**-
Celje - skladišče D-Per
582/1987
l^mmUUUINA MUK i m	 ‘iBr Hf.Ji 1119870686,	III II * 106 COBISS 0 nmmmm musimi
mnir ,	J*
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva	
IZ VSEBINE:
—	25 let Kmetijskega kombinata
—	Na svidenje prijatelji iz Srbije
Tekmovanje harmonikarjev v Puli
Inovator 1987
	
JUNIJ 1987	ŠT. 106
Ob dnevu borca
Pred nami je praznik revolucije, pomnik organizirane in oborožene vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti dan borca.
4.	julija 1941 je KPJ pozvala vse jugoslovanske narode in narodnosti v organizirano in oboroženo vstajo proti okupatorju in njegovim pomagačem. V voditeljico vstaje so ljudje zaupali in ji sledili. To je bila zgodovina herojske borbe narodov in narodnosti Jugoslavije za njihovo svobodo, neodvisnost, socialno in nacionalno osvoboditev, za katero so izkrvavele številne žrtve.
Vemo zakaj so umirali, nikoli ne smemo pozabiti njihovih dejanj.
Ohranjajmo in spoštujmo to, kar imamo, svobodo, mir, samoupravni socializem in ne dopustimo nikomur, da bi to »NAŠE« razdiral in teptal. Svojega družbenopolitičnega sistema ne zapravljajmo s praznimi parolami in čvekanjem, ampak ga uresničujmo s korikret-nimd dejanji in odgovornim odnosom do dela. Izprašajmo svojo lastno vest, jo primerjajmo s preteklostjo in se globoko zamislimo v prihodnost. Praznik dneva borca nam naj pomeni glasen klic in poziv »na vstajo« vseh in vsakogar, ki prav in pošteno misli, da s skupnimi močmi in z maksimalnimi napori premagamo dosedanje gospodarske težave, s pridnim in pametnim delom izboljšajmo
delovne rezultate ter si na ‘ta način zagotovimo lepše življenje in bogatejšo prihodnost, ki je v naših rokah.
Tako kot vsako leto, bomo tudi letos v okviru praznovanja dneva borca organizirali svečano akademijo, ki ji tradicionalno rečemo že kar »Dobrotinškov dan« in je posvečena šentjurskemu roj alku in junaku Leonu Dobrotinšku, Ob tej priložnosti bodo predstavniki Občinskega Odbora ZZB NOV Šentjur pri Celju podelili najzaslužnejšim občanom naše občine priznanja in plakete Leona Dobro-tinšlka.
Organizacijo celotne prireditve, ki bo v petek, 3. julija 1987 ob 19. uri v kulturnem domu Šentjur, je v letošnjem letu prevzelo Prosvetno društvo Šentjur, ki bo pripravilo tudi primeren ikultumo-umet-niški program. Proslava je namenjena vsem, ki spoštujejo svojo lastno zgodovino in kulturo ter se zavedajo, da je potrebno v vsakodnevni družbeni praksi pozitivne vrednote preteklosti povezovati s sedanjostjo ter jih nenehno dograjevati.
Slavko Slejko
Junija v občinski skupščini
Na seji zborov občinske skupščine 1. in 3. junija 1987 so bili sprejeti naslednji akti oz. odloki:
1.	odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin,
2.	odlok o prenehanju lastninske pravice na zemljišču v delu ZN stanovanjske cone I — HRUŠEVEC,
3.	odlok o oddajanju stavbnih zemljišč v občini ŠENTJUR,
4.	odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča,
5.	odlok o uvedbi melioracijskega postopka na območju VODRUŽ —JAKOB,
6.	odlok O' ugotovitvi, katere sestavine zazidalnega načrta in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine ŠENTJUR za obdobje 1986—1990,
7.	sklep o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo večnamenskega objekta na PREVORJU in gradnjo trgovine v ŠENTVIDU pri Planini.
Delegati vseh treh zborov so obravnavali in sprejeli še informacijo o rezultatih gospodarstva v prvih -treh mesecih letošnjega leta, poročilo o delu Upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč občine Šentjur za leto 1986 in potrdili njegov program dela za leto- 1987, poslušali oceno izvršnega sveta o vplivu interventne zakonodaje na gospodarska gibanja v občini. Seznanjeni so bili tudi z izvajanjem ukrepov družbenega varstva v DO TOPER, TOZD Moda in Elegant Šentjur, ki sta ga podala predstavnika začasnega kolektivnega poslovodnega organa.
Na tej seji so bila obravnavana in sprejeta tudi poročila O' delu: sodnika za prekrške, temeljnega javnega tožilstva v Celju, družbenega pravobranilca samoupravljanja, občinskega inšpektorata in inšpektorjev uprave za družbene prihodke v preteklem letu.
Na dnevnem redu je bilo še nékaj kadrovskih zadev, obravnava poročila o realizaciji sklepov pretekle seje zborov občinske skupščine in določitev krajevne skupnosti, v kateri bomo- letos praznovali občinski praznik.
M. K.
Volitve In imenovanja
Na junijski seji zborov občinske skupščine so bili izvoljeni in imenovani :
1.	za družbenega pravobranilca samoupravljanja občine ŠENTJUR, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠMARJE pri Jelšah in CELJE tovariš Albin COCEJ, roj. 1947, iz CELJA,
2.	za načelnika Oddelka za ljudsko obrambo SO ŠENTJUR tovariš Cveto ERJAVEC, roj. 1944, iz ŠENTJURJA,
3.	za člane Upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč občine ŠENTJUR: tovariš Stane KOZJAN — predsednik, Jože BELE J — namestnik in člani Edvin TOVORNIK, Marija RATAJ, Albin RAU-TER, Franc CEHNER in Vili ZATLER,
4.	za delegata družbenopolitične skupnosti v delavski svet KOP ŠENTJUR tovariš Miro POSPEH iz PONIKVE.
