DELOVNEGA LJUDSTVA LETO XXVn. ŠT. 1 PTUJ, 10. januarja 1974 CENA 1 DIN IZ VSEBINE: PRINAŠA KOMET KOHOUTEK NESREČO? Stran 6 V Ormožu ustanovljena SKZS Ustanovna skupščina samouprav- ne kmetijske 'zemljiške skupnosti (ZKZS) Ormož je bila v soboto pred letošnjim novim letom. Skupščina šteje 31 delegatov. Sestavljajo jo člani TOZD - kmetijski kombinat Ormož, TOZD - obrat za koopera- cijo, skupščine občine Ormož, občinske konference Socialistične zveze, krajevnih skupnosti in GG Mariborobf at Onnož. Te organizacije so tudi ustanoviteljice kmetijske zemljiške skupnosti. S to skupnostjo je tudi občina Ormož dobila učinkovit instrument urejanja in varovanja kmetijskih zemljišč ter pridobivanja novih obdelovalnih površin, kije zasnovan na zakonu o prometu s kmetijskimi zemljišči in nekaterih drugih tako imenovanih kmetijskih zakonih. Nadaljevanje na 2. strani,. Možnost vračanja? Občinski sindikalni sveti vsa- ko leto ob novoletnih praznikih pripravijo razgovore z našimi delavci, ki so zaposleni v tujini. Takšnega sestanka se je v Ormožu udeležilo samo 13 od nekaj nad 50 povabljenih. Kljub temu je bil pomenek o vpraša- njih, ki zadevajo našega človeka na delu v tujini živahen, pester in prijeten. Razgovora so se udeležili tudi predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Ormož ter zastopniki zavoda za zaposlo- vanje, zavoda za socialno zavaro- vanje ter banke. V razpravi je najmočneje prišel do izraza problem, da se nekateri naši delavci ne bodo mogh vrniti nazaj v tujino, ker jim dosedanji delodajalec, zaradi energetske krize ne podaljšuje delovnih pogodb. Tudi nekate- rih drugi, ki za sedaj še delajo v tujini, ker jim dovoljenja še niso potekla, nimajo zgledov, da bodo lahko ostaU na svojem delovnem mestu po poteku sedanjih dovoljenj. Prav zaradi navedenih dejstev so se naši delavci zanimali za možnosti zaposlitve doma in za razvoj občine Ormož kot take. jr IZ VSEBINE: Vpis v register je opravljen Stran 2 Kaj storiti, da občina Ormož ne bo na repu uspešnosti osnovnih šol Stran 3 Saj ni, res pa je .. ., Vinarstvo se utaplja v vinu; V Kijučarovcih so dobili novo tehtnico Stran 4 Sestavek z naslovom Uspeh velikonedeljskih lovcev govori o di\jem lovu Stran 5 Jože Marin je našel življenjsko moč pri ljudeh Stran 6 Pisma bralcev Stran 8 Spomini na ptujske zapore ter Vojna in zločini — dve naši novi nadaljevanki Stran 10 Dr. F. Brumen pričenja danes novo serijo sestavkov Obolenje žolčnika in žolčnih poti Stran 16 Test vaše poštenosti in križanka Stran 19 Je res vedno kriv moški ... in Peta doživi avanturo Stran 21 PrleSci Lujzek se je vrnil iz novoletnega potepanja in spet napohiil svoj rezervirani kot Stran 23 Kelčeve trojčke so praznovale prvi rojstni dan Stran 24 „DRAVA" GRADI ŠOLO V DORNAVI Gradbeno podjetje Drava je v mesecu oktobru pričela z gradnjo noYe šole v Dornavi. Že v prvem mesecu so opravili vsa zemeljska dela, tako da ,so v celoti pripravili teren za postavitev temeljev nove šole. Gradbeno podjetje Drava je že pred to gradnjo zgradilo več sodobnih šolskih objektov. Šola v Dornavi bo zgrajena v sodobnem — modernem stilu in bo imela v neposredni bližini še otroški vrtec in rekreacijski prostor. Srednjeročni razvoj občine Ptuj v javni razpravi Na skupni seji obeh zborov skupščine občine Ptuj, kije bila 27." detembra 1973, so potrdili osnutek srednjeročnega načrta razvoja občine Ptuj do leta 1977, in s tem odprli javno razpravo o tem, za naš hitrejši razvoj izredno pomembnem dokumentu. Osnutek so izde- lale strokovne službe SO Ptuj v sodelovanju z Ekonomskim centrom v Mariboru. Na posvetu aktiva komuni- stov — družbeno-političnih de- lavcev občine Ptuj so se dogovorili, da bodo s to javno razpravo nadaljevali v vseh krajevnih skupnostih - po območjih KO SZDL, v samo- upravnih interesnih skupnostih, v vseh organizacijah združenega dela in v TOZD. To razpravo bo vodil širši občinski politični aktiv, v glavnem tisti, ki so vodili že javno ustavno razpra- vo. Z namenom, da se člani političnega aktiva podrobneje seznanijo z osnutkom srednje- ročnega načrta družbeno eko- nomskega razvoja občine Ptuj za obdobje 1973-1977, je komite občinske konference ZKS Ptuj za danes popoldne sklical posvet vseh članov aktiva, Id bo v dvorani narod- nega doma. Z javno razpravo bo treba končati do 27. januarja 1974. V srednjeročnem načrtu razvoja ptujske občine mora vsak kraj, vsaka krajevna skup- nost, vsaka temeljna in druga organizacija združenega dela videti svoje mesto in perspekti- vo, zato je nujno, da v tej razpravi sodeluje vsak zaintere- siran občan. F. FIDERŠEK ^--------> vreme do nedelje, 20. januarja 1974. Polna luna je bila v torek, 8. januarja ob 13.36. Napoved: do srede 16. januarja bo še spremenljivo vreme: sneg in vetrovno. Ob koncu tedna bo lepo in mrzlo. Pregled vremena za leto 1974 bomo zaradi muhastega vre- mena, objavili v prvi številki Tednika za mesec februar. ALOJZ CESTNIK 2 STRAN tednik — Četrtek, lO. januarja 1974 V Ormožu ustanovljena SKZS Nadaljevanje s 1. strani. V razpravi so prisotni načenjali predvsem konkretna vprašanja o prednostni pravici nakupa zemlje, možnostih zakupa in arondacije v zasebnem in družbenem sektorju. Naj navedemo nekaj odgovorov, ki 90 bili podani v razpravi. Prednostno pravico nakupa zemlje ima kmetijska zemljiška skupnost in tako imenovani „mejaši", to so najbližji sosedje, ki imajo v bližini že svoje obdelovalne površine. Med „mejaši" pa imajo ^et prednost „čisti" kmetje pred kmeti - delavci in drugimi. Cena se formira prosto; če se prvi odloči za nakup, drugi enostavno odpadejo. V zakup lahko dajejo zemljo vsi: kmetijska zemljiška skupnost, orga- nizacija združenega dela in zasebni kmetje. Ce vzame kmetovalec v zakup zemljo od soseda - kmeta, sme imeti skupnih obdelovalnih površin le 10 hektarjev (velja maksimum), če pa se odloči v zakup vzeti zemljo od družbenih organiza- cij ter z njimi kooperirati, je število hektarjev neomejeno. Kmet, ki noče prodati in ne more obdelovati svoje zemlje, jo lahko odstopi kmetijski zemljiški skupnosti, ki jo bo dala v zakup. Tako kmet lahko zemljo obdrži (ostane lastnik), KZS pa skrbi, daje zemlja obdelana. Osnovni namen skupnosti je prido- bivati nova kmetijsKa zemljišča, ki so bila na ta ah oni način zapuščena. Ta namen bo skupnost spolnjevala s tem, da bo večji del svojih sredstev namenila v spremi- njanje neplodnega sveta v plodno zemljo aH pa bo nekoč ploden svet, ki je zaradi kakršnegakoli vzroka izpadal iz kmetijske proizvodnje, spet vključila v pridobitno dejav- nost. V prihodnjem obdobju zaradi povedanega lahko pričakujemo več- je urejanje kmetijskih zemljišč, tako v zasebni, kakor tudi v družbeni lastnini. Ce bomo v kmetijstvu hoteli pridelati več hrane, bo nujno, da bo kmetijska zemljiška skupnost prav na _ tem področju naredila največ. Že bežen sprehod med našimi obdelovalnimi površinami pokaže, da so kmetijska zemljišča pri nas le redkokje urejena, kar priča, da pri nas ne pridelamo toliko hrane, kot bi lahko, če bi nekatere močvirne terene izsušili, posekali grmičevje itd. Kmetijska zemljiška skupnost bo morala dosledno izpolnjevati načelo zakona, da morajo biti vsa zemljišča obdelana tako, kot je običaj v posameznem kraju. Tako bo zaseb- na zemlja, ki ni bila 10 let obdelana, postala last skupnosti. Ni namreč dovolj, da lastnik zemlje plača družbene obveznosti (davek) z denarjem, ki ga je pridobil iz nekmetijske dejavnosti, zemljo pa zanemarjal. Naštevah bi lahko še veliko primerov nedvomno zanimivih spre- memb v kmetijstvu. Novoustanov- ljena skupnost gotovo ne bo mogla stvari spremeniti v enem letu temveč bo uvajanje nove kmetijske politike večleten proces. Ob koncu so za predsednika skupščine kmetijske zemljiške skup- nosti Ormož izvolili Alojza Hergula iz Tomaža. Izvoljen je bil tudi 13-članski izvršni odbor skupščine, katerega predsednik je Matija Ratek. Izvolili so še komisijo za spremljanje prometa s kmetijskimi zemljišči ter tričlanski poravnalni svet. jr Naloge komunistov pri razvoju občine TEREZIJA ŠTEFANČIČ, DIPL. INŽ. AGR., PONOVNO IZVOLJENA ZA SEKRETARKO KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS ORMOŽ. Poleg volitev novega komiteja in komisij so ormoški komunisti na svoji I. seji konference novega sklica obravnavali naloge komunistov pri nadaljnem razvoju občine Ormož ter obUkovanju družbeno-ekonom- ske politike. Ormoške gospodarske organizacije uspešno uresničujejo svoje srednje- ročne razvojne programe, ki so sijih postavile za čas do leta 1975. Rezultati se kažejo predvsem v rasti družbenega proizvoda in povečeva- nju zaposlenosti. Že sedaj bi si morali začeti prizadevati za prouče- vanje nadaljnih možnosti razvoja gospodarstva ter se pripravljati na izdelavo razvojnih načrtov za ob- dobje 1975/80. Ob tem velja še naprej vstrajno delati za še večjo stabilizacijo in večjo produktivnost dela. Aktivnost komunistov je tudi nujna pri proučevanju možnosti za integracijske procese in pri teh procesih samih. S takim prizade- vanjem povezujemo združeno delo v večje in sposobnejše organizacije družbene reprodukcije. Mnogo odločneje kot doslej bo potrebno od organizacij združenega dela, ki imajo na področju občine Ormož tako imenovane dislocirane obrate, zahtevati izdelavo razvojnih programov tudi za te delovne enote. Gre predvsem za delovne organi- zacije: Slog Maribor - Mizarstvo Središče, Moda Gornja Radgona - Krojaštvo Tomaž, Gozdno gospo- darstvo Maribor - obrat Ormož, Marles Maribor - Žaga Ormož, INTES - Pekarna Ormož in druge. Da bi dosegli ta namen, si bodo ormoški komunisti prizadevali spos- taviti stike med občinskimi skupšči- nami, komiteji občinskih konferenc ZKS in med drugimi družbenopoUti- čnimi organizacijami občin, kjer imajo ormoški dislocirani obrati sedež matičnih podjetij. POZORNOST KMETIJSTVU Posebna pozornost ormoških ko- munistov bo letos veljala področju kmetijske politike. Gre predvsem za povečanje kooperacijske proizvod- nje ter intenzivnejše izkoriščanje obstoječih proizvodnih sredstev ko- operantov in za boljšo organizacijo dela. Ob tem bo treba težiti k večjim in novim investicijskim vlaga- njem v specializacijo, kar je dejan- sko uresničevanje srednjeročnega razvojnega načrta zasebnega kmetij- stva občine Ormož in izpolnjevanje nalog prve in druge konference ZKS. Skladno z družbenim interesom v kmetijski politiki bo potrebno na ormoškem območju poleg usmer- jenih kmetij^ |»ostopoma formirati strojne in proizvodnje skupnosti. Za takšno delo je bil že večkrat podan predlog s strani mladih kooperan- tov. Ob tem je pričakovati, da bodo republiška in bančna sredstva moč- neje usmerjena v to obhko organizi- rane kmetijske proizvodnje. Poleg navedenih problemov in dejstev so ormoški komunisti v razpravi spregovorili in sprejeh v svoj program dela za letošnje leto tudi naloge s področja nadaljnega poglabljanja samoupravljanja in ure- sničevanja delavskih am.andmajev v temeljnih organizacijah združenega dela, gibanja osebnih dohodkov zaposlenih, kadrovske politike, sta- novanjskega Ln komunalnega gospo- darstva, šolstva in otroškega varstva, zdravstva, kulture, splošnega ljud- skega odpora in organiziranosti zveze komunistov v občini. Ob koncu seje konference, ki je bila minuli ponedeljek, so izvoHli novi 13-članski komite ter šest komisij in člane častnega razso-. dišča. Za sekretarja komiteja občin- ske konference ZKS Ormož je bila ponovno izvoljena Terezija Stefan- čič, dipl. inž. agr. V medobčinski svet ZKS Maribor so bili izvoljeni: Majda Kaukler. Jože Šnajder in Mirko Novak. jr Vpis v sodni register je opravljen Zadnji teden minulega leta, pone- kod pa še tudi prve delovne dni letošnjega leta, je potekal v pospeše- nem delu pri uveljavljanju ustavnih dopolnil - ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela, pripravi statutov in drugih samoupravnih aktov in njihov vpis v sodni register. Pri tem je imel pomembno vlogo koordinacijski štab pri občinski konferenci SZDL in komisija za samoupravno zakonodajo pri SO Ptuj. Brez njihove politične in strokovne pomoči, ob enotni pod- pori vseh družbeno-političnih orga- nizacij, delo prav gotovo ne bi bilo opravljeno povsod. To dokazuje dejstvo, da so do 20. decembra 1973, ko se je začela politična akcija, priglasile za vpis v sodni register le 3 delovne organizacije, od 69, ki imajo svoj sedež na območju ptujske občine. Po podatkih koordinacijskega šta- ba pri OK SZDL Ptuj je do konca leta opravilo vpis v sodni register skupno 55 delovnih organizacij, preostahh 14 pa bo to storilo, po njihovih poročilih, do 10. januarja, to je do danes. Od teh so 3 organizacije s področja gospodarstva in 11 zavodov iz negospodarskih dejavnosti, med njimi pretežno osnovne šole. Odprto je ostalo tudi vprašanje Poklicne poljedelsko-živi- norejske šole Turnišče, kjer je potrebna družbena pomoč, zlasti pri opredelitvi pomena in funkcije te šole glede na pespektivo razvoja kmetijskega območja, ki ga pokri^'a. Ti podatki dovolj zgovorno kaže- jo, da je bila družbeno-politična ' akcija na tem področju dobro zastavljena in je tudi povsem uspela. Vse družbeno-politične organi- zacije, tako občinske kot v delovnih organizacijah, organi samouprav- ljanja in vodstva delovnih organi- zacij, so prevzeh nalogo zavestno in s polno odgovornostjo, zato tudi uspeh ni izostal, saj se je v dobrem tednu opravilo tisto, česar prej vse leto nismo mogli ali nismo znali. Po podatkih bomo odslej v ptujski občini imeU 6 organizacij združe- nega dela, ki bodo povezovale več temeljnih organizacij združenega dela, te so: TGA „Boris Kidrič" Kidričevo s 4 TOZD, Kmetijski kombinat Ptuj bo imel 10 TOZD, „Les" Ptuj 5 TOZD, Komunalno podjetje Ptuj 4 TOZD, po 2 temeljni organizaciji združenega dela pa bosta tudi v Meso kombinatu »Pe- rutnina" Ptuj in v Elektrokovinarju Ptuj. Ostahh 21 sedaj še samostojnih podjetij na področju gospodarstva pa bo delovalo kot ena TOZD. Na področju družbenih dejavnosti bo imela Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča v Ptuju 2 TOZD, Zdravstveni dom Ptuj pa kar 8 TOZD; vse druge delovne skupnosti samostojnih zavodov, teh je 40 v ptujski občini, pa bodo delovale kot ena temeljna organizacija združene- ga dela. S predzaznambo in z vpisom v sodni register je zadoščeno le formalno pravnim zahtevam zakona. Pred koordinacijskim štabom, komi- sijo za samoupravno zakonodajo in vsemi družbeno-poUtičnimi organi- zacijami pa je še pomembnejša naloga - analiza samoupravnih sporazumov in statutov. Gre za njihovo vsebin- sko opredehtev v smislu ustavnih določil, kar bo v naslednjih tednih in mesecih zahtevalo še precej dela. Iz samoupravnih sporazumov in statutov bo treba izločiti vse tisto, kar ne bo v skladu z določili nove ustave. Gre za to, da bodo delovni ljudje tudi v praksi, ne samo na papirju, imeli vse tiste pravice, ki jim gredo po določilih nove ustave. Pri tem ne bodo izvzete tudi tiste TOZD, ki so vezane na organizacije združenega dela s sedežem zunaj območja ptujske obine; prav tako razni manjši takozv. dislocirani obrati, ki ne bodo imeli pogojev za ustanovitev samostojne TOZD (pro- dajalne raznih podjetij in podobno). Komisija za samoupravne odnose in samoupravno zakonodajo delovnih organizacij pri SO Ptuj je od vseh teh že zahtevala njihove samouprav- ne sporazume in statute, ki jih bo prav tako preučila. F. FIDERŠEK NOVA POTAPLJAŠKA OPREMA Londonska firma DHB-Con- struction je proizvedla novo potap- ljaško obleko, ki omogoča potaplja- nje v večjih globinah, tudi do 300 metrov. Delo v takšni obleki je za potapljača lahkotno, kakor da bi ga opravljal na površini ah tik pod vodno gladino. Posebna armirana potapljaška obleka prenese veUk pritisk, potap- ljač pa lahko vdihuje zrak iz jeklenke in je neodvisen od površine. Z minimalnim dihalnim Kompletom lahko potapljač dela kar 24 ur. TEDNIK — ČETRTEK, 10. januarja 1974 STRAN 3 Samo znanje lahko nudi boljše življenje ZAKAJ JE OBČINA ORMOŽ KLJUB DOBREMU ŠOLSKEMU PROSTORU PO UČNEM USPEHU NA ZADNJEM MESTU V SLOVENIJI? Tehtne besede o tem so bile izrečene na zadnji seji obeh zborov SO Ormož. Odborniki so dobili na dnevni red poročilo o učno vzgoj- nem delu osnovnih šol za šolsko leto 1972/73. KAJ NAS ČUDI Prizadevanja občine Ormož za urejanje šolskega prostora v osnov- nih šolah so znana, zato jih nima smisla ponavljati Velika je bila skrb za dobro popotnico v obhki znanja, ki bi jo naj ormoški otrok odnesel v svet, zato nas nekoliko čudijo relativno nizki učni uspehi. Izmed šol v obdravski regiji (Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica), ki delajo v skoraj enakih pogojih, je učni uspeh na ormoških šolah najslabši. Primerjava pokaže, da so slovenjebistriške šole dosegle najboljši uspeh - 97 odstotkov, medtem ko ormoške 92,3 odstotke. Razhka je res samo 5 odstotkov, vendar ob tem ostaja odprto vpraša- nje, ah šole na območju občine Slovenska Bistrica delajo v boljših pogojih od ormoških. Dejah bi, da ne. Tam je zraven Pohorje in z njim zaostali predeh. Med Mariborom in Ormožem je samo 4 odstotna razlika. Ptuj je tudi na repu učnega uspeha z 94,8 odstotki Lenart je boljši, saj ima samo za 0,3 odstotke slabši uspeh od Maribora in za 3,9 boljši od Ormoža. Občina Lenart in Ormož sta si po strukturi prebival- stva zelo bhzu, po urejenosti šolske- ga prostora pa ima Ormož nedvo- mno veliko prednost. OSIP: ZLI DUH Osip ni problem samo naših osnovnih šol, temveč ima slovenske razsežnosti Moti nas predvsem to, da slovensko ljudstvo, ki v svetu velja za pametno, tako močno pada v naši osemletki Na tem področju smo sicer naredili veUk korak naprej. Dolgo časa smo imeh v naši regiji 50 odstotni osip, sedaj pa smo se začeli približevati „normalnemu" stanju, ki ga bomo dosegh takrat, ko ne bo večji od 10 odstotkov. Najnižji osip je dosegla občina Maribor (28,1 %), sledi Slovenska Bistrica (32,3 %), Ptuj (36,3 %), Lenart (36,9 %) in zadnji Ormož (39,3 %). Vse občine, razen Mari- bora, ki malo odstopa, so zelo blizu skupaj. Zadovoljni smo lahko, da osip, ki so ga včasih imenovali zli duh naših osnovnih šol počasi, a vzstrajno upada. V Ormožu je v zadnjih nekaj letih padel za pri- bližno 12 odstotkov, kar je nedvo- mno uspeh, ki pa nas ne zadovo- ljuje. Ce je lansko šolsko leto izdelano 92,3 odstotke učencev, potem jih je zaostalo 7,7 odstotkov ali v absolutnem številu 204 učenci To je nad 200 otrok, ki smo jim zaprli pot v življenje. Ov tem nam ne sme biti vseeno. KAJ STORITI Lanskoletni uspeh ormoških osnovnih šol je samo za 0,1 odstotek boljši od leta prej, kar nikakor ne moremo vzeti za napre- dovanje. Videti je, da bo občina Ormož morala po uspešnem delu na področju gradnje šolskega prostora posvetiti vso skrb vzgoji pedago- škega kadra. Veliko učiteljev manj- ka. Na osnovni šoli Miklavž kar šest delovnih moči primankuje, tako da so morah opustiti glasbeni in likovni pouk. Ravnatelji na vseh šolah se (ah so se!) povečini ubadajo s samoupravnimi akti in pisanjem raznih poročil ah pa morajo pouče- vati tn se nimajo časa ukvarjati s pedagoškim delom šole, kar je njihova osnovna zadolžitev. Dolgo- letni napori morajo roditi sadove. Dejstvo, da imajo v Slovenski Bistrici Lenartu, Ptuju itd. mnogo slabše pogoje za delo v šolstvu in boljše uspehe, je prcdrartiUo tudi Ormožane. Prepričani smo lahko, da bodo v svojih prizaevanjih, kot že mnogokrat, tudi tokrat uspeli RADE KONČAR PROIZVAJA KOMBINIRANE ŠTEDILNIKE Na letošnjem Jesenskem vele- sejmu v Zagrebu je zavod Rade, Končar razstavil novi tip električ- no-plinskega štedilnika, ki ga je že pričel proizvajati. Pravkar je bila zaključena montaža prvih liOO proizvodov. Prav tako so ponovno pričeli v obratu Žitnjak proizvajati kvalitetne oljne peči, ki jih na tržišču zaradi velikega povpraševanja primanjkuje. KRAJEVNA SKUPNOST PTUJ Javna zahvala Krajevna skupnost Ptuj šteje skoraj 13.000 prebivalcev in je ena izmed največjih v Sloveniji. Sestavljajo jo naselja: Orešje, Krčevina pri Ptuju, Štuki, Rabeljčja vas, Brstje, Budina in Spuhlja. Naseljena je v veliki večini z delavci in v manjši meri s kmečkim prebivalstvom. Že leta 1968 je bil na zborih volilcev sprejet petletni program' razvoja krajevne skupnosti Ptuj. Od sprejetega programa iz krajevnega samoprispevka smo vse uresničili in še več uredili s skupnimi močn\i. V preteklem letu je bil sprejet novi petletni program in izglasovan novi samoprispevek. Vse navedene naloge in tudi še mnoge nenavedene, so bile izpolnjene ob izredni enotnosti akcije naših občanov, učinkovitosti organov krajevne skupnosti, družbeno- političnih organizacij, skupščine občine in delovnih kolektivov. Svet krajevne skupnosti Ptuj ugotavlja, da so bile tudi v preteklem letu vse programske komunabe akcije oprav^ene, nekaj kolektivov je prispevalo k obdaritvi socialno ogroženih občanov ob koncu leta ter drugim novoletnim prireditvam, ki so bile v korist naših otrok in občanov. Zato smo dolžni, da se ob prehodu v novo poslovno leto, v imenu sveta krajevne ^upnosti zahvalimo vsem, s katerimi smo sodelovali: 1. Celotnemu kolektivu in samoupravnim organom komunalnega podjetja Ptuj, Cestnega podjetja Maribor — za popolno razumevanje in sodelovanje v izvajanju programa naših komunalnih akcg in realizacije istih. 