v kakem manjšem mestu ali na deželi. 776 3—2 Ponudbe vsprejme upravništvo „Slovenca".
KS-
Krčmarji in zasebniki, kateri žele kupiti
pristna, naravna vina,
"S3!
obrnejo naj se do	781 15—2
Pavla Nponza
v Rovinju v Istri,
katori dii popolno jamstvo za pristnost njegovih vin. — Na željo vposlje vzoroe belega in „moscato rosa", terana in belega lsterskega vina.
JW Preč. duhovščino še posebej opozarja na svoja naravna pristna vina za uporabo pri daritvi sv. maše.
Prodaja materijala od knežjega dvorca.
Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni
stavbinski in drugi materijal,
kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Val. Aceetto,
654 62—50	zidarski mojster.
Novo urejena
lekarna pri Mariji Pomagaj
k
M. Leusteka v Ljubljani
Resljeva cesta št. 1 zraven mesarskega mosta
priporoča za zimski čas najbolj pripravno za ohra-njenje zdravja pristno čisto, sveže
MS-milisko rii olji s
dobrega, prijetnega okusa in lahko prebavljivo. —	Cena mali steklenici 50 kr., veliki steklenici I gld.
Ob jednem priporoča tudi zaradi izredno izvrstnega učinka najbolje poznato
Tnnno - oliiiiin
KBT tinkturo za lase
katera okrepSuje laslšče in preprečuje izpadanje l&s. — J8f~ Cena steklenici 50 kr.
^Zaloga vseh znanih preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po cenikih in časopisih, tu- in inozemskih špecijalitet, medicinskega konjaka, malage, ruma. vsakovrstnega čaja itd.
Razpošilja dvakrat na dan po pošti.

I> 11 Ii m j s k a borza.
Dn6 1. decembra.
Skopni državni dolg v notah.....
Skopni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4*......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4% ......
Ogerska kronska renta 4%. 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista ..........
Nemiki drl. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.
20 mark ............
20 frankov fnapoleondor)......
Italijanski bankovci ........
C. kr rekini...........
101 gld. 35 101 , 30
122 1U0 122 »9 939 361 119 58 11 9
45 5
70
75 20 10
60
95 85
76 53" 35 68
Dnč 30. novembra.
4* državne srečke I. 1854, 250 gld. . ,	144	gld.	—	kr.
5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	156	„	—	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........—	,	—
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	,	—	.
Tišine srečke 4%, 100 gld.......137	.	—	„
Dunavske vravnavne srečke 6%	181	—	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,	107	,	60	r
Posojilo goriškega mesta .... . ■	112	,	—	„
4% kranjsko deželno posojilo ...	99	„	25	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banket %	99	30	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . , 223	„	—	.
južne železnice .	17i	,	35	,
„ , južne železnice 6* . 127	r	75	„
, dolenjskih železnic 4%	99	„	50	„
Kreditne srečke,
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.....
Salmove srečke, 40 gld......
St. Gen6is srečke, 40 gld.....
Waldsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke........
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. • Akcije Ferdinandove sev. železn.. lOOOgl.st.' Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
. 198	gld	, 75 Iti.
1. 140		—
1. 18		—
. 22		_
. 69		75
. VI.	•K	_
. 60		—
22		75
153		_
t. 3377		50 .
. 418		— ,
. 93	-	50 .
60		—
. 83		85 ,
. 154		—
	„	62 ,
-mmeoM
Nakup in prodaja IS »»uko-mtnih dri&vnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitki Kalantna izvršitev naročil na borzi.
tfenjarničrta delniška družba
«9 .v ■ K It C U R"
Voilztili it. 10 Dunaj, llrillllltirctmii 74 B.
tB^C Pojasnila >JD> v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijtkih vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viiocega lorestovanja pri popolni varnosti ,J0~ ndloženth g'tavnlo,
*