Delegati pa so potrdili tudi listo zunanjih članov disciplinskih komisij v OZD, ki jo je pripravil Občinski svet zveze sindikatov.
Praznovanje občinskega praznika
Na seji vseh treh zborov občanske skupščine v začetku junija je bilo sprejeto, da se organizira letošnje praznovanje občinskega praznika v krajevni skupnosti DOBJE pri Planini (15. in 16. avgusta). Organizacijskemu odboru, ki ga sestavljajo člani predsedstva občinske skupščine in predstavniki krajevne skupnosti gostiteljice, so delegati naročili, da je potrebno praznovanje organizirati primerno sedanjemu družbe-no-ekonomskemu položaju, torej racionalno in dati večji poudarek spremljajočim športno-kultumim prireditvam. Prepričani smo, da se bomo med krajani DOBJA prijetno počutili, saj so daleč na okrog znani kot marljivi, izvirni in prizadevni organizatorji.
Program praznovanja s športnonkulturnimi prireditvami bomo objavili v julijski številki UTRIPA.
M. K.
M. K.
Od tu in tam
RAZSTAVA KMEČKIH IN GOSPODINJSKIH PRIPOMOČKOV
Šestčlanski odbor za kultuiro pri Kmetijskem kombinatu Šentjur je že četrto leto organizator priložnostnih razstav.
Leta 1984 je odbor organiziral zelo zanimivo kulinarično razstavo s poudarkom na kmečkih specialitetah; v naslednjem letu je pripravil razstavo ženskih ročnih dal kmečkih gospodinj. Tej je lani sledila razstava raznih izdelkov in risb otrok zadružnikov-koopertamtov s kmečko tematiko.
Letos so v počastitev 25-letnice kmet. kombinata priredili razstavo starih gospodinjskih pripomočkov večinoma iz žgane gline, v -katerih so naše babice v krušnih pečeh in na odprtih ognjiščih črnih kuhinj kuhale in pekle.
Poleg tega so razstavili še vrsto kmečkega orodja, ki so ga naši kmetje večinoma že odložili, kot so cepci, kolovrati, škarje za trenje lanu itd. Menimo, da bi bilo prav, če bi te res zanimive predmete hranili za narodopisni muzej, ki bi ga v Šentjurju lahko s časom uredili poleg Ipavčevega muzeja.
Razveseljivo je, da so vse dosedanje razstave fotografirali in slike hranili v albumih — zavedajo se ljudskega rekla — »Narod naš dokaze hrani!«.
Ernest Rečnik
GOZDARJI PRISPEVAJO SREDSTVA ZA GRADNJO CEST NA KOZJANSKEM
Gozdno gospodarstvo TOK Šentjur pri Celju že več let vlaga znatna sredstva na izboljšanje cestnih povezav v občini Šentjur.
V preteklem in letošnjem letu so vsa razpoložljiva sredstva namenili izgradnji ceste, ki povezuje KS Dobje in KS Prevorje na odseku Presečno—Žegar. Številne vasi na tem področju so bile doslej skoraj odrezane od sveta, saj je bilo do prve avtobusne postaje potrebno prepešačiti pet in več km, z izgradnjo omenjene ceste -pa bo odprta pot hitrejšemu napredku na vseh področjih. Pri delih pomagajo tudi sami krajani, predvsem pri pripravljalnih delih, posekih itd., brezplačno- pa so odstopili itudi zemljišča.
Pomembno za te kraje pa je tudi to, da SIS za ceste Šentjur čvrsto -vztraja pri izvajanju svojega srednjeročnega programa. Tako je vndarle pričela z deli na odseku ceste od Slatine do Presečnega in bo 1700 m lokalne ceste dobilo asfaltno prevleko, s tem pa se bodo ti d-osiej oddaljeni kraji približali krajevnemu središču in delovnim mestom v dolini. Dela na tem odseku sofinancira itudi KS Dobje v skladu s samoupravnim sporazumom o .temeljih plana SIS za ceste.
Na ta način se je družba lepo oddolžila prebivalcem teh krajev, 'ki so med NOB veliko pretrpeli, pa tudi mnogo prispevali -pri povojni izgradnji domovine.
Franc Leskovšek Brezje 16 Dobje pri Planini
ZAKLJUČNI KONCERT GOJENCEV GLASBENE ŠOLE »SKLADATELJEV IPAVCEV«
Gojenci glasbene šole so se na zaključnem koncertu predstavili z obsežnim programom vseh instrumentov, ki jih na šoli poučujejo. Izvajan,ja so potrdila visoko stopnjo znanja v posameznih primerih pa so tudi presegla pričakovanja.
Skladba Katje Uršič iz 4. razreda harmonike je bila odlično odigrana. Katja je na zveznem tekmovanju harmonikarjev v Puli konec maja izmed 127 tekmovalcev v kategoriji A dosegla 1. mesto.
Številnim poslušalcem je bil poleg instrumentalnega dela programa posredovan tudi kronološki pregled dela in u-spehov šole v šol. letu 1986/87 in to na prav zanimiv način. Izmed 164 učencev jih je največ na oddelkih za harmoniko in klavir — kar 80, v pripravnici jih je 37, slede oddelki za violino z 8, kitaro 18, trobento 8, klarinet 7, flavto 5 in rog 1 učencem. S temi instrumenti sestavljajo 2 harmonikarska in 1 kitarski orkester ter godbo na pihala, ki šteje 25 elanov.
