MtNG
NEW
HtoCHlT*
MESA
.GUZMAN .
MEDANO S
ascensiok
CUM'
/OORRM-ITOi r .jfe BARRANC
■ 4 j 'CARRETAS j
.LENA
|f\"S\ "S.BUENAVI '/>. \\S MU3UEl
iALLEGO
MADERA
S J.LK* VARA*
TERR Al ASI
ll^TUUi^CA
CHIHUAHUA ♦ K SCALE OF "M Iti S
OFFICIAL ORGAN
I GČNE&AL Pč&SHfNO

Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah
/sAa/a vttJb sre^o.
NASLOV uredništva in upravništva:
1551 W. 22ad Place CMcage. DL


The enian
the United of
Issued every ' Wednesday
OFFICE:
1951 W. 7M Chlcap, HI.
*	^»rnmmmmmmmmmmmmm^ipMHMMaaBM^,,^,^,,^,
OF THE GRAND ČARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Ifettar JiilliJ 18, 1»1®, al	Offiee at Chicago, Illinou, ud« Ik« AM «4 iipn M, lfH.
No. 25. Štev. 25.
Chicago, 111., 28. Iunl|a (June) 1916
Leto IL Volume II.
Lokalne vesti.
—	Prihodnji torek bomo obhajali najbolj pomenljivi, ali največji ameriški praznik, — praznik Proglašenja neodvisnosti. 4. julija letos bode poteklo ravno 140 let, odkar so postale Zedinje-ne države neodvisne, ali samostojne.
Dolžnost nas vsakega je, da se ta dan v duhu spominjamo rojstnega dne naše nove domovine; poleg tega še ta dan izrazimo našo zahvalo, globoko spoštovanje in tjubezen do nje, ker nas je sprejela za svoje posinovljence.
Živela torej naša mogočna svobodna domovina! Trikrat slava in čast naši zvezdnati zastavi!
—	Minuli četrtek se je vršila v prostorih gostilničarja Martin Nemanieha važna seja Slovenskega tamburaškega kluba in našega Cerkvenega pevskega zbora. Na tej seji se je predlagalo, da >e
naj ta pevski zbor pridruži k tamhurašem, ker je večina pevcev že itak tudi pri tamburaših. Končno se je enoglasno in z navdušenjem sprejelo predlog, da se ta/r,-buraši in pevci združijo v eno društvo. Pevovodjem je bil izvoljen rojak Jakob Muha, dirigent tamburašev pa ostale še rojak •John Webel. Na tej seji se je tudi sklenilo, da se naj apelira še na druge prijatelje in prijateljice petja v naši naselbini za poveča nje pevskega zbora, da se na tu način radobi še več pevskih moči; upamo, da se bo to novemu društvu posrečilo.
Dne 10. septembra 1916. priredi te spojeno društvo v Chicagu ustanovni koncert v Narodni dvorani na 18. cesti in Racine Ave. Ker bo to prvi slovenski koncert v našem mestu, se je nadejati že naprej obilne udeležbe od strani občinstva; program bode vsekako izboren in zanimiv; več o tem pri-licno.
Novemu društvu želimo kar naj več uspeha in naklonjenosti od strani našega občinstva! '— V nedeljo, dne 25. t. m. so priredili naši slovenski pečlarji svoj letni izlet v prijazni Willow Springs, ravno v sredini med Jolietoin in Chicago. Vreme je bilo ta dan krasno, da si ni bilo lepšega želeti.V senčnatem gozdu on-di se je zbralo številno pečlarjev vseh treh razredov in njih prijateljev ; tudi pečlarice so se odzvale povabilu tega kluba v lepem številu. Ker gledajo naši slovenski pečlarji v prvi vrsti za telesna krepčila, — je bilo torej na tem pikniku z vsem dobro preskrblje no za želodec in suho grlo. Pelo se je v košati senci poleg bogato obložene mize, da je bilo veselje; pečlarski godec je imel pa tudi dovolj posla, da je plesaželjnim parom ustrezal s polkami in valčki.
Popoldne je prišlo na ta zani miv piknik več odličnih gostov J avtomobili iz bližnjega Jolieta. V družbi piknikarjev smo opazili tudi našega novoizvoljenoga aider mana XI. warde Mr. Herman Krumdicka s svojo soprogo. Vsakdo, ki se je vdeležil tega zleta je želel, da bi se na jesen kje zopet sešli skupaj v pečlarskem krogu kakor minulo nedeljo.
—	S tem opozarjamo zopet na današnji oglas Mr. Leo Jurjevca, lastnika Royal Theatre, 1820 W 22 St., na krasno predstavo "Narodne obrambe'', ki se vrši danes, dne 28. junija. Vstopnina znaša 10c., za otroke 5c.
—	Glasom najnovejšega urad nega izvestja imamo sedaj v Chicagu 6085 odvetnikov. Tekom mi nulega leta je zapustilo mesto Chicago 80 odvetnikov, 142 je zapustilo ta poklic, 6 jih je pa umrlo. Od 1. junija 1915 do 1. junija 1916 je pričelo tukaj odvetniško poslovanje 511 novih odvetnikov
vse kaže torej na to, da imamo še vedno dovod j mož, ki gredo, rade volje na roko zdražbarjem, toži-teljem in obtožencem.
-	Dne 24. junija se je zglasilo v uradu okrajnega agenta Wm. E-hemana 165 slepih oseb ii Cook o-kraja, ki so dobili vsak po $37.50' podpore. Postava določa $12.50
mesečne pokojnine za vsako osebo tega okraja, ki je v potrebi, ozir. če nima več kot $250.— letnih dohodkov. Vsaka slepa oseba mora prebivati 10 let v državi 111. in 3 leta v Cook okraju.
-	Zveza qhicaskih zdravnikov si je omislila 31 gr. radija v vrednosti četrt milijona dolarjev. Svo-to za nakup te dragocene kovine je posodila Continental and Commercial Trust and Savings banka. Od 1. julija dalje se bode otvorilo v Tower poslopju posebno zdravi-
išče gotovih bolezni s pomočjo radija, seveda proti primerni odškodnini.
Ameriške vesti.
Slovesno blagoslovljenje slovenske cerkve v New Yorku.
Dne 4. julija, ali na praznik Pro glasenja neodvisnosti bodo obhajali rojaki v New Yorku redko slavje. Ta dan se bo na slovesen način blagoslovilo novo slovensko cerkev sv. Cirila in Metoda, katero so si omislili vrli newyorški rojaki pred nekaj meseci. Slavnostni govor bode držal ta dan obče-znani rojak — Rev. Al. L. Blaz-nik, župnik v Haverstaw, N. Y.
Sedaj bodo imeli Slovenci v New Yorku svojo dolgo zaželjeno astno faro, ki bo zaeno tudi prva slovenska fara v največjem mestu Zedinjenih držav in v drugem največjem mestu celega sveta. Dal Bog naši najmlajši slovenski fari ob Atlantiku mnogo blagoslova in dosti uspeha za napredek tamos-njih rojakov in v izveličanje njih duš!
Slovenski prostovoljci za stric Sam-a.
Iz Sheboygana, Wis., se nam po roča, da se tamošnji naši slovenski fantje pridno oglašajo prostOvolj cem, ali za vojaško službovanje povodom sedanjih nemirov z Mehiko.
Tekom zadnjih dni, do 24. junija se jih je zato prijavilo že 26. Vsa čast vrlim in zavednim domoljubom. Želimo jim mnogo koraj-že in konečno zmago! Tako' bodo poskusili Mehikanci, koliko zmore slovenska pest in slovenska koraj-ža.
Avstrijske vojn« slike.
Mr. Viktor J. Kubelka iz New Yorka nam je doposlal na ogled prvi sešitek avstrijskih vojnih slik z jako zanimivim čtivom. Zvezek obsega 16 strani in ima 26 slik. Čisti prebitek prodaje teh slik je namenjen slovenskim vojnim u-jetnikom v Sibiriji, ki se nahajajo, kakor znano tudi, v veliki bedi. Cena zvezku je 5Qc. Naroča se pri: V. J. Kubelka, 17 Battery Place, New York, N. Y.
Mi te slike cenj. čitateljem in članom z ozirom na plemeniti namen pri razprodaji prav toplo priporočamo.
Charles Hughes ml. postal kor poral.
Plattsburgh, N. Y., 26. junija. Charles Hughes ml., — sin Charles Hughesa, republ. preds. kandidata, ki se je nahaja sedaj na tuk. vojaškem vežbališču je bil povi san za korporala. Archie Roosevelt, sin bivšega preds. Roosevelta je pa avanziral za "stanovanjske ga" mojstra. Istotako so bili povišani v korporale W. E. Hocking, profesor filozofije na Harvard u-niverzi, David P. Barrows, bivši državni komisar za izobrazbo na Filipinih in znani basist Gaston Sargeant chicaške operne družbe.
BOJNO POZORIŠ&E V SEVERNI MEHIKI.
VILLA
A.HUMADA
bojnih ladij, da bodo blokirale vsa mehiška pristanišča. V to svrho se bo odpoklicalo pod orožje 200.000 mornaričnili miličar-
Iz vseh držav prihajajo semkaj poročila o mobilizaciji milice;
sled tega je v kratkem času pričakovati napovedi vojne Mehiki.
Vest, da se bodo Japonci pri-lužili Mehikancem v slučajU vojne se tu odločno zanikuje. Japonski poslanik je rekel,, da bodo ostali Japonci zvesti svojim zaveznikom in da se ne bo pošiljalo Mehikancem nikakega orožja ali m uniči je.
Najbolj zanimiva je pa sem do-šla vest, da so spor med Mehiko in Zedinjenimi državami zanetili Nemci, iz zgolj hudobije in maščevanja. Nemčija je baje poslala v Mehiko več svojih agentov, ki so ščuvali Carranzov da naj napade Zedinjene države.
OPPOSING LINES IN MEXICO
Na tem zemljevidu so označeni kraji in razna mesta v Severni Mehiki, kjer je zbranega dosti ameriškega in mehiškega vojaštva. Debela črta A) v sredi nam znači kolono gen. Pershinga, razprostrta od ameriške meje (Co-lumbusa) do Namiquipe v državi Chihuahua. V sredi na desni je mesto Carrizal, kjer se je vršil dne 21. t. m. hud boj med Mehikanci in Američani; v tem boju je padlo 89 ameriških vojakov. Na obeh straneh, s križci označena črta B) pa tvori kolone Car-ranzovega vojaštva.
Zdolej vidimo sliko generala John Pershinga, poveljnika ameriške kazenske ekspedicije v Mehiki.
NEMIRI V MEHIKI. — PRVI BOJ PRI CARRIZALU.
San Antonio, Texas, 22. junija. Včeraj je prišlo v mehiškem mestecu Carrizal prvič do hudega in večjega krvavega spopada med Američani in Mehikanci. Ko je ameriški stotnik Karol P. Boyd hotel jezditi skozi to mesto z 125 broječim kavalerijskim oddelkom, so ga Mehikanci iz zasede napadli in pričeli s strojnimi puškami streljati na Boydove vojake. Vsled tega zločinskega napada je obležalo na mestu mrtvih SC Američanov, 7 se jih je rešilo, ostale so pa Mehikanci odvedli s sabo v ujetništvo. Med žrtvami sc na^iaja tudi poveljnik. Ta oddelek ameriške konjiče je sestal iz samih črncev, ali zamorcev.; ubit je bil pa pri tem spopadu tudi mehiški general Gomez, ki je uprizoril ta nečuveni napad.
Poročilo iz Washingtona.
Washington, D. C., 23. junija.
Včeraj semkaj došla vest o prvi krvabi bitki pri (Carrizalu, kjer je izgubilo 89 ameriških \ojakov svoje življenje, je vso javnost zelo razburila. Splošno se sodi, da je vojna med Mehiko in Zedinjenimi državami neizogibna.
Predsednik Wilson je poslal mehiškemu predsedniku Carranzi ostro noto, ali ultimatum, in da se nočejo Zedinjene države spuščati v nikaka mirovna pogajanja z Mehiko. Naša vlada odločno zahteva, da se mora Mehika aani ukloniti in udati, ker je ona prva začela spletkarije.
Vojni tajnik je izdal povelje, naj se odpošlje na mehiško mejo takoj 70.000 mož miličarjev, večji oddelek vojaštva pa generalu Pershingu na pomoč v Mehiko. Sedaj se je nahajala na mehiški meji ob reki Rio Grande 34.500 mož močna ameriška armada; v Mehiki pa 12.000. Ameriška vlada je zelo v skrbeh za Pershingovo armado, nahajajočo se v Mehiki, da bi iste Mehikanci ne uničili. General Pershing ima v Namiqui-pi 3500 mož, v Babricori 1500, v San Miguelu 500, v Maderi 500, v Galeni 1000, v Casas Grandes 3000, v Corralitos 1500 in v Ascensi<fnu 500 mož; število Car-ranzovih čet, ki se bližajo Pershingu v Chihuahui pa znaša 40.000 mož,- v Sonori 12.00 in drugod pa
15 000 mož.
Momarični tajnik je izdal povelje, da naj se odpravi proti mehiški obali 18 večjih ameriških
Fordov patrijotizem.
Med tem, ko so skoro vse velike chicaške tvrdke in podjetja obljubil^ svojim uslužbencem polno plačo za časa vpoklica k milici ali vojaške službe na mehiški meji, je znani pacifist Henry Ford, lastnik velikih tovarn avtomobilov v De-troitu odločno prepovedal, da se ne sme nobeden izmed njegovih delavcev pridružiti milici države Mich. V tem slučaju bo zgubil za vedno vsak svojo službo v Fordovi tovarni.
Vsled tega patriotizma napadajo Forda skoro vsi ameriški listi in ga naziva jo z na zadnja kom'.
Nov zakonski načrt.
Kapitan Van Horn Moseley, član generalnega armadnega štaba v Washingtonu, D. C., je izdelal nov zakonski načrt, da naj bi se podvrglo postavnim potom vojaščini vse mladeniče, ki so dovršili že 18. leto; seveda velja to le za ameriške državljane.
Rok za vojaško vežbanje ali šolanje naj bi bil 6 mesecev; po preteku pol leta bi se pa iste uvrstilo v rezervo. V slučaju vojne naj bi imela vojaška oblast pravico te re-zervnike prideliti v aktivno vojaško službo. O tej zelo važni predlogi se bo v kongresni in senatski zbornici v kratkem času debatiralo.
Industrijska mobilizacija.
New York, N. Y., 26. junija.— Državna mornarična svetovalna komisija je poslala zadnje tedne vsem ameriškim tovarnarjem, in-dustrijcem in družbam pole v izpolnitev raznih vprašanj v slučaju, da bi nastala v državi mobilizacija ali vojna.
-Dosedaj se je priglasilo že štiri-stotisoč (400.000) tovarnarjev, in-dustrijcev in raznih podjetnikov, ki so, pripravljeni vsi v slučaju mobilizacije izročiti svoja podjetja vojnemu departmentu .na razpolago.
Poroka Astorjeve udove.
Iz New Yorka se poroča, da se bo v kratkem poročila Mrs. John Astor, z Wm. K. Dirkom, večkratnim milijonarjem in lastnikom velike tovarne za sladkor iz Brook-lyna.
* Mrs. Astor se je rešila s parni-ka "Titanic", ki se je pred leti potopil na visokom morju, njen mož, kolonel Vincent Astor se je pa utopil. Nevesta je stara sedaj 24 let; z Astorjem se je poročila 1 1911. Vsled zopetne poroke bode ta vdova za $5,000.000 na izgubi, ker s tem zgubi zapuščino, katero ji je pokojni Astor v oporoki določil.	^^^^^
Inozemske vesli.
Hudi boji v Bukovini.
Petrograd, Rusija, 24. junija.— Številne ruske čete, ki so pre-strigle pot Avstrijcem v Bukovini
se pomikajo vedno bolj dalje za sovražnikom. Današnje uradno poročilo se glasi, da so Rusi okupirali zopet tri važne vasi na za-padnistrani Radavca, 30 milj južno oddaljeno od mesta (ernovice v Bukovini. Te vasi so: Gurahu-mora, Straizia in Zarajec. Rusi. so zavzeli tudi. vas Visnic pri Kuty. Poizkusi Nemcev, da bi priskočili Avstrijcem s severne strani na pomoč so se izjalovili.
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, Rusija, 24. junija.—
Zadnje dni so skušali Nemci prodreti na več krajih južno od Dvinska do naših pozicij, in se jim to ni posrečilo, ker je naša artilerija uspešno odbijala te napade.
Poroča se dalje semkaj, da so Avstrijci odpoklicali več vojaštva z laške meje, ki naj bi omejilo moč ruskega generala Brusilove-ga pri Radzivolovem; a navzlic vsemu temu naša armada v Bukovini uspešno deluje ter se pomika zopet dalje v Karpate, kakor pred 18 mese'ei. Iz Bukarešte se semkaj poroča, da so zavzeli Rusi dve važni točki pri Kirlibaba ožini, odkoder bodo lahko udri i v Transilvanijo.
Nemško poročilo.
Berlin, Nemčija, 24. junija. —
Na zapadni in južnozapadni strani mesta Lutsk se naš general von Linsingen hrabro bori napram velikemu navalu sovražnika. Zadnje dni je njegova armada vse ruske napade sijajno odbila v bližini mesteca Brody.
Pri Beresini in Bogdanovem je pa feldmaršal von Hindenburg pognal sovražnika nazaj, da se je moral umakniti; pri tem spopadu so imeli Rusi občutne izgube. Istotako so se vršili te dni severo-iztočno od mesta Osariei hudi boji, kjer je bavarski princ Leopold opetovano pokazal svojo zmožnost in hrabrost, da je pognal Ruse nazaj.
Avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, Avstrija, 24. junija. —
Vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče uradno poročilo:
Na severnem bojišču se je Rusom posrečilo, pomakniti svoje čete proti Kut.vu; drugače je vojni položaj v Bukovini neizpre-menjen.
V Iztočni Galiciji so se vršili te dni tudi hudi spopadi, osobito pri Radzivilovem, s končno zmago na naši strani. Dalge smo Ruse potisnili nazaj pri Gorochovem na iztočni strani Lokača nedaleč od Vladimir-Volinske in na več drugih krajih ob reki Stripa.
Boji na Južnem Tirolskem.
Rim, Italija, 24. junija. — Glasom danes izdanega uradnega izvestja, so Italijani v Arsa dolini pri Romini vzeli Avstrijcem iz rok več važnih gorskih točk ob Monte Pasudio. Na Posino-Astico fronti so se vršili včeraj hudi artilerijski dvoboji na obeh straneh; istotako smo odbili tudi sovražne napade pri Catagliji in Monte Spin. Na Asia go gorski planoti se je našim četam posrečilo obdržati vse pozicije v svojih rokah; na koroški in soški fronti je bila zadmje dni naša artilerija zelo aktivna in uspešna.
Boji v Mezopotamiji.
Carigrad, Turčija, 26. junija.—
Ruske čete, ki so nameravale prekoračiti mejo preko Perzije v Mezopotamijo so se morale vsled uspešnega držanja naših čet ustaviti. Med obema armadama se je vršil osobito hud boj pri prelazu Paitak, ki je kakih 80 kilometrov iztočno oddaljen od Kasri Shiri-na. Dne 18. junija je močan pre-zijski vojaški oddelek obkolil pri Kerindu številno ruskih konjenikov in iste na mestu do cela uničil.
=
Dopisi in
društvene
Iz urada draitra sv. Jožefa Ji. 2 K. S. K. J. Joliet, m.
• Ker je čas velikonočne spovedi
že potekel, in ker se strogo zahteva spričevalo o opravljeni velikonočni dolžnosti od vsacega člana in članice K. S. K. J. zatorej opominjam s tem vse one člane in članice našega društva, kateri še niso oddali »povednih listkov, da mi jih oddajo ali pošljejo najkasneje do 30. junija 1916; to
se strogo zahteva od vsacega posebej.
Ker
imamo pristopnino v naše dnf&vo še vedno znižano samo na $1. — (en-dolar), zatorej se nudi
še vedno lepa prilika onim, ki še niso pri nobenem katol. podp. društvu, da pristopijo z malo pristopnino k našemu društvu.
Dalje omenjam, da je naša K. S. K. J. že pričela poslovati z o-t roški m oddelkom, zatorej kdor hoče dati svoje otroke zavarovati, naj se zglasi pri meni.
Sobratski pozdrav
John Vidmar, tajnik.
Iz urada društva sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J., Joliet, HI.
S tem se članstvu nanznanja sklep seje z dne 18. t. m. da priredi naše društvo dne 3. julija t. 1. izlet ali piknik v Theilerjev park. Piknik se vrši v korist društvene blagajne. V to svrho se vrši v soboto dne 1. juliga posebna, ali izvanredna seja, na katero so vabljeni vsi člani da se iste polnoštevilno udeležijo. Komur bi bilo morda nemogoče vde-ležiti se te posebne seje iz kakega važnega vzroka, — naj pa pride zanesljivo na naš piknik.
Prav je, da se ukrene nekaj v korist društv. blagajne, ker se je tekom zadnjih 6 mesecev izplačalo več bolniške podpore, kot pred nekoliko časom v 3 letih; dohodki v društveno blagajno pa niso nič večji, kot so bili.
Zaeno se uljudno vabijo na ta piknik vsa sobr. društva iz Jo-lieta in Rockdale; tako vabimo tu (Ji vse Slovence in Hrvate iz naše naselbine. Na svidenje dne 3. julija popoldne in zvečer v Thei-lerjevem parku!
Konečno prosim še vse one člane (ice) ki še niso oddali spoved-nih listkov, da to storijo v kratkem; kdor bi zanemaril opraviti svojo velikonočno versko dolžnost, se bo postopalo ž njim po društv. ozir>3Mednotinih pravilih.
Sobratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
Mathew Buchar, tajnik.
-i. ffi—«_
iT '	^ ■	-	I
kako dobro celokupno stvar. Torej na veselo svidenje dne 2. julija t. 1.
S sobr. pozdravom
, Josip Snedic, tajnik.
Prejeli od dr. članov (ic)
Januar	$ M<L80
Februar	417.48
>farc	428,00
April	360.88
Maj	404.50
Junij	4.17.10
Iz urada društva sv. Treh Kraljev štev. 98 K. S. K. J. Rockdale,
' ni.
S tem naznanjam članstvu na šega društva, da se vrši vsled sklepa zadnje seje, — prihodnja mesečna seja dne 9. julija t. 1. to je drugo nedeljo v mesecu juliju Vzrok temu je, ker je naše društvo sklenilo prirediti dne 2. julija t. 1. običajni piknik, osobito, ker bode sedaj preteklo ravno deset let, odkar se je naše društvo ustanovilo. Povodom desetletnice društv. obstanka se moramo spominjati ustanovnikov društva in moramo upoštevati, koliko dobrega je že to društvo v tem času storilo svojim bolnim članom, ter je delilo podporo in brisalo solze udovam in sirotam v pravi bratski ljubezni.
Povodom praznovanja bližajoče se desetletnice, prosim torej vse naše člane, da se snidejo skupaj 2. julija t. 1. ob 10 uri dop. v dvorani rojakinje Ane Mavrič; potem odkorakamo skupaj na piknik, ki se vrši na farmi sobra-ta Josip Pirca na Strykers Old Place ali na Bluff Road, South Rockdale, 111. Kateri sobrat ne bo ta dan javno nastopil, ali marčal na piknik, zapade kazni 25c.
Tem povodom vabimo dalje prav uljudno tudi vsa naša bližnja bratska društva iz Rockdale, Jolieta in okolice, da bi se v obilnem številu udeležili tega piknika.
Veselični odbor bode preskrbel vse potrebno, da se bodo vsi cenj. gostje dobro zabavali; imeli bomo ples, srečolov, razna okrep-čila in zabave. Ples in pijača prosta. Vstopnina za moške $1. — dame so proste.
Rojaki! Ne pozabite priti zgoraj navedeni dan; podvizajmo se in pokažimo drugim kako delujemo in živimo složno tudi tukaj kakor pravi bratje Slovenci in Slovani, kadar se gre za
NAZNANILO.
#
Iz urada društya sv. Jožefa št v. 21. K.S.K.J. v Federal, Pa. se tem potom opominja vse člane in članice tega društva, osobito one na potnih listih, — ki mi dosedaj še niso izročili in poslali spovednih listkov, —- da to storijo zanesljivo do 1. julija t. 1. To velja ravno tako tudi za one člane in članice, sta nujoče v bližini in okolici društvenega sedeža, ki še nis6 morda o-praviii svoje velikonočne dolžnosti. Dano Vam je bilo zato dovolj prilike in ste čitali že večkrat to zadevna uradna naznanila v na šem Glasilu.
Jaz moram namreč poslati poro čilo o izidu velikonočne spovedi našega društva duhovnemu vodji K.S.K.J. v najkrajšem času, vslec tega bi imel rad vse v redu afi pri rokah.
Sobratski pozdrav
John Krek, tajnik.
Opomba uredništva: Pomotoma zaostalo!
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Štefana št. 1 K.S.K.J.,* Chicago, 111., da se vr ši polletna seja našega društva v soboito dne 1. julija t. 1. Dolžnost veže vsacega člana, da se te seje udeleži, kdor bode izostal brez vzroka, bode kaznovan po pravi lih za 50c.
Nadalje prosim in opozorjam vse tiste člane, kateri že več me secev dolgujejo, da poravnajo na prihodni seji svoj dolg, kajti dru štvo ne more vedno zalagati ases menta iz svoje blagajne. Ker pisa nje in prošnja nič ne pomaga, zato se bode s takimi postopalo za na prej po pravilih ter si bode vsak sam kriv, ako bode suspendan.
Ker je velikonočna doba že mi nula, zato prosim vse tiste člane kateri še niso oddali spovednih listkov, da jih oddajo na prihod nji seji, da zamorem potem sporočiti glede spovedi našega društva duhovnemu vodji.
Kakor je vsem članom našega društva znano, — bodemo imeli društv. piknik dne 30. julija t. 1 in na vsakemu pikniku je treba pomoči, pri veseličnem odboru, zato naj pridejo vsi člani na sejo, da se razdeli odbor, ter vsakdo, kateri bode izvoljen v kakoršen-koli odbor, naj gleda, da bode tudi svoj posel opravil, kateri mu je bil podeljen. Žal, da se je že večkrat zgodilo da član prevzame odbor, in potem noče delati, ali ga sploh na veselico ni bilo. Vsak do naj si misli, da je veselica v korist nas vseh, in zato je tudi naša sveta dolžnost, da vsak po svoji moči pomaga v tej zadevi. Ako bodemo vsi složno delali bode naš trud obilo poplačan.
Končno pozdravljam vse člane in članice našega društva, kakor tudi K.S.K.J.
Math Grill, tajnik, sedaj stanujoč na: 3629 So. Wallace St., Chicago, 111.
Skupaj	' $2,362.76 Razni drugi prejemki
Januar	« ■ $ —.—
Februar	—.—•
Marc	—•—
April	140.7$
Maj	• 3.40
Junij	126.i)0
Skupaj
$ 217.05
Na K.S.K.J poslano Januar	, jJ|288.4f>
NAZNANILO.
Članom društva sv. Alojzija, št. 52 K. S. K. J., Indianapolis, Ind. se s tem naznanja, da naj pošiljajo zanaprej vsa pisma tikajoča se društvenih zadev na moj novi, zdolej označeni naslov, ker sem se preselil. Z bratskim pozdravom
Frank Sobotin, tajnik. 721 Kecham St., Indianapolis, Ind
NAZNANILO.
Tem potom se naznanja vsem Članom društva sv. Alojzija št. 95 K. S. K. J. v Broughton, Pa. da «e vrši prihodnja mesečna seja dne 9. julija t. 1. Člane prosim, da se te seje udeleže v polnem številu, ker bo treba voliti novega tajnika in podtajnika; jaz bom namreč od tajništva odstopil, ker mislim odpotovati od tukaj; pod-tajnik je tudi že odšel.
Sobratski pozdrav vsemu članstvu K.S.K.J.
Anton Kozleuchar, ta j.
Februar
Marc
April
Maj
Junij
Junij
289.60 297.08 293.08 297.46 295.31 108.00