2. Skupščini občine Ptuj, cestnemu skladu pri skupščini, komunalnemu skladu pri skupščini, ki so pravočasno in z vsem razumevanjem pomagaU reševati vprašanja pri izvajanju našega programa. 3. Kolektivu in samoupravnim organom podjetja Mercator TOZD Panonija, Merkur Ptuj, trg. podjetju ,J[zbira", Kmetijskemu kombinatu, Kreditni banki, Perutnini, ind. podj. „LES" Ptuj za pomoč in sodelovanje pri akcijah. 4. Občinskemu odboru rdečega križa, mestni organizaciji RK, krajevni organizaciji SZDL I. teren in IV. teren, oddelku za družbene službe pri občini, društvu upokojencev Ptuj — za sodelovanje in pomoč pri reševanju naših problemov. 5. Temeljni izobraževalni skupnosti Ptuj, skupnosti za otroško varstvo - za aktivno sodelovanje in pomoč pri gradnji vzgojno varstvene ustanove. 6. Vodni skupnosti Drava - Mura, vodnemu skladu pri občini — za pomoč pri regulaciji potoka Rogoznica. 7. Oddelku za narodno obrambo hvala' za aktivno sodelovanje v uresničevanju programa SLO in civilne zaščite. 8. Posebej se zahvaljujemo občanom, ki so dodatno prispevah za akcije pri asfaltiranju cest, drugim pa za aktivno in enotno sodelovanje pri pravočasnem reševanju vseh naših komunalnih in drugih problemov. LETOŠNJA SKUPNA AKCIJA PA BO ZBIRANJE SREDSTEV ZA GRADNJO REKREACIJSKEGA CENTRA (ob topU vodi). SVET krajevne skupnosti Ptuj Prva faza - evidentiranje V četrtek, 27. decembra 1973 je bil v Ptuju posvet s predsedniki in serketarji krajevnih organizacij SZDL in predsedniki svetov krajev- nih skupnosti Skhcatelj je bila občinska konferenca SZDL, posvet pa je vodU njen predsednik Stanko LEPEJ. Glavna tema razprave so bile priprave na skupščinske volitve, ki morajo biti izvedene v razmeroma kratkem časovnem razdobju, saj se bo morala 5. aprila 1974 že sestati novoizvoljena občinska skupščina na svoji prvi seji Pred tem pa je treba opraviti še štiri faze priprav. Prva naloga je - evidentiranje možnih kandidatov za delegatski sistem, ki mora biti opravljena do 15. januarja. Na posvetu so se dogovorili da bodo do tega datuma v vseh krajevnih organizacijah SZDL evidentirali možne kandidate in zanje izpolnili popisnice. Enako nalogo pa imajo tudi osnovne Organizacije sindikatov v TOZD, kjer evidentirajo možne kandidate na svojih delovnih konferencah. Ko bo ta naloga opravljena, se začne druga faza priprav, to je - predkandidacijski postopki, ki mora biti končana do 15. februarja. Na posvetu so tudi sklenili da bodo v vseh krajevnih organizacijah SZDL ustanovili koordinacijske od- bore za kadrovska vprašanja. V te odbore bodo vključili predstavnike vseh družbeno-političnih organi- zacij, sveta KS in društev, ki delujejo na območju krajevne skuprK)stl prav tako predstavnike vaških skupnosti s posebno skrbjo, da bo v odborih ustrezno zastopstvo žensk in.mladine. Njihova naloga bo predvsem, da bodo kadrovali in usmerjah v družbeno aktivnost najsposobnejše, delavne in sociali- stično zavedne ljudi Le s takimi ljudmi bomo lahko v praksi uveljavih delegatski sistem, ki bo omogočal neposredno sodelo anje občanov pri odločanju o vseh pomembnejših zadevah v krajevni skupnosti in v občini Razpravljah so še o enotnih pripravah na referendume za krajev- ni samoprispevek v tistem krajevnih skupnostih, ki ga še niso uvedle, ali pa se je prvo 5-letno obdobje že izteklo, in ga še niso ponovno izglasovali V razpravi so poudarih, da pomeni krajevni samoprispevek hitrejši napredek vsakega kraja in vasi Predlagah so tudi da bi morali sveti krajevnih skupnosti najmanj enkrat letno poročati občanom, koliko denarja iz samoprispevka je bilo zbranega in kam in za kaj so ga vložili F. FIDERŠEK 4 stran tednik — Četrtek, lO, januarja 1974 Saj ni, res pa je... Skoraj bo leto od dneva vložitve lokacijske prošnje pri SO Ptuj, pred Jnevi pa je bilo ugotovljeno, da so nanjo kratko malo „pozabili", kljub temu. da je program razvoja posebne šole v Ptuju že bil izdelan in sprejet. Inžiner Lapuh iz Ljubljane je že v začetku leta obljubil sddelovanje ter še pristal, da izdela načrt za novogradnjo šole, vendar dokler lokacija ni znana, ne more pričeti z delom. Prav tako ni jasno, kje naj bi bila postavljena bodoča internatska šola, kajti upoštevati je potrebno to, da mora biti na dostopnem kraju, v bližini avtobusne in železniŠce postaje, hkrati pa odmaknjena od prometnejših uhc in cest, ker te predstavljajo veliko nevarnost za dijake posebnih šol, ki se ne znajdejo v prometu in so njegove ceste žrtve. Mariborski urbanist Kreševič, v katerega pristojnosti je razvoj mesta Ptuja, do nedavnega, ko so se odrejale lokacije, sploh ni vedel za gradnjo nove posebne šole, čeravno je mariborski Ekonomski center izdelal program razvoja te šole in ga že v mesecu marcu dostavil vsem pristojnim forumom in osebam. Podobnih problemov je precej v ptujski občini in skrajni čas je, da pristojni občinski organ dokončno odloči ah bo za urbanizem naše občine skrbel strokovnjak iz te okolice, ki živi in pozna domačo situacijo ali bomo še v bodoče odvisni od urbanistov, ki jim je ptujska stvarnost tuja. Ptujski urbanistični načrt je neracionalno izdelan, prav tako se ga čestokrat krši ah odstopa od njega, ker ni denarja. Na vseh štirih straneh Ptuja in v Ptuju rastejo industrijski objekti, farme ali zasebna naselja, za katere laik lahko sklepa, da jih bo potrebno že v bližnji prihodnosti rušiti in pred- estavljati. Lokacije farm so bile dopuščene v neposredni bližini mesta, tako da lahko neprijetne vonjave ob slabem vremenu indici- ramo v samem centru mesta. Industrija raste na obeh straneh Drave, glavne transformaterske po- staje, ki kot strateški objekti sodijo v mestno nenaseljeno okoUco se postavljajo v samem mestu. Mesto nima javnega smetišča, oziroma so si ga nekateri ustvarili tam kjer iz zdravstveno-higienskih motivov sploh ne sodi, glavne cestne vpadnice so drugače projektirane, kakor jih je predvideval urbanistični načrt, ob blokih pri postaji zasipujejo terenski udor, kjer bi lahko stale podzemne garaže, kakor jih imajo v Mariboru, Celju in Ljubljani, oziroma povsod, kjer razvijajo urbanistični načrt z razumom. Upravičeno se mnogi občani sprašujejo kdaj se bo pristopilo k racionalnejšemu urbanističnemu de- lu, kdaj se bodo prenehale gradnje, ki jih med samo gradnjo spreminja- jo, kdaj se bo pričel urbanistični načrt delati po stvarnih razvojnih potrebah celotnega mesta in ne samo po potrebah nekaterili moč- nejših proizvajalcev in podjetij, ki kupujejo in dobijo lokacije tam, kjer jih sploh ne bi smeh imeti, seveda če pri tem govorimo o pravem, načrtnem in dolgoročnem razvoju mesta, kjer bo vsakomur jasno in logično, zakaj se na dotičnem mestu kaj gradi in da bo gradnja koristna sedanjemu občanu in da ne bo ovira Ptujčanom prihodnosti. Urbanizem nekega mesta lahko racionahio razvija samo strokovnjak, ki je rastel in živel v mestu, ki je poznal njegovo preteklost in ki pozna potrebe in želje občanov. Urbanizem ni samo problem ravnila in svinčnika, temveč tudi trezne presoje prihodnosti KoUko je Ptuj in njegovo gospodarstvo izgubilo z takšnim razvojem v zadnjih tride- setih letih lahko pove primerjava mest in njihove industrije v času pred II. svet. vojno in takoj po njej. Murska Sobota, Skofja Loka, Novo mesto. Gorica, Velenje, Koper in druga, ki jih je v tistem času Ptuj prekašal in bi jih lahko še danes daleč pred njim ali pa vsaj enaka. Ptuj razpolaga z veliko, a hkrati šibko industrijo zaradi pomanjkanja racionalnih proizvodnih idej. Indu- strija polizdelkov ne prinaša koristi, ne proizvajalcu, niti občini V občini imamo razvite obrate od kovinske, plastične do električne industrije, vendar ne moremo tržišču ponuditi navadne TV antene ali fena za lase, čeravno bi jih lahko z lahkoto proizvajali. Podobnih finalnih proizvodov je na stotine. Seveda je stanje lahko jasno vsakomur, če zapišemo izjavo enega izmed ptujskih direktorjev: ,,Načel- nika za gospodarstvo v našem podjetju še nisem videl." Brez povezanosti med proizvajalcem in tistim, ki naj bi razvijal smernice urbanističnega in gospodarskega razvoja, ni pričakovati napredka. Ravno zaradi tega so ukinila sodelovanja mnoga druga podjetja, ki so želela razvijati svoje obrate v Ptuju ali sodelovati z že obstoječo domačo industrijo. V Ptuju so želeli sodelovati: Iskra, Gorenje, Varteks, kombinat Borovo, Slovenija avto in drugi, ki bi zaposliU nad 3.000 ljudi Danes domača podjetja iščejo gospodarskih rešitev v integraciji, vendar je pri tem potrebno poudariti, da lahko pride do pozitivne spremembe le ob spre- membi že obstoječe proizvodnje dejavnosti in opustitvi proizvodnje čim večjega števila polizdelkov, ki so glavni vir izgube in zadržkov v domači proizvodnji in trgovini. REKORDNI PRIDELEK V VINOGRADIH Vinarstvo se utaplja v vinu Pred tremi leti je več tisoč hektolitrov neprodanega vina grozi- lo, da bo „potopilo" vinogradnike in celotno vinarsko gospodarstvo. Letos kaj lahko pride do reprize takšne vinske krize, saj smo imeU po ugotovitvah strokovnjakov rekordno trgatev in rekordni pridelek vina. Natrgah smo pribUžno 130.000 vagonov grozdja, kar je več kot kdajkoh do zdaj. V kleteh je več kot 70.000 vagonov vina. Trgovina in gostinstvo bosta porabila približno 16.000 vagonov vina, v tujino ga bomo prodali največ 8.000 vagonov. Ce prištejemo še vagone vina, ki ga bodo predelaU v vinjak in druge alkoholne pijače, potem bo skupna realizacija vina znašala približno 34.000 vagonov v letu 1974. Čeprav je vina več kot preveč, so pred nedavnim vsi proizvajalci oziroma predetovalci soglašah, da je treba vino še podražiti. Najglasnejši zagovorniki sprostitve cen , vina so nedvomno tista predelovalne organizacije, ki so jeseni odkupovale grozdje po nerealno visokih cenah, medtem ko so tiste predelovahie organizacije, ki so odkupovale vinski mošt, držale ceno v mejah reahiosti. Kljub temu, kot vemo, je odkup Inošta v Ptuju v letošnjem letu hudo škripal. . . Zavzemamo se za liberalizacijo cen vina, ker bi tak ukrep omc^očil prodajati na trgu predvsem visoko kvalitetna vina. V položaju, ko so cene zamrznjene, bodo imele finančne težave tudi predelovahie organizacije, ki so izdelovale vino iz slabšega grozdja, medtem ko bi slabših vin ne mogli prodajati niti za paro dražje. Takšnega mnenja je tudi Nikola Gavranjič, direktor jugoSlovansk^a sklada za vino. hf Dobili smo novo tehtnico Vaščani vasi Sp. Ključarovci in okoličani smo končno vendarle dobili toliko zaželjeno in težko pričakovano tehtnico in z njo odkup živine v našo precej zapuščeno dolino. Kmetom se ne bo treba več mučiti s prevozi živine na odkupni postaji Ormož ali Tomaž do katerih je na vsako izmed njih po 6 km. Manjši hribovski posestniki, ki imajo kot prevozno sredstvo večinoma le kravjo vprego, s katero ni mogoče na dolgo pot po trdi cesti, si bodo tisto tele ali prase, ki ga imajo sicer tudi bolj poredko za prodati - lahko sami zapeljah do bližnjega odkupa. Ne bo jim treba plačevati prevoza, saj je treba na naših hribovskih predelih, kjer je zemlja bolj skopa, štediti z vsakim dinarjem. Tehtnico in odkup torej imamo. Skrbi pa nas - posebno še motorizirane voznike - drug pereč problem. Naša cesta! V jeseni so sicer na nekaterih mestih tu in tam skopali jarke, da se večji hudour- niki, ki ob večkratnih poplavah derejo kar po cesti - saj je ta od večkratnega oranja kar precej nižja od sveta ob njej - vendar se s tem še naši nadebudni šoferji nekako ne morejo zadovoljiti. Pravijo in želijo, da bi bUo dobro, če bi bil še kakšen cestar na cesti, ki bi jim, če že drugo ne, dajal vsaj upanje, da bo tu in tam morda le popravil kakšno večjo jamo, da bi bUa njihova vozila vsaj malo varnejša pred polomi in se potniki ves čas vožnje ne bi držali za svoje želodce. A cestar je od Ormoža do Tomaža tako redka prikazen, da ne veš ali se ga naj ustrašiš, ali razveseliš. Morda bi bili s problemom naše ceste še kolikor toliko zadovoljni, ko ne bi nikdar videli cest po drugih dehh naše lepe domovine. Poglejmo si samo Prekmurje, da ne govorimo o naši lepi Gorenjski in drugod, kjer so asfaltirane ■ tudi poljske steze in ceste. Saj drži, da pri nas ni toliko razvit turizem kot v omenjenih krajih, čeprav so tudi pri nas lepi kraji, vendar se ob takšnih cestah tudi nikdar ne bo razvil, če bi bili kraji še tako privlačni. Dandanes se veliko piše o razvijanju turizma kakor tudi o pomoči nerazvitim. Tudi mi prebivalci Lešniške doline si torej upamo želeti takšne in podobne pomoči „nerazvitim", saj tudi mi kot drugi državljani prispevamo k splošnemu razvoju naše lepe domovine. F. M. TEDNIK — ČETRTEK, 10. januarja 1974 STRAN 5 Uspeh velikonedeljskih lovcev NOCNA „CRNA" lovca sta KONCALA lov v zasedi in SE PREDALA. Divji lov v ormoški občini ni ravno velik problem, vendar niso redki primeri, ko je v lovskih revirjih najti nastavljene zanke in druge znake tako imenovanega divjega ali črnega lova divjadi. Tudi velikone- deljski lovci so že večkrat naleteh na takšne sledove. V poznih nočnih urah je bilo shšati pokanje puške, toda noč ima svojo moč: nekomu omogoča dobro kritje, drugemu pa zmanjšuje možnost odkrivanja. Or- ganizirano delo pa je kljub temu rodilo sadove. Več mesecev je trajalo, preden so dosegh cilj. V minulem decembru je ena temnih noči nudila zavetje lovskemu pazniku Valentinu Grebe- njaku, enemu delavcu postaje milice Ormož ter nekaterim drugim lov- cem, predvsem gospodarja lovske družine VeHka Nedelja, da so prijela dva divja lovca pri dejanju. Najprej so ju opazovali, ko sta odšla na divji lov ter ju nato pričakah pri njunih hišah ter ju prijeh, ko sta se z lova vračala. Gre za Jožefa Godvajna in Franca Galoviča iz Mihovec pri Veliki Nedelji Zaplenili so jima lovsko puško - dvocevko in dve fazankl Vsa zadeva se bo končala najprej pri sodniku a prekrške nato pa še na občinskem sodišču v Ormožu. Poleg omenjenih dveh so ujeU še enega človeka, vendar mu niso^ uspeli dokazati divjega lova. Lovci si bodo prizadevali dobiti tudi tretjega člana skupine Godvajn-Galovič, ki bi po predvidevanjih naj bil celo njun vodja. Članom lovske družine Vehka Nedelja je tudi predlansko leto uspelo prijeti tri divje lovce, ki so »operiran" na področju Runča. Vsi so v kazenskem postopku. Plena niso imeh, bile so jim pa odvzete puške. Lovci pravijo, da s pričetim delom ne nameravajo nehati saj bo pri odkrivanju divjih lovcev po začetnih težavah šlo lažje. Dedek Mraz v POŠ Ptuj Pionirji posebne osnovne šole in njihovi učitelji so prisostvovali proslavi ob prihodu dedka Mraza. Zaradi veUkega števila otrok se je svečanost odvijala na hodniku šole, ki je bil okrašen s pravljičnimi motivi Palčki, snežakl veverice so pričarali prijetno novoletno razpoloženje, vsakdanjost šolskega hodnika se je izgubila v veselem pričakovanju. Pred navzočimi so se zvrstile dobro pripravljene igrice, petje, ples in recitacije. Oči otrok pa so zažarele, ko je stopil pred nje dedek Mraz in jim razdelil darila. Ravnateljica posebne osnovne šole Hilda Milenkovič, se je zahvalila učiteljem za nesebično skrb in napor pri delu z otroki, za skrbno pripravljeno proslavo, posebej pa se je zahvalila pokrovitelju šole Projektivnemu biroju v Ptuju, kije daroval šoU magnetofon in ves čas od kar je prevzel pokroviteljstvo z zanimanjem sledil dejavnosti šole. Učitelji posebne osnovne šole se zahvaljujejo Delavski univerzi v Ptuju, Pekarni Vinko Reš in Društvu za pomoč d. n. r. oseb SRS, ki so s svojimi prispevki omogočili obdaritev učencev. Posebno presenečenje pa je pripravila tov. Katarina Zupanič iz Hajdine p. Ptuju, ki je ob novem letu darovala za učence večji denarni prispevek, s katerim se bo učencem kupilo perilo in copate. DS Posebne osnovne šole Foto: KOSI KURIVA DOVOLJ Pred novim letom so madžar- ski dobavitelji poslali obljublje- no pošiljko briketov. To.razve- seljivo novico nam je posredo- valo proizvodno-trgovsko pod- jetje LES Ptuj. * Sporočili so tudi, da v Ptuju in okolici ne bo več problemov z ogrevanjem, saj so prejeli nekaj nad polovico obljubljene količine briketov, to je nekaj nad 500 ton. np ORMOŽ: Bogat dedek Mraz Letošnje novoletno obdarovanje otrok občine Ormož je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti izredno bogato. Med običajnimi obdaritva- mi po šolah, vrtcih in delovnih organizacijah naj omenimo dve posebnosti Učiteljskemu kolektivu ormo- ške posebne šole je letos uspelo zbrati kar čedno vsoto denarja, tako da so otroci dobili od dedka Mraza bogata darila - v vrednosti 50 dinarjev po učencu. Sredstva so prispevah: Gradbeno podjetje Ograd, lokalna radijska postaja. Tovarna Jože Kerenčič, Trgovsko podjetje Zarja in SO Ormož. Oči otrok, ki so se daril izrecino razveselili so kar žarele. Dedku Mrazu so učenci posebne šole Ormož skoraj pol ure peh in deklamirah ter tako pokazah, kaj so se naučili in obljubili, da bodo tudi v naprej tako pridni. Vsem, ki so pomagali, da je dedek Mraz lahko tako bogato obdaril otroke ormoške posebne šole, gre pri- znanje in zahvala. Omeniti velja tudi novoletno obdaritev otrok v podjetju SLO- VIN - skupnost TOZD „Jeruza- lem" Ormož. Bogata darila je letos prejelo 400 otrok redno zaposle- nih članov te delovne organizacije in 500 otrok kooperantov. Veselje je bilo vehko, vehka pa so bila tudi darila. Ob koncu bi lahko dejah, da je letošnje novo leto na splošno v ormoški občini kar mirno minilo. V vseh krajih so bile vesehce, vse gostilne so bile polne, mnogi so se odpravili silvestrovat v druge kraje; vedno večja je vrsta takih. ki za sUvestrovo ostajajo doma, gledajo televizijo ah gredo prepro- sto spat. Ormoški hotel je bil kljub relativno visoki iconzumacijski vstopnini - 200 dinarjev popolno- ma zaseden. 