Poleg internih produkcij je šola vsestransko prispevala k šolskim in -krajevnim proslavam širom občine in to s posameznimi instrumenti, orkestri in godbo na pihala. Glasbeni pouk opravlja 7 redno zaposlenih glasbenih pedagogov in 5 honorarnih sodelavcev. Jeseni bodo poleg dislociranega oddelka na Ponikvi odprli še enak oddelek na Slivnici.
V sedanji šolski zgradbi so v teku velika adaptacijska dela, s katerimi bodo do pričetka novega šol. leta temeljito obnovili vse prostore in pridobili kar 3 nove učilnice.
Ernest Rečn-ik
DO KOP Šentjur
V skladu z organiziranostjo DO KOP Šentjur -in občinskim odlokom o pokopališki dejavnosti obveščamo vse občane, da smo razširili obseg del pri pogrebnih storitvah. Poleg samih pogrebov in vzdrževanja pokopališč smo pričeli z organiziranjem dostave in prevozom vseh vrst pogrebne opreme in prevozov pokojnikov.
Vse prijave pogrebov in ostala naročila sprejema KOP Šentjur, dežurna služba za pokopališko dejavnost. Za dokončno organizacijo pogrebnih svečanosti ob vsakem pogrebu v Šentjurju objavlja DO KOP Šentjur naslednji RAZPIS:
8 honorarnih delavcev za pogrebno spremstvo ob pogrebih.
Pogoji za zaposlitev pri tem delu so:
—	da so zdravi,
—	da niso starejši od 60 let,
—	da stanujejo na območju KS Šentjur — center, okolica, Blagovna,
—	da niso vezani na redno večizmensfco službo,
—	priporočljivo je, da imajo interesenti svoj telefon.
Vse interesente vabimo, da se zglasijo v -tajništvu DO KOP Šentjur, kjer bodo dobili vse potrebne in podrobne informacije.
Nastop honorarne službe takoj.
KOP ŠENTJUR
Trgovina se prilagaja spremenjenim pogojem gospodarjenja
Trgovska delovna organizacija Potrošnik SOZD Celje — MERX — Prodaja ima v šentjurski občini vrsto funkcionalno urejenih trgovskih lokalov; večina teh je novejših.
V delovni organizaciji so že pred dvemi leti občutili spremenjene pogoje gospodarjenja in zmanjšanje -kupne moči ter so se zato lotili revitalizacije trgovskih lokalov in se tako prilagajali novim -razmeram. Z internimi preureditvami so povečali prostorske možnosti ter povečali ponudbo o-snovnih življenjskih potrebščin.
Zaradi visokih obresti in premajhnega obračanja zalog posameznih vrst blaga je bilo nujno, da so ise s Kmetijskim -kombinatom, ki se tudi ukvarja s 'trgovsko dejavnostjo -dogovorili za delitev -deda in specializacijo (da se blago v enem kraju ne bi podvajalo, odnosno, da bi ga sploh ne bilo). Z ukinitvijo posameznih vret blaga v zunanjih, -manj frekventnih trgovinah so povečali
ponudbo v šentjurski blagovnici in Resevni.
Istočasno so razširili gostinsko ponudbo v bifejih v Dramljah, na Ponikvi, Planini in Šentjurju. Kupci se po opravljenem nakupu lahko okrepčajo v bifejih pri trgovinah. Pred kratkim so zelo funkcionalno in sodobno -preuredili bife piri šentjurski blagovnici.
Zanimiva je ugotovitev, da je kljub ugodni štipendijski politiki -razmeroma slab dotok na-raščaja v -trgovske -vrste. Verjetno je eden izmed razlogov -sobotno delo in prav ob sobotah je delo najnapornejše. Naval kupcev je velik, število prodajalcev pa je seveda enako.
Ukrepi, ki so bili opravljeni v minulih dveh letih, izpričujejo pravilnost odločitev, da je treba z obstoječimi zmogljivostmi dosegati boljše rezultate, kar itudi potrjuje dosežen promet v prvem polletju.
Ernest Rečnik
Kmetijska zemljiška skupnost občine Šentjur pri Celju na podlagi sklepa 6. seje IO KZS
RAZPISUJE
Javno dražbo
za prodajo nepremičnin, vpisanih v vlož. št. 109 in 205 k. o. Dolga gora, ki predstavljajo po katastru in v naravi 14 zemlj. -parcel v skupni izmeri 50.175 m2, stanovanjsko hišo in 2 gospodarski poslopji.
Izklicna cena za kmetijska zemljišča je	12.835.150.— din
Izklicna cena za stavbišča s stavbami je	9.541.572.— din
SKUPAJ:	22.376.722 — din
Javna dražba bo dne 9. 7. 1987 ob 8. uri v prostorih Kmetijske zemljiške skupnosti občine Šentjur pri Celju, Ul. D. Kvedra 2.
Vse dodatne informacije dobite v tajništvu Kmetijske zemljiške skupnosti.
Pravico javne dražbe imajo vsi državljani SFRJ s tem, da morajo vplačati 10-odstotno varščino na ŽR št. 50770-652-28010. Potrdilo o vplačani varščini je potrebno predložiti komisiji pred pričetkom javne dražbe.
Vsem ponudnikom, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, se varščina vrne.
Komisija za javno dražbo
25 let kmetijskega kombinata
Razvojna pot šentjurskega kmetijstva po vojni je dokaj pestra. Po začetnih iskanjih najustreznejših razvojnih in organizacijskih oblik je bil 1. januarja 1962 ustanovljen kmetijski kombinat, ki je povezal vse takratne kmetijske zadruge ter družbena posestva v občini. Že od začetka so zastavili razvoj družbenega sektorja, tako imenovano kooperacijo z zasebnimi proizvajalci, začeli so razvijati predelavo mesa, organizirali preskrbo z reprodukcijskimi materiali ter transportne in mehanične storitve. V:se te dejavnosti predstavljajo' vsaka zase zaokroženo celoto, vse skupaj pa so pogoj za celovit razvoj kmetijstva.