•Skupaj
$r,868.98
Bolnikom izplačano
Januar	$ 201.92
Februar	92.00
Marc	19q.00
April	' 71.55
Maj	• 154.00
Junij * i	87.00
* Skupaj	$ 796.47
Razni drugi dr. stroški.
Januar	$ 27.67
Februar	—.
Marc • .	30.00
April	25.00
Maj	7.00
Junij	12.89
Skupaj •	$102.56
Preostanek v blagajni 31.
decembra 1915	$1,482.41
Skupni dohodki od 1. jan.
do 30. junija	2,633.81
Skupna svota dohodkov $4,116.22 Skupni stroški od 1. jan.
do 30. junija	$2,768.01
Preostanek 30 jun. 1916. $1,348.21
Waukegan, 111.
Tukaj podajam cenjenemu članstvu društva sv. Jožefa štev. 53 K. S. K. J., Waukegan, 111. finančno poročilo, ozir. račun prvo polovico leta 1916.
za
Kakor je razvidno iz finančne-? ga poročila, smo nazadovali v zadnjih 6tih mesecih za $134.20 Vzrok temu je, ker je bolezen naše društvo malo v preobilni m<v ri obiskovala v zadnjih mesecih, v katerih smo izplačali bolniške podpore okrog $800.00.
Ker smo imeli več bolnikov in jih še imamo kateri bolehajo nad 6 mesecev, bi Vam cenjeni bratje, (sestre) dr. sv. Jožefa priporočal "Bolniški oddelek'* pri naši K. S. K. Jednoti. Enega ali druzega izmed nas, ko smo sedaj še zdravi, lahko zadene nesreča, ali bolezen, da nismo vsled tega sposobni za delo več mpsecev! Ali ne l)i bilo v takem slučaju dobro, dragi mi društveniki, ko je Vam društvo izplačalo že 6 ines. boln. podporo, Vi pa še niste sposobni sami preživljati svojo družino, da )i Vam Jednota pomagala, oziroma Vas podpirala s $20.00 mesečne podpore skozi nadaljnih mesecev. Zatoraj bratje zavarujte se še poleg posmrtnine, poškodb iir operacij, tudi za bolezen pri naši si. organizaciji. 'Asesment za 3olniijki sklad, oziroma za poravnavo bolniški-h stroškov se razpiše po potrebi na one člane (ice) materi so v to svrho zavarovani, tdor izmed članov (ic) se hoče v ta namen zavarovati, se mora dati zdravniško preiskati. Tozadevni zdravniški list, kakor vsa druga pojasnila je dobiti pri društvenem tajniku.
Na zadnji redni dr. seji se je med drugim tudi sklenilo: 1) Da se vdeležimo piknik-a društva 'Slovenski Sokol" dne 2. julija 1.; kateri se bode vršil na 'Francinovi farmi" poleg lOte ceste. V ta namen se bodemo zbrali dotičnega dne pri M. Sla-na-tu ob 2 uri popoldne, odkoder odkorakamo na zabavni prostor.
) Da se vdeležimo "parade," oziroma veselice katero prirede tukajšnji Poljaki dne 4. julija v oss parku, v korist §voji Poljski cerkvi. "Marčanje" se prične z vogala 14te in Victoria ceste točno ob lOti uri dopoldne. Kdor se namerava vdeležiti tega pohoda, naj pride točno ob polu desetih v Matevž Slano-vo dvorano, odkoder skupno odkorakam^ na gori omenjeno skupno zbirališče.
Sklenjeno je bilo tudi, da plača vsak brat v mesecu juliju poleg svojih navadnih meseč. prispevkov še 10c, v podporo društ. bratu v njegovi dolgotrajni bolezni.
nja društvena seja je polletna seja. Dolžnost veze vsacega člana, da se« te seje vdeleži, posebno ker imamo na dnevnem redu polletni račun, ter moramo rešiti še več stvari glede piknika, katerega namerava društvo prirediti dne 16. julija t. 1.
Bratski pozdrav John Petkovsek, dr. tajnik.
Forest City, Pa.'
> Cenjeno uredništvo: —
Prosim Vas, da objavite teh par vrstic ali sklep društva sv. Jožefa štev. 12 K. S. K. J. Forest City, Pa.
(lorinavedeno društvo je na svoji redni mesečni seji sklenilo da se daruje iz društvene blagajne svoto $30.00 (trideset dol.) za slovenske ranjence in sirote padlih žrtev v stari domovini.
Poleg tega je društvo tudi izvolilo iz svoje sredine poseben po-biralni odbor broječ 8 članov, katerih dolžnost je, da gredo od družine do družine in da pomagajo povečati zgoraj omenjeno svoto. .
Društvo sv. Jožefa štev. 12 v Forest City, Pa. častita glavnim uradnikom, kakor tudi našemu O lasi lu za to sproženo lepo idejo glede pobiranja prispevkov v pomoč ranjencem in sirotam v stari domovini.
'Konečno izražam še tem potom vsem članom dr. sv. Jožefa žtev. 12 naj iskrene jšo zahvalo za njih požrtvovalnost.
Sobratski pozdrav
Karol Zalar, tajnik.
New York, N. Y.
Dne 4. julija bode naše slovenska župna cerkev v toliko dodelana, da bode slovesno blagoslovljena in izročena svojemu namenu. Med rojaki je veliko navdušenje in zanimanje za slovesno prireditev posvečenja. Da pa bode ta dan res vesel dan za celo slovensko naselbino Velikega New Yorka, zato prosim na tem mestu vse rojake in jih vabim, da se te slovesnosti gotovo udeležijo. Posebno se obračam na vse člane društev, da pridejo polnoštevilno na to slavnost, ki je zgodovinskega pomena za vse dobro misleče in za vero in narodnost vnete Slovence iz naše naselbine.
Vspored bo sledeči: V cerkvi sv. Nikolaja na iztočni 2. cesti, kjer smo bili celih osem let kot gostje dobrodošli, bode ob osmih sveta rfiaša in nato poslovilni govor. Nato odkorakajo društva z slovensko godbo na čelu po Avenue A do naše nove slovenske cerkve na St. Marks Pl. Društva in ostali udeleženci ostanejo tako dolgo zunaj, da bode izvršen o-bred posvečenja, nakar korakajo
v cerkev in zasedejo odločena me sta. Potem bode slpvesna sv. ma
Avstrijsko brodovje po vojni.
Avstrija in Nemčija ne moreta
ša, pri kateri poje pevsko društvo | "Domovina''. Slavnostni govor sedaj ničesar uvažati iz prekomor-bode imel naš ljubljeni in dični skih dežel. To se gospodarsko že rojak Rev A L. Blaznik, župnik sedaj čuti. Ne le, da ni dobiti živil, iz Haverstraw, N. Y.	tudi surovin za industrijo ni do-
Bojaki1 Na plan! Pokažimo, da piti. Kar je še zalog na surovinah, smo Slovenci in da smo vredni «e bodo. tekom vojne pac do zad-potomci svojih vernih očetov! to pridimo vsi!
Rev. P. Benigen Snoj O. F. M.
župnik.
Willard, Wis.
Poročano je bilo že svoj čas od tukaj v našem glasilu, da nas bode na svojem misijonskem potovanju obiskal e. g. P. Kazimir Za-krajšek O. F. M. za velikonočno spoved. Ker pa omenjeni gospod vsled gotovih zaprek ni mogel priti k nam, smo imeli čast imeti v naši sredini 1. in 2. junija č. g. Rev. Jakob Črneta, duhovnega vodjo naše slavne K.S.K.J. Tako je imelo priliko naše društvo št. 136 K.S.K.J. kakor tudi vsi drugi tuk. rojaki opraviti svojo velikonočno dolžnost in po dolgem času zopet slišati besedo božjo v našem milem materinem jeziku. Prekrasni govori so privabili marsikatero solzo v očesa vernikov; te govore si želimo tudi v srcu ohraniti za vedno.
Zatorej se na tem mestu čeravno že malo pozno, v imenu društva sv. Družine štev. 136 K.S.K.J. in vseh tukajšnjih rojakov č. g. Rev. Jakob Črnetu prav srčno zahvaljujemo, in Vam kličemo: Bog Vas živi, da bi še mnogo let delovali v vinogradu Gospodnovem!
Za društvo:
Alojz Košcak, predsednik;
Frank Perovšek, tajnik;
Joseph Pekolj, zastopnik.
Opomba uredništva: Pomotoma zaostalo!
Pred več leti je bilo na Fran-
nje po gotovih kovinah, po bombažu in drugih takih potrebšči-nah. Zdaj delajo tovarne večinoma samo za armado, a čim bo vojne konec, bodo ta naročila ponehala, tovarne pa se ne bodo mogle lotiti izdelovanja druzega b!aga, ker ravno ne bodo imele surovin. Treba bo torej vsaj nekaj časa u-važati že izdelane fabrikate in sicer m Amerike, ker druge države sploh ni, kjer bi se mogli dobiti. Vrh tega bo treba vsaj precej časa po vojni uvažati žito in meso iz prekmorskih dežel. Vsega tega bla ga bodo pa rabile tudi Anglija, 'Francija in Italija. Močno pa bodo po njem povpraševale tudi nevtralne države, katerim je" Angleška med vojno silno omejila vsak uvoz. Povpraševanje po vsakovrsr nih izdelkih in surovinah, po n.esu in žitu bo torej velikansko in naravno je, da bodo vse države med seboj tekmovale, katera dobi teh potrebščin čim več in čim prej, zla sti ker je od tega tudi odvisno, kako se obnove industrije v doti-čnih državah. Prehodi od vojnega gospodarstva k mirovnemu gospodarstvu bo torej težak, zlasti še tudi za to, ker bo manjkalo iadij. Vse ladje, s katerimi more naša država razpolagati, obsegajo kakih 450.000 ton. To je seveda dosti premalo za nase potrebe in vsled tega so interesirani krogi začeli delati na to, naj se uvede za nekaj časa omejen monopol. Predlog meri na to, naj vlada, čim bo vožnja po morju zopet prosta, rc-kvirirala vse ladje, kar jih je vpi-
coskem prepovedano striči lase sanih y avstrijske registre .Last preveč na kratko.	^^ nike ladJe nai država odškoduje
tako, da bo v ladjah investirana glavnica obestovala in amortizirana. Tako bi se dalo doseči, da bi ladje izključno služile interesom avstrijske države in dovažale tisto blago, ki je najnujnejše potreb-
NAZNANILO.
Rojakom v Chicagu in okolici se s tem uljudno naznanja, da se bo na seji drie 4. julija izdalo 32. serijo stavbinskega in posojilnega društva ''Slovenski Dom," Chicago, 111. Rojakom se nudi zopet lepa
110.
prilika, postati člani tega korist- Naznanila o smrti na bojišču pad-
nega društva s tem da kupijo nekaj delnic, kar jim ne bo nikdar žal. Naše društva Vam daje več obresti pri <uplaeanem denarju, kakor vsaka druga banka, ali hranilnica.
Z velespoštovanjem Za odbor:
Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St.
Chicago, 111.
lih italijanskih oficirjev.
Kakor se poroča od italijanske meje, je italijanska vlada preklicala prepoved naznanjevanja smrti na bojišču padlih oficirjev po listih, ker se je prepovedi vse u-piralo. Zdaj pa je izšlo v listih vse polno naznanil smrti; opaža se, da je med mrtvimi nenavadno dosti štabnih oficirjev.
Beseda učenjaka.
V LEKARNAH
Armand Gautier, član Francoskega znanstvenega instituta in avtor sloveče knjige o prehranjevanju, je nedavno prečita! pred Medicinsko akademijo svojo razpravo o zdravilni in redilni vrednosti vina- med drugim se je o tem sledeče izrazil: "Vino naj bi rabil vsak delavec, ki nima zadostne prebrane, vino naj bi jemal starček, kojemu že telesne moči pešajo, — rekonvalescent, planšar, raziskovalec, — oni, ki živijo v mrzlih, vlažnih in močvirnatih krajih, — vojaki v zimskih taboriščih" — skratka, vsi oni ki ne živijo v povoljnih razmerah, so prisiljeni posvetiti dosti eneržije da ohranijo svoje zdravje, oziroma da telesno krepost v kratkem zopet zadobijo,—" v takih slučajih da ravno vino človeku najbolj hitro moč in krepčilo.
Trinerjevo
CENA $1.00
zdravilno grenko vino
vsebuje vso redilno moč dozorelega rdečega vina in vse njegove zdravilne lastnosti. Te lastnosti izvirajo iz skrbno nabranih zdravilnih zelišč, prime-šanih temu vinu. To izvrstno zdravilo, ali lek
IZČIŠČA ČREVESJE,
ODPRAVLJA ZABASANOST,
ZABR AN JU JE BOLEZNI, GLAVOBOL, I.T.D.
POSPEŠUJE BOLJŠO PREBAVO,
VRAČA TEK (OKUS),
KREPČA TELESNI SISTEM,	*
ODPRAVLJA POBITOST, VRAČA TELESNO MOČ OBUJA DELOVANJE ORGANIZMA, POVEČUJE NAŠO MOČ.
Radi tega ako hočete, da boste okrevali in se dobro počutili, zahtevajte vedno zelo zanesljivo
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
Pri izpahkih, oteklinah, bolečinah v mišicah, otrplih sklepih, poskusite TRINERJEV LINIMENT. Ta vam bo dal zadostilo. Cena 25c in 50c, po pošti 35c in 60c.
Jos. Tririer
1388-99 s. ashland avenue
Chicago, Illinois =
5353534853484848535353232323482348235353485353485323485353535323482353232323305348232348234853232348
482348235323532348234823484848235323483148482348235323534823534853532348535323534853235323235348235323534823534853
" -m ^^
. .-J
-
■ju"—ju'ii. imawmriwiw»r' -------- ' '

m
BI
VHP
p|8 S"'

v •
Predsedniki! Pre^as ncodvisnosti'