220 gostov je bilo zadovoljnih z eno samo pripombo, da je namreč plesišče hotela bilo premajhno. Letos v Ormožu ni bUo lučk, ki so prejšnja leta krasila to mestece. Energetska kriza je odnesla tudi to. Turistični delavci so zato poskrbeh za manjšo okrasitev Mestnega trga s smrekami in nekakšnim živalskim vrtom iz stiropora, sredi katerega je stal velik dedek Mraz. Številni očetje in mamice so pripeljali v soboto pred novim letom na Mestni trg svoje malčke, kjer so pozdravili dedka Mraza, ko se je s konjsko vprego peljal skozi Ormož in se za krajši čas ustavil med otroki ter jim razdelil nekaj bonbončkov in .zaželel srečno novo leto. jr Dragocena je vsaka minuta in vsak meter snega Letošnja zima je razen za polja, posejana z žitaricami neugodna tudi za najmlajše, saj je snega komaj toUko, da se lahko od časa do časa spustijo po klancu in že se pokažejo plasti zemlje. Tako je zelo pomemb- no izkoristiti vsak, še tako majhen prostor, pokrit s snegom, še posebno, če ni preveč oddaljen od mesta bivanja. Mladi Bistričani takšen kraj imajo, vendar je precej slabo „oskrbljen" s snegom. Domačini mu pravijo kar Kugi. Takšno ime pa se je za kraj v neposredni bližini stanovanjskega naselja Zg. Bistrica že kar udoma- čilo in je danes, ko je že pokrit s snežno odejo, pogosto predmet pogovorov najmlajših pa tudi njiho- vih staršev. Ni malo takšnih, ki se vračajo premrzh in mokri, samo da bi izkoristili do zadnjega snežno pokrivalo. Kljub temu, da se lahko po Kuglu zapeljejo samo nekaj metrov, obi- skovalcev ne manjka od zgodnjega juiutra do poznega večera. Foto in tekst V. Horvat Kljub kratkemu spustu se tukaj zbira veliko mladih, pa tudi starejših Bistričanov. 6 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 10. januarja 1974 Jožek Marin je v Jelšingradu Moč najdeš v ljudeh Bralci Tednika se gotovo še dobro spominjate, ko smo pred leti pisali o Jožeku Marinu.,Tedaj smo zanj zbirali tudi denarne prispevke ter mu s tem poskušali Somagati pri njegovem zdravju, idšel je iskati zdravje v Nemčijo. Domov v bližino Ormoža se je vrnil, ne da bi se mu zdravstveno stanje izboljšalo. Pred kratkim pa smo zvedeli, da se Jožek že dalj časa nahaja v Domu počitka v Jelšingradu pri Šmarju pri Jelšah. Že pred leti je s pomočjo dobrih ljudi in Ognjišča dobil invaUdski voziček s katerim si sedaj pomaga, da se vozi okrog doma, pozimi pa seveda največ iz sobe v sobo, na obiske ter si tako krajša čas. Jožeku je sedaj 24 let. Torej najlepša fantovska leta. Žal pa ga je zahrbtna bolezen prikrajšala za vse tisto, kar drugi njegovi sovrstniki v tej živ^enjski dobi doživjajo. Še več. Niti pisati in brati ne more brez tuje pomoči, ker se mu roke preveč tresejo. Zato mu prebirajo pisma, razgled- nice, ki si jih še kako žeh, drugi sotrpini. Pravega vzroka njegove bolezni ni, vendar zdravniki menijo, da je bolezen prišla od živcev. Kljub vsemu pa se Jožek na svojo bolezen ne jezi preveč, kajti povsem X je sprijaznil s svojo usodo in svojim živ^enjem. Najhuje pa mu je seveda zato, ker bi rad - in moral pomagati svoji materi na kmetiji, kar pa žal ne bo mogel nikoli. Očeta žal nima več. Ima pa brate in sestre in pa seveda mamo, vsi ga kar pogosto obiskujejo. Z Jožekom, kot še mnogimi izmed nas,, se je življenje kruto z vso brezobzirnostjo poigralo in vendar ni obupal. Z močjo, ki se nam zdi neverjetna in nemogoča prenaša Jožek in njemu enaki bolezen s pogumom m v upanju v lepši jutrišnji dan .. . p lE KOMET 'KDUUTKA* ZNANILEC »LlŽmOČI KAIASUOFE ? Iz brezkončnega vesolja smo do- bih mistcrioznega gosta, ki so ga poimcnovah po njegovem odkrite- Iju, astronomu Lubosu Kohoutku, zaposlenem v observatoriju Hem- burg. V noči med 7. in 8. marcem lanskega leta je astronom Kohoutck s pomočjo teleskopa napravil dva posnetka, ki ju je eksponiral po sedem minut v časovnem razmaku 15 minut med prvim in drugim. Posnel je nočno nebo nad observa- torijem Bcigcdorf pri Hamburgu. Na vsakem izmed posnetkov jc vidnih nad 60.000 nebesnih teles in nekaj tisoč galaksij. Ko je primerjal obe sliki med seboj jc lahko izdvojil iz nje tudi vsa gibljiva nebesna telesa, kajti če je sliki pokril, se ta medsebojno po mestih lege niso ujemala. Kohoutck jc komaj 18. marca •odkril minimalno razliko med svo- jima obema posnetkoma. O njej je obvestil zavod za registracijo kome- tov v Cambridgoju v ameriški državi Massachusetts. Kohoutka je zavodu prijavil dva kometa. Kompjutrski izračun prvqga, ki jc imel oznako 1973 E, je bil negativen, to pomeni, da gre za nepomembno telo. Izra- čun drugega pod oznako 1973 F je bil presenetljiv. Zemlji se bliža komet izredne vehčine. Prvotno so menili, da se bosta tirnici zemlje in kometa krizah in da bo prišlo do trčenja. Komet so poimcnovah po njegovemu odkritemu, javnost pa obvcstih, da bo konec minulega in v začetku letošnjega leta na jutranjem nebu vidna neverjetno velika repaj tica. Njen rep se bo vlekel kar čez šestino našega vidnega neba in bo večji od legendarne Halleycve repa- tice, ki se jc javljala vsakih 76 let in je bila nazadnje vidna leta 1910. Okoli repatic še danes krožijo čudne govorice, kakor že v davni preteklosti. Rcpatica naj bi bila predznak velikih vojn. Astrologi so v nekaterih zapadnih revijah in dnev- nikih napoveidaU: ,,Med letom 1975 in 1978 bo prišlo db velike vojne". Kako vcUk psihološki vpliv imajo repatice na posamezne ljudi, pove tudi podatek, da je pred nedavnim poklical hamburški observatorij znan in ugledni nemški tovarnar in milijonar, ki je direktorja resno vprašal, aU še naj v bodoče vloži svoje delnice v industrijo, ali je bolje, da se s celotno družino preseH na Teneriffo, kjer si bo sezidal zaklonišče. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da so se v naši zgodovini resnično javljale pred vsemi večjuni spopadi repatia^; po drugi strani pa lahKo pripišemo, da je bilo mnogo vojn tudi takrat, ko se na nebu ni nič pojavilo. Prej smo omenili Helleyev komet, ki se je nazadnje javil leta 1910, ki je na svetu povzročil največji doslej znani strah. Strokovnjaki so namreč izračunah, da bo zemlja poletela skozi rep te veUke repatice. S spekrarno analizo so strokovnjaki ugotoviU, da je rep sestavljen iz pretežno zelo strupenih in eksplo- zivnih plinov. Panika je bila never- jetna in na veliko so se gradili bunkerji, pokupi ene so bile vse jeklenke s Kisikom, Amerikanci so si montirali zračne filtre na okna in dimnike svojih stanovanj, prevaranti so na vehko prodajah napitke in tablete proti posledicam meteorja in podobno. Zemlja je šla resnično skozi rep meteorja - repatice, vendar brez posledic, ker jo je zaščitil njen zračni in magnetni pas. Naš sončni sistem obdajajo na oddajenosti preko 20 bilionov kilo- metrov številni kometi, ki pod vplivom raznih gravitacijskih sil občasno zapustijo svoj prostor in krenejo proti aU stran od sonca. Običajno so to ledene gmote pre- mera od enega do 10 km, obdane z ioniziranimi phni Strokovnjaki menijo, daje sedanji komet Kohoutka, ki ga že lahko vidimo na nebu, zadnji, ki ga bomo lahko gledaU v tem stoletju. Njegove dimenzije so neverjetno velike za naše pojme. ^ Jedro kometa, ki ga bodo posku- šah analizirati astronavti iz veso^- skega laboratorija Skylab, bi naj bilo iz ledu in prahu okoh katerega je globoko zmrznjeni plin v tekočem in trdnem stanju. Njegov premer je od 10 do 1000 km. Srednji omot kometa, ki nastane zaradi sončne toplote, ki topi jedro in ki je sestavljen iz pUna in sončnega prahu, meri od 10.000 do 100.000 km. Zunanji oklop kometa tvori oblak vodikovih plinov pre- mera nad 10 milijonov kilometrov. Rep kometa ni nikoli obrnjen v smer leta kometa, kakor bi sklepali po naši vsakdanji logiki, temveč je vedno obrnjen pravokotno od son- ca. Sonce nenehno oddaja različne radijacije, magnetna nihanja, ki ustvarjajo tako imenovani sončni veter. Ta „piha" proti vsem predme- tom, ki so okoli sonca in ta veter določa tudi smer repa vsake repa- tice, ne glede na smer njenega leta. Za komet 1973 E-Kohoutck menijo, da je toliko star, kakor naš planet Zemlja. Podrobnejša sestava njegovega jedra še ni znana, vendar menijo, da je v jedru verjetno prisotnih še dosti več drugih ele- mentov. Strokovnjaki celo upajo, da bodo ob sedanjih kvalitetnfli anali- tičnih aparaturah uspeh s pomočjo anahze omenjenega komc?ta dokaza- ti tudi nastanek Zemlje. Zlata poroka - zlat zakon AVRELIJE IN ALOJZA GOLOB Enainpetdeset let skupnega življenja, sta preživela v večni ljubezni Še danes si sežeta v roke, prav tako kakor pred enainpetdesetimi leti, to je bilo 8. maja 1922 leta v Gradišču v Slovenskih goricah, kjer sta sklenila „zeleno" zakonsko zvezo. Spomini jima cesto uidejo v preteklost, daleč nazaj, ko sta še bila mlada, ko sta z roko v roki čutila, kako si bosta zvesta. Sedaj ko sta slavila zlato poroko, sta spoznala, da so bile vse takratne misli resnične. Spoznala sta, da jima je ljubezen pomagala prebroditi mnoge težave, bolečine ip. Sedaj se zlatoporočenca Avrelija Golob rojena Šreter 13. junija 1902 in Alojz Golob, rojen 17. junija 1902 vesehta tako vehkega dogodka. Vesehta se, da sta dočakala zlato poroko. Vedno, kadar si pogledata v oči, jima misli silijo nazaj, nazaj na pot petdesetih let skupnega življenja. Zlato poroko sta slavila 31. decembra 1973. FOTO in tekst: LANGERHOLC Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČD^E OBČINE PTUJ Razpisuje naslednja delovna mesta: 1. Ravnatelja šolskega centra za kovinsko stroko Ptuj, 2. Sodnika občinskega sodišča v Ptuju. Kandklati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1) da izpolnjujejo pogoje po 56. členu zakona o srednjem šolstvu, t.j., da ima visoko strokovno izobrazbo in vsaj pet let vzgojno izobraževalne prakse Pod 2) da izpolnjuje pogoje po prvem in drugem odstavku 40. člena temeljnega zakona o ^lošnih sodiščih, t. j. biti mora diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom. Poleg tega morajo kandidati biti družbenopolitično aktivni. Pismene priglasitve, kolkovane z dva dinarja upravne takse in z dokazih o izpolnitvi razpisnih pogojev, naj pošljejo kandidati za razpisano delovno mesto pod ena v roku 15 dni, pod dva pa v roku 30 dni po objavi tega razpisa komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Ptuj. j^^^^.^ij^ ^^U^^^ ^ imenovanja skupščine občine Ptuj TEDNIK — ČETRTEK, 10. januarja 1974 STRAN 7 Zavarovalno arheološko raziskovanje v Forminu Gradnja nove hidroelektrarne bo prinesla mnogo sprememb na prostor med Ptujem in Ormožem. Med drugim bo kanal brezobzirno zarezal črto v sledove rimskih stavb v Markovcih. odnesel bo del trase rimske javne ceste med Ptujem- Poetovijem in Osijekom-Murso, ki se med Gorišnico in Forminom usmerja na rob dravske trase in je nekoč pod sedanjimi Osluševci prečkala Dravo. Uničil pa bo tudi v Forminu del že iz 30-tih let znanega pomembnega poznoželeznodobne^a in zgodnjerimskega grobišča. Da bi z gradbenimi deli podatki o teh davnih sledovih in arheološke najdbe ne šli v nič, je pred gradnjo potrebno zavarovalno izkopavati, sledove raziskati, najdbe spraviti v muzej. Zaradi prezaposlenosti do- mačih strokovnjakov in ker sodi tudi Formin med arheološka naj- dišča največje vrednosti v Sloveniji, je organizacijo teh del prevzel Zavod za spomeniško varstvo SRS. Požrtvovalna ekipa domačinov je »delovala pri prvem orientacijskem sondiranju v drugi polovici novem- bra. Pri tem nam je uspelo potrditi potek rimske ceste na mestu, kjer je bilo to moč po površinskem pasu prodov domnevati, pa tudi ugoto- viti, da so sledovi že močno poškodovani. Rimljani so očitno (to je bilo moč videti tudi pod Pohorjem, okoU Bistrice in Konjic), cesto na trdnih, skrbno izbranih terenih le malo nasipaU na podlago. Prirejena je bila predvsem za peš in jezdni, tovorni in lahek vozni promet. Toliko je država vsak dan SDtrebovala in tudi vzdrževala, bcestni jarek pa skoro vedno označuje rimsko cesto in priča o premišljeni skrbi za navidez sicer lahko in mimogrede trasirano cestišče. Tudi pri Forminu smo naleteh na sledove takega jarka v zemji. Obenem pa smo mogli ugotoviti, da znamenito grobišče ob tej cesti v samem Forminu še ni v celoti izkopano, da je obsežnejše, kot smo mislili doslej, pa da so v njem tudi pokopavali dalj časa. Pri našem sondiranju smo našh tudi grob, ki je bil pokopan kaj verjetno v 2. stoletju našega štetja. Vsi grobovi v grobišču pa so, kot je bilo tedaj v navadi, vsebovah le pepel pokojnika in nekaj predmetov iz vsakdanje rabe, ki so jih namenili pokojniku kot popotnico v večnost in ki so danes za nas kot odprta knjiga o navadah, civilizaciji in znanjih minulega časa. Z izkopavanji bomo na pomlad nadaljevali. O odkritjih borno še poročali. dr. Iva Curk V Forminu izkopan vrč v črepinjah^ Ob lažjih nesre- čah umaicniti vo- zilo Le malo je voznikov, ki ob lažjih nesrečah, kjer gre le za manjšo materialno škodo, umaknejo svoja vozila s cestišča, med tem ko čakajo na organe milice in s tem omogočijo normalen razvoj prometa drugih vozil. Neredkoma se primeri, da vozniki puščajo na sredi voznega pasu svoja vozila, ki so le nekoliko podrgnjenar in poškodovana po karoseriji, zaradi česar ovirajo ali v celoti zaprejo odvijanje prometa. Oviranje pro- meta v takšnih okoUščinah je kaznivo, neredkoma se zaradi tega pripeti še dodatna nesreča in ni redek primer, da organi mihce, ki pridejo na mesto takšne nesreče, prizadeta voznika še dodatno kaznujejo zaradi oviranja prometa na javni cesti. Neredek pojav je tudi pozabljanje postavitve upozorilnega trikotnika. .Ta se ne postavlja samo pri morebitni olwari vozila ah pri menjanju predrte pneumatike, tem- več tudi pri vseh prometnih nesrečah! Nanj vozniki najpogosteje pozabijo. Po naši zakonodaji so vozniki v primeru prometne nesreče dolžni pustiti svoja vozila na „licu mesta" samo v primerih, kadar je bila povožena ali poškodovana oseba, ali kadar gre za nesrečo kjer ie dvomljivo, kdo je storil, prekršek. Vendar so tudi v teh primerih vozniki dolžni poskrbeti za normal- no odvijanje prometa, če to ni mogoče, so dolžni celo pred ^prihodom milice na cestišču s kredo označiti vse predmete in osebe, ki so bile udeležene v prometni nesreči in usposobiti za vožnjo vsaj polovico cestišča Vsako oviranje v javnem prometu, tudi v prometni nesreči, je kaznivo, zato so vozniki v takšnih primerih dolžni poskrbeti, da se cestišče čim prej usposobi za normalno vožnjo, da je mesto nesreče pravUno označeno, da je postavljen opozoril- ni trikotnik in da po potrebi tudi osebno usmerjajo promet do prihoda organov prometne milice. POMAGA TUDI V ŽALOSTI Pravijo, da naše najbolj priljublje- no in najbolj razširjeno vozilo Fiat 750, ki mu po domače rečemo kar „FlCO", ni avto, vendar nam pomaga kot pravi avtomobil. Včasih se z njim jezimo, tako kot z vsakim motornim vozilom, kadar dobi svoje muhe, še večkrat pa nam pomaga. Kaj vse lahko z njim naredimo, oziroma kako ga lahko uporabimo, prikazuje tudi naša slika, posneta pred časom v Ptuju. NP NA KATERIH CESTAH V SRS VELJAJO OMEJITVE HITROSTI V eni prejšnjih številk Tednika smo pisali o-republiškem odloku, s katerim so na naših cestah nastale spremembe pri najvišji dovogeni hitrosti. Mnogim voznikom še vedno ni jasno, na katerih cestah veljajo določene omejitve. RepubUški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije je izdelal karto, ki jo objavjamo m na kateri so označene vse važnejše ceste v republiki. 100 km na uro je dovoljeno voziti na magistrahiih in regionalnih cestah; magistralne oestfe so na zemljevidu označene s števUkami od 1 do 7, regionalne pa od 300 do 400. 80 km na uro je najvišja dovoljena hitrost za vse ostale ceste. Na avtomobilski cesti Vrhnika-Postojna hitrost ni omejena. 8 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 10. januarja 1974 C ^ Pisma bralcev v___J Petelinov Jaka spet v svoji hiši „Nc vem kako bi se najlepše zahvalil svojim dobrotnikom" pričenja svoje pismo Jakob Vaupotič iz Jablovca. Oktobra lansko leto mu je pogorela hiša. Dobri sosedje, prijatelji, znanci in sorodniki so mu pomagali, daje že čez dober mesec bil ^et pod svojo streho. V svojem pismu našteva nad 30 imen in povrhu še Zavarovalnico Maribor, ki imajojjri tem nedvomno velike zasluge. „Ti ljudje so mi pomagali, drugače ne bi slo. So še dobri ljudje na svetu, v sih in stiski poznaš pravega prijatelja. Vsem skupaj prisrčna hvala" zaključuje Jakob Vaupotič svoje pismo. Lažni oglas zavaja ljudi „Oglašam se vam z najlepšimi pozdravi V našem Tedniku je bil že dvakrat objavljen oglas od Merkuša iz Hajdoš 42, o tem pa vam želim tudi nekaj napisati" pričenja svoje pismo A. B. „Sem med tistimi, ki potrebujejo stanovanje, zato ssm se oglasila na objavljeni oglas, žal pa Merkuša trikrat nisem našla doma. Pri domačih sem zvedela, daje v bližnji gostilni, kjer sem ga tudi našla. Dogovorila sva se, da se naslednji dan dobiva pri odvetniku in napraviva pogodbo. Naslednji dan sem ga (Merkuša!) tri ure iskala po Ptuju in ga ne našla. Navehčala sem se iskanja tega gospoda in stopila do najbližjega odvetnika; njegova pomočnica mi je povedala, da naj Merkuša pustim pri miru, ker ni sam lastnik hiše, zato ne sme ničesar prodajati aH dajati v najem". Tovarišica, upamo da ste zadovoljni. V prejšnji številki Tednika je bilo objavljeno opozorilo, ki bo marsikomu skrajšalo pot po sledeh lažnega oglasa. Naše uredništvo ne more vedeti, ah nek oglaševalec tisto kar oglaša tudi resnično ima. Srce v hlačah Kadar človeku zmanjka poguma običajno pravimo, da mu je srce padlo v hlače. To velja za tovariša, ki ga težgo šušmarski zidarji. Prav imate, vsakdo mora plačati davek od dohodka, vsakdo pa se mora pod sestavek, ki ga pošilja nekemu hstu, če žeh, da bi bil objavljen, tudi podpisati. Vi, dragi bralec tega niste storili. Pri tem naj povemo, da popoln naslov šušmarskega zidarja nam nič ne pomeni. Vaše ime in priimek pa bi pri objavi sestavka lahko skrajšah na začetni črki. Kar smo povedah v prejšnjem odstavku, velja tudi za neznanega avtorja sestavka ,,Zakaj tako? " Problem mladih na Ptujski gori in dogodek v začetku decembra sta vredna objave. Dragi bralci, ob koncu našega kramljanja vas vabimo, da se oglašate s svojimi pripombami, predlogi in mnenji. V naši neposredni okolici je mnogo problemov, kijih morda vidite samo vi Prosimo, ne pozabite se pod sestavek podpisati z polnim naslovom. Ce ne žeUte objave vašega podpisa, nam to v pismu sporočite. Uredništvo. 