V	25 letih je kombinat doživljal pomembne uspehe, pa tudi raz-se razvijal v relativno slabih pogojih, pa naj gre za kvaliteto zemlje se razvijal v relativno slabih pogojih, pa naj gre za kvaliteto zemlej, razdrobljenost ali siceršnjo nerazvitost območja.
S prizadevnostjo in z jasnimi razvojnimi cilji so delovni, ljudje kombinata uspešno preveslali dolgo 25-letno pot, pripravljeni na nove napore in dosežke.
Na približno 10.000 ha kmetijskih zemljišč bodo letos predvidoma proizvedli: 2600 t ž. t. pitancev, 6 milijonov litrov mleka, 23,5 milijonov komadov jajc, 106 vagonov naamiznih jbolk, 2001 ž. t. kuncev, 110 ž. t. prašičev, 4551 pšenice in podobno. Klavnica bo dala na trg 1500 t mesa ter 700 1 izdelkov. NamMi bodo 3.4001 moke. Čeprav so do lastnih rezultatov kritični, lahko ugotavljamo, da je njihov delež v SRS glede na potenciale pomemben.
Kako torej naprej? Ekonomske zakonitosti takoirekoč že trkajo na njihova vrata (čeprav stranska). Poslovno in razvojno filozofijo oblikujejo tako, da bodo tudi v novih pogojih sposobni čim učinkoviteje izkoristiti proizvodne zmogljivosti in to ob ustreznem dohodku. Ta prehod ne bo lahek, uveljavljene predstave o kmetijstvu, o njegovi vlogi pri preskrbi in zaščiti standarda so že globoko zasidrane v zavesti tistih, ki imajo v rokah prave vzvode za oblikovanje kmetijske politike. Delovanje tržnih zakonitosti je lahko pozitivno za vse tiste kolektive, ki se bodo znali učinkovito organizirati, ki bodo imeli_ jasne razvojne cilje in znali izkoristiti zakladnico strokovnega znanja ter prednosti sodobne informatike. Glede tega v kombinatu intenzivno razmišljajo o razvojnih perspektivah. Jasno so1 si zastavili nadaljnje cilje:
V	družbeni kmetijski proizvodnji morajo ohraniti visok tehnološki nivo celotne proizvodnje. Z dokupom zemlje in melioracijami bodo ustvarili pogoje za povečanje obsega pitanja (300) govedi. Pravkar gradijo nov hlev za 26.000 kokoši nesnic, s 'katerim bodo nadomestili stare hleve v obratu Šentjur ter istočasno povečali obseg proizvodnje. Obnova sadovnjakov s sodobnimi sortami bo omogočila prodor na tuj trg. Prepričani so, da je v njihovih pogojih (živinorejska usmeritev) edina alternativa pospešena koncentracija zemlje in proizvodnje v zasebnem kmetijstvu. V petih letih želijo' usposobiti 100 kmetij, n to družinskih kmetij, ki bi bile sposobne rediti 50, 100 ali več govedi. Ocenjujejo, da ob sedanji .tehnologiji in opremljenosti tak obseg proizvodnje lahko obvladuje 'kmečka družina, To nalogo že uresničujejo' ob velikem interesu kmetov in podpori vseh tistih institucij, ki vidijo v koncentraciji proizvodnje dn zemlje dolgoročno perspektivo.
Našteti .razvojni cilji so sicer zahtevni, vendar uresničljivi. Uresničevati. jih ne mislijo sami, izolirano, ker so njhovi cilji identični z razvojem SOZD, računajo na njegovo pomoč in podporo. Največ pa je odvisno od njih samih — od delavcev in kmetov.
Delovni ljudje kmetijskega kombinata vedno bolj odpirajo vrata za nova znanja, za nove metode vodenja in upravljanja, začenjajo se zavedati, da bo v bodoče tržišče oblikovalo proizvodnjo in ne obratno.
Obvestilo
Zvezni izvršni svet je izdal ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DOLOČITVI MAGISTRALNIH CEST, ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, številka 4, dne 30. januarja 1987. Z odlokom je določeno, da postane cesta Dravograd—Titovo Velenje—Arja vas, — po cesti 10 — Celje—Šentjur—Šmarje—Rogaška Slatina—Durmanec magistralna cesta, do sedaj pa je bila regionalna. Kot magistralna cesta je zapadla pod ODREDBO O OMEJITVI PROMETA NA CESTAH V SR SLOVENIJI, ki je bila objavljena v Uradnem listu SR Slovenije, št. 22, dne 5. junija 1987. Ker poteka navedena cesta tudi čez našo občino je na odseku Vrbno-Gro-belno (v naši občini) OB NEDELJAH MED 17.00 in 22.00 URO PREPOVEDAN PROMET ZA TOVORNA VOZILA, KATERIH NAJVEČ JA DOVOLJENA TEŽA PRESEGA 5 TON!
Omejitev velja od 15. JUNIJA DO 15. OKTOBRA!
O omejitvah na ostalih cestah v SR Sloveniji pa si preberite ODREDBO O OMEJITVI PROMETA NA CESTAH V SR SLOVENIJI (Ur. 1. SRS št. 22/87).
PM
Obvestilo
V počastitev dneva vstaje slovenskega naroda prireja Gasilsko društvo Lokarje tradicionalno veliko meddruštveno gasilsko tekmovanje, ki bo v nedeljo, 19. julija 1987 ob 15. uri pri gasilskem domu na Selah. Po tekmovanju bo vrtna veselica, na kaiterl vas bo zabaval ansambel Slovenija. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno.