GEORGE WASHINGTON

dOHN ADAMS

IMP':
Thomas
JEFFERSON



cfAMES MADISON

JAMES
MONfeOE
(JOMNQUINCV ADAMS

ANDREW JACKSON

MARTIN
Ivan bupen
WILLIAM H HARRISON
T*

dOMN TVLER
JAMES WNOX POLK
mm
ZACHAQV TAYLOR
M1LLAW FILLMORE
F PAN KLIN. pICRCE*
V kongresu 4. julija 1776. Soglasni proglas prvih trinajsterih Zedinjenih držav ameriških.
Kadar se v toku dogodkov porodi potreba, da pretrga en narod politične vezi, ki so ga vezale z drugim, in da. zavzame med ostalimi državami na svetu samostojno in enako stališče, do katerega je po prirodnih in božjih postavah opravilen, tedaj zahteva pošten človeški običaj, da navede ta narod razloge, ki so ga privedli do ločitve od stare države.
Smatramo, da so same po sebi umevne in dokazov nepotrebne sledeče resnice: da so vsi ljudje enako ustvarjeni in da so sprejeli od svojega Stvarnika gotove ne oporekljive pravice, da je med temi pravica do življenja, svobode in do stremljenja po sreči. V dosego teh pravic imajo ljudstva svoje vlade, katerih pravične o-blasti izvirajo iz soglašanja vla-danega ljudstva. Če pa poseže katerakoli vladna oblika v te namene in jih zatira, tedaj ima ljudstvo pravico, da tako vlado izpre-meni ali pa strmoglavi in ustanovi novo vlado na takih načelih in uredi njeno oblast v taki obliki, kakor spozna, da je najpotrebne-je za njegovo varnost in srečo. Razum sicer veleva, da se stare vlade ne izpreminjajo iz majhnih in mimoidočih razlogov, in izkušnja nas uči, da ljudstvo rajši trpi krivice, kolikor jih more trpeti, kakor pa da bi se samo jemalo pravico z uničenjem oblik, katerih je vajeno. Toda če dokazujejo krivice in zlorabljanja brez konca in kraja, ki gredo venomer za istim smotrom, namen, da podvržejo narod absolutnemu despo-tizmu, tedaj ima ljudstvo pravico in je njegova dolžnost, da strmoglavi tako vlado in da si ustanovi boljše branike za svoje bodočo varnost.
Na ta način so potrpežljivo trpele naše kolonije in tako je nastala neizogibna potreba, da se o-vrže stari vladni sistem. Zgodovina sedanjega kralja Velike Britanije je zgodovina ponovnih krivic in prisvajanja neopravičenih oblasti z direktnim namenom, da ustanovi absolutno tiranstvo nad temi državami. V dokaz predlagamo nepristranskemu svetu sledeča dejstva:
Odrekel je priznanje zakonov, ki so najbolj koristni in potrebni za blaginjo ljudstva;
svojim guvernerjem je prepovedal uveljaviti najvažnejše in najnujnejše zakone ali jih je pa enostavno suspendiral in zavlekel, da niso prišli v veljavo;
prepovedal je zakone, ki so bili namenjeni blaginji velikih narodnih okrožij, in je sporočil, da uveljavi te zakone le tedaj, če se ljudstvo odreče pravicam zastop stva v postavodajah, kar bi bila za pas nezaslišana krivica — in kar je le tiranom v korist;
sklical je postavodajna telesa v nenavadne in puste kraje, oddaljene od javnih središč in mest, kjer so shranjeni javni spisi, z namenom, da jih poniža, utrudi in tako prisili pod svojo oblast;
razpustil je^ ponovno postavo-dajne zbore, ker so se moško upirali njegovim napadom na pravice ljudstva;
ko so bili zbori razpuščeni, ni dolgo časa dovolil novih volitev in tako je bilo ljudstvo brez za-konodajstva prepuščeno samo sebi ; kolonije so bile izpostavljene nevarnosti invazije od zunaj in nereda v notranjosti;
trudil se je, da bi preprečil rast prebivalstva v državah s tem, da
uovanje
visnosti, (Po »liki John TrumbuIU.)
Jaz sem zastava!
T (S. Swerling, v "Chic. Herald") V
Jaz sem zastava! Moja rodeča barva znači za svobodo prelito kri, prelili so jo vrli možje, da bi postali njih otroci in potomci svobodni ; moje barve se ne sme smatrati škrlatni barvi ali simbolu a-narhizma.
Moja bela barva naznanja čiste ideale obstanka, za katerega je 100 milijonov ljudstva odgovornega; moja barva ni navaden bel lisp.
Moja višnjeva barva znači azur prostega in svobodnega ozračja; ne sme se pa iste smatrati višnjevi barvi aristokratov.
Spočeta sem bila v svobodi,
vzgojena v prostosti in posvečena plemenitemu namenu človekoljubja.	i
Pod menoj se zbirajo narodi celega sveta, ker so prišli k meni iz tujih dežel, da bi našli boljše življenje in stvari in ki so našli boljše življenje in stvari.
Mene se je že trgalo ®a kosce; mečkalo se me je vsled nevihte sovraštva in streljalo name; pa vseeno sem še tukaj; — še vseeno značim simbol časti, upanja in svo bode.
Jaz sem vendar, da se me hrani in čisla.
Jaz sem zastava!
je oviral zakone o naturalizaciji priseljencev, omejeval priseljevanje in povzročil krivične pogoje za dobavo zemljišč;
oviral je administracijo justice s prepovedjo zakonov za ustanovitev sodnih oblasti;
podvrgel si je sodnike, da so bili samo od njega odvisni in so le pobirali plače;
uvedel je nebroj novih uradov in poslal semkaj cele roje uradnikov, ki so nadlegovali ljudstvo in se redili na naše stroške;
v mirnih časih je imel med nami stalne armade brez dovoljenja naših postavodajnih zborov;
vojno oblast je dvignil nad civilno oblast in jo naredil popolnoma neodvisno.
Dalje je gazil našo ustavo in naše zakone s sledečimi krivični mi čini:
namestil je med nas večja števila oboroženih čet;
ščitil je vojake s sleparskimi sodnimi razpravami pred kaznijo za umore, ki so jih izvršili nad prebivalci teh držav ;
zapiral je našo trgovino z ostalim svetom;
nalagal nam je davke proti naši volji;
odrekal nam je pravico do porotne obravnave v neštetih slučajih ;
transportiral nas je čez morje in tamkaj gnal pred sodišča za izmišljene prestopke;
V- sosedni angleški provinciji je odpravil svobodni sistem angleškega prava in uvedel samosilno vlado z razširgenimi mejami, kar je imelo namen, da po enakem vzoru uvede absolutistično vlado tudi v naših kolonijah;
odvzel nam je svoboščine (charters) in zatrl najboljše zakone, s čimer je rušil temeljno moč naše vlade;
suspendiral je naše postavoda-je in si vzel moč, da nam on sam daje zakone;
odpovedal se je tukajšnji vladi s tem, da nam je odrekel zaščito in nam napovedal vojno;
ropal je naša morja, napadal naša obrežja požigal naša mesta in moril naše ljudi;
ravno v tem času je poslal semkaj velike armade tujih najemnikov, da dovrši delo moritve, razdejanja in tiranstva, katero je že z največjo perfidnostjo in krutostjo, ki nima para v najbolj barbarski dobi in ki nikakor ne pri-stoja .glavi civilizirane države.
Prisilil je naše državljane, katere je vjel na morju, da so se morali oborožiti proti svoji domovini in da so postali rablji svojih bratov in prijateljev, ali da padejo od njihovih rok.
Izzval je med nami vstaje in nahujskal proti nam krvoločne indijanske divjake, katerih vojskovanje je zverska moritev starčkov in dece, moških in žensk.
V vsakem slučaju teh naštetih krivic smo se pritožili na najpo-nižnejši način, toda vsaka naša pritožba in prošnja je obrodila še več krivic. Vladar, čigar značaj ga v luči omenjenih krivic ozna-' čuje za tirana, ni sposoben da bi vladal svoboden narod.
Nismo hoteli delati nobene krivice našim britanskim bratom. Svarili smo jih neštetokrat, da naj si ne prilaščajo neopravičene oblasti nad nami; opozarjali smo jih tudi na okolščine naše emigracije in naselitve v teh kolonijah. Apelirali smo na njihovo prirojeno pravičnost in velikodušnost; sklicevali smo se na sorodne vezi med nami in jih prosili, da naj nehajo s krivičnim prilaščanjem oblasti, ki bi moralo pretrgati te vezi. Ali tudi oni so bili gluhi za naše pravične glauove in niso se ozirali na naše krvno sorodstvo. Zato moramo danes tudi njih, ki obsojajo našo ločitev, smatrati za to, kar velja za vse ostalo človeštvo: za sovražnike v vojni in prijatelje v miru.
Zaraditega izjavljamo mi zastopniki Zedinjenih držav ameriških, zbrani v generalnem kongresu in kličoči najvišjega Sodnijca za pričo naših čistih namenov, in slovesno proglašamo v imenu vsega dobrega ljudstva teh kolonij, da so te Združene kolonije od danes in da imajo pravico biti svobodne in neodvisne države, da so proste vsakega podaništva do britanske krone, da so popolnoma pretrgane vse politične vezi med njimi in Veliko Britanijo in da imajo te kolonije kot svobodne in neodvisne države od danes zanaprej vso moč napovedati vojno, sklepati mir, ustanavljati zveze, voditi trgovino ter storiti in vršiti vse, kar imajo pravico storiti neodvisne države. Da izvedemo ta svoj proglas in zaupajoči v božjo Previdnost se zav«eujemo, da smo pripravljeni žrtvovati svojo čast, imetje in svoje življenje.
JOHN HANCOCK,
predsednik kongresa.
(Sledi 56 podpisov zastopnikov iz vseh prvih trinajstih držav in sicer:)
Adams John, Mass. Bay; A-dams Samuel, Mass. Bay; Bart-lett Josiah, N. Hamp.; Braxton Carter, Virginia; Caroll Charles, Maryland; Chase Samuel, Maryland; Clark Abraham, N. Jersey; Clymer George, Penn.; Ellery
William, Rhode Isl.; Floyd Wm. New York; Franklin Benjamin, Bay; Gwinnett Button, Georgia; Hancock John, Mass. Bay; £all Lyman, Georgia; Harrison Benj., Virginia; Hart John, N. Jersey; Hewes Joseph. N. Carolina; Hey-ward, Jr., Thos., S. Carolina; Hooper Wm., N; Carolina; Hopkins Steph., Rhode Isl.; Hopkm-son - Francis, ,N. Jersey; Hunting-
ton Samuel. Ct.; Jefferson Thos., Virginia; Lee Richard Henry, Virginia; Lee Francis Lightfoot, Virginia; Lewis Francis, New York; Livingston Filip, New York; Lynch, Jr., Thos., S. Carolina; MT^ean Thos., Delaware;' Middleton Arthur, S. Carolina; Morris Lewis, New York, Morris Robert, Penn.; Morton John, Penn.; Nelson Jr., Thos. Virginia; Paca William, Maryland; Paine Robert Treat., Mass. Bay; Penn John, N. Carolina; Read George, Delaware; Rodney Caesar, Delaware; Ross George, Penn.; Rush Benjamin, Penn.; Rutledge Ed., S. Carolina; Sherman Roger, Ct.; Smith James, Penn.; Stockton Richard, N. Jersey; Stone Thos., Maryland; Taylor Geo., Penn.; Thorton Matthew, N. Hamp.; Walton George, Ct.; Whipple William, Ct.; Williams William, Ct.; Wilson James, Penn.; Wit-hrespoon John, N. Jersey, Wol-cott Oliver, Ct.; Wythe George, Virginia.
Kje se je tiskaloProgla-šenje '.neodvisnosti?
Ko je dne 4. julija 1776 podpisalo v Philadlphiji 56 domoljubov iz tedanjih trinajstih kolo-nijskih državic rojstni list nase nove domovine, ali Proglašenje neodvisnosti, se je označilo to važno listino še z nekaj podpisi dne 2. avgusta 1976; to so bili podpisi onih delegatov iz N. Y. in Pen-na. katere je ljudstvo kasneje v to svrho izvolilo.
Gotovo se je gledalo v kongresu na to, da se je na pergamen-tu spisano Proglašenje neodvisnosti varno hranilo v državnem arhivu v Philadelfiji in sicer do meseca januarja naslednega leta. Do tedaj je pa mala in nova ameriška republika uvidevala v sebi vedno večjo moč in čut, vsled česar se je v kongresu sklenilo, da naj se da Proglašenje neodvisnosti v tisk in javnost, da bode ljudstvo pomnilo in videlo imena onih požrtvovalnih mož, ki so tvegali svoje življenje, čast in vse premoženje s podpisi na označeni listini. Tiskane kopije Pro-glašenja neodvisnosti naj bi se poslalo vsaki državi s prošnjo, da naj jih hrani v svojih uradnih arhivih.
Tedaj je živela v mestu Baltimore, Md. gdč. Marija Katarina Goddard, kateri se tedaj še niti sanjalo ni o ženski enakopravnosti. Ta ženska je vodila istočasno precej znano in obširno tiskarno v Baltimore, katero je prevzela nekaj mesecev pred 4. julijem 1776 od svojega brata Viljema. Kdo bi si mislil, da se je dalo tiskati izvode Proglašenja neodvisnosti v tiskarno, katero je imela ženska v oskrbi? A vendar je bilo temu tako. Kongresna zbornica je določila, da naj se izroči to delo tiskarni gdč. Marije Goddard v Baltimore, Md. kjer se je delo izvršilo prav lično v več iz-tisih.
Ko je ljudstvo zvedelo o izdaji Proglašenja neodvisnosti in ko je njeno velepomembno vsebino tudi prečitalo, si je naročil za svoj dom kasneje vsak domoljuben Američan po en istis, kojega je hranil v okviru na steni svojega stanovanja.
Tudi dandanes je še med ameriškem ljudstvom Proglašenje neodvisnosti zelo v časti. Na milijone in milijone lepo izdelanih iz-tisov z vsebino in podpisi je najti po raznih privatnih hišah, ljudskih šolah in javnih uradih, kar je vse hvale in posnemanja vredno.
Združ.