75 LET SERIJSKE PROIZVODNJE MODRČKA V letošnjem letu mineva 75-let- nica prve_ serijske proizvodnje nedrčkov. Še danes tri četrtine žena ne nosi modrčkov, od katerih 43 odstotkov zanj še niso slišale, ostale pa ga iz zdravstvenili razlogov kratko malo odklanjajo. Kdaj se je pojavil modrček je težko reči, ker je bil v posebni obliki poznan že v ,,pamtiveKu", ko so ga uporabljale ženske z izrazito vehkimi in povešenimi prsmi in v primeru bolezni na prsih. Pred sto leti se je pojavil kot modni krik, kmalu ria to pa je stekla tudi že prva serijska proizvodnja, vendar ga ženske niso nosile ves dan, temveč le ob dolo*čenih priložnostih in oblačilih. Modrček ženskam (razen neka- terim) ni prinesel blagostanja, niti njihovim dojenja potrebnim otro- kom. Z uporabo modrčka je padla mlečnost ženskih prs, prsa so postala manjša in nepravilno obli- kovana, ker modrček zadržuje njihovo normalno rast. Začela so se javljati ralična obolenja prs, ki jih prej nikoli ni bilo, niti jih še danes ne poznajo žene, ki modrčkov ne uporab^ajo'. Rak na prsih je isključno spremljevalec žensk, ki uporabjajo modrček. Zaradi mo- drčka so ženska prsa vedno vlažna in koža slabo diha. Zaradi teh ugotovitev je v zadnjih petih letih v Evropi in Ameriki opustilo nošenje modrčka nad 20 milionov deklet in žena. Mnoge ženske trdijo, da brez modrčka ne morejo shajati, ker so jim prsne mišice popolnoma zakrnele in se jim prsa brez modrčka povesijo. Ugo- tovitev je delno točna, toda poskusi več sto Nemk so pokazah, da se te mišice že po enem letu ponovno utrdijo. Pri doraščajočih dekletih tega problema sploh ni, kajti če ob določeni stopnji razvoja ne bi začele nositi modrčka, bi se prsa razvijala normalno. Da se je modrček tako močno usidral na evropskem in ameriškem kontinentu je krivo tudi mišljenje in morala naših prednikov med ob- dobjema obeh vojn, ki so imeli vsako žensko za nemoralno in nerazgledano, če ni uporab j a la modrčka za katerega so potrebovah dobrih 70 let, da so ugotovili, da je našim ženam prav malo koristen, celo obratno, da jim je škodljiv in da ga vsi strokovnjaki in izvedenci odklanjajo, če ni nujno potreben. Čigav je otrok NESPORAZUMI MED STARŠI IN NJIHOVA LASTITEV OTROK Ko je po osvoboditvi Jugoslavija stopila na pot sociaUstične izgradnje so se v marsičem spremenila ali v celoti ovrgla boržuazna meščanska mišljenja o družini o glavarju družine, o vlogi matere, ki jo ima v družini prav tako pa tudi o pristojnosti varstva in vzgoje otrok. Kot prvo je bila'ukinjena razlika med otroci ki so rojeni v zakonu in med tistuni ki so rojeni izven njega. Ob normalnih pogojih zakonskega ah nezakonskega življenja ne pripada več otrok le materi, temveč imata do njega enake odgovornosti in dolžnosti oba izmed staršev. Oba sta dolžna skrbeti za razvoj in vzgojo otroka. Predvsem je bilo to nujno zaradi dejstva, ker žene niso hotele več ostajati doma, temveč so se vse pogosteje šolale in zaposle- vale, postajale vse bolj neodvisne od svojih mož in partnerjev, hkrati pa se je občutno zmanjšal čas, katerega je lahko mati posvetila svojim otrokom. Žena je v naši zakonodaji postala popolnoma enakopravna moškemu, tako po obveznostih kakor po ugodnostih, ki jih je prinesel nov način dela, nova družbena ureditev in nov način življenja. Po drugi strani pa je moškii oziroma oče postal popolnoma enakovreden varuh svojiJi otrok, zaradi česar danes po razhodu zakoncev aU nezakoncev, otrok ne pripada več materi, temveč tistemu, ki mu lahko več nudi, tistemu, ki z otrokom lahko preživi več časa in mu hkrati lahko nudi boljšo vzgojo, izobrazbo in šolanje, od česa je odvisen celoten otrokov razvoj in njegova bodočnost. Pri razhodu staršev se ti lahko dogovorijo, kdo bo v naprej skrbel za otroka in če je potrebno, drugemu prispevati določena sred- stva za otrokov razvoj. To je sporazumni razhod, vendar se prej ali slej tudi tu prične zapletati. Neredkoma se pripeti da eden izmed staršev pri razhodu kratko malo noče več skrbeti za otroka. V takšnem primeru ima pravico nadaljnji hranitelj sodno zahtevati, da se za otroka izterjuje oskrboval- nina. Najbolj zapleten pa postane razhod takrat, ko oba izmed staršev želita obdržati otroka. V takšni. situaciji lahko izreče dodehtev le sodni organ, vendar še te mnogokrat niso dolgoročne. Sodbo največkrat izreče sodišče le po temeljitem zaslišanju prič, socialnih delavcev, medicinskih izvedencev in morda še drugih. Prva odločitev, ki se pri takšni sodbi upošteva je, da otrok pri izgubi enega izmed staršev ostane vsaj na enakovrednem socialnem nivou in ne da bi pri tem prišel še v slabše socialne razmere. Najbolj odločilna dejstva pri dodelitvi otroka pa so: na koga je otrok bolj navezan in s kom je preživel več časa, kateri je več prispeval zanj, kateri izmed staršev mu zagotavlja boljšo bodočnost, kakšni so osebni dohodki, v kakšnih stanovanjskih razmerah bi v bodoče otrok živel m kohko stanovanjske površine odpade na osebo, okolje v katerem bo živel, higienske razmere, strokovnost varstva, ki ga bo imel otrok, zdravstveno stanje staršev (težke telesne okvare,) če starši uživajo alkohol, oziroma posegajo pretirano po pomirjevalnih sred- stvih, če je otrokova mati opravljala splave iz socialnega indikatorja, čeravno ga v resnici ni bilo, če je kateri nagnjen k psihičnim deja- njem, ki so za otroka lahko nevarni (poskusi samomora in podobno), nevrotiki in zelo odločilni faktor je tudi izobraženost vsakega izmed staršev. Vsak iz navedenih faktorjev je lahko odločilen in dokončen v korist nasprotnega prosUca. Tudi kadar gre za dodehtev dveh otrok je postopek enak. Zmotno je, ker mnogi mishjo, da se kratko malo otroka razdvoji Največkrat otroka ostaneta skupaj, ker je to najmanjši psihični udarec za nadaljnji otrokov razvoj, predvsem, če so otroci starejši od treh let. Niso redki tudi primeri ko se otrok dodeh tudi tretji osebi V primeru, da imata oba izmed staršev enake pogoje, otrok ostane v oskrbi tistega, ki se namerava v kratkem poročiti in bo lahko otrok tudi nadalje živel v normalnih družinskih razmerah. Dodelitev otroka je izredno dehkatna zadeva, zaradi česar je nujno potrebno, da so zajeti vsi navedeni in morda še nekateri dodatni faktorji (NE) VARNOST PROMETA V NASELJU Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ormož je v sodelovanju s postajo milice Ormož pred novim letom izvedel akcijo, ki so jo unenovaU „Varnost v naselju". Na križišču cest Ormož-Ljutomer -Središče so ustavili 154 motornih vozil. Namen akcije ni bil repre- siven, saj nobeden od voznikov ni bil kaznovan. Šlo je predvsem za ugotavljanje osnovnih tehničnih pomanjkljivosti vozil, pregled notra- nje opreme in dokumentacije. REZULTATI Izmed pregledanih vozil je bilo 44 takšnih, ki ne zadovoljujejo določi- lom zakona o varnosti cestnega prometa in drugim ustreznim pred- pisom. Akcija je pokazala tudi, da tretjina pregledanih vozil ne bi smela biti udeležena v prometu in da je delo naših servisov za tehnične preglede motornih vozil slabo, ali vsaj zelo pomanjkljivo. Mnoga tehnično nezadovoljiva vozila so bila namreč pred kratkim tehnično pregledana ter dobila dovoljenje za vožnjo. NAMEN: UGOTOVITI IN OPOZORITI Akcija „Varnost v naselju" spada v redni program dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ormož. Dejah smo že, da namen takšnih akcij nima represivnega značaja, ampak gre samo za ugotovitve in opozorila. Vse voznike nezadostno opremlje- nih ali tehnično pomanjkljivih vozil so napotili na servis ah v trgovino, kjer so popravili oziroma, kjer so vozniki ahko opremili vozilo po predpisih. Potem so lahko nadalje- vah vožnjo. jr TEDNIK — ČETRTEK, 10. januarja 1974 STRAN 9 Janko Ropret Prav v dvomih smo, ah je zraven slike potrebno prikupnega in med mladimi poslušalci priljubljenega tržiškega vokahiega jnterpretatorja Janka Ropreta še posebej predstav- ljati. Prepeva že vrsto let, vendar sta mu največjo popularnost prinesli popevki ,,Ne priznam" in „Lepa kot sen", ki ju je posnel na ploščo pri ljubljanskem Helidonu. Janko je posnel že več plošč, prav gotovo pa ima največ uspeha s svojimi živimi koncerti, katere v zadnjem času urejuje prek združenja Lira iz Caicovca s svojo izpostavo v Ljubljani In napovedanih koncer- tom mnogokrat izostane, kar so se pred nedavnim prepričah tudi Ormožani. kamor ni prišel kljub temu, da je koncert napovedal in da je najmanj polovica gledalk prišla ravno zaradi njega. Še pred nedavnun se je razpletel tudi spor v zvezi z višino honorarja, ki naj bi prejel kot eden glavnih organizatorjev „Tržiške noči", kajti nekateri renomiranci v estradni' umetnosti (kot npr. Marjan Kralj) so mu kot „zelencu" na tem področju zamerili, da je prejel višje honorarje od njih. To je več ali manj obvezni problem, s katerim se sreča vsak mlad umetnik na kateremkoli področju, ko uspe in se prično zanimati zanj v široki javnosti in hkrati kot to pomeni ogrožanje katerega izmed drugih umetnikov. „Janko Ropret deU avtograme svojim oboževalkam." Kotiček za gospodinje BOSENSKI LONEC Zanj potrebujemo: 1 ke ovčjega mesa, 40 dkg čebule, 10 dkg masti, 4 dkg paradižnikove mezge, 1 žhčko sladke paprike, 3 stroke česna, malo kumine, 1 kg zelja, sol, inalo zmle- tega popra, zelen peteršiij in 1 del kisle smetane. Meso zrežemo na deset kosov, čebulo sesekljamo in na maščobi svetlo zarumenimo. Dodamo para- dižnikovo mezgo, papriko, kumino, sesekljan česen in pol sesekljanega peteršilja. Malo pražimo, dodamo meso, prilijenio prav malo vode, posolimo in dušimo, medtem zreže- mo glavo zelja na 4 dele. Usti naj se drže kocena. Ko je meso na pol mehko, zložuno nanj zelje tako, da je konec spodaj. Prilijemo toliko vode, da pokrije meso. Popopramo, posolimo in dušimo pokrito, da se zelje zmehča. Jed ne sme biti juhasta. V nizko servirano skledo zložimo meso in za vsak obrok kos zelja. Polijemo s kislo smetano in potresemo z drugo polovico sesek- ljanega peteršilja. Poleg ponudimo slan krompk. ROZINOVA SLADICA 1 1 mleka, 90 g ostre moke, 2 rumenjaka, 70 g sladkorja, 2 zavitka vanilijinega sladkorja, 2 beljaka, 1/4 1 sladke smetane, 100 g nare- zane limone, 80 g rozin, nekaj ruma ali maraskina, biskvitni piškoti. Priprava: ostro moko zmešamo z nekaj mleka. Ostanek mleka segre- jemo s sladkorjem in vanilijinim sladkorjem in med mešanjem dodamo zmes moke. Še malo pustimo na vročem, nato dodamo zrezano limono in oprane, pa dobro osušene rozine. Pustimo, da se ohladi. Sem ter tja premešamo, da se ne napravi skorja. Za boljši okus dodamo nekaj ruma ali maraskina. Ko je zmes povsem ohlajena, rahlo podmešamo stepeno smetano. Do- bro namastimo model za puding in ga krog in krog obložimo z biskvitnimi piškoti. Potlej ga napolnimo z maso, postavimo v hladilnik in počakamo, da se strdi. Pred serviranjem sledico obložimo še z vkuhanim sadjem, ali pa polijemo z malinovcem. LETALSKA ZVEZA SLOVENIJE Aero klub PTUJ Razpis: sprejeli bomo večje število mladink in mladincev v tečaj jadralnih in motornih pilotov ter padalcev. Pogoji: 1. da niso mlajši od 16 let 2. končana osemletka 3. še neodslužen kadrovski rok 4. kandidati za motorne pilote morajo imeti ispit jadralnega pilota 5. zdravstvena sposobnost, kar bo ugotavljala pri- stojna komisija Tečaji bodo v popoldanskem času na ptujskem letališču Moškanjci. Po uspešno opravljenih izpitih omogočamo kandidatom nadalno šolanje in športno udejstvovanje v vseh aeroklubih civilnega in vojnega letalstva Jugoslavije. Vse informacije in prijave sprejemamo do 20. januarja 1974 v pisarni Gozdnega gospodarstva Ptuj, Potrčeva ulica 33-soba II ob sobotah pa na letališču v Moškanjcih med 9. in 15. uro. STRELSTVO PRVENSTVO PTUJSKE GARNIZIJE v čast dneva JLA je bilo v ptujski garniziji organizirano tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Prvo mesto je ekipno osvojila vojna pošta 5008/2, posamezno pa Slavko Ivanovič. REZULTATI: Ekipno: VP 5008/2 - 328 krogov, VP 5008/7 - 311 krogov« VP 5008/1 - 307 krogov itd. Posamezno: Slavko Ivanovič (88). Rudolf Vnučec (86), Radulovič. M. Novak (82) itd. Prve tri ekipe in trije najboljši posamezniki so prejeli diplome komandanta ptujske garnizije, pr\o- uvrščena ekipa pa še prehodni pokal garnizijske komande. S. L. Ivanovič GOSTILNA »ŠEGULA« Rogoznica—Ptuj Vsem svojim stalnim in prehodnim gostom želi- mo srečno in veselo v letu 1974 in se še v na- dalje toplo priporočamo. TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« 62325 KIDRIČEVO — JUGOSLAVIJA takoj zaposli več ELEKTROLIZERJEV Pogoj: KV ELEKTROLIZER ALI KOVAC ALI KLJUČAV- NIČAR V KOLIKOR SE NE BO PRIJAVILO ZADOSTNO ŠTEVILO DELAVCEV, KI ISPOLNJUJEJO GOR- NJE ZAHTEVE, BOMO SPREJELI TUDI NEKVALI- FICIRANO DELOVNO SILO, POD POGOJEM, DA SI BO V DOLOČENEM CASU PRIDOBILA US- TREZNO KVALIFIKACIJO. Posebni pogoj: poskusno delo • Objava velja 15 dni po objavi v tisku. Pismene ponudbe sprejema kadrovsko socialni sektor podjetja. V ponudbi navedite svoje osebne podatke, dosedanjo zaposlitev, šol- sko in strokovno izobrazbo. 10 STRAN tednik — Četrtek, lO. januarja 1974 Dominik GLUŠIČ SPOMINI NA PTUISKE ZAPORE 1 \ V hudih dneh, ki jih je preživljal slovenski narod pod fašistično oblastjo med drugo svetovno vojno, so me okupacijske oblasti zaposlile za paznika v ptujskih sodnih zaporih. Skupaj s paznikom Pihlerjem sva se trudila, da bi lajšala trpljenje stoterih zavednih Slovencev, ki so jih nacisti v ptujskih zaporih brezvestno mučili. Oba sva vztrajala na delovnem mestu le zato, da bi pomagala jetnikom, v kohkor sva to lahko na skrivaj počela. Pomoč je prihajala le od naju, ki sva bila vpisana med nezanesljivimi prebivalci okupirane Sp. Štajerske. Druga dva paznika sta bila Nemcem vdana, zato sta dosledno izvajala zapovedi ptujskega gestapa in varnostne poUcije. Da bi s Pihlerjem ne navezala prepovedanih stikov z jetniki, so Nemci službo v zaporih talko razporedili, da sva jo opravljala vedno z enim od „zanesljivih" paznikov. Pozneje so pazniško službo pojačah še z ženskimi močmi. Kakšne so bile paznice, bom napisal pozneje. Pisanja spominov na ptujske zapore med okupacijo sem se lotil, da bi ne šh v pozabo mnogi dogodki, ki so se vgnezdili v moj spomin, dogodki, ki pripovedujejo o grozodejstvih gestapa, ki je s pomočjo domačih izdajalcev mučU ljudi, osumljene sodelovanja v osvobodilnem boju in tiste, ki so pred vojno stali na braniku slovenstva. Krvava zgodovina ptujskih zaporov se je pričela 8. aprila 1941 in končala 7. maja 1945. STAVBA PTUJSKIH ZAPOROV Ze v bivši Avstro-Ogrski zgrajeno stavbo ptujskih sodnih zaporov v Prešernovi ulici 35, sta sestavljala dva dela v obliki črke T. V traktu vzporedno z ulico sta bila v bivši Jugoslaviji nastanjena kazenski in preiskovalni oddelek ptujskega sodišča z razpravno dvorano, čakalnico, zaporno sprejemno pisarno, malim arhivskim prostorom, shrambo za živila, kuhinjo in stanovanjem jetničarja. Ta del stavbe je podkleten. Vzhodni del kleti ima vhod z ulice pri transformatorju. Ta del kleti je dajalo sodišče v zakup trgovcem za sadje in zelenjavo. Zahodni del kleti je bil povezati s stavbo. Drugi del zgradbe v pravokotni smeri od sredine severnega trakta proti jugu je služil za zaporne celice v dveh nadstropjih. V stavbi je bilo petnajst različno velikih zapornih prostorov. Štiri celice so služile za samice, šest za dva zapornika, dve celici za tri, v treh celicah pa je bilo prostora v vsaki za pet oseb. Tako je bilo v ptujskih zaporih v bivši Avstriji in predaprUski Jugoslaviji lahko zaprtih hkrati 37 ljudi. Poleg celičnih prostorov sta bili še dve večji sobi v južnem traktu stavbe, ena v drugem, druga pa v pritličju. Pritlična je služila za zaporni inventar, v drugem nadstropju pa je menda do leta 1924 služila za kapelo, nato pa za arhiv kazenskega in preiskovalnega oddelka s spisi od 1896 do 1939. Po osvoboditvi so spise škartirali pri okrajnem sodišču v Ptuju. Pred letom 1941 je bilo v ptujskih zaporih 25 postelj in dvanajst pogradov ah pričen. Na pričnah so imeli jetniki le koče, medtem ko so bile postelje opremljene z rjuhami V cehcah so jetniki polagah vrče z vodo in krun na zidne police. Nekatere cehce so bile opremljene tudi s klopm.i za dve osebi, v vsaki cehci pa so stali litoželezni kotliči za stranišče, težki po 15 kg. Okna celic so vzidana visoko pod oboke in zavarovana z močnimi kovanimi železnimi križi. Po celicah so bile nameščene meter in pol visoke in približno pol metra široke litoželezne peči s kurišči na hodnikih. I Stavba s cehcami je zidana z meter debelim zidom, celice pa zavarovane z močnimi hrastovimi vrati. Obzidje zaporov je visoko skoraj tri metre in oklepa dvoje dvorišč, na zahodni strani je bilo določeno za sprehode žensk, vzhodno dvorišče pa za sprehode moških. Ker je bilo obzidje vzhodnega dvorišča nižje, bi bil pobeg možen, zato ga za sprehode sploh niso uporabljali, ampak je jetničar na njem sušil perilo. Na zahodnem dvorišču so zgradili smetiščno jamo in greznico in še vodnjak ter leseno uto. Obe dvorišči sta bili tlakovani z dravskim okroglim kamenjem. I Dalje prihodnjič. SPISOV dr. JOŽETA POTRČA „Za socialistično moralo je kršenje zakonov morale in pravice — prava grozota. Morala mora prepojiti vso politiko. Kdor nima politične morale, tudi ne more imeti osebne morale in narobe. Ne more biti večje moralne obsodbe za delavskega politika, kot je očitek pačenja dejstev in netovari^ih odnosov, da o zmerjanju inklevetanju sploh ne govorimo." (Marksizem in morala) Na podlagi zares socialističnih proizvodnih odnosov in njim ustrezne socialistične demokracije postajajo vsi ostali družbeni odnosi vse bolj humani, tovariški, polni medsebojnega zaupanja. (Marksizem in morala) Etika ima raznolike naloge, med njimi tele: - kritično pretresti zgodovinski moralni fond; - očistiti proletarsko moralo tujih primesi; - ustvariti nov socialistični moralni kodeks za vso ogromno raznolikost družbenih odnosov. (O znanstvenem pogledu na svet in o etičnem preporodu) Vojna in zločini odlomki iz spominov ptujCana 1 Po letu 1936 so takorekoč že vrabčki na strehah čivkali, da Nemčija pripravlja vojno velikega obsega. Tudi pri nas, v malem, ljubkem mestecu Ptuju, je čedalje bolj postajalo jasno, da hitimo velikemu viharju naproti. Polariza- cija narodnih sil je postala iz dneva v dan očitnejša. Po kavarnah in drugih gostiščih so se zbirale skupine sorodno mislečih, ki so bolj ah manj oprezno stikali glave in poleg vsakodnevnega pomenkovanja ko- mentiraU, razpravljah in napove- dovah dogodke. Posamezne trgovine in gostilnice so čedalje bolj očitno kazale svojstvene shke prebranih ljudi, ki so se prištevah k ,tej ah oni skupini V številnih nemškutarskih središčih je bilo shšati vedno več in bolj glasnega nemškutarenja tujega nemškega jezika neveščih ljudi, med katere so bili pomešani posamezni plačani propagatorji pronacistične struje. V takih prostorih se je razlegala slovenska govorica le tedaj, če se'je vanje zatekel kdo iz tistih slojev prebivalcev, ki se narodne ločitve duhov še niso zavedaU, ali pa so bUi tujci, ki krajevnih prilik niso dovolj poznali. In še takrat je gospodar tako opredeljenih podjetij spregovo- ril le tohico slovenskih besed, kolikor je pač bilo zaradi zaslužka nujno potrebno. Z vso silo so skušaU vzbujati videz nemškega okolja. Obe roki imata skup več prstov, kakor pa je bilo v Ptuju število takih Nemcev, ki bi lahko pokazah na svoje nemško poreklo. Vse, kar je bUo zbrano okiog teh, so bih sami plačanci, podrepniki in janičarji, ki so bili po večini gospodarsko odvisni od njihovega kapitala. Razen nekaj izjem je res bilo premoženje v rokah slovenski narodnosti tujih in celo sovražnih ljudi. Ti so do skrajnih možnosti izkoriščah svoj gospodarski vpliv za raznarodovalne namene. Ta gospodarski pritisk je bUo čutiti na vsakem koraku. Vsi, obrtniki, manjši trgovčiči in delavci so bili bolj ah manj odvisni od odtujujoče gospodarske moči Prav smešno je bUo shšati po različnih manjših delavnicah m posebno še po brivnicah, kako podrepniško so se v svoji nezavednosti trudili ogovarjati in pftstreči svoje stranke v spake- drani ptujščini, ki naj bi bila nemščina, katere pa seveda niso bili vešči To so delali in tako ravnah predvsem zaradi zaslužka, deloma pa tudi zaradi nekakšne pronemške zamaknjenosti, češ, imenitneje je nemškutariti, kot pa govoriti sloven- sko. Niso se zavedah, da je to puhloglavo, smešno in sramotno. Gospodarski pritisk in z njim raznarodovanje sta se širila po trgovskih nuežah in sta segala tudi do posameznih viničarij v Halozah, kjer so gospodarOi tujim usmeritvam vdinjani gospodaje. Slovensko go- spodarstvo je bUo prešibko, včasih pa tudi nepravilno usmerjeno in tako ni moglo izravnavati tujega vpliva, čeprav na avtohtonih doma- čih slovenskih tleh. Razvade so se prevef^zasidrale. Zavedno plast slovenskega ljud- stva je predstavljala v neomajni in trdnejši obliki neodvisna narodna inteligenca in manjše število gospo- darsko močnejših meščanov. Kakor povsod, je seveda tudi v Ptuju btlo med izobraženci nekaj mlačnežev in nezavednih podrepniškth nemšku- taičkov, ki so se l^j radi postavljali s svojo nemščino. Nekateri teh so kasneje pod krinko premestitve v rajh služili kljukastemu križu. Bili pa so tudi taki ki bi jih bil treba uvrstiti med izdajalce. Ko se je končno proti kraju vojne vihre tudi manj bistrim mlačnežem in oportu- nistom začelo jasnitl so se oprijeh različnih „olajšujočih okolnosti". Dalje prihodnjič. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame in stare mame Marije Šibila 'roj. Temine se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom in vsem, ki so z nami sočustvovaU, nam izrazili sožalje, zasuli njen preranigrob s cvetjem in venci in jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnj; poti. Hvala č. g. župniku za obred in poslovilne besede pri odprtem grobu in govorniku na domu. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice Ptuj, posebej še primariju dr. Neudauerju. Vsem še enkrat lepa hvala. Žalujoči: sin Maks z družino, sin Ivan, hčerka Marjana z družino in ostali sorodniki TEDNIK — ČETRTEK, 10. januarja 1974 STRAN 15 Uspela predstava Gorenjskega slavčka v okviru praznovanja 8. januarja, praznika občine Slov. Bistrica, je bila v ponedeljek zvečer v Domu kulture prireditev, kakršne Bistri- čani ne pomnijo že več let. Slovensko narodno gledališče Mari- bor se je bistriškemu občinstvu predstavilo z opero GORENJSKI SLAVCEK Antona Foersterja. Ope- ro v treh dejanjih je režiral Emil Frehh, orkester pa je vodil dirigent Jakov CipcL Bistričani in okohčani so tudi tokrat dokazali, da v občinskem središču primanjkuje podobnih kva- litetnih prireditev. Zahtevnejši se vozijo tudi v Maribor, vendar večji del občanov si zaradi pomanjkanja sredstev tega ne more privoščiti ; Dvorana v Domu kulture je bila premajhna za vse, ki bi si radi ogledah zares kvaUtetno predstavo, ki je bila tudi prva opera za mnoge obiskovalce. Tako številni udeležbi pa ni bil vzrok brezplačen vstop, kot bi si morda lahko kdo nepoučeno tolmačil, ampak pred- vsem želja po podobnih kulturnih dobrinah, kakršnih je v Slov. Bistrici vse premalo. Tudi predstave, za katere je bilo potrebno odšteti od 8 do 15 dinarjev, so bile polnoštevilno obiskane. Zal jih je prav v zadnjem obdobju zelo malo. Potrebno bi bilo v bodoče resneje premisliti o trajnejši rešitvi na tem področju. V. a. Ptuj potrebuje kulturni dom Na gimnaziji „Dušan Kveder" Ptuj aktivno deluje hkovni krožek, pod vodstvom akademskega shkarja, prof. Albina Lugariča. Krožek šteje okrog 20 dijakov. Med njimi je posebno nadarjena Jožica FideršeL Njena dela so surealistična, vsebin- sko pa izražajo problematiko sodob- nega človeka. Razstavljala bo v Mariboru ob kulturnem prazniku. Iz ptujske gimnazije je odšlo že precej likovno nadarjenih dijakov, ki pa žal niso nadaljevah študija na likovni akademiji, to pa zato, kerjza to smer študija ni lahko dobiti štipendije. Prof. Lugarič nam je povedal, da je v Ptuju precej nadarjenih ljudi, ne samo na Ukovnem področju, ki pa nimajo primernega prostora za delo. Med njimi so tudi delavci, ki bi po napornem delu našh sprostitev v ustvarjanju. Precej je že bilo izrečenega in napisanega o nujnosti kulturnega doma v Ptuju, vendar dalje od tega nismo prišh. Kultura se ne ustvarja z govorjenjem o njej, ampak z aktivnim delom. Zamislimo se ob reku, da je kultura odraz neke dobe! FOTO IN TEKST: POTOČNIK Delo Jožice Fideršek Obetajoč samorastnik Marsikateri mlad človek nekorist- no zapravlja svoj prosti čas. Tega pa ne bi mogh reči za Borisa Žoharja, 21-letnega aranžerja „Izbire" Ptuj. Boris ves prosti čas preživi ob čopiču in platnu. Iz razgovora z njim smo zvedeh, da je čutil že v osnovni šoli privrženost likovni umetnosti, vendar je z resnejšim delom pričel prejšnje leto. Čeprav dela pod težkimi pogoji, je v letu dni izdelal okrog 40 likovnih del. V delih upodablja kmečko življenje in običaje ptujsk^a polja. Prejšnje leto je imel tudi samostojno razstavo v klubu mladih ter prejel obilo priznanj. Razstavo si je ogledal tudi akademski slikar prof. Albin Luga- rič in se pohvalno izrazil o Borisovih delih. Mlademu umetniku je ponudil pomoč in mu svetoval, naj nadaljuje z delom, predvsem v upodabljanju običajev in dela na kmetih. V Borisovi sobi se je ponovno nabralo precej del, ki bi jih rad razstavil, vendar ne dobi primernega prostora. Upajmo, da bo v iskanju prostora imel srečo in pokazal ljudem, da sodi med obetajoče mlade umet- nike. FOTO IN TEKST: M. POTOČNIK Delo Borisa Žoharja' SILVESTROV VEČER Pod ivjem ledenim žahijka se sklanja v mesečini bledi žari leto staro od nas se poslavlja se v večnosti potopi Ura polnočna 12 je odbila krog jelke novoletne zbrani smo vsi prijatelj s prijateljem zdaj se pozdravlja in mu obilo sreče želi. Čeprav se danes vsi veselimo in želimo obilo si sreče vendar na tihem se vsi te bojimo ne vemo nič komu nastavljen je meč. Zinka Esperanto po svetu kljub raznim oviram nenehno napre- duje. To dokazujejo lanski uspešni SVETOVNI ESPERANTSKI KON- GRESI v Beogradu, Sarajevu in Torontu (Kanada) kakor kongresi esperantistov, srečanja in seminarji v posameznih državah. Postopna uvedba ESPERANTA v šole (tudi pri nas) tisk in radio, govori o csperantskem gibanju, tečajih itd. po svetu. Zanimiva so izvajanja znanstve- nikov svetovnega slovesa, vidnih predstavnikov kulturnega in politič- nega življenja, o vlogi mednarodnega jezika za očuvanjc MIRU. Potekajo že priprave za prihodnji 59. SVETOVNI ESPERANTSKI KONGRES, ki bo v Hamburgu in SAT KONGRES v Beigamo (Italija), kongres jugoslovanskih esperan- tistov pa bomo ime h prihodnje leto v Čakovcu. Našim esperantistom bi priporo- čal, da poslušajo oddajo radijskih postaj Zagreb (vsaki petek ob 00.5 do 00.20 na val. dolžini 265) in radio Varšava (e^erantski program ob 16.30 do 16i5 na val. dolžini 31 in 41). Na Dunaju so ponovno uvedli tedenski esperantski program ob sobotah i s. od 17.45 - 17i5 na val. 49 m. Druge postaje se pri nas težje dobe. J. D. KOKOŠJA BIGAMIJA Petelin se je vdal dvoženstvu. To se petelinu rado primeri: včasih živi celo v mnogoženstvu. Okolica se je na to hitro navadila: malo opravljanja, malo čudenja, precej zavisti - pa so se privadili. Ni pa se mogla temu privaditi kura Čopka, ki je imela petelina zelo rada. Zato se je napotila na sodišče in petelina tožila zaradi bigamije. Na razpravi, kjer je bil predsednik senata volk, prisednika medved in ris, zapisnikarica, ki je pisala z gosjim peresom, pa Caplja, je petelinu spočetka trda predla. Kura Čopka kot tožnica gaje tožila, da ni imel prav nikakega povoda, da bi si privzel še eno ženo, da je bila z njim vedno zelo dobra, da ga ima še zdaj veliko raje kot njena tekmica, da je bila vedno zelo negovana, da je imela vedno manikirane kremplje in da si je barvala podbradek in rožo z najbolj okusnim ružem po najnovejši pariški modi, skratka, daje njen mož zelo pregrešen in potreben kazni Nato je dobil besedo petelinov zagovornik - modri lisjak, odvetnik z zelo renomirano pisarno. Poudaril je, da je njegov branjenec sicer res hud grešnik in kazni potreben, toda opozoril, daje treba pri kazni zlasti gledati na preventivni učinek - kazen mora v bodoče preprečiti nadaljevanje greha. Zato je predlagal, naj visoko sodišče pregrešnega petelina kaznuje tako, da mu odvzame boljšo izmed žena, kar je vsekakor Čopka. S tem bo tudi bigamija odpravljena in justici zadoščeno. Ko je zagovornik govoril, je predsednik volk prijazno kimal. Nato se je umaknil k posvetovanju in po kratkem premoru izrekel sodbo: „V imenu živalstva! Obtoženi petelin je kriv, da je zagrešil kaznivo dejanje bigamije. Zato se obsodi na kazen odvzema ljube in vrle ženke Čopke in na plačilo sodnih stroškov." Takoj po izreku sodbe je tudi sodbo izvršil s tem, da je Čopko ročno pohrustal. Seveda je bil petelin zelo zadovoljen in seje zagovorniku lisjaku na moč zahvaljeval. Ker pa je moral plačati visoke sodne stroške, dokaj visoki pa so bili tudi hsjakovi stroSci, mu ni preostajalo drugega, kot daje šla za kritje vseh teh stroškov iz hiše še druga žena. To je ročno pohrustal za honorar odvetnik lisjak, ki je s tem zelo poskrbel za živalsko zakonitost, kajti petelin se zlepa ne bo več pregrešil z bigamijo ... 16 STRAN tednik — Četrtek, lO. januarja 1} Dr. Fran Brumen: Obolenje žolčnika in žolčnih poti Bolezni žolčnih poti, posebno še obolenje z žolčnimi kamni so bile znane že v starem veku zgodovine. Že stari Egipčani so opisali obolenje z žolčnimi kamni. Žolčni kamni so bili prvič operirani že v letu 1600, verjetno pa le iz ognojenega žolčnika, kajti prava operacija ždlčnih kamnov je postala možna šele s kasnejšo uvedbo aseptičnega načina operiranja. Žolčni mehur leži pod spodnjo površino jeter, nekoliko desno od žličke pod desnim rebernim lokom. Tudi na žolčniku poznamo nekatere nenormalnosti v razvoju, ki jih je potrebno upoštevati pri ugotavljanju bolezni. Najvažnejša funkcija žolč- nega mehurja pa je služiti kot neke vrste shramba za rezervno količino žolča. Kadar po zaužitju večjih količin maščob organizem potre- buje za razkroj maščob večje količine žolča, kot pa ga sproti priteka iz jeter, takrat se pod vplivom komandnih refleksov žolč- nik smotrno stiska in izpraznjuje in tako dovaja v črevo manjkajoče količine žolča. Žolč, ki priteka iz žolčnika, je bolj koncentiriran in zgoščen, kot pa oni direktni iz jeter. Na splošno lahko rečemo, da je bolezen z žolčnimi kamni najpo- gstejše obolenje žolčnih poti. Pri vseh rutinsko izvršenih obdukcijah mrličev nahajamo v 20 % žolčne kamne. To potrjuje domnevo, da žolčni kamni ne povzročajo vselej posebnih težav. Zanimivo je, da je bolezen žolčnih kamnov v tropskih krajih redka. Ugotovljene so tudi rasne razlike. Najpogosteje obole- vajo judje, najbolj redko pa zamorci. To je verjetno v zvezi z uživanjem večjih ali manjših količin maščob. V tropskih predelih uživajo ljudje manj maščob, ker ni mraza. V naši zemljepisni širini sta vsaka 5. ženska in vsak 10. moški obremenjena z žolčnimi kamni. Opazno je tudi neke vrste dedno nagnjenje. V nekaterih rodibnah je bolezen pogostejša. Tudi konstitucija je vplivna, debelušni ljudje nagibajo na kamne bolj, kot suhljati. PRI OBOLENJIH ŽOLCNIH POTI JE SIMPTOMATIKA LE BOU NA SPLOŠNO ZNACILNA. Cesto so subjektivne težave take, da lahko pomenijo eno ali drugo obolenje na žolčnih poteh. Najzna- čilnejši znak je takoimenovana ŽOLČNA KOLIKA, kakor imenu- jemo pripadajoče krčevite bolečine. Značilne so težave v edesni polovici zgornjega dela trebuha, ki so karakterizirane po občutku nela- godja, napetosti in polnosti in se lahko stopnjujejo do zelo hudih bolečin. Občutki mučnine s silje- njem na bruhanje in odpor proti mastnim jedem niso redki. Pri akutnem vnetju, posebno pa še pri zagnojitvi žolčnika, je splošna prizadestost močno izražena. Pri takem vnetju in pri koliki je pritiskajoče otipavanje boleče. Vča- sih, posebno pri tankih in mehkejših trebušnih stenah lahko otipamo značilno obliko napetega žolčnika, ki pomeni s tekočino napolnjen mehur, kar se javlja pri zamašitvi izvodne cevke. Ovirano odtekanje vsebine žolčnega mehurja povzroča ikterus, kakor imenujemo zlatenico. Tako zaporo lahko povzroči v izvodni cevki zataknjen kamenček, ali pa tudi bulaste narasline v tem predelu. Delni zastoj nastaja tudi, kadar postane žolčnik rigiden in neelastičen zaradi brazgotinasto spremenjenih sten in je zato zmanjšana zmožnost izpraznjevanja. Sledi 1. nadaljevanj? ZA GRADNJO BOLNIŠNICE PTUJ so darovali na žiro račun številka 52400-7651-46283 naslednji daro- valci: Lašič, Kramberger, Petrovič, Pur- tar namesto vencev na grob pok. g. talcerja 1.000,00 din; Rozalija Crček iz Ormoža 100,00 din; Rudi Trpine iz Ptuja namesto venca na grob pok. inž. Egona Zorca 200,00 din; Rajko Hriberšek iz Strmca 10 400,00 din; Sorodniki pok. Katarine Urh 3.000,00 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! Ker bolnišnica ni pošiljala novoletnih voščilnic, se zahvalju- jemo vsem delovnim organizacijam za poslane dobre želje ter istočasno želimo vsem mnogo uspeha, sreče in zadovoljstva v letu 1974. Upamo, da nam boste še naprej stali ob strani pri izgradnji bohiišnice. Zahvaljujemo se Tedniku Ptuj, da nam že ves čas brezplačno objavlja zahvale za prejete denarne prispevke za izgradnjo. Direktor prim. dr. Mitja Migole koristni nasveti Sveže pečen kruh ah kolač boj laže rezale, če nož pomočite hladno vodo. Bele glavnike čistimo z bent nom. Ce vas v krznenem plašču zalo dež, ga nikar ne sušite bUzu pei ker se bo krzno pokvarilo in dlai bo začela izpadati. Najbolje bo, t plašč sušite na prepihu. Cvetice v stanovanjih s centrali, kurjavo hitreje ovenejo. Vsako juti jim prirežite stebla za en cenitmeti in izmenjajte vodo; ko pa začt veneti jih najprej obrežite, nato f postavite za eno uro v toplo (r vročo)vodo. Na lestvi nam ne bo drčalo, č pritrdimo na khne kose star gumijastih obročev od koles. Ce nimate lepila pri roki, i spomnite na vodo in moko. Prim šajte tudi žhčko sladkorja. Cvetje ostane dalj časa sveže, č konec pecljev držimo nad plani; nom tako dolgo da potemne. Bledi rumenjak bo postal ten nejši, če ga malo posolimo i pustimo deset minut. Kapljica Umonuiega soka povi čuje čvrstost snega iz beljakov. « Tudi letošnji memorial pripadel fmpolčanom v sklopu praznovanja 8. januarja, praznika slovenjebistriške občine je bilo v nedeljo, 6. januarja letos v telovadnici TVD Partizan Slov. Bistrica letos že šesto, tradicionalno tekmovanje slovenskih judoistov za memorial Pohorskega bataljona. Tudi največji optimisti niso pričako- vali tako številne udeležbe najkvali- tetnejših judoistov iz vse Slovenije. Še posebno številčna je bila tokrat tudi udeležba članov iz klubov severovzhodne Slovenije, ki so bili ustanovljeni v zadnjem času. Za memorial Pohorskega bataljo- na se je borilo 158 judoistov, članov in pionirjev iz 14 slovenskih judo klubov. S to udeležbo je postalo tekmovanje v Slov. Bistrici eno najpomembnejših tovrstnih tekmo- vanj judoistov Slovenije. Udeležba najboljših judoistov je napovedovala kvalitetne in zagrizene boje za vsako uvrstitev v polfinale in pozneje še v finalna tekmovanja. Bilo je tudi več presenečenj, kjer so morah tudi najbolj znani judositi (med njimi tudi Topolčnik) okusiti grenkobo poraza. Organizator in domačin tekmova- nja tudi letos ni dovolil presenečenj in zato preudarno postavil na blazine dobro ekipo, tako med pionirji kot tudi člani Rezultat ni izostal Letošnji pohorski memorial je ponovno dokazal, da je IMPOL še vedno najboljši slovenski judo klub in da si ne dovoh presenečenj, tudi kadar gre za vzgojo novih kadrov. Dokaz temu je popoln uspeh najmlajših judoistov, kateri so osvojili kar štiri od petih lovorik v svojih kategorijah. Tako se donu činu tudi v naslednjih letih i potrebno bati za dobre uvrstitve. Prijetna presenečenja so pripravi nekateri še neznani judoisti i klubov (predvsem pomurskih) katei so pričeli z rednim delom konit pred kratkim. Med pionirji sta bila najboljša 3 kilogramski Mlekuž, drugi je b: Pristovnik, oba IMPOL. V kategori; do 42 kg sta se v finalu pomerO Očko in Lesjak, oba IMPOL, zmag je Očko. Do 46 kg je b najuspešnejši Pristovnik (IMPOL pred MecUovškom (M. Sobota). D' 52 kg je zmagal Justinek (IMPOL pred Neratom (Maribor). Nad 52 k je osvojil najvišji naslov Miljani' (Branik) pred Smodišem (M. Sobe ta). V članski konkurenci so v finalnil borbah bili doseženi nasledni rezultati: lahka kategorija: Vidnis jer-Šega (oba IMPOL) 5:0, polsred nja Rebernak (IMPOL) - Levici (Ohmpija) 7:0, srednja Petrič (Brs nik) - Žnidaršič (IMPOL) 10:i poheška Leskovar (IMPOL) Petrič (Ohmpija) 10:0, težka Mifc jlič-Škof (oba Nagaoka) 10:0. Končni vrstni red: z velik poremočjo v osvojenih točkah i zmagal IMPOL, ki je zbral 51 točk Drugo uvrščena ekipa Branik > Maribora je zbrala 13 točk pre^ tretje uvrščeno Olimpijo z \ točkami Premoč impolskih judoi stov se je tako tudi tokrat moči* izkazala. V. H TEDNIK — ČETRTEK, 10. januarja 1974 stran 17 Rakete - ne letala Starfighter v izvedbi lovca in lovca-bombnika je še v mnogih evropskih in ameriških državah glavno udarno letalo, čeravno v redni oborožitvi prevladujejo drugi tipi letal. Starfighter ima uradno oznako F-104 in je doživel največ inačic, ko ga je v svojo oborožitev vplejal NATO pakt. Nemška inačica tega letala je dobila naziv „leteča j krsta", kajti zaradi slabih tehničnih i sprememb, preobremenitve, slabega : domačega materiala in- nezadostno izšolanega pilotskega kadra so Nemci izgubili nad sto letal in pilotov. Mnogi piloti in letalski storkov- njaki in ameriški proizvajalec teh letal je dokazal, da za nersreče ni krivo letalo, ki ima dokaj svojstveno obhko, ki dosega neverjetne pospeš- ke in hitrosti in je tehnično nad povprečno opremljeno. Večina pilotov, ki ga je upravljala, med njimi tudi pokojni astronaut VVTiite, so izjavili, da je to letalo, ki ga bomo spoznah komaj v nasled- njih petih letih. F-104 skorajda nima kril in v marsičem spominja na rakete. V borbenih lastnostih in po rezuUatih, ki so jih pokazah testi, to malo reaktivno lovsko letalo nima konkurence. Zaradi številnih nesreč, ki so jih doživeh nemški piloti v domači inačici lovca F-104 G so se piloti pričeh izogibati tega letala. Proizva- jalec pa kljub temu mish drugače m bodo ta letala še razvijah in izdelovali. „Ce bi imeh probleme pri vseh tipih teh letal, bi njihovo proizvodnjo opustih, vendar so za nesrečo krivi nemški konstruktorji sami, ker so preizkušeno letalo preobremenih z dodatno oborožitvi- jo in sedeži. Letalo je bilo kontruirano kot enosedežno, pravta- ko pa so mu Nemci dodaU še zelo težke vakumske snemalne kamere. Takšne spremembe so lahko deUkat- ne za vsako vrsto letal, predvsem pa za F-104, ki dosega vehke hitrosti (hitrejši od protiletalskih raketnih istrelkov) in lahko nosi oborožitev, ki je 400 krat močnejša od A-bombe, ki je porušila Hirošimo. F-104 lahko pilotira tudi avtomat- ski pilot-kompjuter in ga v ZDA uporabljajo za šolanje vrhunskega kadra. Večina pilotov, ki so ga opravljah, so priznah, da se jim druga letala zdijo počasna in toga ter da je Starfighter v primerjavi z njimi raketa. „Slika prikazuje šolsko dvosedežno verzijo letala F-104 G, ki ga uporabljajo v ZR Nemčiji. Hitler ni bil pristaš nudizma, vendar je zelo rad fotografiral dekleta in svoje ljubice v „Evinem kostimu" med katerimi je največkrat shkal Evo Braun. V Britanskem tisku so „pridrle" na svetlo tudi njegove osebne slike, kijih je neznan snemalec posnel med njegovim obiskom afriških divizij, ko se je Hitler sončil ob Sredozemskem morju kot profesionalni nudist. Novmar je ob sliki pripisal, da je morda zaradi naghce in razočaranj na Vzhodni fronti, pozabil kopalke doma in da si je moral svoje grehe spirati kar brez njih. Telefoto UPI IZDAJA DANES - IZDAJAL BO JUTRI Mnogo je med nami tako imenovanih „karieristov", ki želijo doseči določeni življenski, poslovni ah družbeni uspeh s tem, da ^ravljajo svoje soobčane v težave, prenašajo lažno izrečene besede, govorijo in obrekujejo nestorjena dejanja, vtikujejo svoj nos tam, kjer se jih ne tiče in seveda namesto, da bi poskušah uspeti s prizadevnim delom, se raje lovijo na napakah drugih, ki jih tudi sami največkrat zagrešijo. Zagrebški psiholog dr. prof. Milankovič, ki je tudi aktiven družbeno politični delavec, je o teh besedah izrekel naslednje: ,J^ajveč škode v sociaUstični izgradnji lahko naredi ravno karie- rizem, ki je v naši družbi močno prisoten, predvsem ker ga podpirajo nekateri naši dejavniki. Osebe, ki rade obtožujejo druge, čeravno pri tem niso z ničemer povezane, niti ne morejo imeti nikakršne nepo- sredne koristi, so naši družbi nevarne- V njej povzročajo občutek nesigurnosti, občutek policijskega špKJniranja s strani „plačancev" in seveda, dolgo je že znana resnica, da oseba, ki mnogo kritizira prav malo nared i. V vrstah ZK smo se močno spoprijeh s temi problemi, kajti ravno pri nas se je vključevalo največ članov ravno iz želje po ,,uspehu" brez vsakršne priza- devnosti in dela. Osebe dvojnega karakterja, ne- glede na to kakšen položaj zavzemajo v naši družbi, so nam nevarne, tako sedaj v mirnodobskem stanju, še bolj pa nam bi bile nevarne v morebitni vojni. Kdor izdaja takrat, ko mu to sploh ni potrebno, iz osebne iniciative, takrat ko ga ne potrebujejo, niti organi milice, niti tožilstvo, takšna oseba bo gotovo izdajala tudi med vojno ali pri vsakem poskusu vsiljevanja tuje ideologije s strani velesil. V vrstah ZK smo se spoprijeli s karierizmom, toda ker ie prisoten na vsakem področju, je dcrajni čas, da se z njim ^oprijemajo vsi, delovni kolektivi in organizacije, kakor posamezniki, saj za našo družbo pomeni veliko razvojno oviro." 