Vabljeni!
Pestre oblike kmetijskega izobraževanja v sezoni 1986-87
Temeljna organizacija kooperantov v SOZD — MERX Kmetijskega kombinata Šentjur o-pravlja zelo koristno izobraževalno nalogo, ki so jo .razdelili na 'izobraževanje kmetov — tržnih proizvajalcev, na izobraževanje strokovnih delavcev — pospeševalcev in izobraževanje kmečkih žena in mladih zadružnikov.
Težnja izobraževanja kmetov — tržnih proizvajalcev je slediti tokovom sodobnega kmetijstva in s tem dvigniti proizvodnjo ter standard kmetov. Iz tega področja je bilo največ predavanj, saj ima TOK kar 1.300 kooperantov. Predavanja s prikazom diafilmov, filmov, prosojnic in demonstracijo rezi sadnega drevja so pritegnila poprečno po 50 poslušalcev, demonstracija rezi sadnega drevja pa kar 90 poslušalcev. Predavatelji so bili naši priznani kmetijski in veterinarski strokovnjaki, ki so osvetljevati res tekoče aktualne
probleme iz kmetijske proizvodnje.
Izobraževanje strokovnih delavcev — pospeševalcev izvajajo po programu Republiškega centra za izobraževanje pri Zadružni zvezi Slovenije. V ta sklop spadajo tudi predavanja za prodajalce v kombinatovih trgovinah, ki prodajajo vse vrste zaščitnih sredstev za varstvo rastlin.
Pozabili niso tudi kmečkih žen, katerim so prirediti 38-umi praktični šiviljski tečaj in predavanje o negi sobnih rastlin.
Za kviz »Mladi in kmetijstvo«, ki je bil pripravljen pozimi, ,so organizirali izobraževanje v vseh petih aktivih na poslovnih enotah mladih zadružnikov. V med-aktivnem tekmovanju so zmagali mladi zadružniki iz Ponikve, ki so kmetijski kombinat tudi zastopali na republiškem tekmovanju v Škofji Loki in tam dosegli solidno drugo mesto.
Ernest Rečnik
Novi prostori klavnice
Ob 25-ietnici Kmetijskega kombinata Šentjur so v temeljni organizaciji odprli nove delovne prostore.
Vseh 25 let so se ob njej lomila kopja. Njen obstoj in razvoj sta bila preizkusna kamna v razvoju delovne organizacije. Mlad in ambiciozen kolektiv klavnice je za-
dukcijsko sposobnost, ki jo je TOZD ustvarila v minulem poslovnem letu. V sedanjem stabilizacijskem obdobju, ki je klavno-predelovalni industriji in agroži-vilstvu na sploh nenaklonjeno, pa sta oba tako majhna objekta pomembna pridobitev. Nazira se skorajšnji zaključek infrastrukturnega posodabljanja in začetek
dovoljen in pripravljen za nove in pomembne poslovne dlje. Zavedajo se, da so cilji dosegljivi samo ob trdem delu kolektiva in stabilni dolgoročno usmerjeni poslovni politiki vodstva delovne in sestavljene organizadje.
Verjetno bo za marsikoga novih 400 m2 prostora precej skromna podkrepitev temeljne organizacije, še zlasti, ker velja skupaj s prizidkom k energetskemu objektu na jugovzhodni strani klavniškega kompleksa, kar celotno repro-
novih proizvodnih in poslovnih možnosti klavnice v Šentjurju.
Kolektiv 'klavnice si želi osvojiti malo serijsko, visoko kvalitetno proizvodnjo mesnih izdelkov in višjo obliko priprave svežega mesa za prodajo. Prepričani so, da bodo našti dovolj moči, da bi realizirali zastavljene cilje. Še več energije jim dajejo polemike o-krog smiselnosti treh klavnic v regiji in koncept manjših klavnic, ki je dobil tudi republiško verifikacijo.
Vlak odprtih src
Na svidenje prijatelji iz Srbije !
Iz Titovega Užica in Kraljeva je
4.	junija odpeljal edinstven vlak na svetu — vlak bratstva in enotnosti, ki povezuje slovenski in srbski narod. Več kot 1800 potnikov je pripotovalo k svojim prijateljem po vsej Sloveniji. Pričakalo jih je tisoč odprtih src, ki čuvajo spomine na vojne čase in prijateljstva sklenjena pred 45 leti.
Čustvene vezi ne poznajo meja in se prenašajo na nove rodove. To je nekaj, kar neomajno traja. V teh medčloveških odnosih vznikajo nove vrednote — vzajemno razumevanje, ki ne izvira samo iz nostalgičnih spominov, ampak tudi iz spoznanj o naši usodni povezanosti.
Poseben pomen daje tej manifestaciji veliko število mladih potnikov, to je predstavnikov že tretje povojne generacije. Nedvomno je bila to priložnost za spontano druženje brez protokolov in velikih parad, za izmenjavo mnenj vseh teh generacij.
Vlak bratstva in enotnosti dokazuje, da je lahko kljub mnogim različnostim med nami ali pa prav zaradi njih — prijateljstvo trajno in zvesto.