r
cJAMCS
kNAN
ABRAHAM LINCOLN

w s
\
ANDREW clOHNSON

iM
S. GfcANT
ifcUTHERFOfl) ;B-HAVES
X

cJAMES A. GARFIELD

m

Icmester A ARTHUR.
* O.
G ROVER CLEVELAND
i BENJAMIN HARRISON

WILLIAM MCKINLEY
THEODORE ROOSEVELT
WILLIAM H TAPT
WOODPOW3 WILSON
Izhaja vsako sredo.
Kranjsko- Slovenski Kateti-Jednote v Združenih državah ameriAkih.
Uredniitvo in upravniltve: 1961 West 22nd Place, Chicago, RL Telefon: Canal 2487.
Naroiaiaai
na leto.............$0.60
.......$1.00
e e e e e e e
••••••••••••••#1.50
OFFICIAL ORGAN mt the
ORAIVD CABNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
_ ef the
UMITE!) STATES OP AMXRICA
Issued every Wednesday.
Owsed by the Grand Camielian Sle-venion Catholic Union of tile United States of America.
OFFICE:
1061 W«.t 22nd PUc, Chica«*, III.
Phone: Canal 2487.
Subscription rate:
For Members, per year........$0.C J
For Nonmembers............$1.00
For Foreign Countries....... .$1.60
81
Prvo praznovanje 4. julija.
Proglašenje neodvisnosti se je v kongresu v Philadelphiji prvič prečitalo dne 4. julija 1776. po poldn« z velikanskim aplavzom; v znamenje rojstva neodvisnih Zedinjenih držav je pri podpisovanju proglašenja neodvisnosti i-stočasno zapel v stolpu kapitola zvon Svobode, kar je ljudstvo navdušilo z nepopisno radostjo.
Prava javna slovesnost te pro-klamaeije se je pa vršila pravzaprav šele 4 dni kasneje, ali dne 8. julija 1776., ker je bilo treba zato izvršiti nekaj priprav.
Omenjeni dan se je zbralo pred državnim kapitolom v Philadelphiji ogromno ljudstva, ki je nestrpno pričakovalo pomembnega trenutka ali velikega dogodka. Tedaj je stopil na balkon kapitola John Nixon, ki je glasno, razumno in navdušilo čital zbrani tjso-čcrt množici ljudstva Proglašenje neodvisnosti. Ljudstvo je zatem zaorilo z glasnimi klici navdušenja in veselja; zvečer se je prižgalo v okolici mesta kresove, hiše so bile vse okrašene z zastavami in zelenjem, na večer , so pa bile lepo razsvetljene. Moški, ženske in otroci so korakali v vrstah po ulicah pojoč domoljubne pesmi; slavnostno praznovanje tega dne se je zaključilo šele o polnoči, ker jc nastala huda nevihta. \
V	New Yorku so zvedeli o podpisanem Proglašenjn neodvisnosti šele dne 9. julija ter so ta dan on-di tudi na primeren način proslavili.
V	Bostonu, Mass., se je obhajalo slavnost tega pomembnega dne šele dne 17. julija 1776. Bolj u-gledni meščani so priredili ta dan s.avnosten banket, ljudstvu se je pa na mestne stroške na nekem javnem prostoru priredilo veliko veselico s prostim prigrizkom in prosto pijačo. Nekateri vdeležen-ci te slavnosti so bili tako navdušeni, da so se celo malo upijani-li.
Kasneje se je tekom poletja zvedelo o Proglašenju neodvisnosti tudi v ostalih manjših mestih in naselbinah, kar se je naravno tudi na primeren način proslavilo.
Thomas Jefierson.
Poleg Washingtona in Lincolna zavzema v zgodovini ameriških predsednikov prvo in najbolj čast no mesto nepozabni predsednik Thomas Jefferson, — oče, ali stvaritelj Proglašenja neodvisnosti. Letos, tudi ravno na dan 4. julija bode poteklo 90 let, odkar je ta blagi mož zatisnil svoje oči za vedno v visoki starosti 83 let.
Naš tretji ameriški predsednik Thomas Jefferson je bil rojen dne 13. aprila 1. 1743 v Shadwell, Va., oče mu je bil farmer in je dal svojega, nad vse nadarjenega sina izšolati za odvetnika. Predsednikom je bil izvoljen 1. 1800 in sicer je bil Jefferson prvi republikanski predsednik; vladal je 2 termina od 1. 1801—1809, zatem je pa živel še 17 let, kajti ravno na dan Proglašenja neodvisnosti 4. julija 1826 je umrl V Monticello, Va., kjer počiva na ondotnem pokopališču.
. Thomas Jefferson je bil izvrsten govornik in politikar, izboren domoljub in najbolj izkušen odvetnik istega časa; posebno dobro je poznal tedanje angleške posta-ve, vsled vsega tega ga je ljudstvo
kolonijske države Virginia že 1. 1769. izvolilo kongresnikom; zastopal je neumorno svoje ljudstvo v kongresu celih 31 let, dokler ni bil izvoljen 1. 1800. tretjim predsednikom Zedinjenih držav.
Tedaj so se vršile v naši novi do movini velike reči; ljudstvo se je jelo 1. 1776. dramiti in misliti na svobodno politično življenje. '. Te misli so rojile po glavi osobito navdušenemu in domoljubnemu Thomas Jeffersonu. Že meseca maja 1776. se je zvedelo v kontinentalnem kongresu v Philadelfiji veselo vest, da je narodna konvencija državice Virginia enoglasno sprejela predlogo, da se naj tedanje ameriške kolonijske države odcepijo od Anglije in oprostijo hudega jarma.
Dne 7. junija 1776. je Richard Henry Lee, delegat iz Virgiuije v državnem kongresu formalno predlagal točko glede proglašenja neodvisnosti; ta predloga je bila z velikanskim navdušenjem spreje-ta.
Dne 10. junija je bil v kongresu odbran posebni odbor za sestavo Proglašenja neodvisnosti. Člani tega pripravljalnega odseka so bili: Thomas Jefferson, Benjamin Franklin, John Adams, Roger Sherman in Robert R. Livingston. Pomembo je pri tem, da sta bila dva moža od tega odbora nekaj let kasneje izvoljena tudi predsednikom Zedinjenih držav in sicer John Adams, II. predsednik izvoljen 1. 1796: in njegov naslednik Thomas Jefferson, izvoljen 1. 1800. Najbolj značilno je pa tudi to, da sta umrl^oba ta dva predsednika na en in isti dan in sicer na praznik Proglašenja neodvisnosti 4. julija 1826; prvi je umrl v Quincy, Mass., drugi pa v Monticello, Va., kakor že zgoraj enkrat povedano.	^ ;;
Ta navedeni odbor si je Izbral za načelnika Thomas Jeffersona, ker je dobil pri tozadevnem glasovanju v kongresu največ glasov. Jefferson ie bil torej naprošen, da naj sestavi besedilo Proglašenja neodvisnosti vsled tega, ker se je baš njega smatralo za najbolj zmožnega in veščega.' Boljšega moža ni bilo treba zato iskati. V Jeffersonu je bilo srce samo za o-svoboditev, ali neodvisnost ameriškega ljudstva. Njemu se ni bilo treba dolgo mučiti s sestavo te važne proklamacije kajti pri pisavi mu je narekovalo in vodilo njegovo roko to, kar je v krču čutil in želel.
i Ako prečitate torej Thomas Jef-fersonovo Proglašenje neodvisnosti, morate izprevediti, da je bil Jefferson mož na svojem mestu, mifž velikan, modrijan, ker je proglašenje v tako vznesenih stavkih sestavil. Razen par malih dostav-kov se je Jeffersonovo besedilo Proglašenja neodvisnosti sprejelo in enoglasno v kongresu odobrilo.
Ta originalni Jeffersonov rokopis na pergamentu se skrbno hrani sedaj v državnem departmen-tu v Wa^hingtonu, ker se ga smatra najbolj dragocenim listinam, kar jih imajo Zedinjene države.
Iz hvaležnosti, in spoštovanja do tega velikega ameriškega rodoljuba se mu je postavilo po raznih mestih že številno spomenikov; najlepši spomenik Jeffersona stoji v Clevelandu, O. pred o-krajnim sodnijskim poslopjem. Poleg tega nosi v Zedinjenih državah 43 mest in trgov Jeffersonovo ime in veliko okrajev; prav v vsakem mpstu je najti dalje Jefferson ceste, trge, parke, šole in razne druge javne zavode, ki bodo pričali po imenu še poznim rodovom o očetu in stvaritelju Proglašenja neodvisnosti. Časten mu torej spomin in slava!
ramo žal povdarjati, da ta visoka čast ni dosegla dosedaj še nobenega katoličana, to pa skoraj gotovo vsled tega, ker razna druga veroizpovedanja prevladujejo našo katoliško vero po številu pre: bivalstva. Katoličanov nas je tu okoli 25,000.000 drugih verhikov raznih sekt pa 75,000.000. Med ljudstvom se govori, da
glasom ustave ne more postati no- 27.) Woodrow Wilson, prezb"., — —y^i;tiio-Tprof>f državnik.
ben katoličan predsednik Zedinje nih držav, kar pa ni resnica. — Predsednik, ali vrhovni uradnik naše Unije je lahko vsakdo, če je za to zmožen in če ga ljudstvo izvoli. Na njegovo versko mišljenje se pri teni prav nič ne ozira.
Katoličani so pa vseeno že dosegli najvišje državne ali politične službe v zgodovini Zedinjenih držav; tako smo imeli katoliki že več sodnikov najvišjega vrhovnega sodišča pri vladi v Washing-tonu, dosti članov kabineta, številno senatorjev, kongresnikov,
22.) Grover Cleveland, prezbit., prof., odvetnik.	,
33.) B. Harrison, prezbit., odvetnik, odvet.
24.)	Mc Kinley, metod., odvet., odvetnik. y
25.)	Theodore Roosevelt, reformist, publicist, javni uradnik.
26.)	Wm. H. Taft, unitarec, odvetnik, odvet.
Znamenita ameriška slika.
Kakor v Evropi, tako imamo tudi v Ameriki številno umetnikov, — kiparjev in' slikarjev, ki so nam ustvaril že dosti I3 krasnih del, — spomenikov in slik, da bi se ohranilo v njih med ljudstvom več ljubezni do domovine in spoštovanja do naših slavnih mož. Gotovo najbolj znamenita amc-guvemenjev, županov i t. d. Dan- ri§ka patriotična slika je slika z danes je katoličan prvoniestnik imenom "The Spirit of 1776." vrhovnega zvezn. sodišča in sicer (Navdušenje z leta 1776). Umest Hon. Edvard I. White, član tega ll0 je torej, da spregovorimo se-sodišča je tudi Hon Jos. McKen- daj, ko se bo obhajalo 140 letni-ua; privatni tajnik našega pred- co rojstva naše mogočne Unije sednika Woodrow Wilsona jc ka- par besed, ali da bolj seznanimo toličan Mr. Tumulty.	Cenj. čitatelje, o zgodovini in po-
Najbolj bogati ali premožni mož menu te znamenite slike. — To ki je tudi podpisal dne 4. julija siiko je naredil Archibald M. Wil-1776. v Philadelfiji, Pa. Proglašc- iar<1 iz Clevelanda, O., ki živi še nje neodvisnosti je bil katoličan, dandanes.
— znani Charles Carroll, iz Car- Marsikdo izmed vas ima mor-roltona, Md.	. dft doma kak stenski koledar s to
Od prvega predsednika George ^liko. Slika je sicer zelo priprosto Washingtona 1. 1789. do danes izdelana, — a ima globok pomen
Veroizpovedanje in poklici predsednikov Zedinjenih držav.
Zelo značilni in pomembeni so podatki o veroizpovedanju in poklicih predsednikov Zedinjenih držav. Kar se tiče prve točke, mo-
štejejo Zedinjene države že 27 predsednikov. Od teh je bilo po veri 8 prezbiterijancev, 7 episko-palcev, 4 nietodisti, 4 unitarci, 2 reformirana llolandca, 1 liberalec in 1 disci plist/
Imena teh sji označena zdolej po vrsti.
Glede poklica ali stanu naših predsednikov jih deli statistika v dve vrste in sicer se navaja njih poklic v mladosti in v poklic tedaj, ko so bili izvoljeni predsednikom. Od teh 27 predsednikov je bilo v svoji mladosti 14 odvetnikov, 5 profesorjev, 3 vojaški častniki, 2 krojača, 1 zemljeuierec, 1 ^publicist in 1 farmerski hlapee. Ko so bili pa izvoljeni ti predsednikom so se stanovi (poklici) sledeče izpremenili: 19 odvetnikov, 3 državniki, 2 vojaška častnika, 1 javni uradnik, 1 planter in 1 farmer.
Tukaj podajemo po vrsti razdeljeno tabelico, ki nam kaže veroizpovedanje, dalje mladostni poklic in poklic ob času izvolitve teh 27 predsednikov in sicer:
1.)	George Washington, episko-palec, zeniljemerec, planter.
2.)	John Adams, unitarec, prof., odvetnik.
3.) Thoni. Jefferson, liberalec, odvetnik, odvet.
4.)	Jauies Madison, episk., odvetnik, odvet.
5.)	James Monroe, episk., odvetnik, državnik!
6.)	John Q. Adams, unitar., odvetnik, odvet.
7.)	Andr. Jackson, prezb., odvetnik, odvet. ,
8.)	Mart. V. Buren, reform., odvetnik, odvet.
9.)	Wm. H. Harrison, episk., častnik, farrnier.
10.)	John Taylor, episk., odvet., odvetnik.
11.)	James Knox Polk, prezb., odvetnik, odvet.
12.)	Zacharija Taylor, episk., častnik, častnik.
13.)	Millard Fillmore, unitar., krojač, odvetnik.
14.)	Franklin Pierce, episkopal., odvetnik, odvet,
15.)	James Buchanan, prezb., odvetnik, odvet,
16.)	- Abraham Lincoln, prezb., farm. pomoč., odvetnik.
17.)	Andrew Johnson, metod., krojač, državnik.
18.)	Ulysses S. Grant, metod., častnik, častnik.
19.)	R. B. Hayes, metod., odvetnik, odvet.
20.)	James A. Garfield, discipl., prof., odvetnik.
21.)	Chester A. Arthur, episk., prof., odvetnik.
in veliko zgodovinsko tradicijo za našo novo domovino. Slika "The Spirit of 1776" nam predstavlja tri inoške, ki ponosno korakajo skupaj v eni vrsti z bojnega polja. Srednji mož v tej skupini je že sivolasi starček, ki poučno stopa naprej, udarjajoč na boben, viseč 11111 spredaj 11a rude-či oprti, ki je pri sklepu označena s .črkama U.S. Srajco ima belo, na prsih odprto, višnjev telovnik in rumenkaste "khaki" hlače. Sivi dplgi lasje so mu v vetru malo zmršeni, Ako pogledamo v obraz tega 70 1. starčka, vidimo, kako ponosno in zadovoljno se drži 11a smeh, ker stopa pred zmagovitim oddelkom ameriških vojakov, ki so premagali Angleže. Njegove o-či gledajo kakor oči orla bistro in ponosno naprej. Poleg njega na levi koraka mož, kakih 45 let, ki piska "Jankee Doodle" arijo na piščalko, v enakomernem koraku stopajoč poleg svojih dveh tovarišev. Celo ima obvezano z belo ruto, in videti je znak krvi vsled zadobljene rane. T? mož ima višnjev suknjič, belkasto srajco in rujave hlače. Na desnem čevlju mu je videti pri palcu malo odprtino iz koje se kaže barva rude-če nogavice: nad njim pa ponosno plapola velika ameriška zvezdnata zastava. Na desni strani v tej skupini stopa 17. letni mladenič, ki udarja neumorno na manjši boben. Ta deček je oblečen je-dnako, samo da nosi na glavi višnjevo čepico, 11a nogah pa visoke škornje. Najbolj pomenljivo pri tem dečlui je, ker zre tako resno glavnemu bobnarju, ali svojemu sivolasemu tovarišu v obraz. Na levi strani pri kraju leži pred temi moškimi bled in ranjen vojak ob strtem kolesu voza. Videč prihod vračajočih se Američanov, ki so zmagali, — pozdravlja z desno čepico v roki prihajajoče tovariše, zadej pa nese nek ameriški vojak 11a desni rami puško; sledi še več pušk. To je kratek, in ves-opis te zgodovinske in znamenite slike, katero jc najti skoro v vsaki ameriški hiši.
Povedali smo že, da je mojster te slike Archibald M. Willard, živeč v Clevelandu, O. Letos je ta mojster, ali umetnik dosegel svoje 80. leto.	.
Ko se je vršila letos dne 3. junija v Chicagu velika patrijotič-na parada, je tozadevni odbor povabil Mr. Willarda iz Clevelanda), da si je isto ogledal. V tej paradi je bila tudi živa slika, predstavljajoča "The Spirit of 1776" katero je Mr. Willard sam sestavil in uredil, da so bile pred-
stavljajoče osebe na svojem mestu oblečene. •
Naravno, da so razni časnikarski poročevalci Mr. Willarda, kot častnega gosta te patrijotične prireditve v Chicagu obiskavali in izpraševali, kako in kedqj je to sliko dovršil? Mr. Willard je dal zastopnikom časnikov radevolje potrebna pojasnila o tej sliki in o svojem življenju.
Stvaritelj slike "The Spirit of 1776", Mr. Willard, je bil rojen pred 80 leti v Wellington, O. V svoji mladosti se je oprijel kot 19. 1. star mladenič kolarskega pleskarstva, ali barvanja vozov. Ker ga je tudi slikanje portretov zelo veselilo, se je hodil učit nekaj časa k nekemu znanemu slikarju; največ prakse v slikanju si je pa pridobil sam. Tedaj so imeli far-merji v Wellingtonu in .okolici svoje vozove vse okusno okrašene in slikane, kar je bilo delo mladega Archibalda Willarda. Slikal je na farmerske vozove razne skupine znanih krajev, ladje, in portrete Washingtona, Franklina in drugih znanih ameriških domoljubov.
Leta 1876, ko se je vršila v Philadelphiji 100 letnica Proglašenja neodvisnosti je živel Willard v Clevelandu. Istočasno je delal ta umetnik razne resne in smešne karikature za nek list; pri tem mu je šel Mr. Rider, fotograf na roke, da se je spravilo njegova umetniška dela v javnost, ali v razne liste. Willardova slika "The Spirit of 1776" je bila istočasno najprvo priobčena v nekem listu kot karikatura. Posnel jo je iz neke skupine muzikantov v nekem malem se-lu blizu Clevelanda povodom neke patrijotične slavnosti. Ker se je vsem ta, sprva majhna slika o-zir. karikatura zelo dopadla, se je odločil Willaj-d, da naredi večjo, ki naj bi bila kod pravi simbol a-meriškega domoljublja. I11 posrečilo se mu je to.
Da dovrši oljnato večjo sliko je vzel za model sledeče osebe: Starčka je predstavljal njegov oče, Rev. Samuel R. Willard; ta je u-mrl še pridno je bila cela slika dovršena ; za dečka, ki bobna na sliki, mu je služil 17. letni sin gene rala Devereauxa. Samo ostalega moža piskača na piščal si je izbral iz prave sredine; ta model je bil v resnici piskač Hugh Mosher, po poklicu farmer, ki je bil dodeljen pri Wellington godbi. V Wellingtonu se je mudil Mosher sleherno leto na "Decoration Day", ker je sodeloval pri svoji godbi od jutra do večera; torej se mora smatrati na gori označeni sliki samo piska ča pravi osebi, ki je na isti upodobljena, ostali dve osebi si je pa Willard pri slikanju izbral iz domačega kroga.
Žrtve praznovanja 4. julija.
Prevelika navdušenost pri praznovanju največjega ameriškega praznika (4. julija) je zahtevala tekom let žal že na tisoče in tisoče žrtev. Največ nesreč se jc pripetilo po velikih mestih pri streljanju, ali pa pri spuščanju raket.
Razne državne in mestne oblasti so prišle končno do spoznanja, da je treba pri tem nekaj ukreniti za varnost pri praznovanju 4. julija. Skoro vse povsod je sedaj ta dan strogo prepovedano streljanje s samokresi ali možnarji, isto-tako se ne sme tudi po mestih več spuščati raket ali metati na tla kake eksplozivne stvari. To je bila vse hvale vredna in umestna prepoved, kajti zadnje leto se je število teh nesreč že znatno zmanj šalo.
Četrti julij naj bi se praznoval s pravim patriotičnim ^bčutkom, — pred vsem pa na varen način. Dolžnost Američana je, da da svoje življenje za svojo domovino, kadar je ista v nevarnosti, — nespametno je pa doprinašati na oltar domovine žrtve pri obhajanju kakega praznika.
Lansko leto se je na ta dan največ nesreč pripetilo v mestu New
York in Philadelphia. Samo v
New Yorku in okolici je bilo ta dan 13 oseb do smrti ponesrečenih, 272 pa nevarno ranjenih; -v Philadelphiji je bilo 280 takih slučajev.
Leta 1907/je bilo v Chicagu prf praznovanju 4. julija ubitih 16 seb in 151 ranjenih; 1. 1908. — 12 ubitih in 202 ranjena; lansko leto (1915) se je pa to število skrčilo že samo na 8 slučajev nesreč.
Bodite torej pri praznovanju bližajočega se praznika Proglašenja neodvisnosti zeloL oprezni in previdni!
Dva znamenita praznovanja 4. julija.
Dne 4/ julija 1848. se je dan Proglašenja neodvisnosti prav na slovesen način praznovalo v Was-hingtonu, D. C. Ta dan se .je podpisalo namreč mirovno pogodbo z Mehiko in se je ravno isti dan tudi položilo temeljni kamen Was-hingtonovega spomenika, ki je najvišji spomenik na svetu. Sprva se je nabiralo prostovoljne doneske za ta spomenik med ljudstvom ; nabralo se je pa komaj dobro tretjino za to; šele leta 1881. je državni kongres dovolil pri-maukljaj da se je zamoglo ta zgodovinski spomenik dograditi. Was hingtonov spomenik je veljal o-koli 3 milijone dolarjev in je visok 556 čevljev.
3 leta kasneje, ali 4. julija 1851. se je vršila tudi v Washingtonu velika patrijotična slovesnost, ko je tedanji predsednik Fillmore položil vogelni kamen za zgradbo dveh velikih dostavb iz belega marmorja pri državnem kapitolu.
Tedaj se Je zbralo pri tej slovesnosti številno državnikov, diplomatov in ljudstva; slavnostni govor je držal pri tej priliki najboljši govornik, kar so jih imele dosedaj Zedinjene države Daniel Webster,ki je bil kasneje tudi državni tajnik. Pri tej slovesnosti je bilo tudi nekaj takih gostov navzočih, ki so se vdeležili dne 18. sept. 1793 slavnosti polaganja vogelnega kamna za državni kapitol V Washingtonu.