2ivilski kombinat INTES sozd-po Pekarne »VINKO REŠ« Ptuj razpisna komisija pri DS razpisuje: — delovno mesto direktorja Kandidati morajo zraven splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — visokokvalificirani naziv iz slaščičarske ali pekovske dejavnosti — najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu. Kandidati morajo biti politično neoporečni in. široko druž- beno razgledani. Prijave sprejema razpisna komisija pri DS TOZD pekarne »Vinko Reš« v Ptuju, Trstenjakova ulica 2, rok razpisa je 15 dni od dneva objave v tisku. Gostilna »»Pri Emici« Zagrebšica cesta Ptuj Cenjenim gostom in občanom želimo srečno v letu 1974 in še v nadalno priporočamo svoje cenene go- stinske storitve. 18 STRAN tednik — Četrtek, lO. januarja 1974 S Tednikom po svetu NEMCI PREVEČ GLEDAJO TELEVIZIJO v času olimpijskih iger so Nemci nakupili toliko TV aparatov, da imajo še danes zaradi njih energetske probleme v večernih urah. Zraven vsega so Nemci izrazito ■pozabIjiv narod in neredkoma se dogaja, da puščajo TV aparate prižgane po ves dan ah celo več dni zapored. Družine odhajajo na vikend, seveda pa pred tem „pozabijo" izklopiti televizijske sprejemnike. Zaradi tega je bila oblast prisiljena javnost opozoriti, da lahko T V aparate tudi raznese, predvsem barvne in da so drobci ekrana ob eksploziji tako nevarni, kakOr če bi eksplodirala ročna bomba. Seveda imajo nemške televizijske hiše tudi probleme z neprijavljenimi lastniki televizorjev katerih je po številu za tretjino tistih, ki so prijavljeni. Puščanje prižganih televizorjev v stanovanju ob odsotnosti stanoval- cev se je v Nemčiji razpaslo tudi zaradi tega, ker lastniki menijo, da so tako varni pred vlomom, ker tatovi mislijo, da so stanovalci doma. LE REALNOST ZAGOTAVLJA VEČNOST Julles Michelet, francoski pripo- vednik je bil težko bolan. Tik pred smrtjo je izjavil: ,,Vse kar sem zbral in zapisal, mi bo zagotovilo nesmrtnost samo, če bo avtentično z resničnimi dogodki, drugače pa bo prej ali slej vse brezvreden popisan kos papirja." V ČILU IMAJO PROBLEME Z ALKOHOLOM V Ci)u se že vrsto let ukvarjajo z problemom alkoholizma. V državi z 10 milijoni prebivalcev imajo kai 300 tisoč registriranih kroničnih alkoholikov. V sedanji pohtični situaciji, ki vlada v tej državi - se bo verjetno stanje še poslabšalo. Namesto, da bi vlada nudila narodu blagostanje s svojo demokracijo, si ga Cilenci iščejo v alkoholu. KAMPANJA PROTI K.\JENJU S prižigom največje cigarete na svetu, ki je bila dolga tri metre in šest decimetrov, ki so jo takoj nato pogasili gasilci mesta Bathurst, sO| pričeli meščani enotedensko kampa- njo proti kajenju in škodljivim pojavom, kijih kajenje povzroča. VEZALKE NA ČEVLJIH POVZROČAJO ZAPLETE Začelo se je letos poleti, ko je britanska pohcija zaplenila vse pošUjke čevljev iz Poljske, ker je 13-letni deček na vezalki odkril mikro fihn. Obveščevalci so ugoto- vili, da filmi nimajo nikakršne zveze s špijonažo, temveč da jih proizvajalec uporablja za trdo konico vezalke. Zaradi istih vezalk je nastal alarm tudi v Nemčiji, Franciji in Švedski. TEDNIK — ČETRTEK, 10. januarja 1974 STRAN 1,9 Ste pošteni? Da ne boste v preveliki skušnjavi, je najbolje, da se lotite našega testa. Rešujte ga sami, da vas ne bodo motile radovedne oči včasih znancev in prijateljev. Obkrožite samo enega izmed treh danih možnih odgovorov pri vsakem vprašanju. 1. Na samotnem in opustelem delu ulice najdete 500 dinarjev. Jih mirno vtaknete v svoj žep? Da Ne. Mogoče. 2. Ko igrate karte aU katero drugo igro, ah poskušate ogoljufati ostale partnerje? Da. Ne. Mogoče. 3. Se večkrat vozite v javnem prometu, ne da bi plačah vozovnico? Da. Ne. Mogoče. 4. Ste že zamolčah svoja leta in rekh, da ste mlajši? Da. Ne. Mogoče. 5. Pripovedujete lepo zgodbo. Ali pustite prisotne v prepričanju, da ste glavni junak te zgodbe? Da. Ne. Mogoče. 6. Ste si že kdaj kaj prisvojili iz sosedovega vrta? Da. Ne. Mogoče. 7. Ali vedno vrnete izposojeno knjigo ah stvar? Da. Ne. Mogoče. 8. Ste si že koga poskušah pridobiti s darilom? Da. Ne. Mogoče. 9. Ali na carini vedno rečete, da nimate ničesar za prijaviti? Da. Ne. Mogoče. 10. Ali ste se že kdaj poskušah lažno predstaviti? Da. Ne. Mogoče. 11. Odhajate iz hotela. Nesete domov res samo svoje stvari ah ni mogoče med njimi kakšen kozarec ah pepelnik, ki je last hotela? Da. Ne. Mogoče. 12. Ali ste se že kdaj zlagah o ceni kakšnega predmeta, da bi naredih vtis, daje vsa stvar dražja in dragocenejša? Da. Ne. Mogoče. 13. Se radi prerivate v vrsti, kjer je potrebno čakati, in sihte naprej? Da. Ne. Mogoče. 14. Pogostokrat v trgovini rečete, da boste to kupih jutri, čeravno sploh nimate namena priti? Da.. Ne. Mogoče. 15. Imeh ste možnost preživeti intimno noč z ženo oziroma možem vašega najboljšega prijatelja ah prijateljice. Ste izkoristili zaupanje prijatelja in se podali v avanturo? Da. Ne. Mogoče. SEŠTEJTE ODGOVORE Sedem NE, pet DA in tri MOGOČE je zlata sredina. Znate ceniti poštenje. Če ste več kot desetkrat odogovorili MOGOČE ste raztreseni in negotovi pri svojih odločitvah. Ne pozabite, da velikokrat mogoče pomeni tudi DA! Če ste več kot desetkrat rekli DA, pomeni da nimate mnogo predsodkov pri svojih odločitvah ter da poštenje ni ena izmed vaših kreposti. Bistveno je vaše osebno zadovoljstvo. Tolažite se lahko samo s tem, da ste vsaj na naš test „pošteno" odgovorili in da še obstaja kanček možnosti, da se spreobrnete. Ce ste 14-krat ah 15-krat odgovorili z NE, pomeni da radi lažete in to predvsem samemu sebi! Kvalitetno kljub majhnemu odzivu v prostorih glasbene šole v Ptuju je bila javna avdicija, ki jo je razpisala RTV Ljubljana za oddajo „Prvi aplavz". Dvočlansko komisijo sta sestavljala Marina Ahačič - glasbeni producent in Peter Bcdjanič, urednik klasične glasbe pri RTV Ljubljana. Odsoten je bil Tomaž Tozon, zaradi tega vokalnih solistov pri petju niso spremljali. Komisija je bila skoraj z vsemi prijavljene! zadovoljna, vendar so jih pričakovali več, kot jih je prišlo, kajti redakcija oddaje ,,Prvi aplavz" je predtem iz Ptuja prejela številna pisma, naj obišče tudi Ptuj. Člani komisije in snemalne ekipe na avdiciji v Ptuju. Foto: Kosi 20 STRAN tednik — Četrtek, lO. januarja 1974 naša pisma pouCna ekskurzija na postajo lm Odločili smo se, da bomo obiskali postajo ljudske milice v Ptuju. Odšli smo v četrtek četrto uro. Stvari smo pustili v šoli. Na postaji ljudske milice nas je sprejel prijazen tovariš. V prvi sobi smo slišali pogovor. Tovariš miličnik je v slušalko neprestano govoril: „Da, da da, dobro, da, da, da, da, dobro . . . Nato je tovariš miličnik poklical prometnega miličnika v mestu, ki nam je povedal, kako naj se obnašamo na cesti, da ne bo prometnih nesreč. Nenadoma je vstopil tovariš miličnik, ki skrbi za policijskega psa. Tega je Milko vprašal, če si lahko ogledamo psa. Tovariš miličnik je odgovoril, da ni mreže in je pes lahko nevaren. V drugi sobi smo videli teleprinter, ki je napisal nekaj vrstic. Veliko otrok je bilo poškodovanih v prometnih nesrečah. Krivda za to ni samo voznikov motornih vozil, ampak tudi otroci, ki niso previdni ko hodijo po cesti. Posebno jc nevarno takrat, če se otroci na cesti igrajo, nepremišljeno skačejo čez cesto, se po cesti drsajo, žogajo, suvajo ali se po cesti vozijo s kolesi po levi strani ali pa po dva otroka na enem kolesu. Posledice takega nepremišljenega dejanja so lahko zelo hude. Veliko nesreč se zgodi v prometu otrokom, ki stopijo na cesto in se pred tem niso prepričali, če se jim ne približuje vozilo. Tudi takrat, ko stopimo na označen prehod za pešce, moramo biti pazljivi. Cez prehod ne smemo teči, preiti ga moramo po čim krajši smeri. Na prehodu se ne smemo ustavljati. Ce bomo upoštevali prometna pravila, o teh se učimo tudi v šoli, bo manj nesreč v prometu in bomo bolj varni hodili v šolo. V vaših prizadevanjih za boljšo varnost na cesti vam želi obilo uspeha Alojz Gorišek. Po- zdravljeni dragi otroci. Ko je teleprinter to napisal, je tovariš miličnik azdelil liste. Po nekaj vprašanjih smo se poslovili in odšli nazaj v šolo. Tanja Terbuc, 5. a OS Tone Žnidarič Ptuj praznovali 29. november 29. november je za vse nas velik praznik. Posebej še za male cicibane, ki so ta dan poštah pionirji. Še pred časom so bili razigrani otroci, ki so se držah materinega krila. Ko so bili stari sedem let, so stopili v prvi razred. Bili so cicibančki, ki so se učili prvih črk in številk. 29. novembra pa so postali člani pr/e organizacije. Pred pionir- sko zastavo so obljubili, da se bodo pridno učili, da bodo s svojim delom koristili domovini in še vse pobio drugih obljub. Majhni so še in niso razumeli vseh teh besed, ki so jih izgovorih. Toda poštah bodo večji in te besede bodo postale razumnejše. Dobili so pionirsko knjižico, rutico in značko, na katero so gotovo zelo ponosni. In ko bodo starejši, bodo gotovo še bolj ponosni, če bodo vse naloge in obljube, ki so jih izrekli pred pionirsko zastavo, v redu izpolnili. Jaz jim želim, da bi bili dobri in vestni učenci ter vzorni pionirji. Majda Bratuša, 7 /a raz. Osnovne šole Tomaž naloge pionirske orga- nizacije na naši šoli Pred nekaj dnevi, natančneje za 29. XI., 90 bili številni sprejemi cicibanov - prvošolčkov v pionirsko organizacijo. Kot sem že pisala, smo tudi na naši šoh sprejeh 127 mladih članov. Tokrat pa bi želela napisati nekaj besed o PO in njenem programu. Vemo, da so v PO včlanjeni vsi pionirji vključno od prv^a do sedmega razreda. Vsak pionir prispeva ob začetku šolskega leta 1 ND, tako imenovan „Pionirski dinar." Denar, ki se zbere, je namenjen za nakup pionirskih simbotov najmlaj- šim pionirjem. Ostanek pa se porabi za razne krožke. Vsak oddelek v šoh tvori razredno skupnost. Pionirsko konferenco sklicuje odbor po delegatskem sistemu enkrat na mesec ah po potrebi. Pionirske konference se udeležujejo razredni zastopniki in pionirski odred, ki ga izvolijo ptonirji na I. odredni konferenci. Na pionirskih konferencah se pretresajo delovni uspehi zapreteklo obdobje, prejemajo se načrti za naslednje obdobje . . . Vsak pionir se seznani s pionirskim statutom. Mi pionirji oš „T. Žnidarič" se bomo tudi leto s z ostalimi pionirji iz vse Slovenije \4cljučili v že tradicio- nahie „JUG0SL0VANSKE PIO- NIRSKE IGRE". To leto potekajo pod geslom „Lepota v ustvarjanju, radost v odkrivanju". Sodelovah bomo na vseh štirih področjih: 1. Na naravoslovnem, kjer bomo izpohiili sedem nalog iz programa varstva narave. 2. Na družboslovnem področju bomo sodelovah v natečju Pionir- skega lista „Spoznajmo kaj je družba". 3. Ustanovih bomo tehnični krožek in kot četrta naloga je kulturno umetniško področje, kjer bomo člani pripravili literarni večer. To naj bi bil v glavnem program dela PO na naši šoh. Vsem pionirjem iz OŠ „T. Žnidarič" in pionirjem ostalih šol, želim mnogo lepih uspehov v izvajanju pionirskega programa. Merlin Kolar Pred sednica pionirske skupnosti OŠ „T. Žnidarič" zima Pozimi je sneg. Otroci se sankamo in smučamo. Lani je Miran dobil nove sanke. Rada bi jih še jaz imela. Meni jih je naredil ata doma. Rada se sankam. Zelo sem vesela. Marjetka Eberl, 1. raz. OŠ, Ptujska gora ŠE SE BODO VRNILI! Ni še dolgo tega, kar so nas obiskah novinarji iz Svetozareva. Najprej so si ogledah našo šolo, nato smo jim zrecitiraU nekaj pesmi, potem pa so z veseljem pristah na kratek mtervju. ,JCdaj sta se Svetozarevo in Slov. Bistrica pobratili? " „To je bilo 17. oktobra, ko ima naša občina občmski praznik. To je dan osvoboditve naš^a mesta. No, ravno na t^ dan je prišla delegacija Slov. Bistrice in od takrat smo pobrateni." „Kakšni so cilji vaš^a obiska? " ,,Namen naš^a obiska je, da z vašimi kmetovalci izmenjamo izkuš- nje. Pogovarjah smo se že z nekaterimi v Poljčanah. Vaši bodo prišli k nam, mi pa bomo redno obiskovali vaše področje. Ne želimo se povezati z vami samo v kmetijstvu. Radi bi da se Svetoza- revo in Slov. Bistrica, oz. Slovenija in Srbija zbližata tako v kulturi kot v športu." ,3i nam hoteh povedati, kako se mladi pri vas zabavajo? " ,>Iladina ima pri nas vse možnsoti udejstvovanja na najrazličnejših področjih. Zelo vehko se ukvaga s športom (vsaka šola ima svoje ŠŠD). Raznih kino predstav, plesov in podobnega ne manjka. Vsako soboto prirejajo učenci na šolah svoje igre. Imamo velik Dom kuhure, ki ima sedežev za 1000 ljudi, v katerega hodijo nastopat priznani umetnUci od vsepovsod. V Svetozarevu imamo tudi svojo radijsko postajo, ki oddaja valove 200 km daleč. Na žalost se v ponedeljek zaradi oddaljenosti ne boste slišali. Takrat bomo vaše recitacije predstavili tudi širšemu krogu poslušalcev. Kot sem slišal iz vašega pripovedovanja, pri vas nimate kaj dosti zabave. Imate sicer kino. Dom kuUure, na šolah delujejo razni krožki vendar to za vaše potrebe še zdaleč ni dovolj. Zvedel pa sem, da se na veliko ukvarjate s športom in to je vsekakor zelo pohvalno." Prijazni novinarji bi še kar govorili, vendar jih je čas priganjal. V načrtu so imeh še obi^c drugih okoliških vasi. Na hitro smo se poslovili. Še preden pa so odšU, so nas povabih v Svetozarevo in nam obljubili, da pridejo maja njihovi učenci obiskat svoje daljne prijatelje v Slovenski Bistrici Literarni krožek si bo z njimi dopisoval. Stike pa redno vzdržuje 6. C razred, ki je ves vesel naročal pozdrave za svoje dopisnike. Ko je avto z vedno nasmejanimi novinaiii odpeljal, je v naših srcih tlelo: „Se se bodo vrnili!" . . . Lilijana KNEZ, 8. d Osnovne šole Pohorski odred Slovenska Bistrica ježek Nek^a večera je prinesel atek v kuhinjo ježka. Cisto pravega bodi- častega ježka. Pričakovah smo, da se bo zvil v kepico od strahu. Toda ježek ni kazal niti trohice strahu. Sprehajal se je po kuhinji in radovedno vohljal po zraku. Hitro je odhlačal pod divan. Izpod divanaje bilo slišati pihanje in preobračanje. Cez nekaj časa je privlekel copato, ki se mu je nabodla na bodice. Hitro smo ga rešili nadležne copate. Med tem časom mu je bratec prinesel škatlo z listjem. Tudi tokrat mu raziskovahii duh ni dal miru. VAljal se je po hstju in si iskal hrane. Mamica mu je dala kruh, ki se ga mah izbirčnež niti dotaknil ni. Ko pa je dobil sadje in mleko, je zadovoljno mlaskal in si oblizoval šilasti gobček. Ježek je postal zelo len, ker je zima - čas njegovega spanja. Marta Mohorko, 7. a razred, OŠ Poljčane koline Kohne so domač praznik, ki se ga vsi vesehmo. Po več dni se pripravljamo nanj. Zjutraj je prišel mesar. Tudi več mož se je zbralo ob njem. Mama jim je ponudila zajtrk. Ko so odšh v hlev, smo se mi otroci z mamo zaprh v kuhinjo, da ne bi shšaU cviliti prašiča. Šele, ko je cviljenje utihnilo, smo otroci šli pogledat. Možje so prašiču odrli kožo in ga razkosaU. Kmalu je tudi v kuhinji prijetno zadišalo. Vssi smo imeU mnogo dela. Jaz sem pomagala delati klobase, ki so zamikale tudi našega muca. Zvečer smo se zbrali okrog mize. BUo nas je dosti saj smo na koline povabili tudi sorodnike. Ob polno obloženi mizi nam je večer hitro mineval. Vsi zadovoljni in siti smo se odpravUi spat. Irena Avguštin, 3. razred, OŠ Ptujska gora moji sošolci Moj sošolec je Bojan. Stanuje v bloku, kije blizu šole. V šolo hodiva vsak dan skupaj.