NATALIJA MlClC IZ POŽEGE: »Že četrtič sem na vlaku in bom vedno njegova potnica. Prijateljstva, ki se je rodilo med nami in Cenetovimi, ne morem opisati z besedami. To je nekaj veličastnega. Prepričana sem, da se vlak ne bo nikoli ustavil, to je vlak naše preteklosti, sedanjosti in bodočnosti.-«
MILETA SRETENOVIC IZ GORNJEGA MILANOVO A: »Zavedamo se, kakšna moč je ta vlak, to je zgodovina, ljubezen, prijateljstvo, to ni samo srečanje, to je nekaj več, kar z besedami ni mogoče povedati.«
RADIŠA KRECKOVIC IZ POŽEGE: »Vtisi so izredni. Od Požege do Zagreba in Krškega do Šentjurja so nas ljudje prisrčno sprejemali. Z vlakom potujem že drugič. Nisem razmišljal, vendar vlak naj bo takšen kakršen je. V Sloveniji imam veliko prijateljev, posebno v Šentjurju in Mariboru. To prijateljstvo mi pomeni veliko, zato prisluhnite moji duši:
0	SLOVENIJO,
PRELEPA, MILA,
KAKO SI DIVNA,
LJUBKA I ČILA,
U MORU RUŽA,
RASCVETANA
1	KAO SUNCE NASMEJANA.«
Za nami je 17. srečanje družin iz Srbije s slovenskimi družinami medvojnih izgnancev. To ni bilo le srečanje starih, dobrih prijateljev, pomenilo je več: naš spoštljiv in prijateljski odnos do bratskega srbskega ljudstva in ponovna potrditev trdnih vezi med obema narodoma v naši skupni domovini. Ob tem se je sklenilo na novo tudi na stotine novih prijateljstev, saj se je z vlakom bratstva pripeljalo tudi veliko število mladih, ki medvojnega časa niso doživeli.
Kot gostitelji smo se potrudili, da bi bili spomini gostov čim lepši, naše prijateljstvo še trdnejše. Čeprav so bili gostje iz Srbije pri nas štiri dni, je čas obiska za vse prehitro minil. Še več bi jim radi povedali, pokazali kako živimo in kaj je novega od njihovega zadnjega obiska pri nas. Vemo, da bodo srbski prijatelji čez dve leti pričakali naš vlak bratstva z enakimi radostnimi občutki, kot smo ga pričakovali mi in da bodo sprejeli svoje prijatelje Slovence tako široko odprtih src kot vedno doslej.
Občinska konferenca SZDL Šentjur, ki je organizirala srečanje, se ob tej priliki najtopleje zahvaljuje vsem gostiteljem: družini Cene, Zdolšek, Fras, Debelak, Hus, Strelec, Horvat in Svetina iz Šentjurja, družinama Preložnik in družini Jager iz Dramelj, družini Romih in Košak s Ponikve ter družini Žolger iz Primoža.
Prvi dan je pričakala goste na Titovem trgu naša pomlajena godba na pihala ter prebivalcem pobratene Požege dobro znana folklorna skupina in ženski pevski zbor pod vodstvom prof. Franca Klinarja.
Na Slivniškem jezeru je udeležencem — gostiteljem in gostom gostoljubno omogočila enkratno okolje v sončnem sobotnem popoldnevu Ribiška družina Voglajna. Za pogostitev so poskrbele prijazne mladinke iz Šentjurja skupaj s tov. Cvetom Erjavcem in Tonetom Cizer-lom, za veselo razpoloženje v taktu kola in polke pa je poskrbel zabavni ansambel UP iz Maribora. Zadnji dan obiska, v ponedeljek, je osebje v motelu pripravilo okusno poslovilno kosilo.
Finančno so srečanje podprle tudi delovne organizacije iz Šentjurja: Tovarna lahke obutve — TOLO, Lesna industrija »Bohor«, Kmetijski kombinat, Alpos, Gozdno gospodarstvo Celje — TOK Šentjur, Merx — Potrošnik Šentjur, iz Celja pa še Merx — interna banka, Zavarovalnica Triglav in EMO Celje.
Vsem imenovanim in neimenovanim, ki so prispevali k prijetnemu prijateljskemu vzdušju ter dobremu počutju naših gostov, se najlepše zahvaljujemo!
OK SZDL Šentjur
Pripravil in uredil: Goce Kalajdžijski
Druže,
pruži mi ruku, da sagradimo mostove od srca
Učimo isti razred, čitamo iste knjige, pišemo isto, isto se oblačimo i isto mislimo. Drugovi smo u svemu. Zašto se naše đrugar-stvo, naše misli i naše ideje ne pretvore u jedno. Mi nećemo da znamo za mržnju, pakost, zlobu i svađu. Sve što je ružno za dru-ganstvo, za ljude zgazićemo pod nogama. Mi hočemo da budemo svi jednaki. Hoćemo da iza nas stoje dela koja će .se pamtiti, o kojima će stariji pričati a mlađi se ponositi. Stvaraćamo i negova-ćemo drugarstrvo, bratstvo i jedinstvo među ljudima. Mi imamo dovoljno primara iz borbe za slobodu naših starijih generacija gde
su jedinstveni i masovno svi zajedno pobedili. Njihovi primeri neka nam budu dobra trasa da šačicu ljudi na Balkanu spajaju u jedinstvenu celinu, puteve i ideje koje je dskovao u najtežim danima postojanja naših naroda, drug Tito. On je svuda po svetu sejao mir, slogu i ljubav među narodima. Mi mlađe generacije koračamo tim putem ali ih i dalje gradimo jer iza nas stoje mlađi. Družili su se i slagali ljudi još u najstarijim vremenima. Drug arsivo je samo pomoglo da istraju u teškoćama, da pobede kad su bili slabiji i da postignu uspeh kad se nisu nadali. Družićemo se i poštovati bez obzira na jezik i način sporazumevanja kao _simbol dobrih i prijateljskih odnosa. Mi mladi smo učesnici, kovači i garancija o izgradnji puta samo dobrih odnosa, dogovora i što bolje sarađnje i ljubavi među ljudima.