NAJSTAREJŠI REVOLUCIONARNI VETERAN IZ WA-SHINOTONOVE DOBE
Najstarejši revolucionarni veteran iz Washigtonovc dobe, ki se je tudi udeležil tedanje vojne je umrl dne 26. marca 1868 v Noble okraju, Ohio; to je bil 104 leta stari John Gray. Bil je eden izmed prvih naseljencev te države. Nekaj let pred svojo smrtjo je dobival od vlade $500. — pokojnine, katero mu jc v kongresu izposloval tedanji general John A. Bingham.
Oec tega veterana je bil v vojni pri Stillwater, Ohio vsled česar je prevzel prostovoljno njegovo mesto komaj 16 let stari John Gray in je služil pri vojakih do konca tedanje revolucionarne vojne.
Otvoritev ljudskih šol v Belgradu.
"Az Est" objavlja obširen popis o otvoritvi in organizaeiji ljud skih šol v Belgradu. Iz dopisa posnemamo: Šolskih knjig otroci nimajo^ prihajajo le s tablicami, ki-so jih brezplačno dobili. Šolske sobe so prenatrpane. Na vsakih vratih se nahaja dvojezični nemško - hrvatski napis. Sobe so priprosto urejene. Ogledal sem si jih. N. pr. v III. razredu nad katedrom je napisano: 2. Maerz, Vor-inittag 65 Maedchen, Nachmittag 66 Knaben. Nato ie označen učni red n. pr. Montag: 8—9 Unter -ichtssprache (Nastavni jezik), — Schoenschreiben (Krasopis), Zei chnen (Črtanje), Religion (Vjero-nauk). V III. in IV. razredu se nahajajo tudi slike; na levi Conrad Hoetzendorfova, v sredi cesarjeva, na desni feldmaršala Friderika. Učiteljica pripoveduje, da je poduk jako težaven, in sicer ne ravno radi tega, ker se morajo otroci učiti latinice, temveč ker so v dolgem času zanemarjenosti skoro vse pozabili, tako da jim še v IV. razredu delajo najenostavnejši računi velike težave. Od izbruha balkanske vojne sem so uživali srbski otroci le 8—10 mesecev rednega pouka. V Dušanovi ulici se nahajata nemška in madžarska šola. Pozneje se bo tudi v srbske šole uvedla nemščina in madžarščina.
Raskošni ljudje pospešujejo s svojim nečimernim življenjem blagostanje pogrebnikov.
* "... . - - • .'■- ■•'
i Jednota i
k-
i K. S. K.
y _
•tanovljcna v Jolietu, m. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. . GLAVNI URAD: JOIIET, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 1. junija 1916 skupna izplačana podpora x $1,162.041.77.
GLAVNI URADNIKI: , Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, HL I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Ohicago, St., Joiiet, 111. il. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave.* Clveland, O. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joiiet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. T. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joiiet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey At., Sheboygan, Wi«. Pooblaščenec: Martin Muhič» box 537, Forest City, Pa. • Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Ohicago, St., Joiiet, I1L
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joiiet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. . John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovsefc* 720 Market St., Waukegan, HI. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis,
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Grcgorich, 2112 W. 23. St., Chicago, III. .
PRAVNI ODBOR: * Joseph Russ, 6712 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Franks Svete, 38— 10th St., North Ghicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111.
•Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika : JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joiiet, 111. dopise* društvene vesti, razna naihanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE'',1951 W. 22nd Pl., Ohicago, 111.
- 28. JUNIJA 1916.
IZ URADA DUHOVNEGA VODJE K. S. K. J.
prosim in vabim vsa slovenska in .	j hrvatska društva kakor tudi vse
Čas velikonočne spovedi je že pretekel; vsled tega tem potom še posamezne Slovence in Hrvate, da enkrat opominjani tajnike (ice) vseh društev K. S. K. J., da mi ne- j se blagovolijo parade d.ne 4. juli mudoma poročajo o izidu velikonočne spovedi in sicer najkasneje do ja vdeležiti. Amerikanski svet pri-15. julija t. U da mi bo mogoče o teuv predložiti skupno poročilo glav-j čakuje vdeležbe tudi od naše stra-nim uradnikom na bližajoči se polletni s^ji.	■ ni in da pokažemo zvestobo naši
Poročilo naj bode uradno. V obBki pisma naj poroča vsak tajnik zvezdnati zastavi, ter da se poka ali tajnica <♦ svojem društvu. Imena onih članov, ki niso opravili žemo kod narod, ki ve, zna in tu svoje spovedi, naj bodo v tem poročilu označena. To uradno poročilo di Visoko ceni ameriško svobodo, naj sc da tudi potrditi od domačega župnija,-predno se-odpošlje na dthovnega vodjo; ne zadostuje namreč, da mi tajnik(ica) pošlje samo spov. listke brez vsacega di*Ugcga poročila-.
V obče in splošno zahtevani v tem oziru več vestnosti.
Sobratski pozdrav, .
Rev. Jakob uerne, duhovni vodja K. S .K. J.
nes jako potrebna in koristna, ter je visoko cenjena. Za vzgled Vam hočem navesti slučaj, ki sem ga osebno doživel pred tednom dni nazaj. Bil seui po gotovih opravkih pri okrožnem sodišču v tukajšnjem mestu. V sodnijski sobi, kjer se je vršila obravnava, radi uekega zemljišča, bila je navzoča tudi šolarica ge. Josie Šetina, ki ravno dokončala trgovski tečaj v naši farni šoli sv. Jožefa. Imenovana graduatinja jc zasledovala
farni šoli, se ti gospodje niso za-
mogli načudyti, ker so mislili, da
se v farnih šolah kaj tacega ni
mogoče naučiti. Priznali so, da jc
to napredek naše fare, in častno
delo za našo mladino.	..
- I narodnosti
S tem jc pokazala uC-enka, ^c"-. j------ e ^ , 0 ^ ^jzdatno povečal. Neki član je na
Josipina Setma, da Je zmozna na-	. "___ * ' . naji zadnji seji izrazil želj<r. da
Iz urada glavnega tainika K. S. K. Jednote.
■ ' ■	»s
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
Naznanilo ases. štev. 7-16, za mesec julij 1916.
12806 Lovrenc Miller, star 43 let, član dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111. umrl 30. maja 1916. Vzrok smrti: Naduha in otekla pljučna mrena. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 12. marca 1908. R 34.
780 Alojzij Malnich, star 61 let, član dr. Vit. sv. Jurija 3, Joiiet, 111. umrl 25 maja 1916. Vzrok smrti: Črevesni rak. Zavarovan * za $1000.00. Pristopil k Jednoti 17. junija 1897. R. 28.
999 Frank Robida, star 46 let, član dr. sv. Jan Krstn. 14, Butte, Mont. umrl 13. maja 1916. Vzrok smrti: Vodenica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 17. junija 1897. R. 28.
876 Marija Debelak, stara 57 let, članica dr. sv. Jožeja 21, Federal, Pa., umrla 24. maja 1916. Vzrok smrti. Samomor. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901. R. 40.
9581 Anton Benkovič, star 37 let, član dr. Vit. sv. Florijana 44, So.
Chicago, 111. umrl 27. maja 1916. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 26. aprila 1906. R. 26.
11543 Josip Lobe, star 33 let, član dr. sv. Jan. Krstn. 60, Weiiona, 111. umrl 28. maja 1916. Vzrok smrti: Povožen na železnič-nem tiru. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 14. maja 1907. R. 24.
3766 Barbara Jurauič, stara 50 let, članica dr. sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., umrla 17. maja 1916. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovana za $1000.<H). Pristopila k Jednoti 3. sept. 1908. R. 42.
Joiiet, 111., 20. junija 1916.
Šolsko leto slovenske farne šole sv. Jožefa se je zaključilo 16. t. m. Kot običajno se je zaključek letošnjega šolskega leta praznoval najsijajnejše zadnjo nedeljo popoludne, ker je šolska mladina priredila pod nadzorstvom č. duhovščine in č. šolskih sester nad vse hvale vredno predstavo v Sternovi dvorani.
Nastop naši šojlarjev in šolaric pri omenjenej prireditvi in predstavi je bil tako lep in časten, da se skoraj ne da popisati. Marsikatera solza veselja zaigrala v očeh starišev, gledajoč nedolžno deco, ki se ic na odru obnašala, kakor pravi izurjeni*in izvežbani igralci in igralke. Občudovanja vredni so bili tudi mladi govorniki in govornice. Iz vsega jc bilo sklepati, da so imele č. šolske m-1 ;*c učitcljice precej opravila, pri l-vežbanju marljive mladine.
Po dokončani predstavi jc naš č. g. župnik Rev. John Plcvnik azdelil sprjčcvala lepopis ja (P.al-mer), vsem onim, ki so jih s svojim trudom dosegli. Bilo jih je precej veliko število in vsaktere-mu, ki jc spričevalo prijel, se mu je na obrazu čital znak veselja in radosti. Nato je g. župnik razdelil spričevala šolarjem in šolari-cam, ki so dokončali osmi razred. Veselje je bilo gledati graduante s kakšno radostjo in ponosom, so prejemali spričevala,, naposled je g. župnik razdelil še spričevala onim, ki so dovršili trgovski tečaj. Ta tečaj so dovršili: Anton Stefanich, Ifrank Butala, Mary Stonich, Ana Legali, Josipina letina in Amalija Klepec.
Ko je č. g. župnik razdelil omenjena spričevala je v krasnem gtM voru opominjal graduante, na n#-uke, ki so#jih prejeli od svojih starišev in v šoli od učiteljev in učiteljic, "Dokončali ste šolsko težko življenje", — rekel je č. g. govornik, — "toda čaka Vas težavna in nevarna šola življenja. Do sedaj ste bili pod nadzorstvom Vaših ljubih starišev, učiteljev in končal svoja štiri leta na univerzi č. učiteljic, toda sedaj ko ste dokončali šolsko življenje in se bo-dete podali med svet, nastopili
Vsled tega bi priporočal, da bi se cenjeni rojaki Slovenci in bratje Hrvatje parade v polnem številu vdeležili in pokazali, da čeravno smo otroci slovenske in hrvatske matere, smo enaki drugorodcem v enem kakor tudi v druzem oziru.
Priliko imamo pokazati kaj smo in koliko nas je. Ako porabimo to priložnost in poMtžemo, da smo hvaležni zvezdnati zastavi in novi domovini, bodemo istočasno pokazali, da se zavedamo ameriške dolžnosti kot pravi ameriški državljani.
Če se zberemo in vdeležimo v ve likem številu imenovane parade, kar popolnoma lahko stojimo, sa
_ s
(Opomba: Skupaj darovano
v Pueblo, Colo, od društva sv. Jožefa št. 7 KSKJ. in članov tega društva $103.95) 11. izkaz v št. 24 "Glasila K. S. K. Jednote"........$lt$0W
Skupaj.......'.u.. $293.95
Iskrena zahvala društvu št. 12. 120, in 7 ter vsem darovalcem! Živeli!
Uredništvo in upravni št vo "Glasila K. S. K. Jednote".
Posnemanja vredno.
Kakor glas vojne trombe, ki klice svoje junake pod bojni prapor, tako je tudi odmeval glas, ozir o-klie "Zdramimo se!" obelodanjen pred nekaj tedni v našem glasilu po našem vrlem predsedniku sobr. Pavel Schnellcrju. Tedaj je naš predsednik v zelo lepih besedah pozval ves slovenski narod v Ameriki, ,osobito pa še članstvo naše slavne K. S. K. J. da naj priskoči-
mo nekoliko dobre volje je treba, na Pomo* 8VOiira revnira sobra-
Kraciuaiinja je zasledovala	~ ~ ; ~ •' * ' j tom v stari domovini, ki trpijo že
celo sodnijsko obravnavo in ste-	® ^ ne ^ ^ ^^ P°SameZn° toliko časa bedo radi krute voine
nografirala vse, kar se je govori-	811 ™*a P^ezna ose- tollko	radl k™te
lo pri obravnavi. Ko sem podpisa-	* s® ^ ^eležUa,
ni pokazal, stenograf i jski zapis-	dobda ugled, marveč ugled m ca.
In glej, ta poziv hvala Bogu ni o-stal, glas upijočega v puščavi. Kakor razvidno iz zadnjega poročila
IMENA POŠKODOVANIH IN OPERIRANIH ČLANOV IN ČLANIC.
3437 Vojtek Gornik, član dr. sv. Družine 5, La Salle, 111., izgubil levo oko 25. marca 1916. opravičen do podpore $250.00.,
1668 Mihael Snialcel člair dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., operiran 8. maja 1916. Opravičen do podpore $50.00.
1211 Anton Ramušek, član dr. sv. Jan. Krstn. 20, Ironwood, Mich., operiran 11. aprila 1916. Opravičen do podpore $50.00.,/
9171 Andrej Korenčan, član dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, operiran 22. marca 1916. Opravičen do podpore $50.00.
17217 John Murata, član dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn. Poškodovan 4. febr. 1916. Opravičen do podpore $100.00 za izgubo prstov na desni nogi.
18953 Emil Obrovac, član dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio.
Izgubil štiri prste na desni roki 20. nov. 1915. Opravičen do podpore $200.00.
7351 Terezija Železnikar, članica dr. sv. Antona Pa. 72, Ely, Minn., operirana 17. marca 1916. Opravičena do podpore $50.00.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO.
Dr. Mar. Čist. Spoč. 160, Kansas City, Kans., 7733 Geršič Marija 16 500. — 7734 Jelene Marija 20, 1000. — 7735 Sedlak Marija 25, HKK) — 7736 Pintar Julija 28, 1000. — 7737 Klepec Neža 30, 1000. — 7738 Volt" Marija 30, 1000.— 7739 Jakobčič Ana 30, 250. — 7740 Merle Ana 32, 1000. — 7741 Hiblar Franca 34, 1000. — 7742 Rodina Julija 34,"1000. — 7743 Malnar Veronika 42, 1000. — 7744 Trgovčič Neža 42. 500. — dr. spr. 22. jun. 1916. Dr. št. 12. članic.
Uradno se naznanja, da se prične polletno zborovanje glavnih uradnikov in nadzornikov K. S. K. Jednote v glavnem uradu dne 17. julija 1916 od deveti uri dopoldne. Seje se vdeležc sledeči uradniki: Predsednik, tajnik, blagajnik in pet nadzornikov.
Cenjena društva, ki imajo kako prošnjo ali pritožbo za predložiti odboru v presojo, naj blagovolijo to naznanilo vpoštevati in po slati prošnje, nasvete ali pritožbe na urad Jednote do zgoraj imeno
vanega dne.	.	. x .
Vse prošnje, nasveti ali pritožbe, bodisi od strani društva ali
kacega posameznega člana ali članice morajo biti potrjene od drust.
predsednika (ice), tajnika (ice) in zastopnikaCice), ter opremljene
z društvenim pečatom. Na pisanje, ki ne bode uradno potrjeno
od društvenega odbora,.se ne bode oziralo.
Društvene tajnike in tajnice prosim, da mi y najkrajšem času pošljejo mesečna poročila za mesec junij, zastopniki (ice) pa denar v pokritje ases., da zamorem pravočasno izdelati sestmesecni račun v predložitev gg. nadzornikom. Z bratskim pozdravom. ,
Glavni urad K. S. K. Jednote, 22.. junija 1916. ^ ^^ > '	gl. tajnik.
nik odvetnikom, zbranim v sodij-	£ I našega lista, se je nabralo v to svr-
ski sobi in omenil, da se je gdč>J	ho že $130. (i (Današnji iikaz zna-
Josipina šetina učila v slovenski "g** * * ***** P°	fe že $293.95 Opomba uredili-
Še enkrat polagam na srca vsem stva-1 . da bi se v polnem številu slavnosti Cenjeni vdeležili, da se enkrat skupno pokažemo kako močni smo.
enjeni mi člani in članice K. S. K. J. in tudi drugi rojaki sirom Združenih držav! Pri tem znesku Čuje se7da bodo v paradi vsej,iai Pa ne ostane! Glejmo in de-Jolietu zastopane, I lui,no nato' da 80 bode ta sklad
se Slovenci in Hrvatje ko nas je|1,asi zadnJ1 seJx
domalega kot listja in trave ne nai bl "aJ)rah ameriški Slovenci
pokazali kakšni ljudje smo.	najmanj $50,000 za ta sklad; jaz
Ne zamudimo prilike, ki je pred Pa pravim m želim, da bi se naj
nami, da lahko pokažemo da nika- nabralo $100.000.
kor nočemo in tudi ne zaostaja- Cenjena društva krajevna nase
mo za drugimi narodi.	si. Jednote! V imenu dobre stva-
Upajoč, da se bode moj poziv n Vas tudi jaz prosim, da deluj-
vpošteval in da se zberemo 4. juli- mo neumorno m složno v tem ozi-
M .. , • • , . • ... v ja v ogromnem številu, kar bode v ru- Posnemajte naše društvo sv. Marsikateri izmed bivših učen- J * ^ ^	Jožefa gt. 7 K. S. K. J. v Pueblo,
cev m učenk nase farne sole je^..f!^ležimVpoitov^em in rodoljub ^olo. Naše društvo je namreč zaposlen pri raznih podjetjih.	f.___.iL™,	sklenilo na svoji redni seji dm-
stopiti službo stenografistinje in je rešila čast trgovske šole sv. Jožefa. In kakor je omenjena učenka pokazala svojo zmožnost, sem uverjen, da tudi ostali, ki so dovršili to šolo, so sposobni nastopiti službo in isto opravljati v za-dovoljnost gospodarja. Vsa čast mladim graduantoin!
raznih
Povsod so pohvaljeni, kot dobri, pridni in pošteni uslužbenci. Povsod se jih pripoznava kot vzorne
nim pozdravom
JOSIP ZALAR. JOLIET, ILL., 22. junija 1916.
18. t. m. da se naj za ta sklad določi poseben asesment in sicer naj
__prispeva v ta sklad sleherni član
in marljive delavce. Zaradi tegale. - -	I/ C I/ našega društva po 5 centov in to
bodo tudi naši novi graduanti jjKldU uldSlld A* iJ* II* tekom 6 mesecev. Bratje in se-
Ta boren 'nikelj' vsakdo era lahko
i Sklad "Glasila K.
brez posebnega trmla ,Ubili lepe Je^e" OZir. K.S.K. J. K. S. K.,-1. službe, kjer bodo lahko pokazali	•	* <
njih zmožnosti in učenost, katero j za ranjence in sirote padlih žrtev
v stari domovini.
bodete nevarna pota. Spominjajte se in držite se naukov, ki ste
teljev in učitelji^. Ne storite nobenega koraka, ki bi si ga ne upali storiti v slučaju, da bi bili na vi zoči Vaši dobri stariši, gospodje ali sestre. Bodite vedno pokorni in pošteni kjerkoli bodete delali. S tem bodete napravili sami sebi lep ugled, vašim starišem, učiteljem in učiteljicam, ter celi slovenski župniji in šoli sv. Jožefa pa čast in spoštovanje. Bog vas blagoslovi in varuj na poti vašega življenja!"
Tako nekako je č. g. župnik končal svoj govor, govor, ki -jc bil velikega pomena in važnosti in je upati, da ostane graduantoin vedno v spominu in da se bodo po njeni ravnali.	M
Slavnost zaključka lotošnjega šolskega leta naše farne šole ostane za vedno z zlatimi črkami zapisana v knjigi slovenske zgodovine jolietske naselbine. In zakaj? Zaradi tega, ker ravno s zaključkom letošnjega leta se ,ie prvikrat, kar obstoji slovenska farna šola sv. Jožefa poslalo med svet šest mladih moči izučenih v trgovskem oziru. Kdo bi- si mislil in kedo bi kaj takega pričakoval? Toda vse je mogoče na svetu, kjer vladata trud in dobra volja. In to nam dokazujejo mladi gospodje in gospodične, ki so s svojim trudom in požrtvovalnostjo dokončali trgovski tečaj.
Mogoče bode kateri mislil, ali rekel: to je prazna hvala! Kaj je potrebno otroka pošiljati V šolo, kjer Se bode učil • knjigovodstva, stenografije,igrati na pisaln? stroj in drugo? Tako učenje%je nepotrebno ... Kolike važnosti in koristi je ravno trgovska šola, zna ceniti vsakteri, ki je katerikrat iskal kako delo j>ri kakšni trgovini ali pisarni. Izobrazba v^tusrov
ni sicer dosti; vsakdo ga pogreša, ako skadi v mesecu eno smodko manj, aH pa če spije kozarček pive manj v 30 dneh; a združeni in v skupini pa ti "nik-Iji" dosti zaleže jo. Torej se naznanja članom našega društva, da se bode tekom prihodnjih 6 incsecev pobiral posebni asesment [>o 5c na člana: nadalje -e naše in prejel spričevalo ali diplomo I Rev. Jakob. Černe, duhovni	društvo tudi darovali) za ta sklad
geometra — civil, inženerja; dru-j vodja K.S.K.J. v Sheboy-	\7. svoje blagajne $25.00; ginjen
gi je g. Josip 1'ršie, ki študira za gail Wis. . . ......... 10.00 sem bil pa do solz, ko sem pri tej
zdravnika in tretji g. Mihael 1 Društvo sv. Jožefa št. 7 K.S. seji videl, kako so se naši vrli čla-lovrh, ki se uči za odvetnika, — j^ j Pueblo, Colo,....... 25.00 ni oglasili s prostovoljnimi doneski, ker se je takoj pri prvi kolek-
so prejeli v farni šoli sv. Jožefa.
Ne smem pozabiti, da trije naši dični fantje, tudi bivši učenci na-