^ Lase ima kostanjevo rjave. Oči ima rjave. Oblečene ima dolge temno modre hlače, rumeno bluzo in rjav pulover. Tudi Boris je moj sošolec. Doma je v Sveči. Vozi se z avtobusom v šolo. Oči ima sive. Uči se pridno. Sedi v tretji vrsti. Branka Kores, Osnov. šola, Majšperk, l/a raz. ž elod Želodje gozdni sadež. Raste na hrastu. Želod imajo zelo radi pujski. Če pojedo dovolj želoda, postanejo debeli. Želod ima kapico. Nekateri dečki znajo s to kapico žvižgati. V šoli smo iz želoda delali verižice. Delali smo tudi zapestnice. Verižice smo si obešali okrog vratu. Pozneje smo jih odnesli domov. Sonja Gajšek, 1/arazr. Osnovne šole Majšperk omare Jaz imam omaro. Sama si jo moram pospravljati. V njej so tri police. Na polici imam perilo, robčke in bluze. V drugi polovici imam hlače, plašč in jopice. V šoli imamo dve omari: belo in rjavo. V rjavi imamo delovne zvezke in barvice. Bela je zidna. V* njej imamo žoge in obročke. Branka Šmigoc, Osnov, šola Majšperk, l/arazr. TEDNIK — ČETRTEK, 10. januarja 1974 STRAN 21 Ni nikogar, ki bi mu zaupal (Nadaljevanje) „Kaj si storila, vlačuga? " sta zavpila hkrati. „Zavijeva ti vrat, kakor kuri." Grozila sta ji in se ji počasi pribhževala. Prijela sta jo za ramena in lase. Eden izmed njiju jo je prijel okrog vratu in jo pričel daviti. Drugi pa jo je pričel neusmiljeno pretepati. Martina se tega ni več zavedala, saj se je kmalu onesvestila. Dolgo sta se izživljala nad svojo žrtvijo. Nista opazila, da so se vrata avtomobila odprla. Nista opazila, da je tik za njima nekdo stal. Krepke roke so prijele najprej prvega in nato drugega in ju potegnile iz avtomo- bila. Nista vedela, kaj se dogaja, zato sta še naprej rinila v avtomobil. Cez čas sta pogledala okrog in videla, kako se je v ritmičnih presledkih prižgala in ugašala modra svetilka. Zdrznila sta se. Občutila sta, kako ju je zunanji veter ohlajal. Vprašanj, ki so jima postavljah prisotni, nista slišala. Še vedno sta bila zasopla in vroča. Kar naprej sta se prijemala za glave in godrnjala nerazumljive besede. Avtomobil, ki je stal le nekaj metrov od njih, je bil še vedno osvetljen. Miličnik, ki je bil pri avtomobilu, je odprl njegova vrata. Takoj zatem se je čez zadnji sedež nagnilo truplo Martininega ljubimca, ki je bilo vso okrvavljeno. Potegnili so ga iz avtomobila in ga položili na razgrnjeno rjuho. Martina, ki je ležala še vedno v avtomobilu, je bila kakor mrtva. Prav tako kakor ubiti, je bila vsa umazana s krvjo. Na njenih licih je bila že strnjena kri, prav tako tudi po telesu. Mihčnik jo je prijel za roko in ji preizkusil utrip srca. ,,Hitro pokličite reševalni avto- mobil!" je zavpil. Martino so izvlekh in jo zavili v rjuho. Vsem se je nekam mudilo. Hodih so sem ter tja in čakah. Minilo je nekaj minut in zaslišaU so zavijanje sirene. Reševalni avtomobil je naredil oster ovmek in obstal tik množice. Veter je razgrnil rjuho s katero je bila pokrita Martina. Še vedno je bUa vsa namazana s krvjo in brez znakov življenja. Bolničarja sta potegnila nosila iz avtomobila in jih položila ob Martino. Rahlo sta jo dvignila in jo položila na nje. Z nosili vred sta jo porinila v avtomobil in se odpeljala. Golo moško telo so zavili v sivozeleno tkanino in ga položih na tla pri avtomobilu. Miličniki so pregledovali teren in avtomobil, ki je bil v zadnjem delu ves okrvavljen. Prijatelja sta stala kakor oka- menela. Bila sta skuštrana in zasopla. Nista reagirala na vprašanja, zato sta ves čas molčala. Svetilke reflektorjev so osvet- ljevale prostor. Tu in tam je svetloba zajela obraze dveh prijateljev in videlo se je, da sta doživela strašne trenutke. Minilo je nekaj časa in miličniki so opravili pregled tragičnega mesta. Truplo so položili v mršliški avtomobil, drugi pa so se odpeljah z pohcijskim kombijem in avtomo- bilom, v katerem se je odvijalo tragično dejanje. Martina je bila v bolnišnici na psihiatričnem oddelku. Ležala je že tri dni in še ni vedela, kaj se je ' zgodilo. Bila je šokirana. Zdrav- stveno in duševno stanje se ji je naslednje dni pričelo popravljati Zdravniško osebje ji ni hotelo pripovedovati o dogodkih, ki so jo privedli v bolnišnico. Prav tako so zabranili vsak obisk in vsako izpraševanje. Po nekaj tednih, ko seje že dobro pozdravila, so dovohli obiske in izpraševanja. ■ Iz dneva v dan so jo opazovali; da se ji ne bi stanje poslabšalo. Vse je bilo boljše. Po dveh mesecih in pol so jo izpustili. Tokrat ni smela domov. Obisk na domu je opravila s spremstvom, kajti Martino so obdolžih umora. Prijatelja sta bila ves ta čas v priporu. Vedla sta se zelo čudno. S pazniki sta imela večne prepire in večkrat sta govorila, da bosta Martino, takoj ko bosta izpuščena ubila. Martina je mladoletna, zato je niso zaprli. Odpeljah so jo v zavod za mladoletne prestopnike. V zavodu je prestajala kazen, ki ji jo bodo šele izrekh. Spoznala je mnogo prijateljic in njihova prestopna dejanja, zaradi katerih so bile v zavodu. Naučila se je mnogo takega, kar ji je samo škodilo, a ne pomagalo. Večina deklet v zavodu je bilo iz problematičnih družin. Martina ni bila taka; bila je vzorna dekhca. Nikoh ni naredila nobenega prestopka. Nikoli ni hotela škodo- vati drugim. Vedno je hotela narediti dobro. Hotela je biti vzorna in poštena. Ni vedela, da ji bo nesrečna ljubezen pokvarila življenje. Ni vedela, da bo prav zaradi tega napravila dejanje, katerega sicer nikoh ne bi. ^ ,. Dalje Peta doživi »avanturo« še pred dobruni desetimi leti je bil avto stop skoraj neznan, sedaj pa je prisoten na vsakem koraku in času. Vedno več mladih, pa tudi starih potuje z »dvignjenim pal- cem", ker menijo, da je tako možno potovati hitreje in seveda tudi zastonj v primerjavi z avtobusi in vlaki. Med to množico cestnih nomadov je danes skoraj tretjina deklet in ravno te največkrat spoznajo tudi „drugo plat avto- stopa." Za mnoge se ta priljubljen šport, oziroma zabava sprevrže v grenke avanture, mnogokrat pa tudi v smrt. Nemške statistike so prišle do naslednjih ugotovitev: med dekleti stopajo najpogosteje lepa dekleta, ker drugim vozniki ne ustavljajo radi; voznik običajno pobere takšno, ki mu je všeč in z njo poskuša vspostaviti stik. Poskuša zvedeti za njeno ime in naslov, pri vsaki drugi poskuša vspostaviti trajen stik in jo vabi na kavico v bližnji motel ali hotel. Vsaka tretja doživi poskus ljubimkanja med vožnjo, medtem ko postane že vsaka četrta 7rtev sile in spolnega izživljanja; vsaka petinpedeseta stoparka je umorjena pri poskusu posilstva ah po že opravljenem dejanju. nasilja nad stoparkami so pov- prečno enaka v vseh letnih časih. Tudi podatki iz ZDA so presenetljivi. Posilstvo nad avtosto- Earkami je postala ena glavnih oblik rimmala. Spolni obsedenec najlažje pride do dekleta prav s pomočjo avtostopa. Skoraj 40 odstotkov posilstev je storjenih nad dekleti, ki potujejo z avtostopom. Od petih deklet vsaj ena doživi napad spolnega obsedenca. Vsi ti podatki niso pripeljali do upada avtostopa, kot so pričakovali pohcijski in sodni izvedenci. Vedno več je umorjenih deklet, ki jih pohcija iznakažene najde v obcest- nih jarkih, posiljene, razrezane na kose in podobno. Zaupanje žensk še naprej ostaja in še naprej ponavljajo staro pesem: ,4Caj takega se meni ne more pripetiti." To naivnost s pridom iskoriščajo nasilneži, ker se zavedajo, da večino nasilja dekleta sploh ne prijavijo. Je res vedno kriv moški? - Naivke... Mnogokrat govorimo in beremo o posilstvih in storjeni sili nad ,/iež- nim" spolom v želji sjjolnega izživ- ljanja moških, vendar mnogokrat vsa posilstva niso posilstva v pravem pomenu besede, kot to prijavijo .prevarane in izigrane" žene in dekleta. Mnogokrat je v teh prime-- nh tudi zakon nemočen, da o zagati našega sodstva sploh ne govorimo. Za ,,posilstvo" bi naj vedno bU kriv moški: vendar, ali je v praksi tudi vselej tako? Jugoslovanski kazenski zakonik v nekaj zapored- nih poglavjih od člena 179 dalje obravnava posilstvo kot sestavljeno kaznivo dejanje z onečaščenjem osebnega dostojanstva in morale ob uporabi sile, mamila ter grožnje za neposredni napad na telo ali celo življenje v želji nasilnega spolnega občevanja. Po zakoniku je posiljena oseba le ženska. Naš zakon je nastajal pred petimi in desetimi leti ti^r je glede na sedanje stanje in primere izredno tog, poln pomanj- Wjivosti ter lukenj, tako v prid posiljenih in posiljevalcev. Predvsem so najbolj nejasno tolmačena po- glavja spolnega občevanja z neporo- čeno žensko, s katero pa se živi v '•'zajemnem gospodarstvu in ima tudi ^upne otroke: vendar med njima ni sklenjena zakonska zveza. Prav tako je sporno tudi poglavje o občevanju ^ štirmajstletno osebo, ki v akt privoli in že pred tem ni bila nedolžna. Po zakonu je tudi to posilstvo. Mnoge sporne pnmere bomo navajah sproti, kajti o tako nepopol- nem in površnem vrednotenju kazni- vega dejanja prihaja do različnih kombinacij. Vsekakor pa je do tega pripeljala tudi vse večja , spolna aktivnost in svoboda partnerjev ob uporabi kontracepcije, ki je napra- vUa zbirko v marsUcaterem kazen- skem zakoniku, predvsem pa v poglavju zvodništvo in prostitucija. Skoka, največkrat nekontrolirana uporaba kontracepcije je izbrisala poslednje meje med prostitutkami in „ostahm" ženskim svetom. Sedaj imata obe strjeni enake možnosti in jih tudi izkoriščata. Prostitutke so dobile nevarno in neuničljivo kon- kurenco v dekletih in ženah, za katere menimo, da so še vedno enako vzdržne in zveste do svojih zakonskih in drugih partnerjev, kot morda pred tremi ah petimi leti. Statistika je zabeležila, da je v zadnjih dveh letih „ženskih skokov čez plot" mnogo več, kakor mo- ških. Rezultat tega je tudi strahovit porast spohiih obolenj, ki jih sedaj ni moč več nadzorovati kot prej, ko so se prodajale največkrat samo prostitutke tn so jih več ah manj vse vodili v evidenci, četudi niso bile prijavljene. Sedaj se spolni partnerji največkrat med seboj sploh ne poznajo in se združijo le enkrat — priložnostno, kjer koh nanese in se potem največkrat ^loh ne srečajo več. V mnogih razvitih državah so že zaslutili nevarnost splošne uporabe masovne kontracepcije; tako glede moralne odgovornosti do odrašča- jočih otrok in mladine, kakor zajezitve naraščanja spolnih obolenj. Med vsemi so najbolj zadevo uredili v LR Kitajski, kjer omogočajo kontracepcijo le zakoncem, ker bi naj le ti ustvarjah in načrtovah novi rod in družino. Mladini in neporo- čenim se kontracepcija ne omogoča zaradi česar so ti mnogo bolj pazljivi in se že v naprej zavedajo odgovor- nosti, ki jih lahko prinese prehitro spočetje. Mnogi psihologi menijo, da se mladini čut odgovornosti in družinskega načrtovanja popolnoma odtuji, če občuje brez odgovornosti ob uporabi kontracepcije in v spolnosti ne vidi ničesar drugega kakor užitek; medtem ko je bistvo spohiosti ohranitev človeške vrste in zagotovitev čim boljših pogojev otrokom, kijih bomo imeh. Povrnimo se k prvotni temi. Tokrat v naših nadaljevanjih ne bomo razpravljali o tistih pravih in brutalnih posilstvih, ki jih je vse manj; temveč o tistih, kjer se da vzročno razpravljati ah je posilstva resnično kriv moški ali ga je k omenjenemu dejanju napeljala kar sama „posUjena" ženska s svojo preveč odkrito zvezo z malo znano ah neznano osebo in z začetno popustljivostjo do njega omogočila, " da je prišlo do občevanja, „ki naj bi bilo proti njeni volji". Prav težko je zrelemu in polnolet- nemu dekletu, ah ženi dokazovati, da ji ni bilo do spolnosti in združitve, če se je pred tem s ,j)osiljevalcem" poljubljala, mu do- volila objemanje, dotikanje prs in njenih spolnih organov. Število takšnih dvomljivih posil- stev v Sloveniji je izredno veliko; največkrat pa so vanje zapletene srednješolke, študentke in dekleta s podeželja, ki si v mestu iščejo zaposlitve. Zanimiv je še drugi podatek. V omenjena dejanja so zapleteni kar v 70 odstotkih moški iz drugih republik (Srbije, BiH in Hrvaške), ki so znani kot „čustveni spremljevalci in tovariši v nesreči" pri osamljenih in razočaranih žen- skih srcih. To so ,j)osilstva", v katera gredo ženske same, zavestno in s svojo voljo in jih kasneje zaradi osebnega razočaranja in moralnega občutka krivde ter odgovornosti okarakteri- zirajo za posilstvo. Danes se ob uporabi kontracepcije vse več žensk spušča v tako dvomljivo družbo z neznanimi osebami, kar je bilo pred leti dostopno le prostitutkam, ki se niso bale niti neznane situacije niti odgovornosti, ki izhaja iz nje. Rezultat tega pa so vse bolj pogoste in številnejše prijave ,,o posilstvih", ki jih dobivajo postaje mihce in tožilstva. Prihodnjič: ,,Njemu sem nameravala dovo- liti . . . ampak drugim . . ." 22 stran tednik — Četrtek, lO. januarja 1974 osebna Uroniha RODILE SO: Marija Ločnikar, Gajzerjeva 23 - Simono; Katarina Kokot, Gorenjski vrh 24 - Boštjana; Katarina Kramberger, Placar 7 2/a - dečka; Vesna ^Gašperič, Panonska 5 — Živo; 'Otilija Mernik, Bresnica 42 —- Kristino; Milena Stopfer, Pobrež|e 32 - dečka; Kristina Črnjavic, Pršetinci 42 - dečka; Marija Slana, Vitomarci 15 - Ivanko; Marija Vidovič, Placar 46 - Silvo; Štefka Kelc, Paradiž 63 - dečka; Emilija Toš, Vitomarci 45 - Damjana; Kristina Bezjak, Borovci 14 - Marjana; Justina Kirič, Ljutomerska II - dečka; Justina Čabrajec, Obrez 16 - dečka; Marjana Lovrec, Jadranska 17 - deklico; Albina Himelrajh, Zagrebška 22 - deklico; Silva Leskovar^ Majšperk 6 - Simono; Frančiška Cartl, Draženci 60 - Tomaža; Zdenka Kajzersber- ger, Gerečja vas n. h. — Rada; Majda Sirec, DornaVa 136 - Danila; Elizabeta Kos, Trnovci 29^ - deklico; Majda Zadravec, Kidričevo 8 - Manuelo; Terezija Mlakar, Podvinci 127 - deklico; Marjana Jurinec, Belhnečice 22 - Bojana; Jožefa Pintarič, Gruškovec 70 — deklico; Jožica Klaneček, Vintarov- ci 71/a - Darinko; Frančiška Kovačič, Lovrenc 128 - Valerijo; Terezija Zelenik, Smolinci 21 - dečka; Tanja Vobner, Kajuhova 10 - Aleša; Marija Kosi, Stojnci 130 - Nado; Leopoldina Strašek, Podlože III - Marjana; Kristina Horvat, Krčevina 36 - Kristino; Vesna Vrtič, Potrčeva 35 - Katjo; Ana Vinkler, Janški vrh 60 — Igorja. Jožefa Karo, Drav- ska 3 - Romana; Stanislava Soršak, Zg. Bistica 15/b - Aleša; Jožica Kozel, Pobrežje 35 - Romana; Anica Zebec, Prešernova 21 — Viktorijo; Angela Šenkiš, Podvinci 85 - Andreja; Matilda Kolar, Doklece 3 - dečka,; Jelka Belšak, Korenjak 15 - Stanka; Olga Popov, Skolibrova 10,_ Ormož - Tatjano; Ana Plavčak, Žetale 40 — Danico; Terezija Petek, Brezovci 3 - dečka; Terezija Pernat, Sestrže 24 — Štefko; Milenka Bjelica, Trnovska vas 47 - deklico; Ljubomira Brec, Selška 14 - deklico; Frančiška Novak, Lovrenc 85 - Mihaelo; Marija Meško, Senešci 10 - dečka; Vida Petek, Hardek 16 - dečka; Ivanka Fras, Cirkovce 68 - deklico; Ivanka Rodošek, Slape 11 - deklico; Julijana Ekart, Zlatoličie 122 — Ivana; Marija Tomažic, Placarovci 11 - deklico; Marija Vaupotič, Gorca 54 - deklico; Terezija Vidrač, Zamušani 7 i — dekUco; Antonija Intihar, Gerečja vas 56 — dečka; Ivanka Potočnik, Pohorje 26 - dečka; Ana Pevec, Bodislavci 12^ - dekhco; Marija Korpar, Župeč^a vas 59 — dečka; Danica Antolic, Dornava 20 — Matejo; Marija Hernja-Masten, Spo- lenjakova 18 - Davida; Bojka Kolarič, Murkova 5 - Katjo; Marija Ivanči^, Ptujska cesta 33 - Benjamina; Cecilija Magdič, Pršetin- ci 29 - dečka. POROKE: Stanislav Petrovič, Rajšpova 10 in Ljubica Bakunič, Trubarjeva 9; Peter Marinkovič, Apače 150 in Silva Rizman, Apače 150; Ivan Ilešič, Hvaletinci_ 2 in Marija Čuš, Zagorci 3; Štefan Motohj^ Šmarje pri Jelšah in Angela , Mikolic, Čermožiše 94; Leopold Kline, Nova vas pri Markovcih 91 in Otilija Črešnik, Bukovci 16. Marijan Krištof, Ra- dovljica, Linhartov trg 16 in Ivanka Muzek, Radovljica, Linhartov trg 16; Milan Topolovec, Ptujska gora 25 in Jožica Brglez, Podlože 16; Mirko Anžel,^ Kicar 19 in Marija Vidovič, Krčevina pri Vurbergu 102; Milan Jerkovič, Gaj n. h. in Anica Kirbiš, Gaj n. h.; Daniel Notesber^, Muretinci 70 in Angela Vrbančic, Stojnci 110; Jožef Gaj- šek^ Žetale 60 in Ana Gajšek, Kocice 59; Franc Plohi, Gabernik 48 in Ljudimila Čuš, Grlinci 3; Jakob Kozel, Mala Varnica 12 in Gera Ivanuša, Berunjak 12; Alojz Zupanič, Kungota 5 3 in Marya Hrenko, Kungota 5 3; Franc Majhen, Stojnci 141 in Genovefa Ambrož, Stojnci 141; Stanislava Pernat, Zg. Gorica 4 in Justina Lobenwein, Kungota 20; Andrej Jančič, Kukava 58 in Angela Meglic, Kukava 58; Stanislav Zemljak, Turniška 10 in Frančiška Mlakar, Pobrežje 54; Josip Ščavničar, Videm pri Ptuju 32 in Marija Dobša, Nova Pazova, Vuka Karadžiča 44; Ivan Emeršič, Lanco- va vas 43 in Marija Mlakar, Lancova vas 7 3; Franc Metličar, Slovenja vas 74 in Marija Marko vič, Bukovci 178; Franc Cafuta, Draženci 89 in Jedrta Vidovič, Mestni vrh 10; Emil Kornpihl, Cesta Olge Meglic 11 in Milenka Vidovič, Trubarjeva 13; Ivan Vidovič, Barislovci 13 in Matilda Murko, Barislovci 8; Martin Horvat, Brstje 28 in Marija Fras, Brstje 27; Marijan Šulek, Budina 24/a in Dragica Mohorko, Žgečeva 4; Anton Stopajnik, Strmec pri Leskovcu 12 in Terezija Bračič, Gruškovje 124; Ciril Drevenšek, Gorca 44 in Anica Skrbinšek, Pobrežje 35; Mirko Jerenec, Jablo- vec 29 in Borislava Kodrič, Dežno 21; Omer Čajič, Prijedor, Slavka Rodiča 38 in Vida Kelner, Nova vas pri Ptuju 25; Leopold Mesaric, Draženci n. h. in Silva Šterbak, Lovrenc na Dr. polju 18; Franc Nemec, Bezjakova 4 in Sonja Hojnik, Bezjakova 4; Konrad Bez- jak, Markovci 18 in Marija Vidovič, Dornava 136; Feliks Furek, Zlato- ličje 100 in Dragica Tement, Slovenja vas 17; Roman Mokina, Spuhlja 126 in Anica Herga, Prešernova 7; Anton Kmetec, Šikole 38 in Barbara Jerenko, Slovenja vas 22; Frančišek Korenjak, Zabovci 9 in Katarina Osvald, Draženci 11; Hinko Mihelač, Pobrežje 79 in Milica Rogina, Pobrežje 7 3; Janez Kokol, Pobrežje 86 in Marica Jerenec, Suha veja 8; Ciril Jurkovic, Zagrebška 23 in Mira Vinkler, Zagrebška 23; Štefan Tratnjek, Andrenci 48 in Marica Fekonja, Smolinci 1; Rudolf Vesenjak, Mari- bor, Ljubljanska 4 in Sonja Plesec, Rogoznica 47/a; Momčilo Savič, Arandjelovac, Lunetova 10 in Lidija Pešec, Potrčeva 42; Franc Ciglar, Kicar 34 in Štefka Toš, Kramberger- jeva pot 1; Martin Forstnerič, Bukovci 66 in Marija Glažar, Stojnci 84; Konrad Kramberger, Ločič 7 in Marija Muršec, Vitomarci 30; Vinko Jasenc, Krtina 20 in Rozalija Vogrinec, Dornava 85; Vinko Bau- man, Lovrenc na Dr. polju 126 in Marija Peršuh, Pleterje 47; Ernest Mihelak, Ljutomer, Prešernova 6 in Marija Kekec, Lešje 49; Milan Kostanjevec, Nova vas pri Markov- cih 9 in Majda Kolarič, Spuhlja 6; Bogomir Pernat, Spuhlja 122 in Marija Toplak, Dornava 2/a; Henrik Jelen, Lozina 3 in Angela Gajser, Gruškovje 76; Branko Gorbin, Dobležice 13 in Olga L|ubec, Markovci 93; Janez Petrovič, Ja- blovec 37 in Terezija Krajnc, Ložina 4; Jožef Mere, Spolnejakova 3 in Marija Majerič, Potrčeva 61; Janez Lesjak, Tržeč 43 in Ana Tretinjak, Vojnič Breg 9. UMRLI SO: Terezija Lihtenval- ner. Gomila S pri Kogu, roj. 1893., umrla 17. 12. 1973.; Magdalena Breg, Krčevina pri Vurbergu, roj. 1903., umrla 17. 12. 1973.; Pavla Mlakar, Trajanova 10, roj. 1889., umrla 21. 12. 73. Jožef Galun, Žnida- ričevo nabrežje 8, roj. 1932., umrl 26. 12. 1973; Anton Obran, Mejna cesta 26, roj., 1895., umrl 27. 12. 197 3.; Franc Šori, Rabeljčja vas 11, roj. 1937., umrl 27. 12. 1973.; Janko Krajnc, Kidričevo 31/a, roj. 1914., umrl 29. 12. 1973.; Alojzija Zemljič, Mezgovci 4, roj. 1905., umrla 30. 12. 197 3.; Feliks Breščak, Pragersko 7, roj. 1910., umrl 30. 12. 1973.; Ivan Čuješ, Apače 62, roj. 1899., unirl 30. 12. 1973.; Martin Janžekovič, Na obrežju 3, roj. 1903.; umrl 1. 1. 1974.; Marija Vindiš, Ormoška 19. roj. 1923., umrla 2. I. 1974.; Ivan Feninger, Prešernova 32, roj. 1898., umrl 1.1. 1974.; Cecilija Vrabič, Koritno 20, roj. 1896., umrl 1. 1. 1974.; Marija Šibila, Apače 106, roj. 1909., umrla 5. 1. 1974.; Marija Cetarič, Budina 70, roj. 1897., umrla 6. 1. 1974. POVEŠENA VRATA Vrata, zlasti kuhinjska, se dosti- krat povesijo. Temu so nemalokrat krivi otroci, ki se prav radi „vozijo" z njimi. Ce se je to zgodilo tudi pri nas in ste ugotovili, da vam -/rata drsajo po tleh, si kaj lahko pomagate. Podložite pod vrata prepognjen smkkov ah steklen papk. Potem mu stopite na rob z nogo in nekajkrat potegnite s povešenimi vrati po njem. Tako ste jih na hitro „obhoblali". Potegnite papir izpod vrat in jih odprite ter zaprite - videh boste, da ste na preprost način »popravili okvaro". horoskop OVEN (22. 3.-20. 4.): Nekdo, ki je v zvezi z vašimi novoletnimi spomini bo nekaj predlagal. Zdravi boste in z denarjem temeljito preskrbljeni. Nesrečen slučaj v soboto, spremeni proti pričakovanjem razpoloženje v dobro. BIK (21. 4.-21. 5.): Sami boste povedali pravi osebi, kako in kaj mislite v tem letu. Čaka vas daljša in krajša pot, druga z načrtom. Plahi znanec se bo nerodno ponujal, kar velja pri izbiri upoštevati. DVOJČKA (22^ 5.-21. 6.): Trije zmenjeni večeri prinesejo precej razvedrila in skrbi. Drugi bo pomemben za prihodnost. Dobrota sorodnikov, veselje mladih in ^rememba kraja. Odločite v hiši. RAK (22. 6.-23. 7.): Končno boste zvedeli, kaj pomeni nedeljsko prilizovanje. Na prvem obisku boste že ugotovili, kaj lahko bistveno spremenite. Ob- ljubljeno bo nekdo kupil, dobili pa boste posredno, po ovinkih. LEV (24. 7.-23.8.): Razvese- li vas novica iz doslej neznanega kraja. Zaželena oseba vse skupaj znosi in pomaga. Prijetno kramljanje v prostem času. Standard bi lahko bil boljši, a je tudi tako v redu. DEVICA (24. 8.