Pružičemo rulku jedni drugima da to potvrdimo i nastojmo da to istrajemo.
Milica Rakič, VI razred O. S. »Petar Lekovi ć« Požega
Tekmovanje
harmonikarjev
SODELOVALA SEM NA 22. TEKMOVANJU HARMONIKARSKIH ORKESTROV IN SOLISTOV V PULI
Ko mi je bilo sedem let, sem prestopila šolski prag, obenem pa pričela spoznavati prve znake glasbene teorije v glasbeni šoli. Po začetnem usposabljanju sem se po razgovoru s starši in učitelji vpisala v prvi razred Glasbene šole »Skladateljev Ipavcev« na oddelek harmonike.
Začetni koraki so zahtevali dosti dela, ki sem ga in ga tudi danes lahko zmorem ob dobrem sodelovanju tovarišice in ob podpori svojih staršev. Na dosedanji poiti sem imela lepo število nastopov, bile pa so tudi krize, ki jih sama ne bi mogla prebroditi. Da sem lahko sledila zadolžitvam v glasbeni šoli, gre zahvala tudi u-čiteljicam v osnovni šoli, kjer nisem nikoli imela težav zaradi izostankov od pouka. Že v tretjem letniku mi je tovarišica omenila možnost sodelovanja na tekmovanju v Puli. Ko se je v letošnjem letu bližal čas odločitve, smo imeli vsi skupaj nekoliko pomislekov, udeležba pa je bila kljub temu določena. Aprila mi je tovarišica poleg obvezne skladbe določila tudi skladbo po izboru in začela sem z rednimi vajami. Dnevi so neusmiljeno minevali in odločili smo se za potovanje. Pot je bila prijetna tudi zato, Iker se mi je izpolnila želja, da bom videla areno in druge znamenitosti v Puli.
Ko smo prispeti v Pulo, ismo v recepciji prejeli ‘ključe pri jetrnega apartmaja hotela Splendid. Zvečer je bila otvoritev srečanja z nastopom harmonikarskega orkestra in kvinteta. Učitelji so prejeli navodila za nadaljnji potek tekmovanja. Naslednjega dne, 29. maja 1987, je bilo zjutraj žrebanje številk tekmovalcev kategorije A. Velika množica mladih v spremstvu učiteljev in staršev je hitela zjutraj ‘k »Piramidi«, kjer je potekalo tekmovanje v moji kategoriji mlajših od 11 let. Ze pri žrebu sem dobila občutek, da mi sreča ni naklonjena, saj sem prejela številko 55. Ko je zmanjkalo lističev, je tajnik tekmovanja povedal, da so se člani komisije zaradi velikega števila prijavljenih (bilo nas je 127, od tega 15 iz Slovenije v moji kategoriji) odločali za tekmovanje v dveh dneh. Nezadovoljna z visoko izžrebano številko sem se s tovarišico vrnila v sobo, kjer sva skupaj ponovili skladbe. Ob spoznanju, da imam veliko število tekmecev, mi je skoraj zmanjkalo poguma. Tekmovanje se je hitro odvijalo, sama pa sem zbrala moči in zaigrala tako, kot me je v času priprav učila tovarišica.
»Uspelo je«, so naslednjega dne povedali člani ‘komisije.
Prvo mesto, ki sem ga osvojila, je ne le priznanje meni in moji tovarišici Mileni Gubenšek, ampak tudi obveza za nadaljnje delo v Glasbeni šoti.
Katja Uršič
Doprsni kip
Doprsni kip narodnega heroja Miloša Zidanška-Venclja, ki stoji pred Osnovno šolo Miloš Zidanšek v Dramljah, je delo akademskega kiparja Stojana Batiča iz Ljubljane in je bil odkrit 5. oktobra 1986.
Celotna zamisel o postavitvi spomenika je bila realizirana s pomočjo številnih delovnih organizacij (v občini in izven nje) ter posameznikov, ki so finančno in drugače prispevali svoj dragocen delež in omogočili odkritje pomembnegaa spominskega obeležja iz NOB.
Občinski odbor ZZB NOV Šentjur pri Celju se vsem za razumevanje in sodelovanje iskreno zahvaljuje.
Spored filmov
JULIJ
4. in 5. ŠTRAJKER — akcijski 11. in 12. NORCI S STADIONA — komedija 18. in 19. SLEDNIKI — akcijski 25. in 26. ROPARJI ATLANTIDE — pustolovski
AVGUST
1. in 2. ŠKRLATNI DEŽ — glasbeni 8. in 9. JAGODE V GRLU 15. in 16. BLEDOLIČNI JEZDEC 22. in 23. TOPLI OBROK — komedija 20. in 30. PAST •— akcijski
Splošna banka Celje
Spoštovane stranke!
Bliža se čas dopustov in kakor vsi občani se tudi naše delavke odpravljajo na zaslužen oddih. Ker je želje in potrebe težko uskladiti, boste v mesecih juliju in avgustu večkrat občutili zastoje pri okencu.
Prosimo vas, da upoštevate dejstvo, da bo ekspozitura v teh mesecih delovala vedno brez ene ali v izjemnih primerih tudi dveh delavk, ter da se bodo ostale še toliko bolj trudile, da boste čim hitreje postreženi.
Vaša potrpežljivost naj nam bo v pomoč pri delu.
LB—SBC Ekspozitura Šentjur
Obvestilo
Vljudno vas obveščamo, da je pričela obratovati nova sodobna kemična čistilnica, pralnica in popravljalnica na cesti Kozjanskega odreda 4 v Šentjurju (nasproti gostilne ŠANTL).