še šole, so ravnokar dospeli na po- Društvo sv.. Jožefa št. 12 K. čitnice iz višjih šol, ali "univez". S. K. J. Korest City Pa.. .$30.00 Gospod John Grahek, ml. sin bla-1 Društvo sv Ane štev. 120, gajnika K. S. K.' Jednote, je do- K. S. K. J./ Forest City,
p* ........>....... 20.00
jih prejeli od svojih starišev, uči-1 Hvale vredno je, da vsi so trije | pueblo. Colo.:
a .1 '___ •__ __ v!x .12!. \f. „a__11. «« i	i*	«i •	t v i»	Vi n
gospodje člani sv. Jožefa št. 2 K. S. K. Jednote.
Iz tega se lahko sklepa, da je naša slovenska farna šola sv. Jožefa vse časti in hvale vredna in da se mladina, ki v to šolo pohaja z marljivostjo in trudapdlnini delom povspne do častnih ciljev o-mikc in izobrazbe. Vsa čast gg. du-hovnikom in č. šolskim sestram ki oskrbujejo šolo ip se trudijo z mladino v šoli, da ko dokonča] šolsko® dobo, dela čast in ponos celi slovenski naselbini.
Fantom in dekletom pa, ki so; dobili izobrazbo v domači šoli "bi priporočal, da bi nikdar ne poza-* bili na dobrote in koristi, ki so jih v šoli od njih učiteljev in učiteljic prejeli, ter da bi se z veseljem hvaležno spominjali na šolska leta, ter delali tudi na to, da se čini prej ko mogoče postavi" farno dvorano, kjer se bodo lahko shajali ob raznih prireditvah, slavnostih i t. d. Torej mladina na 'noge! Kar nas je starejših Vam hočemo stati ob strani in pomagati.
Vsem Slovencem najlepši pozdrav!	Jos. Zalar.
Andrej Pet ros,..................110.00	ti nabralo še $78.95 poleg daro/a-
Dt. Joseph F. Snedec ..	5.00	ne'svote od društva. (Opomba n-
George Thomas................5.00	redništva: Imena darovalcev so
John Snedec star..............5.00	označena v današnjem izkazu.)
John Goršič,....................5.00	Z zaupanjem in ponosom smem
5.00 že danes omeniti, da bode samo
2.00	naše društvo nabralo za ta sklad
2.001	kak'tisočak ($1<J00.) Za začegek
2.00	smo torej nabrali na tej seji $103. 1.80 j 95c in to bomo ponavljali pri vsa-l.OOiki priliki, osebno pa na sejali. De-
1.001	nar, kar ga bode naše društvo ^ia-1.00 j bralo skupaj za ta sklad, bomo tu-1.00 kaj v banki držali obrestonosno 1.00 i vsaj 6 mesecev, ali dokler bomo 1.00 nabirali; potem ga bomo pa izro-1.00 čili našemu "Glasilu K.S.K. Jed-1.00 note," da ga bode to svojeeasno
Miketič, . .......... 1.00 odpremilo na prava mesto in v
John D. Butkovič, Andrej Gregorič, . John Germ. .. Frank Grebene, . . Peter Čulig . . Peter Kočevar . . Louis Jeršin . . . Anton Pleše, Math Novak, . . .
George Plut,.....
Joseph Russ II., . John Ko go vse k, . . Frank Čulig, Nič
SLOVENCI IN HRVATJE V JOLIETU IN OKOLICI POZOR!
1.00 prave roke.
1.00 Ronečno če enkrat apeliram na 1.00 vse člane in članice našega dru-
1.00	štva, da se naj kar najbolj mogo-
1.001	če zavzamejo za to plemenito ide-1.Q0 jo. Pobirajte neumorno med ro-1.00 jaki milodare in iste izročite od-
Math Cimermaii,....... 1.00 boru našega društva: zneski da-
1.00 rovane svote in imena darovalcev
Josip Bedenčič, . Jbseph Papesh, . Andrew Raspet, Dan Vojčič, . . . Anton Šuk le, . . Josip Miketič, . Math Jerman,
Anton Kralj, Jerv Simonich,
1.00 se bodo točno priobčevala v tem
Mike Gregorich,........ 1.0Q l^stu
Četrti julij ali praznovanje ne-odvisnoshti se bode letos obhajalo v Jolietu z največjo slavnost j o. Različne priprave v ta namen se pripravljajo in kakor vse kaže, bode praznovanje 4. julija prese-zalo vse do sedaj vršeče se prireditve in slavnosti. Pričakuje se, da se bode parade vdeležilo okrog 25,000 ljudi od blizu in daleč. ,
In ker sem podpisani član pn-
....... ................................pravljalnega odbora za imenova-
skem oziru, je v Ameriki danda-^o slavnost, radi tega tem potom
Anton Prelesuik. . . Peter Perše, ml., . Frank Kozlevchar, Jos. Anžlovar, . . Anton Jaklevich, . John Dremel, .... Jos. Bregar, . . ..
Ivan Čulig......
Jery Jerič,
1.001 1.00 1.00! JO .50, .50 i
S sobratskim pozdravom
John Germ, predsednik
društva sv. Jožefa št. 7 K.S.K.J.
Šola za fronto.
Kakor posnamemo iz "Korr. .50	deutschen Lehrerverei^es",
so ustanovili za črnovojnike v .50 Belgiji posebne podučile tečaje.
Frank Lozar............50 ysaka kompanija ima svoj šolski
John Orožem,..........50 odbor in ta določi, kaj se ima po-
John Kernc,............50 dučevati. V nekem bataljonu,
Joseph Fricelj..........50 s0 skoro samj kmetje, se po-
Mike Lesar,...........25 dUeuje: knjigovodstvo, domačo
Marko Vivoda,.............-2;» zgodovino in vojno geografijo,
Razni neimenovani člani dr. , politično in naeijonalno ekono-
št. 7 KSKJ............. 7.65; nij jp p(Mlučujojo 3 učitelji in en
Skupaj.............$163.951 pravnik.
(TfiAflTLO g. 8. K. JUDNOTB— 28. JUNIJA 1916
Najbolj plemeniti cilj ženske je,
pošten in dober — mož.
•
Samo teden dni trajajoča pre-skušnja bede in * revščine bode marsikogar izučila za celo njegovo življenje.
n. ŽIVLJENJE NA ZEMLJI.
S početka na zemlji ni bilo or-ganičnih bitij, ni bilo življenja in radi prevelike vročine na zemlji življenje še mogoče ni bilo. Sedaj je ^a toliko življenja v priro-di, življenja bujno razvitega v rastlinstvu in živalstvu. Od kod to življenje T Od kod to raznovrstno življenje? Poglejmo, kaj pravi znapost in ali je Bog res nepotreben ?
1. Začetek življenja.
V organičnih, to je živih- bitjih so ravno tiste snovi kakor v neor-ganičnih, neživih bitjih, le v manjšem številu in pa v mnogo bolj sestavljenih celotah. Najbolj edno-stavno organfČno, živo bitje je Staniča, to je majhen mehurček, čigar drobna kožica zastira sluzavo tekočino (protoplazmo); v tej tekočini se nehaja še stanično zrno kot bistven del pri razploditvi življenja ; vendar pa ni treba ravno, da mora snov, ki je v zrnu, strnjena biti v obliki zrna, more tudi razlita biti po stanici. Staniča je torej sestav iz mnogih delov, tudi mnogovrstna spojina iz raznih kemičnih prvin. Ona je živa, ima gibanje znotraj iz sebe, da raste in se razmnožava. Tu ima bitno vlo go stanično zrno in njegova snov, ki se razdeli tako, da vsak del postane zopet zrno nove popolne stanje.
Tako razlaga stanico in pojav življenja sedanja znanost in sicer vsled natančnega preiskava-nja. Nastane vprašanje: od kod prva stanica in prvo življenje? Sedaj je znanstveno gotovo, da to bitje nastane le iz živega bitja, stanica iz stanice, stanično zrno iz stanišnega zrna. Od kod prva stanica, prvo življenje?
Bogotajni prirodoslovci so si prizadevali, dobiti nižja samostal-na živa bitja, češ, da po takih bi se laglje prišlo iz neorganične, nežive tvarine do organizma in živi ljenja. Večkrat so že veselo zagnali krik, da so dobili živa bitja ne še v stanici osredotočena, ali pa stanice brez staničnega zrna; to naj bi bil prirodni prehod iz ne-življenja v življenje. Toda veselje je bilo vselej prenaglo.
Pri polaganju severnoatlantiš-kega brzojava so menili, da so našli davno iskano organično pra-tvarino brez notranje osnove. Privlekli so namreč iz morja neko morsko blato. Huxley je to "pra-blato" opisal kot "male organič-ne kepice brez zrna in brez notranje osnove", in dal mu je ime Bathybius Haeckelii. In kako se je Haeckel tega veselil! Opisal ga je že leta 1870 v knjigi "Prirodna zgodovina stvarjenja", in potem zopet v V. zvezku "Jena' Zeit-sehrift", kjer se raduje: "Po Huxleyevem točnem preiskavanju je razvidno, da je dno morja v precejšnji globočini pokrito z neizmernimi masami prav fine žive protoplazme in sicer v prvotni obliki, to je, nima še nobene določne oblike, le komaj je individualizirana. Čuditi se moramo temu dejstvu... in zdi se za gotovo, da smo v tem Bathybiju našli ono prasle-zo starih prirodoslovcev, ki je postala na dnu morja in je pravir življenja materijal za proizvod organizmov." Toda veselje je bilo kratko: par let pozneje sta on in Huxley morala svoje nazore javno preklicati, ker se je znanstveno dokazalo, do ona pratvar ni nič druzgega kakor mavec.
Zatem se je Haeckel poprijel ta-koimenovanih "moner", ki naj bi bile brez staničnega zrna kot naj-ednostavniši praorganizem. V razred "moner" je Haeckel' hotel združiti vse praživali, ki nimajo staničnega zrna; in teh je bilo legion! Toda znanost ga je kmalu razočarala. Raziskavanja so dokazala stanično zrno pri zmeraj večjem številu teh praživalc. Ljubljenec Haeckelov, Richard Hertwig, piše v knjigi zoologije (1903), "da so se v monerah zrnca prezrla ker jih je včasih težko najti; prej je bilo teh moner veliko, a število se je silno skrčilo, ko je boljša tehnika v premnogih zrnca dokazala. Zato je jako verjetno, da se je pri o*blikah, ki še sedaj za monere veljajo, to zrnce le prezrlo." Torej "monere" so znanstveno ubite, ni jih; ne morejo se navajati za dokazna obstoje niža organska bitja od stanice. Toda morebiti so Haekelijanci pri najnižih rastlinah bolj srečni.
In zares bakterij, kamor spadajo gljive cepljivke, ozir bazillari-cej in sorodnih oscillariacej, prirodoslovci še niso edini, da li imajo pravo stanično zrno. Nekateri. trdijo, da zrno obstoji, drugi mislijo, da je razlito po stanici, ali
da zrna vsaj za gotovo ne merejo dokazati. Iz vseh raziskavanj je toliko razvidno, da tudi bakterije niso vsaj brez zračne snovi; torej Se ne sme trditi, da so popolnoma brez zrna, akoravnp zrno ni dovršeno; popolnoma brez zrnčih organizmov ni.
Prirodoznanci zato sklepajo, da je stanica najnižji organizem, najnižje živo bitje; ni živih bitij, ki bi bila bolj ednostavno zasnovana. Posamezni deli stanice ne morejo zase obstati, zunaj stanice živeti; zato niso samostojna biološka bitja, ampak le bistveni ali iz-popolnilni deli stanice same, vse nižje biološke enote so izmišljotine.
Torej, od kod prvo življenje ? Bogotajci obupujejo; prirodo-znanstveno je dokazano, da se je življenje na zemlji začelo, dokazano je, da najnižja oblika samo-stalnega življenja j« stanica z zrnom, ali vsaj z zračno tvarjo in nižjih samostalnih oblik ni, dokazano, da vsaka stanica prihaja iz sta nice, vsako zrnce iz zrnca. Nemo.-•goča je torej tako zvana praplodi-tev (generatio aequivoca), priro-doznanski dokazi se ji protivijo. Haeckel piše v svoji knjigi "pri-rodna zgodovina stvarjenja": 'A-ko ne sprejmete hipoteze o pra-ploditvi, onda se morate.... zateči k čudežu nadprirodnega stvarjenja". Ker pa Boga ne prizna, zato ne more dopustiti stvarjenja, ampak mora zopet trditi "praplo-ditev" in sicer "iz splošnih razlogov" in kot "neodklonljivo zahtevo prav sklepajočega razuma".
(Dalje prihodnjič.)
Olikanim slovenskim krogom Spisal:
+ ANTON BONAVENTURA
škof.
V Ljubljani: 1905.
i _
Konec zemlje.
Ker smo se pečali z začetkom in razvitkom naše zemlje, poprašaj-mo še, ali bode zemlje kedaj konec, ali nikoli? Kaj pravi znanost ?#)
Kaj pravijo kemiki? Organizmi porabijo mnogo plinastih snovi; množina teh se je že zmanjšala, kar se more pri večjih tudi dokazati, n. pr. pri vodiku, pri kisiku; na zadnje bode teh snovi popolnoma zmanjkalo in ozračja ne bode več, zato pa tudi življenja ne.
Tudi voda se bode popolnoma potrošila, ker je kamenje preveč v sebi popije, in pride čas, da bo popolnoma izpita, kakor je to dokazano o luni, kjer nobene kapljice vode več ni. Onda zamre vse življenje.
Še dalje gredo fiziki. Zemlja se suče okoli svoje osi; toda moč, s katero se suče, počasi pojema; deloma zavoljo etera, kateri se vrtenju ustavlja, deloma radi plime, ki tudi moč vrtenja zmanjšuje; zato se bode zemlja sukati prenehala in več ne bo spremembe dneva in noči, vsaj se tudi luna okoli svoje osi več ne vrti.
Pa tudi solnce bode izgubilo svojo toploto, in svetlobo; ker toploto vedno izžaruje in jo v vse-mir pošilja, mora jo o gotovem času potrošiti; onda pa mora življenje na zemlji prenehati.
A še hujše gorje čaka zemljo. Radi etera v vsemiru, kateri po mnenju mnogih učenjakov vrtenje zemlje zadržuje, se sredobežna moč zemlje in drugih planetov zmanjšuje; ker pa privlačna moč solnca ostane nespremenjena, zato solnce zemljo in §voje planete zmeraj bliže k sebi priteguje in jih bode nazadnje popolnoma nase potegnilo, ko bode namreč ta privlačna moč sredobežno moč premagala; planeti in zemlja bodo popadali v solnce in se popolnoma izgubili. Nazadnje bo pa tudi solnce padlo v svoje osrednje telo, in vsa snov sveta bode nazadnje zopet skupa v eni celoti, kakor izpočetka.
Ali se bode pa potem razvoj iz nova začel ? Ni mogoče. Res, toplota se pretvori v gibanje in gibanje v toploto; toda pri tej pretvorbi toplote v delo ali gibanje se toplota počasi izgublja; nazadnje se toplota popolnoma povsod zena-či; ko se ttf dogodi, ni nobeno mehanično delo več mogoče, ker, kakor dokazuje Helmholz, se le onda toplota deloma v delo pretvori, a-ko prehaja iz bolj gorkega telesa na hladneje telo. V prirodi torej mora onda nastati popoln mir, popolna smrt: vesoljstvo se iz svoje zopetne skupne meglene mase, v katero se bode pretvorilo, samo fo sebi ne more več razvijati.*) Razvoju bode torej konec, zato mu je bil tudi začetek; ako je bil pa začetek razvoju vesoljne snovi, je bil začetek tudi snovi sami, nikakor pd snov ne more biti od vekomaj : zato smo hvaležni znanosti, ki nam je otvorila vrata, skozi katera zopet v svet stopa srednjeveška trditev o stvarjenju po Božji vsemogočnosti.
Nazadnje pridejo zvezdoznanci in nam prerokujejo možnost, da konec zemlje nastane hipoma: a-ko bi namreč zemlja trčila v glavo kacega kometa. Skozi rep kometov je zemlja že šla; todi to ji ni nič škodovalo, ker je rep iz jako tanke tvarine. Glava kometo-va je pa trda, ker ima v sredi železo, kakor naša zemlja. Tak dogodek je mogoč, ker kometi se gibljejo na vse strani, pa preseka-vajo večkrat pota naših planetov, tudi pot naše zemlje: ako bi bila zemlja onda ravno na onem kraju svoje poti, pa bi trčila ob glavo kometa s strašno silo, hitri tek bi se zaustavil, premenil v toploto in zemlja bi zgorela.
Tako o koncu naše zemlje in vsemira znanost: ali nam ne potrjuje vsega, kar nam o koncu zemlje pripoveduje sv. evangelij in sveti Peter? Seveda pa Bog konec zemlje in osolnčja lahko tudi drugače ali hitreje povzroči.
varno shranjen«
Ekonomičen mož kupuje sam o bleko za svojo ženo.
Plačujemo po if* obresti na denar uložen na obrestni račun. h
■•fcloniencrti. Prt
Najbolj zvesti služabniki satana so taki ljudje, ki ljubijo denar, sovražijo pa delo.
*
Nekateri ljudje so taki, da mislijo, da zanimajo njih neprilike tudi druge.
•
Umestno in primerno je znano geslo: "Živi in pusti še drugim živeti!" Pravijo, da samo pogreb-niki in mesarji niso prijatelji tega gesla.
•
Pristni delomrznež in postopač vedno prej počiva ko postane truden.
fc*Ti naklonjeaosti. - -fakke ul«|»t« iant m v Joiieta »U pi » J IrogMn kraja MrdL « Dr* liana K. 8, X. Ji it« ui> loltfoletna nal
mi c• jM- DvjtdM* r*^
••dxorntgs odUr» L I. m g. Jo*. F. tttriftae.
Koliko ljudi poznaš, ki bi živeli vsi tako, kakor si sami želijo?
NA STANOVANJE S HRANO
ali samo NA STANOVANJE ?e vzame dva 'Slovenca k družini, stanujoči blizu slovenske cerkve v Chicagu. Za vsakega je na razpolago posebna meblirana soba. Več o tem s* j, o izve pri: Upravništvu "Glasila K. S, K. Jednote".
Potiopj«, ▼ katerem eo Mil uradi je lastnina, U teaU Nala baaka je daporitni urad *a mesto Joltet, sa eto drftaro Dlineis in sa vlado Zdrnienih driar.
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000
IVERI
LEPA PREDSTAVA.
"Narodna obramba."
v sredo dne 28. junija «
z vojnimi slikami direktno z evropskega bojnega polja, kakor se je godilo in se še v^ resnici danes godi na bojnem polju. Iz omenjenih slik bode vsakdo lahko videl in spoznal, kako težko je vojaško življenje v Evropi na bojnem polju, ter kako se skrbi za ranjence in padle vojake, ka^o se mesta, vasi, in polja uničujejo, ter kakšne priprave se morajo dnevno de-•lati proti sovražniku in s kakšnimi težkočami so iste narejene, kako se celo največji topovi uitičuje-
Brivec ne dela pri svojem poslu nikake razlike. Vsi pridejo po vrsti enkrat na vrsto.
Zapomnite si
rojaki, da Amerikanec ne more biti Kranjec, če se prav sedemkrat na glavo postavi; to je gola resnica. Vsak vesten in soliden trgovec se drži tudi resnice s tem, da ponuja in prodaja svojim odjemalcem to, kar v resnici importlra. Tega gesla se drži sirom Amerike znana in edina samostojna slovenska
;____A.__i___JI.. A TT._.l 1____:,-. „„ atTMA atnlloniiip '' Iv ran j-
Smehljaji naših naprotnikev prihajajo redkokedaj iz srca.
importna tvrdka A. Horwat, ker piše na svoje steklenice ski importiran brinjevec, Slivovec ali Tropinovec, katerega v res- fll jfl niči importirs. Sedaj se te pijače ne more dobiti ix starega kraja,	f 0 ^^
jat je imam pa ie obilo na rokah od preje. Vlada Zedinjenih dr£av //^^M^xX vsacega strogo kaznuje, ki bi skuial prodajati navadno blago sa J<J L jšk T^ importirano.	-
In vendar je najti pri nas mnogo takih ljudi, ki ponujajo občinstvu razne likerje, ter piiejo na steklenice: Kranjski Brinjevec, samo da mečejo odjemalcem pesek v oči m da nafte ljudi slepijo s takimi besedami. Jaz prodajam tudi tak brinjevec, ki ni importiran po $6.60 zaboj, na galone pa po $1.76 Double Stamp 100i katere vrste ga hočete.
ANTON HORWAT, importer in trgovec z žganjem na debelo. Telefon: Canal 2974.	1827 W. 22 n d SC. Chicago, I1L
Odpuščanje brez pozabljivosti je slično denarni pobotnici brez podpisa.
Gorko vreme je najboljše na domestilo za premog in drva.
Debeli ljudje nimajo prijateljev v napolnjenih pouličnih karah. ;}
Obenem se bode tudi predstavljalo "Vaudeville" ki bode tudi zato zanimiva predstava, zatorej toplo priporočamo Slovencem in Hrvatom, da se udeleže omenjene predstave. Začetek predstave ob 2 uri popoldne in traja neprestano do 11 ure zvečer, in ker se bode ta predstava vršila neprestano od druge ure popoldne zatorej prosimo stariše, da pošljejo o-troke popoldne, kajti zvečer pVi-čakujemo dosti ljudi, kar bi ne bilo ugodno za otroke zvečer.
Vstopnina za otroke, za odrasle 10c.
LEO JURJOVEC, lastnik "Royal Theatre" 1820 W 22nd St., Chicago, 111.
j	Martin. Nemanich
J	slovenska gostilna In restavracija
j	Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
i	Zaloga in prodaja pristnega
*	domačega vina*
J	Telefon: CanaJ 80
i	1900 W. 22nd St. Chicago,
Za danes določeno maščevanje preloži vedno na jutri.
Marsikdo je varčeval leta in le* ta za svoje dediče; konečno imajo pa od tega varčevanja odvetniki največ kroisti.
Dasiravno je naš svet velik in prostran, je najti tu še vedno dosti ozkosrčnih ljudi.
Ženska je veliko bolj naklonjena svoji prijateljici, ali sosedi, če sta obe 100 milj narazen ločeni.
Dosti je na svetu takih prosja-kov, ki so svoječasno razsipali z denarjem.
Prva in na|starelša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, III.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko nnijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO* 214C-50 Bine Island Ave., Chicago, HI.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene. točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Po-botnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
c Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni te tiska "Glasilo K. S. K. Jednote".
H mi cenjeni rojaki Slovenci iz Chicaga in okolice v mojo
1	GOSTILNO
H kjer se toči vedno sveže izborno "Hoerberjevo" pivo, razno-	=