-23. .9.): Nehote posezete v zadeve, ki sprožijo očitke in resno prigo- varjanje. Takoj morate dokazati, da znate ceniti tudi sebe in da nekaj veljate. Opazuje vas umetniško čuteče bitje, kije ob vas. TEHTNICA (24. 9.-23. 10.): Poskusili se boste na čisto novem, vam nepoznanem po- dročju. Uspeh ne bo izostal. Znanec s pikrim jezikom postaja nekoliko bolj krotek. Prijetne norčije in vesela družba ob koncu tedna. ŠKORPIJON (24. 1.-22. 11.): Rodbinsko veselje, nekaj novega v nedeljo in lepa vožnja po vašem okusu. Močan napre- dek do vsega okoli vas. Načrtno sprehanajnje opustite in se posvetite v celoti otroku. Sreča! STRELEC (23. 11.-22. 12.): Prešli boste v bolj olikano okolje, kar vam koristi v družbi. Zlaganost znanke vas bo jsre- usmerila glede družbe in načrta. Vaša stalna simpatija bo ostala nepsremenjena. KOZOROG (13. 12.-20. 1.): Sobota bo pokazala, da ste na pravem tiru, ki pelje do uspeha. Vaša ljubezen ne bo več zapletena, kar j)rinaša olajšanje. Svojci se odločijo tako, da jim ne morete ničesar očitati. VODNAR (21. 1.-19. 2.): Poizvedovat pojdite z nekom, ki ga dobro poznate. Kdor vas že nekaj časa željno gleda, bo prešel v prijeten napad. Svoj izdelek boste poklonili in še vec dobili nazaj. Šušmarjenje v ljubezni se že dolgo vec ne splača. RIBI (20. 2.-21. 3.): Domiš- ljavost nekoga znate dobro izkoristiti, ponižnost v vas zaljubljene osebe pa dvigniti. Trdno zdravje in dobre zveze prinesejo željeni uspeh. Pojedina zaradi dogodka v družini. TEDNIK — ČETRTEK, 10. januarja 1974 STRAN 23 rezervirano za luizeUa Dober den fsen fkup v noven leti 1974 Pret kak mo prvič v noven leti entaužntdevetstuštirnosedemdese- ten svoj aparat za gučaje odprja, van moren fsen storin no mk)din. revnin no bogatin povoščiti fse najboljše, srečo, zdrovje. pune mošje, zadosti elektrike, bencina no nofte, pune želodce, lubezen v družini no mir v sveti. Še en vejki kup želja mon za fse vos, pa van jih gnes nemo fseh našteja, saj so van jih med novolet- nimi prozniki vaši prijateli • no neprijateli čista zagvišno že povedali no v roke stisnoU ali pa tudi na lice kušnoli. Fsen listin, ki so me dve številki Tednika pogrešali v mojen rezervira- nen koti naj poven, da sen preživla novoletni dopust pri hčen, ki je zodjo leto na jagi za markami v Nemčiji. Pisala mi je pismo, ki sen ga doba v prvi polovici decembra: ..Droga mama no foter. Letos z mojin Hanzekon nema prišla domu za novoletne proznike, saj si more- ma ahtati na nojino delovno mesto, ki je v vejki nevarnosti no nan tu gori na Svabsken grozijo, da mo mogli najbrž že v krotken spokati kufre no oditi nazaj dumu. Posilama vama 500 mark no vaji vobima, da preživita proznike pri nama. Prine- sta kre sebe malo aomočega vinče- ka, dvo litra šnopsleka no ostonke^ od pujcekove sedmine . . ." Z Mico sva se resen spakirala no odpravla na dugo pot. Na carini sma fse forbe špilala, saj je carinik najpret pogledna en vejki kufer, ki, sma ga vlekla kre sebe. Pita naji je, kaj nosima v kufri? Mica, ki se sploh ne spozna na carinske predpi- se no je mislila, da je držovna meja glih tak kak če greš v sosedno vas, je cariniki lepo fse po vrsti razložila: ,,Vete, gospod hčer mama v Nemčiji pa ji nesema malo pujceka, vina, snopsa, eno zloto verižico za darilo no se druge drobnarije . . ." Carinik jo križon pogleda, jas pa bi jo najrajši po žnablah mohna no ji flajšter gor pripopa. Gdo je carinik reka naj odprema kufer, se je začela Mica tak režati kak, da bi ji metlin stil nekan riva. Mož postove jo je pita: ,,Gospa, kaj pa se tak smeji- te . .? " Babo sen z vso močjo rukna pod rebra, kar je pomenlo naj bo tiho, son pa sen reka cariniki: ..Vete moja ta štora neje čista pri ta proven no se še pret zlaže kak zine. Tudi za fsebino kufra seje zlagala, ^ saj notri nemarna čisto ni drugega kak store cote no dvojne zimske šolje, če bi slučajno vejkši sneg zapadna . . . Carinik neje veda keri laze Mica ali jas. Še enkrat naji je pogledna od pet do glave, obo sma bla pač tak boj po smračko oblečena, te pa je zamohna z roko no naji pusta pri miri. Tak sma na srečnen pujceka, vinčeka no šnops- leka krez mejo spravla pa tudi v želodce je bila pot. Prav smešno, prafzaprav boj za- to st no kak smešno je blo na železniški postaji v Kolni ge sma mogla z Mico preštekati na drugi cug. Nesma vedla na k^ren peroni de stola cugmašina. Te^ pa sen jas le v svoji šajtravi nemščini pita prvega železnicara: ,.Gospod herr ge pa tisti cug stoji . . ." Pogleda me je kak, da bi lokomotiva tresnola v jega no zabrunda: „Was . . ." Še trikrol je ponova: ,,Was, was, was . . .", te pa sen mu jas le nazaj reka: ,,Pje za toti was — neboš doba nič klobas . . ." No, navsezodjo sma le najšla ta provi cug, ki naji je do provega cUa zapela . . . Nojina hčer no jeni Hanzl sta naji čakala na postaji. Srečaje blo je res prisrčno, se posebno to gdo sma kufer gor odprla. Pujcek iz domoče tunke no šmarnica iz prleške kleti sta tak po domovini dišala, ke sen jas v tujen kraji takoj domotožje doba. Moren rečti, ke se nama z Micoj na toten skoro 12 dnevnen obiski niti neje tak slabo godilo. Najbolj veselo pa je blo na Silvestrov večer. Glih opulnoči gdo sta se cengara na vuri ecien ^or na ovega spravla, smo namesto šampanjca — prleškega direktora pili. (Da je jjrleški direktor - šmarnica, to vena ze vete.) v Nojni dopust je hitro mina. Takoj po noven leti sma se spakirala nazaj v Jugovino. Na carini ba je glih tisti carinik, keremi je Mica pujceka no šnops ponujala. Pita naji je, kaj si nesema. Mica mu je rekla: ,,Prozni kufer, prase smo pojeli, vino spili, zaj pa nama lehko sama še kufer zacarinite ..." Duma blo je fse narobe med nojino odsotnostjo. Hišo no živino sta mala na skrbi sosida Juža no jegova Jula. Pes neje hteja jesti, krava je trde rogle dobila, močka se je guniti začela, kure pa so namesto jajc samo še ri.i nesle. Saj rečen, če neje virta no gospodije pri hiši te še strodajo miši. Srečno, vaš Lujs radiisM program NEDELJA, 13. JANUARJA: 6.00 — 8.00 Dobro jutro! - vmes ob 6.05 Poročila; 6.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.00 Poročila; 7.20 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizva- jalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila - Današnji radijski in TV spored; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.52 Skladbe za mladino; 9.00 Poročila; 9.05 Še pomnite, tovariši . . .; 9.55 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Koncert iz naših krajev; H.00^ Poročila; 11.15 — 14.00 Poslušalci čestitajo — vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci; 12.00 - 12.10 Poročila; 13.00 Poročila - posebna obvestila; 13.15 - 1 3.30 Obvestila in zabavna glasba; 14.00 Poročila; 14.05 Humoreska tedna; 14.25 Z velikimi orkestri; ,14.50 EP; 15.00 Poročila; 15.05 Športno popoldne; 17.00 Poročila; 17.05 Reportaža; 17.25 Popularne operne melodije; 18.00 Radijska igra za otroke; 18.55 Glasbena medigra; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Zaplešite; 2 3.00 Poročila; 2 3.05 Literarni nokturno; 2 3.15 Jazz; 24.00 Poročila. VSAK DELAVNIK JE ZJUTRAJ NASLEDNJI SPORED: 4.30 - 8.00 Dobro jutro! - Poročila - vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Poročila; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 Poročila - EP; 6.50 Rekreacija; 7.00 Poročila; 7.15 EP; 7.25 Poročila - Današnji radijski in TV spored; 7.45 EP; 8.00 Poročila. PONEDELJEK, 14. JANUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Poslušalci česti- tajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Domenico Cimarosa: Koncert za dve flavti in komorni orkester; 16.00 - 17.00 ,.Vrtiljak" - vmes ob 16.45 ,,Moda za vas"; 17.00 Poročila — Posebna obvestila; 17.10 Koncert po žeUah poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 S triom Jožeta Burnika; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 „Ti in opera"; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 2 3.00 Poročila; 2 3.05 Literar- ni nokturno; 2 3.15 Popevke; 24.00 Poročila. TOREK, 15. JANUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Ali jih poznate? ; 14.40 „Na poti s kitaro"; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Basist Kurt Boehme; 16.00 „ Vrtiljak"; 16.40 Podlistek; 17.00 Poročila - Posebna obvestila; 17.10 Koncertni oder; 17.45 Družba in čas; 18.00 Poročila; 18.15 Z orkestrom Monte Carlo; 18.30 V torek nasvidenje!; 19.00 Lahno noč, otroci!; 19.10 Obvestila; 19.15 Z ansamblom Milana Ferleža; 19,25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Slovenska zemlja' Jpesmi in besedi; 20.30 Radijska igra; 21.20 Melodije; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 2 3.05 Literarni nokturno; 2 3.15 Iz sodobne nizozemske glasbe; 24.00 Poročila. SREDA, 16. JANUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Pietro Mascagni: odlomek iz opere ,,Calvalleria rusticana"; 14.30 Poslušalci česti- tajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Odskočna deska; 16.00 „Loto vrtiljak"; 17.00 Poročila - Posebna obvestila; 17.10 Medna- rodno tekmovanje amaterskih zbo- rov; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Poročila; 18.30 Naš razgovor; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasben* razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 2 3.05 Literarni nokturno; 2 3.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 24.00 Poročila. ČETRTEK, 17. JANUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Za mladi svet; 14.40 Med šolo, družino in delom; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Blagoje Bersa: Sončne poljane; 16.00 „ Vrtiljak"; 16.40 Podlistek; 17.00 Poročila - Posebna obvestila; 17.10 Simfonični kon- cert; 18.00 Poročila; 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci! 19,10 Obvestila; 19.15 Z ansamblom Jožeta Kampiča; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer; 21.00 Večer umetniške besede; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15 Samospevi ruskih klasikov; 2 3.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah; 2 3.30 Popevke; 24.00 Poročila. PETEK, 18. JANUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Iz mladih grl; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermez- zo; 15.40 Ludwig van Beethoven: Sonata v D-duru, op. 10 št. 3; 16.00 „Vrtiljak"; 17.00 Poročila Posebna obvestila; 17.10 Operni koncert; 17.15 Človek in zdravje; 18.00 Poročila; 18.15 „Signali"; 18.50 Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10 Obvestila; 19.15 Z ansamblom Dorka Škoberneta; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 „Top-pops 15"; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15 Iz logov domačih; 2 3.00 Poročila; 2 3.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. SOBOTA, 19. JANUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Po Jugoslaviji; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Naši operni pevci; 16.00 ,,Vrtiljak"; 16.40 Glasbena medigra; 16.45 S knjižnega trga; 17.00 Poročila - Posebna obvestila; 17.10 Kitara v ritmu; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Poročila; 18.15 Ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10 Obvestila; 19.15 Z Ljubljanskim jazz ansamblom; 19.25 EP; 19,30 Radijski dnevnik; 20.00 Spoznavajmo svet in domo- vino; 21.15 AnsambH zabavne glasbe; 22,00 Poročila; 22.20 Za naše izseljence A98,5ml511-kHz radio PTUJ ČETRTEK, 10. JANUAR- JA: 16.00 - Napoved sporeda; 16.05 - Poročila in obvestila; 16.15 - Za vas in vaš dom; 16.50 - Kuhajte z nami; 17.00 - Pri mladih igralcih Vilinčka; 17.30 - Kar ste izbrali, predvajamo. PETEK, 11. JANUARJA: 16.00 - Melodija dneva; 16.05 - Poročila in obvestila; 16.15 — Reklame z zabavno glasbo; 16.40 - Pionirski radijski studio — pisma; 17.00 - Kulturno društvo ,,Edinost" iz Pliberka; 17.30 - Na srednjem valu 198,5 metra. SOBOTA, 12. JANUARJA: 16.00 - Napoved sporeda, 16.05 - Poročila in obvestila; 16.20 - Rezervirano za poslušalce; 17.00 - Gasilska društva ob občnih zborih; 17.15 - Ekonomsko- -propagandna oddaja; 17.40 - \Spored v pirhodnjem tednu; 17.45 — Za vsakogar nekaj. NEDELJA, 13. januarja: 10.30 — Nedeljsko dopoldne; 10.45 — Odmevi tedna; 11.05 - Obvestila in reklame; 11.25 - Evidentiranje in predvolilne priprave; 11.35 — Spomini poslušalcev na partizan- ska leta; 11.45 - Pri kmetovalcih okoliša Majšperk; 12.00 - Čestit- ke poslušalcev. PONEDELJEK, 14. januarja: 16.00 - Melodija dneva; 16.05 - Poročila in obvestila; 16.15 — Ekonomsko—propagandna oddaja; 16.45 - Vi in vaš avto; 17.00 - Integracije v gradbeništvu; 17.15 — Z domačimi ansambli; 17.45 Vedro v novi teden. TOREK, 15. JANUARJA: 16.00 - Napoved sporeda; 16.05 — Poročila m obvestila; 16.15 — Zabavna glasba; 16.30 - Za vas in vaš dom; 17.00 - Na obisku pri zdravljenih alkoholikih; 17.30 — Kar ste izbrali^^ predvajamo. V ostalem času prenašamo prvi program radia Ljubljana. VETERINARSKA POSTAJA PTUJ vam želi SREČNO IN VESELO V NOVEM LETU 24 STRAN tednik — Četrtek, lO. januarja 19; tv spored NEDELJA, 13. januarja: 9.00 Poročila; 9.05 L. N. Tolstoj: Vojna in mir; 9.50 Ljudje in zemlja; 10.50 Mozaik; 10.55 Otroška matineja; 12.25 Grindehvald: Svetovno prven- stvo v smuku za ženske — prenos (do 13.30); 13.45 Nedeljsko popol- dne; 18.05 Poročila; 18.10 Ljube- zen z neznancem; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Tedenski zunanje politični komentar; 20.30 3-2-1; 20.35 Palo- tai: Vila za ljubico; 21.20 Vietnam; 2 1.48 Propagandna oddaja; 2 1.50 Športni pregled; 22.25 TV dnevnik. PONEDELJEK, 14. januarja: 16.20 Slalom za ženske; 17.50 Gregčeva zadnja naloga; 18.10 Ob- zornik; 18.25 Enciklopedija živali; 18.55 Mozaik; 19.00 Mladi za mlade; 19.30 Kaj hočemo; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 H. Ibsen: Strahovi; 22.00 Propagandna oddaja; 22.02 T V dnevnik; 22.17 Kulturne diagonale; TOREK, 15. januarja: 16.45 Ma- džarski T V dnevnik; 17.50 M. Žnidaršič: Očetove barve; 18.05 Risanka; 18.10 Obzornik; 18.25 Koncert glasbene mladine Slovenije; 18.40 Mozaik; 18.55 Kri - zdravilo; 19.20 Tišina, na sporedu je nemi film; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 T V dnevnik; 20.2 5 Propagan- da; 20.30 3-2-1 ; 20.35 Odprti ekran; 21.25 Propaganda; 21.27 H. Falla- da: Sam med volkovi; 22.20 TV dnevnik. SREDA, 16. januarja: 16.45 Ma- džarski TV dnevnik; 17.40 Zaklad ob reki; 18.10 Obzornik; 18.25 Od zore do mraka; 18.55 Mozaik; 19.00 Zabavna glasba; 19.20 Delavska TV tribuna; 19.50 Risanka; 19.55 Cik-' cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Propaganda; 20.35 Film tedna; 21AO Nogomet Ajax:Milan. ČETRTEK, 17. januarja: 16.45 Madžarski TV pregled; 17.15 Iz slovenske književnosti; 18.05 Ob- zornik; 18.20 Shane; 19.10 Mozaik; 19.15 Po sledeh napredka; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Kam in kako na oddih; 20.40 E._ Zola: V kipečem loncu; 21.30 Četrtkovi razgledi; 22.00 Tv dnevnik. PETEK, 18. januarja: 16.40 Ma- džarski TV dnevnik; 17.30 Pisani .svet; 18.15 Obzornik; 18.25 Po domače; 18.50 Mozaik; 18.55 Ogre- vanje stanovanjskih hiš; 19.05 Prva pomoč pri množičnih nesrečah; 19.25 TV kažipot; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Tedenski gospodarski komen- tar; 20.30 3-2-1; 20.40 Sončnice; 22.20 TV dnevnik. SOBOTA, 19. januarja: 12.55 VVengen: Svetovno prvenstvo v smu- ku za moške - (do 14.15); 16.25 Košarka Crvena zvezda-Jugoplasti- ka; 18.00 Obzornik; 18.15 Daktari; 19.05 Gledate TV - Poslušate radio? 19.15 Gledališče v hiši; 19.45 Risanka; 19.5O Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Tedenski notra- nje politični komentar; 20.30 3-2-1 ; 20.35 3 X 7; 2 1.30 Propaganda; 2 1.32 Pravnuki; 22.00 T V dnevnik; 22.15 Colditz. Prvi rojstni dan; Na Silvestrovo, ko seje poslavljalo staro leto 1973, so praznovale Kelčeve trojčke Silva, Nada in Vera iz Bukovcev pri Ptuju svoj prvi rojstni dan. Njihovi rojstni podatki so zanimivi toliko bolj zato, ker so se rodUe zadnji dan v letu 1972, skorajda na poročni dan svojih staršev. Svatje so bili še v hiši, ko so mlado nevesto odpeljah v ptujsko bolnišnico in so se čez nekaj ur še bolj zavrteh ob novici, da je postala nevesta - mati treh deklic. Dekhce so zdrave in pridne, seveda pa imajo domači z njimi velikko drugih skrbi. Prvi rojstni dan so proslavili pri Kelčevih kar najbolj svečano. Jubilantke so peljah tudi v Ptuj k fotografu, kijih je ovekovečil ob torti s svečko. Jubilantke Silva, Nada in Vera shkane ob torti v ateljeju fotgrafa Stanka Kosiia. mali oglasi TAKOJ SPREJMEM natakarja-ic, in kuharja-ico v redno delovno razmerje. Naslov v upravi. PRODAM AVTOMOBIL NVAR] BURG, letnik 1969. Nasl upravi ' TRIČLANSKA DRUŽINA iz Ljui Ijane išče za pomoč v gospodinjstvi skromno pošteno dekle, ki ima radi otroke. Prijavite se. pismeno al osebno na naslov: Šepec Kristina Ciril Metodov drevored 7/1, 622Si Ptuj. POCENI PRODAM kompletno do bro ohranjeno spalnico z vložki rabljen električni štedilnik, radio it hladilnik. Tušak Marija, Cvetkovc 18, Podgorci. CiSTILKO, za čiščenje lokala u dve uri dnevno sprejmem takoj Naslov v upravi lista. SOBO V PTUJU išče mlada učitelji ca. Naslov v upravi. PRODAM 28 AROV posestva ii hišo v dobrem stanju z električno napeljavo. Dostop možen z avtom, Dragovič 27 p. Juršinci. UGODNO PRODAM novo obtočn črpalko, 152 členov klasičnih radij torjev in ventile. Pavel Zadravei Loparšice 48, Ormož. UGODNO PRODAM televizor RJ ekran 59. Olga Kilibarda, Gregoi čičev drevored 8, Ptuj. VINOGRAD V KICARJU in dv žrebici prodam. Naslov v upravi. PEČ NA OLJE EMO - 8 z garanciji prodam. Vprašajte po 14 uri pi Kuburovič, Ciril-Metodov drevor« 11, Ptuj. ODDAM SONČNO SOBICO, va drugo po dogovoru. Naslov v upravi 2000 KG SENA prodam v Grajen ščaku 72. Vprašajte na Trgu svobo de 1, Ptuj. TELICO (8 mesecev brejo) prodam Draženci 12 p. Hajdina. PROSIMO NAJDITELJICO zavei ki so bile izgubljene v noči od 24 na 25. december 1973, naj jih odd) v pisarno ptujske proštije. KUPIM OPEL KADET do 30.001 din. Naslov v upravi. PRODAM ZELO DOBRO ohn njeno kuhinjsko gorilno peč, p| ugodni ceni. Vprašajte pri Jožefu Breznik« Krčevina 6 pri Vurbergu. POCENI PRODAM peč na olje i sod z gorivom, ter moped • dvobrzinec. Branko Rašl, Kicar 2, Ptuj. ' SOBO opremljeno aU neopremljen iščem v Ptuju ah bhžnji okolic cena najemnine ni važna. Naslov upravi. OPOZARJAM Matilko Blažek i Slovenskega trga 5 Ptuj, da naj il govori o meni neresnične in zlagati besede, ker bom v nasprotnei primeru vse prijavil sodišču. Marjai Blažek iz Ptuja, Slovenski trg 5. UGODNO PRODAM kuhinjsi mizo in stole. Radakovič, C. 1 drevored 11, Ptuj. ZGUBILA SE JE nemška ovčar* črne barve (prsi in noge rjave) z be liso na vratu, sliši na ime Aronk Poštenega najditelja prosim, naj proti nagradi vrne na Krambergf jevo pot 11, Ptuj ali sporoči na tel 77-359 ali 77-631. VW 1300 s 60000 km proda* Naslov v upravi. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski t«dnik, Ptu), Vošnjakova 5. ' Ureji^e uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izh«|a vs«l četrtek. Tek. račun pri SDK Ptuj št. 52400-603-30458. - Ti** Mariborski tisk. Maribor, Svetozarevska ulica 14. kino SLOVENSKA BISTRICA : Danes ob 19. uri am. barvna drama JOE, TUDI TO JE AMERIKA. 12. in 13. januarja am. barv. CS film - triler ČLOVEK, KI JE UBIL BUČ KASIDA. Predstave dnevno ob 16.30 in 19. uri. V sredo, 16. t. m. bo na sporedu franc. barv. film SOLO.