§ vrstno žganje in naravno, doma sprešano vino.	=
Gostom so opoldne na razpolago okusna jedila iz domače	=
H kuhinje, tako tudi mrzel prigrizek. Svoji k svojimi •	=
John Zvezich
| 2294 Blue Island Ave.	CHICAGO, ILL. jj
|	Telefon: Canal 2363.
m\\\\\\\\\\\\\\\\\uttttiiitiitiiiiiiiiiitiitiiitiititittitiitttitiiii:tiitiitiiiiiiittiitiiiiiiiiiiiiittit
LAGER
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
prodaja '
katero izdeluje
[f
| Citizens Brewing Co
v Joliet, ill.
North Collins Street.
j
Both Phones: 272.
1780-82 E. 28tti St., Lorain, Ohio
CONKORD RDEČE VINO $25 00 barrel
DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel
Pri manjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim., Naročilu je pridejati denar ali Money Order
•) Gander, loc. cit. str. 137. sqq.
•) V Mestnem domu se je drugače trdilo, kakor se čita v "Narodu" št. 7.
r - j' jv ■>
s	......
GLASILO K. S. K.
opovski boj v visokih planinah.
Trda vojaška pest je potrkala na vrata, čim razloenejše so pri-copotali po sobi težki, z žreblji o-kovani škornji, in tik na uho mi je udaril glas:/'Pol enih, kerem (prosim, madž.); prosim vstati, čas je." Moje trudne kosti, ki se v komaj treh urah počitka še niso nikakor mogle spraviti nazaj v pravilno lego, iz katere jih j« bila stresla včerajšnja deseturna vožnja v lestvicah pcv kameniti gorski poti, so hotele malo "po-štrajkati." Tedaj pa se je hipoma zopet zavedla glava, veselo in jasno: danes naj pojdemo gor na višave, da spoznamo junaški boj v Visokih planinah čisto od blizu, od obličja do obličja. Kdor pa hoče v gore potovati, mora, kakor znano, rano ustati, včasih celo takoj po polnoči, kakor danes mi. Razbolelim kostem niso pomagali vsi ugovori, ubogati so morale.
Požirek čaja na "komandi," kjer je bil zbran že ves štab v veselem, živahnem krogu, kakor da je ena popolnoči edino pravilna in normalna ura za zajuterk; na to smo jo krenili v bleden luninem svitu ven iz vasice v ti-ho noč proti jugu; spremljalo nas je eno-zvočno klopotanje dolgih gorskih palic in škrebetanje okovanih škornjev. Pred nami na nebu o-stro zarisana, temna silhueta gora, ki nanje spemo, višav, ki jih bo čez nekaj ur gromenje topov zdramilo iz molka.
Kakor senca vzraste pred nami iz temne noči straža; potem čez mo.Tt; srebrn pramen mesečine miglja in curlja pod njim. Takoj nato vasica, ki se tišči k steni, s čednimi, snažnimi, pisanimi hišicami, cerkvica s šiljastim zvonikom kakor se podaja samo planinski pokrajini. Selišče spava tiho in mirno; menda je pozabilo na vojno, ki leži tisoč metrov nad njim v gorah na preži. Toda ne! — ena sama hiša z mnogimi okni je jasno razsvetljena, urne sence se premikajo sem in tje. Bela zastava z rdečemi križem nam pove, da se tu bore vrli čuvaji domovine z bolečinami, ranjenci, ki so jih nocoj z neznanskim trudom prinesli z višav v dolino.
Cesta se začne v širokih ključih viti kvišku. Sprejme nas temen gozd, ki prepušča lunin svit le v posameznih, trepetajoči-h žarkih. Kri nam živahnejše za'polje, a naš vodnik, ogrski husarski nadpo-ročnik, nas le priganja. Naša pot, tako nam razlaga, pelge daleč gori tik pred baterijo poljskih topov, zato bi bilo želeti, da pridemo tjekaj, predno prično streljati. Kajti v ušesih mu le precej neprijetno šumi, kdor se tik pod žreli topov, ki bruhajo ogenj, sprehaja.
Potihoma torej navkreber, za zamolklo ropotajočim šundrom, ki se pred nami vleče po cesti. &e gost oblak pra4iu moramo premagati, potem smo čisto blizu njega. Težka železna kola so s po tremi širokimi kolesi, z dvema velikima zadaj in enim majhnim spredaj na sredi. In z začudenjem o-pazimo, da je v razmeroma maj hna vozila upreženih po šest težkih konjev. Pincgavci, ki naporno, vsi potni, rijojo navzgor. Vodnik se nam zasmehne, češ: "Hrana za debelo Berto"; vrla gospodična je vajena dokaj težke jedi." Samo nekaj krogel za "najtežjo" (kanono) je z verigami pripetih na vozovih, in vendar i-majo trije pari konj truda dovolj, da spravijo to breme navzgor. Kakšno delo ta vojna v planinah!
Od ključev široke cest« se odcepi ozka steza, ki se potem dviga strmo čez reber. Nedavno so jo nagosto potlakali s srednje velikim, ostrim kamenjem, ki nam škriplje pod okovanimi škornji. v gozdu je tema kakor v ro gu, in noga mora skrbno paziti, kam stopi, da se ne spotakne. Kakor strahovi smukne mimo nas red tovorne živine; v dolini hiti, da se po isti poti kmalu zopet povrne z novimi zalogami in strelivom. Še dolgo je čuti skozi temni gozd copotanje kopit.
Pot je postala sčasoma nesramno strma, skoro navpična, kakorš-ne so navadno ozke tovorne stezice, ki so jih vajeni samo hribolaz-ei, ne pa poti, namenjene za kola. Celo husarju, ki vendar tako lahno in vztrajno hodi, kakor da bi ne bil na ogrski planjavi, ampak v pogorju Velikega Zvonarja doma, se pozna napor. Nehote ti pride na misel, kako težko pač
mezgi in osli ter tovorni konjiči prilezejo čez te strmine. V tem hipu pa se spomniš druge reci:
u Gospod nadporoenik, kje pa stojijo pravzaprav tisti topovi? Kdaj smo prišli mimo njih?" Zopet se nasmehne, to pot še pri-srčnetjše in nekako ponosno. "Topovi? Ti so kako uro nad nami; naši vrli vojaki so ji-h na saneh, spravili gor, celo pot, ki je, kakor Vam lahko takoj povem, proti vrhu čedalje bolj strma. Lepo delo je bilo to, a opravili so je." Tiho se vspenijamo dalje, in malo sram nas je, da se je nam, ki vlečemo samo svoj lastni život, zdela ta pot naporna. Kakšni junaki morajo le biti, ki se tu gori bore.	,
Daniti se je začelo, ko smo zapuščali gozd in stopali na mehko livado planinskega sveta.' Na vzhodu razpada tema v vijolaste meglice, Dolina globoko pod nami je še odeta s temo, in le nekaj prijaznih lučič iz vasic, ki se prebujajo, nam pošilja kvišku prijazne pozdrave. Sveža rana sapa zapihlja krog nas; tako lepo in mirno, tako krotko je vse, da smo zares na vojno pozabili. Ravno sem se hotel pripogniti, da si u-trgam prvo vejico ravša — kar je na desni, tik pod menoj, počilo, in grom se zavali pa odmeva od gora, kakor da se je njih najvišja zrušila. "Aha," reče nadpo-ročnik veselo. "Točno ob štirih začetek. Vidite, to je bila baterija ki ste me o njej izpraševali.. Tik mimo nje smo šli, a ničesar niste zapazili. Ta je dobro skrita, kali?" Nismo imeli časa, da bi se dovolj načudili. Kajti že se je pričela peklenska godba z vseh strani in mir narave je splaval po — meglah. Razjarjen sršen nam sikne mimo ušes — to je krogla iz malih gorskih topov, ki so name^ ščeni skoro v enaki višini z nami. Čez hip pa bolestno zacvili psiček — šrapnei poljskih topov je švignil nad nami. Potem zdrči, dalje proč, težak voz čez grčast most, napet med gorami: težka havbica, ki leži globoko pod nami , se je oglasila. Zdaj naenkrat pa grozen grom in tresk, ki zmaje — tako se nam zdi— kamenje poleg nas, zategnjeno, zamolklo Sučanje in bobnenje sledi udaru, kakor da se je kje odtrgal plaz: to je bila debela Berta, ki je sporočila iz doline laškemu "prijatelju" svoji jutranji pozdrav.
V galiških planjavah nam ni topniški koncert nikdar tako mnogolično in tako razločno zado-nel na uho. To je možno samo v skalovju in gorah, ki vsak glas potrojeno razširijo. Zdaj smo zopet sredi vojne, nič več ne opazimo lepote vrhov, ki nas obdajajo; samo neko sozavest imamo, otožen občutek, da se mora njih veličastni mir tako strašno razdirati. Pa saj vemo; naša domovina tega ni hotela . . .
Dospeli smo do cilja, 1900 metrov visoko, 1100 metrov nad po-doljem. Pred nami razprostira široka panorama višav, ki se zanje zdaj že tedne bijejo vroči boji, vmes, globoko pod nami, često-krat imenovani prelaz, izza katerega zaman preže Italijani, da bi se jim posrečilo, našo črto prebiti.
Stitnemo se ob skale, kajti na enem vrhu dvoglave gore nad nami čepi sovražni opazovalec. Preje smo bili poslušalci peklenske godbe, zdaj smo gledajoče občinstvo; vidimo, kako se dvigne z boka neke gore belkast oblaček, zraven še drugi, tretji. Granate! Oblaki se razprše, se združijo in padejo na rjavo skalovje kakor velika rana. Zopet drugi se v hipu rode nad ostrimi grebeni, in dolgo jim sledi naš pogled čez sinje nebo; to so šrapneli. Tuintam zabliska na pobočju bližnjega gorovja žareča iskrica, ki se razleti v oblak dima in prahu. Italijani so začeli odgovarjati pa iščejo točk, kjer mislijo, da so naše dovozne poti; sreča jim pri tem ni mila.
Zdaj je globoko doli zopet enkrat zagrmela debela Berta. Brez sape smo šteli počasi do-trideset. Tedaj skoči iz ostrega vrha neke gore daleč tam na obzorju nenadoma dimnat oblak kvišku, se razprostre ter pade v rušah nazaj, kakor morski smrk ob ciklonu. Takoj nato se pojavijo na levi in desni oblački šrapnelov; namenjeni so alpinom, ki so morali pač po eksploziji težke granate prepadeni planiti izza kritij, da jih toča kamenja ne zasuje. Obenem zaslišimo od daleč prasket strojnih pušk, ki tudi iščejo takih nezavarovanih ' sovražnikov.
— 28. JUNIJA 1916.
Zdaj je bolj v resnici v teku in
tiru.	1
Dve uri smo gledali kakor oKu-tneneli ta silni prizor ter sledili s pogledom, kako so zadevale av-stro-ogrske krogle, z ušesom pa; kako so letele italijjanske. Nasprotnik rabi večinoma šrapnele, včasih pa priseka semkaj tudi kakšna težka granata ter razleti z zamolklim pokom.
Polagoma pa j*e postajalo sovražno streljanje bolj in bolj redijo in slabotno ter je končno za nekaj časa popolnoma umolknilo. Gotovo si iščejo italijanske baterije, ki so jih naše granate prepodile, novih stališč. Na kateri strata je artilerijska premoč, to sta nam ti uri dodobro pojasnili; saj nI padla nobena laška krogla niti v bližino naših topniških stališč.
Proti poldnevu smo naglo pohiteli v dolino po isti poti, ki smo bili po njej nekaj ur preje prisopihali na vrh. Skoro bi poti ne bili več prepoznali; med tem so bili namreč delavski oddelki že kaj pridno izvršili mnogo poprav: predebelo kamenje so raztolkli, prage, ki so delali ovire, izravna li. Zdaj se nam je zdela cesta mnogo boljša, dokaj udobnejša. Povsod je vrvelo vse polno dela in življenja, od planinskih višav dol do podolja. Boj na visokem gorovju, ki se nam ga je danes košček pokazal, je prištevati najbolj težavnim; ne trpi ne miru ne počitka.
"Slovenec."
To je vojska!
Gospod feldvebl Jernejčič je odprl omaro. Iz nje je vzel j množico zavitkov ter jih položil na mizo. Jernejčič je duša cele velike pisarne, eden izmed najbolj marljivih in najbolj vestnih. Služi že dvanajst? let in meni se zdi, da ker mu ni dano pustiti življenja na bojnem polju, ga bo našla morda smrt v pisarni, sedečega za pisalnim strojem med kupi aktov. Ne želim mu tega.
Poklical me jeL da mu pomagam pri protokoliranju zapuščine na bojnih poljih padlih junakov. Denar, slike, pisma, molitveniki, ure, verižice itd., take stvari so pobrali padlim ter jih poslali kadru, da jih odda naprej sorodnikom junakov . Posebno prijetno to delo ni, dasi je včasih zanimivo gledati, kaj vse so nosili vojaki seboj. Tu se najde prestreljena listnica, ki priča, da je šla krogla naravnost v srce vojaka; tjsm je zanimiva slika mlade žene z otrokom v naročju. Bog ve, kolikokrat so gledale oči padlega na to sliko, in zdaj pa nikoli več.
Celo popoldne sva opravljala to delo. V roko nama je prišel med drugimi tudi majhen zavitek. V njem je bila srebrna ura z verižico in pa 45 K denarja. Zraven pa je ležal listič, na katerem je stalo napisano ime kadeta Pavla Rupnika. Takrat mi je nekaj pretreslo srce in roka se mi je tresla ko sem protokoliral to boro zapuščino svojega prijatelja, od katerega sem se tako težko ločil tisti zadnji večer tam v Ptuju, predno je odšel poln mlade moči in navdušenja ttfa gori v Galicijo.
V pisarno je prišel mlad fant vojak.
"Bil sem doma na dopustu pa so mi rekli, da so brali v časopisju, da sem dobil medajlo. Prosim ali je res?"
Gospod feldvebl Jernejčič je odprl zopet omaro in vzel iz nje drug zavitek, v katerem so bile shranjene svetinje bronaste in srebrne, majhne in velike.
Izkazalo -se je, da rje dobil fant ta majhno srebrno. Ves srečen jo je vtaknil v žep, se zahvalil in se poslovil. Midva z gospodom Jer-nejčičem sva pa nadaljevala prejšnje delo.
Pri drugi mizi so Sestavljali protokole padlih. Monotono, vedno enakomerno je odmeval diktat tovariša tovarišu:♦
"Padel pri Nadworki — Strel v glavo . . . Padel pri Gorlicah. — Strel v trebuh . . . Padel ob Dnjestru. — Strel v glavo ... itd.
Dan za dnem se je vršilo to zapisovanje toda kup aktov se ni hotel prav nič zmangšati; ker so prinašali vedno nove. Prav tako so prinašali tudi gospodu feld-veblnu vedno nove zavitke, vedno nove akte, tako, da se je mož večkrat prijel za glavo in vzdihnil: "To ne bo končano še deset let ne!"
In res je kazalo tako, ker dan je bil podoben dnevu. Vedno isto:
"Padel je ob Dnjestru: — Ubi-
to ga je granata . . . Padel je pri Grodeku. — Strel v srce..."
Tako je šlo naprej tisti, prejšnji in bo šlo jutrašnji dan. Brez konca.
"Deset vinarjev v gotovini... slika in molitvenik. — Dvajset kron v- gotovini . . . listnica s pismi . . . r^*nivenec . . '"
Tako sem protokoliral že ure. Ampak tisti dan so bile moje misli samo pri enem, čegar uro in verižico sem imel tisti dan v rokah Pavel Rupnik! Tako še mlad, tako še poln upov in nad, pa ga je pokrila zemlja poljska.
Tisti večer je imel tudi "Slovenec" poročilo o njegovi smrti. Jaz pa sem stal doma in napisal pismo za "Mladost" v spomin Pavlu Rupniku. Bil je mrzel jesenski večer. Maršbataljon je bil pripravljen oditi in zato je odmevala pesem po ulicah mesta. Pesem domovine.
■ i
Moj fantič je za frajtarja,
pa nima nobenega krajcarja ...
Pesem, ki jo je pel tudi Pavel, ko je korakal nasproti smrti.
Se dolgo tisti večer sem poslušal tudi jaz pesmi, ki so mi odmevale odnekod daleč:
... Padel ob Dnjestru. — Strel v glavo . . . Dvajset kron v gotovini. — Molitvenik in slika. . .
Padel pri Nadworki . . . • • •
Bil je moj zadnji dan v pisarni. Prišel je odlok vojnega ministrstva, da moram s prostovoljci nekaterih drugih polkov v . . . Sprememba i ž enoličnosti pisarniškega življenja, katere sem bil vesel. Z vnemo sem opravljal proti večeru zadnje delo, da pustim čisto mizo za seboj.
V pisarni je bilo mirno. Pesem peres je šla komaj slišno po sobi. Pesem peres, ki so pisala. .
. . . Padel ob Dnjestru — strel v trebuh . . . Vedno enako. Niti na imena oniK, o katerih se je pisalo, nisem več pazil. Vsi v pisarni smo*se bili že navadili na to. j Samo če je prišlo kaj posebnega,' kakšna nenavadna smrt, kakšen nenavaden dogodek, so peresa za trenutek zastala.
Naenkrat pa je zastalo tisto popoldne tudi moje pero, dasi je bil dogodek, ki ga je narekoval Jova-j riš tovarišem povsem navaden, e-nak stoterim med tisočerimi.
"Kriegsfreiwilliger Ivan Pod-lesnik, geboren... Heiipatsberech-tigt . . .
Naprej nisem poslušal. Danes se čudim s kakšno mirnostjo sem prenesel to noyico, te težke akorde vsakdanje pisarniške pesmi. Tako mi je bilo, kakor da sem gledal zadnje težke tragedije.
Moj oče! Izmed treh sinov je šel zadnji — prostovoljno — pa je prvi padel in na ta način končal lepo, junaško dolgo pot življenja težkih zmot in mnogih prevar.
Oče, danes si zopet pred menoj tako velik kot si bil pred mnogimi leti, ko sem se komaj zavedal, da si moj oče! Oče, danes so računi med nama poravnani, ker si poplačaj svoj zmotni dolg s srčno «vojo krvjo kot junak med junaki! Oče, lahko mi je pri srcu, ker z junaškim koncem si nam zapustil to, da bo spomin na te svetel v naših srcih!
Oče, počivaj mirno! Upam, da je pot na in pobojnih poljanah pripravila tvoje src«\ da je tvoja
duša mirno lahko stopila pred žena Katra. Vsa bo začudena, ker Njega, ki edini ve, da tVoje srce!niti ne sanja se ji, da bom prišel ni bilo tako kot so je slutili neka- domov. Prav nič ji nisem pisal, teri. Oče, kot je bila burna pot Pa bomo stopili v hišo in Katra
tvojega življenja, tako miren bo večni sen na poljskih poljanah. Skoraj bi ti zapel s Kettejem:
Zakaj si pravil, oče mi nekdaj o svetski sreči, oče ? Sen je sen! Življenje je sovraštvo, večen boj . . .
Pač ljubim te, a ker te ljubim, znaj,
ne želel bi ti spet iz groba ven. Le spavaj, spavaj, srečni oče moj!
Pesem peres je pela naprej: "Padel ob Dnjestru — strel v srce....
Jaz sem se poslovil.
• • •
Peljal sem se proti domovini. Tisti dan je padel sneg na našo gorenjsko zemljo. V železniške-1 Moje misli pa so bile v dneh, ko
me bo vprašala. Prav gotovo me bo takole vprašala:
—	Ja, Janez, kaj boš pa jedel, kaj bi pil Revež, ti si lačen, kaj naj ti pripravim? —
Prav takole me bo povprašala. Jaz ji bom pa rekel:
—	Katra, jaz nisem prav nič žejen in prav nič lačen, zato mi ni treba prav nič pripravljati. Ampak, Katra, ti se semle k nični vsedi, da te bom gledal. —
Tako ji bom odgovoril in Katra se bo k meni vsedla, otroci pa okrog, jaz jih bom pa gledal, samo gledal, četudi celo popoldne in cel večer ..."
Tako je pripovedoval eden, drugi zopet drugače. Vseh misli so bile doma, vsak sam pri svojih.
mu vozu je bilo živahno. Nekateri vojaki-ranjenei so se vozili domov
se bodo vračali domov — za ve-
i
dno — tisoči in tisoči. Kakšen ve-
za vedno, nekateri *pa na kratke lik praznik bo takrat! Vstajenje dopuste. Zato je bilo razpoloženje in vernih duš dan! Žalost in ve-živahno, veselo. Ko smo se peljali sel je!
proti Kranjski se je oglasila pe-. Skoraj prepočasi nam je drčal sem. Pesem domo>ine.	vlak po domovini, pokriti s prvini
Med vojaki se je nahajal tudi mož, ki se je peljal tisti dan po celoletni qdsotnosti prvič zopet domov na štirinajstdnevni dopust. Ta mož je bil že, ko smo bili še na Štajerski, ves doma. Takole nam je pripovedoval o domu:
"Popoldne bo, ko bom šel proti hiši . ... Otroci me bodo že odda-leč ugledali in- pritekli mi bodo nasproti. Pa bo prišla tudi m6ja
snegom. Cim bližje smo bili, tem težje mi je bilo v srcu. Peljal sem se mimo kraja, kjer živi moja mati — meni pa ni bilo dalio, da l>i stopil k nji in ji rekel:'
"Mati, tvoj mož je umrl . . ." Zato pa te pozdravljam tem patom, mati. Pozdravljam fle kot e-den, mimo katerega gre mnogo pogrebov, on pa gleda na — križ.
Ivan Podlesnik.
Dr. Martin J. Ivec
Slovenski zdravnik
Phy<l»iaii-Sur|»«a
Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St
Comer Clay St.,
JOL1ET, ILL.
Urad zraven slov. cerkve.
Uradne ure: 10—12; 2—i; 7—8. Chicago telefon^ 4295. Dom 2192 L.
!POZOR!	POZOR!	POZOR!
Zdaj poSljemo z garancijo
5K za____$ .75 | 200K ža____$ 2S.00
; 10K "____1.50 I 250K "____ 35.00
' 25K "____3.70 | 500K "____ 70.00
' 50K "____ 7.25 11000K "____140.00
100K "____14.00 | 5000K "____ 700.00
AMERIKANSKI SLOVENEC
bančni oddelek,
1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
#*SE i i <, * i
mm sluca
1828 W. 22nd St. Chicago, 111.
Telephone Canal 4739
izkušena in z dribar-aim dovoljenjem potrjena BABICA
M uljudne priporoča ■terenskim in hrraikim imam.
JOSIP PERKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. WOOD STR.	CHICAGO, 1LUNOIS.
TeUfon Canal 296
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset.
"Dobra postrežba in dobra pijača", to j« moje geilo.

ŠE NIKDAR
niso bile avstrijske krone tako po ceni kakor sedaj. Poslužite se torej ten god ne prilike in se spominjajte svojcev v stari domovini s kakim denarnim zneskom. Pošiljatve so jamčene.
Sedaj Vam pošljem K 100 samo za $13.95
Tudi izdelujem vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene države in staro domovino.
Se Vam priporočam spoštovanjem
JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, HI.
i^V.WW.'MWWWVW.'M^^WWWMWfl^
Na znanje pošiljateljem denarja v staro domovino!
Vsled negotovega dostavljanja poste, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, da se vsled vojne izplačajo mogoče z zamudo. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, AMPAK NASTATI ZAMOREJO LE ZAMUDE. Mi jamčimo za vsako denarno posiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne, in radi popolne
sigurnosti pri pošiljanju denarja.
K: 100.00 $14.00
K: 1000.00 $139.00
FRANK SAKSER
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
veter«
Zvonimir
(Konec.)
Nekdaj je ižginil nanagloma is krčme in rekel, da g»e na Ogrsko. Seveda je lagal, ker se je splazil naskrivoma, da ga nihče ni vide], ^ naravnost po stopnicah navzdol v klet, kjer je pričel pijančevati. Ko je Jaaa stopila tisti dan v mraku v klet po vino, je našla Lojza na tleh tik soda. Koma* ga je spravila v sobo, kjer je ležal nato bolan več tednov.	•
Toda zgodilo se je čudo. Po prestani bolezni se je Lojze tako iz-premenil, da vina niti pokusiti ni maral več; a izpremenii se ni iz srca, ampak nalašč, ljudem na kljub in vsem tistim, ki so želeli, da bi ostal na večne čase pijanec. Zato pa je* popil vsak dan po par latvic mleka, da ga je primanjkovalo v hiši celo za druge potrebe* Kakor je bil trosil in zapravljal po prej denar, tako je pričel zdaj naenkrat skopariti; vse ljudem "na kljub"; niti vinarja ni hotel nikomur izpregledati. Začel se je izogibati vseh ljudi. Napram Jani je ostal oduren, kakor je bil poprej.
Ko je sedela nekoč Jana sama na vrtu in strmela za bežečemi o-blaki na nebu, je stopila k njej s ceste Mara. Nenadoma. Jana je že dolgo časa ni bila videla. Ne da bi je pozdravila, je sedla Mara na stol nasproti mladi ženi.
"Prišla sera, da ti nekaj povelji!" je začela govoriti Mara s srditim glasom. "Vzela si mi Lojza, ki ima rad samo mene. To tudi menda sama veš: Oženil se je s teboj samo zaradi tvoje bogate dote, ne zaradi ljubezni; zakaj rad je imel mene že pred vajino poroko. To sem .ti hotela povedati."
In izginila je z vrta tako naglo in brez slovesa, kakor ge bila prišla.	+
In zopet je bilo na kresni večer. "Kresnice" so že davno odšle iz vasi, po hribih naokrog so pla-meneli kresovi, fantje so ukali, vriskala so dekleta. Takrat je u-daril v noč plat zvona iz lin vaškega zvonika.
"Gori! Gori!"
Nastala je zmešnjava kakor ob potopu. Ženske so se križale, kričali so moški, otroci sq jokali. Reka ljudi se je navalila drveč in šumeč po poti skozi vas. V, Gorela je Lojzova krčma. Komaj da so ubežali Lojze, Jana in Lojzova mati, ki so se bili odpravljali ravno k počitku, na prosto. Lojze je tekal ves iz sebe sem-intja in klical: "Pomagajte! •• • Gori!"
Slamnata streha je bila vsa v plamenu; ogenj je sikal krvavo proti nebu, v šrnih oblakih se je kadil dim više in više. Smrtnoble-da je stala na poti Jana in gledala požar. V tera so dospeli vaščar^, Gospeli gasilci.
. Pričeli so gasiti. Ženske in moški so donašali vodo v škafih; na dolgih, k strehi prislonjeni lestvi so stali najpogumnejši fantje, jemali donašajoče polne škafe in metali vodo pljuskoma v ogenj, ki se na noben način ni dal pogasiti. Pomagali so tudi gasilci; a pihal je močan veter in treba je bilo braniti poleg krčme še druga poslopja.
"Kako lep kres!! Najlepši iz med vseh, kar jih gori danes!'' se je začul posmehljiv glas iz množi-
Jana na zopetnO možitev; prehudo jo je bil razočaral Lojze.
Mimo nje so šli kresni večeri, šlo je ukan»je fantov in petje deklet, kres za kresom «je gorel mimo nje in je ugasnil v daljavi, da nikdar več ne zagori.
Ko je bila odšla po prestani ječi Mara, v Ameriko, je postalo Jaiii mučno in težko. Samota, kateri se je bila radovoljno udala, se ji je zagnusila. A ko se je v tem domislila na Lojza, se ji je samota zopet priljubila. Bolje sama ka^ kor v družbi s takim človekom. —
Pet let po Lojzovi smrti je preteklo. Nov kresni večer je napočil ; zopet so goreli po hribih naokrog" kresovi, "kresnice" so prepevale po vasi, vriskali so fantje. Jana pa je gledala z veselimi očmi; zakaj tudi za njo je gorel najlepši kres: s svojim svetlim žarom je popil vse Janine mračne dni. Bil je to živ kres in ne več ponarejen."
" "In kaj je bilo z Jano?" " sem vprašal.
N Gostilničarka se je divgnila in se nasmehnila.
"Moja povest je zdaj končana. — Jaz sem Jana, tista udova — in tam-le prihaja moj zaročenec."
Preko vrta je hitel gospod v srednjih letih in se pridružil Jani in ž njo vred prisedel za mojo mizo. In praznovali smo kresno noč veseli in srečni ....
\, f A*
NAZNANILO IN ZAHVALA,
ce.
Vsi so obrnili glave in se zgražali,
"Kdo se norčuje? Kdo kliče Bo ga zoper nas? — Tiho bodi, ženska!"
"In jaz sem napravila ta kres! Ja sama!" se je posraejal hripavo zopet prešnji glas.
Bila je Mara, ki se je tiho priplazila skozi gruče ljudi in pri čela tako govoriti. Prijeli so jo in zvezali. Prav v tistem hipu so prinesli gasilci Lojza vsega opečenega in ožganega. Ko ga je zapazila Mara, je zakričala:*
"Vidiš, Jana! Kresni večer je dal, kresni večer je vzel!"
Prišli so orožniki in so odpeljali Maro.
Z dnem vred je zaradi prehudi-h opeklin v težkih bolečinah izdihnil tudi Lojze." ,
Po kratkem premolku je go-stilničarka zopet nadaljevala:
"Leta so tekla^ a počasi in dol gočasno. Mlada udova je samevala v krčmi kakor ločena oc vsega sveta. Razen natakarice in hišnih poslov ni bilo nikogar, s katerimi bi se lahko kaj pogovo rila; tudi Lojzova mati je poči vala že v grobu. Nikdar ni mislila
Ameriške vesti.
Posledice stavke.
Virginia, Minn., 23. junija. Ker so se zadnje dni pojavili v .železnem okrožju razni agitatorji zveze I. W. W. da ščuvajo rudarje k stavki, je prišlo včeraj dopoldne v našem mestu med policijo in stavkarji do resnega spopada. Posledice temu so bile, da je bil en mož ustreljen, 2 pa nevarno ranjena. Do streljanja je prišlo vsled tega, ker so zastopniki I. W. W. ustavljali stavkokaze, hoteče iti na delo v Alpena rudnik, last Oliver rudarske družbe. Oddanih je bilo nad 50 strelov; v množico je streljala tudi s puško žena nekega rudarja, stoječa na pargy svoje hiše.
Mesto Buluth postalo suho. Duluth, Minn., 20. junija. Pri včeraj se vršeeih volitvah je bilo oddanih za uvedbo splošne 'suše' v tem mestu 7562 glasov proti pa 7211 glas; torej so suhači zmagali z 351 glasovi večine. V mestu Duluth se bo odpravilo vse gostilne s 1. julijem 1. 1917.
Iz Virginije, Minn., se semkaj poroča, da se bo ondi omejilo število gostiln samo na 20.
Židovska kolonija. Waco, Texas, 26. junija. Neka židovska podporna organizacija tukaj je te dni sprožila misel za ustanovitev velike židovske far-inerskc naselbine v državi Texas.
to svrho se bo skušalo spraviti skupaj med raznimi židovskimi organizacijami glavnico$l,000.000.
Cink se podražil. Joplin, Mo., 26. junija. Ker nastaja vprašanje po cin^u vsled eksporta vedno večje, se je cena te frude podražila zopet za $5 pri toni.' Tona najboljšega einka stane sedaj $90.00.
Posnemanja vredno. San Francisco, Cal., 26. junija. Zveza trgovcev in farmerjev drža ve Cal. je sklenila nabrati in spraviti skupaj za $70,000 vrednosti provijanta, ali živeža, kar se bo poslalo bednim,Belgijcem za enodnevni prežitek. Da se doseže ta cilj, se je dejočilo širom države veliko število pomožnih odborov.
Podpisana naznanjava g tem vsem sorodnikom in znancem širom Amerike žalostno vest, da je Vsemogočni poklical _k sebi med krilatce dne 19. t. m. najunega ljubljenega sinkota
George Konte
v nežni starosti 13 let in 10 mesecev. Sedaj čaka vstajenja na pokopališču sv. Jožefa v Jolietu, kamor smo ga spremili in položili v
gomilo dne 22. t. m.
Tem potom se prav lepO zahvaljujeva vsem, ki so hodili najunega pok. sinčka tolažit v mučni bolezni, kakor tudi onim,-ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujeva se dalje vsem darovalcem cvetlic, osobito pa še gasilnemu društvu v Rockdale. Lepa in nepozabna hvala pogrebnikora, ki so nosili krsto. Dalje izrekava tudi najlepšo zahvalo g. Marjeti Johnu in Louis Panjanu, Johnu Math, in Katarini Gersich, ki so čuvali pri pokojniku, kakor tudi vsem, ki so kaj pomagali -umrlemu najunemu sinkotu za časa bolezni, in ki so pomagali, da se je sprevod vršil tako lepo.
Posebno lepo zahvalo pa izrekava č. g. • • litvinsko-poljskemu župniku iz Rockdale, ker je tako pogo8toma obiskoval našega bolnika, ter ga pripravil na pot v večnost pfevidenega s svetotaj-stvi. Dal Bog, ta bi ta č. gospod deloval še mnogo let v vinogradu Gospodovem. Bog mu povrni stotero vse dobrote, ki jih je storil pokopniku pri življenju in ga je vedno tolažil, ter ostal pri njemu do zadnjega zdihljaja.
Istotako tudi hvala Rev. John Plazniku iz Jolieta, ki je truplo pokojnika blagoslovil ift spremil na pokopališče. Hvala dalje tudi pogrebniški tvrdki John A. Težak za lepo oskrbo pogreba. ^ Vsem skupaj kličeva še .enkrat: Najlepša hvala! Bog plati ! Žalujoči ostali:
Josip in Ana Konte, stalil, * Anton in Frank Konte, brata V Jolietu, (Rockdale) 111. dne 23. junija 1916.	' < <
Sanitarij za brivce.
"Na glavnem letnem zborovanju Zveze ameriških brivcev v New Yorku se je sklenilo zgraditi v kakem prikladnem kraju velik sani-torij za jetične brivce, ki bo ve* IJal en milijon dolarjev. Ta zveza namerava na ta način omejiti številne smrtne slučaje jetike med svojimi člani.
Prava barva.
Vsakdo ve, da se ob gotovih ča sih človeku zdi, kakor bi bila nje gova barva rumena ali upadlo ble-/ da, ve da to ni njegova prava zdrava barva,- Tu je neobhodno potrebno, da takoj storiš vse potrebne korake, da se Tvoje stanje ne bo poslabšalo ali postalo morda nevarno. Razvidno je, da je edini vzrok, da želodec ne deluje tako, kakor bi moral. Najprej vzemi Trinerjev ameriški eliksir iz grenkega vina in rabi ga vedno in redno. To spravilo bo vse v natančen red. Želodec in Tvoji pre-bavljalni organi bodo začeli red-fffc, pravilno delovati. Tek se bo povrnil vsa hrana bodo dobro prebavljena in Tvoj obraz dobil bo zopet pravo čvrsto, zdravo barvi), kakor jo je imel navadno. Pri vseh drugistih. Cenla $1.00. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 S.
Ashland Ave., Chicago, 111. •
Ne pozabi, da je najboljše sredstvo, ki bo pomagalo, da Ti takoj prenehajo bolečine, Trinerjev liniment. Mesto, ki te boli, razgrej in potem drgni s Trinerjevim lini-mentora in opazil boš uspeh. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c.
Dovolj denarja.
Glasom uradnega poročila državnega zakladničarja v Washing tonu so znašale uloge oziroma i-metje pri vseh Narodnih bankah Zedinjenih držav letos dne 1. maja 14 milijard 195 milijonov dolarjev. Ta ogromna svota prekaša prejšnji največji izkaz za $356, 000.000. , v
Praznovanje nedelje.
V mestu Richmond, Va., je sto pila te dni v veljavo zelo stroga postava glede praznovanja nedelje. V nobenem hotelu ali javnem lokalu ne sme igrati kaka godba; prepovedano je tudi snažilcem čevljev izvrševtti ob nedeljah svoj posel.
Kadar gredo matere v Indiji z doma, prepuščajo svoje otroke u-kročenim, ali udomačenim slonom v varstvo in oskrbo.
PEODA SE
dobro upeljana krojačnica v večji slovenski naselbini države. Illinois. Proda se zaradi opusta te o->rti.
Natančno pojasnilo o tem daje iz prijaznosti upravništvo "Glasila" K. S. K. Jednote" 1951 W. 22nd PI., Chicago, 111.
(Adv. 24—26). .
,——————;
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Jaz podpisani naznanjam vsem znancem in- prijateljem širom A-merikc, da mi je neizprosna smrt pograbila dne 19." maja t. 1. mojo jubljeno soprogo in mater 3 o-trok.
Ano Gruden, roj. Zdešar
29. letu starosti. Pokojnica je umrla po kratki, mučni bolezni na porodu z novorojeno hčerko vred, previdena s sv. zakramenti za umirajoče.
Kako ginljiv je bil pogled, ko je ležala na mrtvaškem odru svojo hčerko v naročju, ta pogled je ganil marsikoga do solza Prerano umrla moja žena^je bi doma iz Stranj, pri Beli Cerkvi na Kranjskem. V Ameriko je prišla 10. nov. 1. 1905 s svojo mlado sestro Josipino k svoji materi semkaj v Sheboygan; poročena je bila 9 let in 6 dni. Zapustila nli je tri nedorasle otroke v starosti od 1 leta in pol do 1 et; dalje zapušča tu mater in se stro, v stari domovini pa očeta. Bila je dobra žena svojemu možu in skrbna mati otrokom, ter je i mela mnogo prijateljev in znan cev tu in v okolici.
Prav lepa zahvala vsem prija teljem in znancem v Sheboyganu ker ste prihajali škropit pokojni-co v tako obilnem številu in ste se udeležili sv. maše zadušnice in njenega mrtvaškega sprevoda, Bog Vam to stotero povrni. Posebno hvalo pa še izrekam rodbini Anton Stiglitza iz Sheboygana in William Kočevarju iz Port Washingtona, Wis. za udeležbo pri .sprevodu; hvala tudi rojaki nji Mariji Pirnat, ki je držala Roko jnici blagoslovljeno svečo ob času smrti.
Pokojnici kličem: Rahla ti bodi tuja žemljica! Večna luč naj ti sveti. Nad zvezdami se zopet vsi snidemo!
Priporočam jo vsem v molitev in blag spomin.
Sheboygan, Wis. dne 18. junya 1916.
Žalujoči ostali:
Frank Gruden, soprog
Frank, Ana in Marija otroci.
IŠČE SE	Izučena slovenska babica
katoliškega duhovna	se priporoča slovenskim ženam v
ton Ohio. Tukaj imamo	La Salle, 111., in okolici; pomagam
namreč namen ustanoviti novo	tudi slabokrvnim ženam,
slovensko faro. Če katerega izmed	KATARINA TRLEP,
naših čast.-gg. duhovnikov veseli	^ ___ 5th gt Telefon št. 452.
priti semkaj, naj piše za pojasnila ^_____
■■■■■■■■■■
Rt. Rev. J. C. Farrely, D. D. 1007 Superior ave., Cleveland, O., ali pa na Rev. V. Hribar, 428 6th St., Barberton, Ohio, ali pa na Josip Lekšan, 149 Center St., Barberton, Ohio.	(Adv. 23—25)
Frank Petkovšek
* \ 720 Market Street WAUKEGAN, ILLINOIS.
'Zastopnik raznih parobrodnih družb. Pošilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle.
8e toplo priporoča Slovencem v Wau-kegan in Qkolici.
Ywtm Sk>v«noem in Hrvatom pel poročam mojo gostila«
"Hotel Flajnik",
8829 P«nn lv«BBi,
▼ kateri todim vedno svdk PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAS-NOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se eanjenemm etru v najobilnejfii obisk. — Vsi cnanci ia amaaei vedno dobrtMUl NA SVIDENJE I QSO. FLAJNIK, Lumnx, 3839 Penna Ave.
TEL.: CANAL 60*7.
PAVA SLOVENSKO HRYATSKA
MLEKARNA
F. GRILL's DAIRY
ISIS W. 22nd SI.. Chicago, III.
Pojsor gospodinje! Ako rabit« pH gospodinjstvu sveie mleko, dobro sladko, all kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narefeno yiaslo,
(Butter) oglasite v moji mlekarni.
Jaz prodanem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od farmerjev. Mleko je preje natančno pre-sku&eno in pregledano od Mcatnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom re|encem.
Mleko razvažam po hiSah točno vsak dan o pravem času.
Za obilna naročils se toplo priporočam:
rHA>/fK. CRILL.
ilwwiko hrvMkl mUfcM
Pošljite sedaj vaš
denar v stari kraj
brzojavnim potom
in denar bode izplačan v'4 ali 5 dnen
Samo: | znaša brzojavna _ pošiljatev za na-1 ^ O slov štirih besed. I tD^) Priložite torej $3 I navadni ceni za brzojavno pošiljatev.
brzojavne cene so sledeče:
za 100 K. $17 — K. 200 $31 — K. 300 $45—K. 500 $73; i. t. d.
s tem so vsi stroški plačani in denar je hitro doma.
J
Za Vaš denar vam jamčimo.
INTERNATIONAL EXCHANGE BANK
1334 W. 18th STREET Chicago, Illinois
PRILOŽNOST
Diset dni zistonj ni posMnjo ti pisilfli stroj in potem gi lahko vrnete če hočete.
Čas je priiel, da skoraj vsakdo potrebuj« pisalni stroj. Zat» smo mi inrotovili stroj, kterega lahko vsakdo kupi in to je:
Remingtonkt
Jl/jV/OHll
..Junior" je priporočati, kakor vuik drufi ,,Remington" pisalni stroj »lede kakovosti, izdelka in prikladnosti. Za ixboren iidelek tega »troja jamčimo. Razlika je le ta od drugih, da je ta »troj manjii in lajfti. in tako narejen, da ira vsakdo lahko rabi. bre* posebnega poduka ali vaje.
Prodaja se po $50. Moderno m trdno narejen »troj xa to primemo ceno. Lahko ga kupite na lahka mesečna odplačila, in sicer $5 takoj in $5 mesečno.
To je nafta ponudba, mi smo prepričani. da je ..Remington Junior" pravi pisalni stroj, kterega Vi potrebujete. Mi smo pripravljeni istega poslati prosto za 10 dni na poskuinjo, na vaak naslov prve in druge zone paketne poste od vsake Remington prodajalne ali zaloge. Kadar istega prejmete, dajte ga natančno pregledati ali je vse v redu in tako, kakor smo mi poročali, ter ali je to pisalni stroj kterega ste si Vi ieleli ie dalj časa, in potem nam.
Pošiljate ta kupon še danes.
Remington Typewriter Company,
(Ineorporated) 327 Broadway, New York
Send me a Remington Junior Typewriter, price $50. on free examination. It is understood that I may return the machine, if I ehoose, within ten days. If I decide to purchase It. I agree to pay for it in 10 monthly payments of $5 each.
Jednota
Stavbinsko in posojHno društvo
SLOVENSKI DOM'
Chicago, m.
Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih države Illinois.
Sprejema hranilne uloge in po-sojuje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vrednost vsake delnice naraste v teku 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev..
Rojaki! Poslujte se tega izbor-nega načina pri hranjevanju!
Rojaki izven Chicaga! — Pišite za pojasnila!
• Louis Duller, predsednik.
Jos% Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St Frank Banich, blagajnik.
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-11 LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., ALLEGHENY, PA.
I
I
J
I ■
■
v
i ■
■
I ■
■ ■ ■
' Ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St., Pittsburgh, Pa.
Uradniki za leto 1916:
Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Nikolaj Prokšelj, 572 Butler St., Etna, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Syber, 825 Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Člani so sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti nri IT. tai^iku Jopio Kajin, 5104 Butler St., Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet do ozdravi.
OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV REDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZAVOD.
PRVA-DRUGA NARODNA BANKA
USTANOVLJENA L. 1852.
m-- t:mm
N . mi
i , • • - m m ; i
^flH
V PITTSBURGU.
SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN PLAČUJEMO OBRESTI. — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI.
INOZEMSKI ODDELEK BANKE.
f
Zdaj pošiljamo v staro domovino pod garancijo
100 KRON ZA $14.00
POZOR: Denjir pošiljamo v kraj brez posredovanja drugih bank. Denarne pošiljatve za slovenske kraje izplačuje v našem imenu ljubljanska podružnica C. KR. PRIV. KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN OBRT -NA DUNAJU.
THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK
CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST.
PITTSBURG, PA.
Pišite po tiskovine za pošiljanje denarja v atari kraj. Kuverte in papir Vam pošljemo takoj brezplačno na Vaš naslov.