—	nudimo vam usluge kemijskega čiščenja vseh vrst tekstilnih tkanin (oblačil) po najsodobnejši metodi, v strojih zaprtega sistema znamke CEF, ki ne onesnažujejo okolja,
—	nadalje čiščenje vseh vrst oblačil iz kož vrste velur in semiš, kasneje pa tudi ostaja usnjena oblačila. Tehnologija čiščenja je nova in ena izmed prvih, redkih v Sloveniji,
—	peremo tudi vse vrste posteljnega perila, delovne plašče, senčila (zavese), prte in ostalo perilo,
—	nudimo vam tudi manjša popravila oblačil in perila, ki ste nam ga zaupali v kemijsko čiščenje ali pranje.
Prepričani smo, da boste z našimi uslugami zadovoljni, saj jih bomo opravili kakovostno, hitro in po konkurenčnih cenah.
Toplo se vam priparočmo.
MARTA KOLAR Kemična čistilnica, pralnica in popravljalnica ŠENTJUR, C. Kozjanskega odreda 4
ljubljanska banka
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV ŠENTJUR PRI CELJU in OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST ŠENTJUR PRI CELJU OBJAVLJATA RAZPIS O PODELITVI NAGRAD IN PRIZNANJ »•INOVATOR 1987«
1.	Za nagrado »INOVATOR 1987« lahko kandidirajo delavci v združenem dedu in drugi delavni ljudje občine Šentjur, ki so v letu 1986 uresničili dosežke inovacijske in raziskovalne dejavnosti.
2.	Nagrade in priznanja podeljujemo:
—	inovatorjem množične inventivne dejavnosti za inovacijske dosežke,
—	strokovnim vodstvenim in vodilnim delavcem za pomembne dosežke pri razvijanju in uvajanju novih tehnologij, novih izdelkov, nove opreme ali nove organizacije,
—	razvojno raziskovalnim delavcem za pomembnejša raziskovalna dela v okviru ali za potrebe organizacij združenega dela občine kot družbenopolitične skupnosti,
—	organizatorjem inovacijske dejavnosti za potrebne uspehe pri pospeševanju inovacijske dejavnosti.
3.	Kandidate za nagrado in priznanje lahko predlagajo:
—	komisija za inventivno dejavnost,
—	delavski svet in drugi samoupravni organi,
—	družbenopolitične organizacije,
—	društva,
—	posamezniki.
4.	Prijava mora v pismeni obliki vsebovati:
—	osebne in splošne podatke prijavitelja,
—	opis elaborata in zadovoljivo predstavitev inovacijskega dosežka ali raziskovalne naloge,
—	podatke za uporabnost ter izvirnost in izračune koristi.
5.	Na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad dn priznanj bo podeljeno največ:
—	tri nagrade po 50.000 din s plaketami in pet nagrad po 30.000 din s priznanji inovatorjem množične inventivne dejavnosti,
Na podlagi 60. člena Ustave SR Slovenije in 4. člena zakona o pospeševanju proizvodnje hrane in zagotavljanju osnovne preskrbe (Uradni list SRS, št. 46/86) sklenejo delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih občine Šentjur pri Celju
Samoupravni sporazum
O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE HRANE IN ZAGOTAVLJANJE OSNOVNE PRESKRBE OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Zaradi opravljanja zadev posebnega družbenega pomena na področju pospeševanja proizvodnje hirane in zagotavljanja osnovne preskrbe delavci, delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih ustanovijo Samoupravno interesno Skupnost za pospeševanje proizvodnje in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2.	člen
Člani skupnosti so temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in Skupnosti ter krajevne skupnosti v občini.
3.	člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interesne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum), drugih samoupravnih sporazumov ter statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov te skupnosti.
4.	člen
Ime skupnosti je: Samoupravna interesnaa skupnost z pospeševanje proizvodnje hrane dn zagotavljanje osnovne preskrbe občine Šentjur pri Celju.
Sedež skupnosti je v Šentjurju pri Celju, Titov trg 10.
5.	člen
Skupnost ima statut.
Statut in drugi samoupravni splošni akti skupnosti morajo biti v skladu s tem samoupravnim sporazumom.
6.	člen
Skupnost predstavlja predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik skupščine. 7
7.	člen
Skupnost zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine.
—	tri nagrade po 50.000 din z diplomami razvojno raziskovalnim delavcem za razvojno raziskovalna dela,
—	nagrada 30.000 din in diploma organizatorju inovacijske dejavnosti.
6.	Prijave zbira Občinska raziskovalna skupnost Šentjur, Titov trg 5, Šentjur pri Celju, do 15. 7. 1987.
Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku občine Šentjur.
Razpis, rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v UTRIPU.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite pri Občinski raziskovalni skupnosti Šentjur.
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST ŠENTJUR PRI CELJU OBJAVLJA NAGRADNI RAZPIS »MLADI ZA NAPREDEK ŠENTJURJA«
Namen razpisa je spodbuditi mladino k ustvarjanju inovacijskih dosežkov in k raziskovalnemu delu.
Predlogi so lahko: tehnične in druge inovacije, dela raziskovalnih krožkov in druga raziskovalna dela mladih.
Na razpis se lahko prijavijo:
—	učenci srednjih in osnovnih šol v občini Šentjur,
—	ostala mladina v občini Šentjur, organizirana v šolski in iz-venšolski dejavnosti,
—	kmečka mladina.
Uspešnim krožkom, mladim raziskovalcem in mladim inovatorjem ter njihovim mentorjem bomo podelili diplome in denarne nagrade.
Inovacijski predlogi morajo biti opredeljeni z načrtom, opisom postopka ali s predstavitvijo izdelka. Raziskovalna dela morajo biti tipkana, navedeni morajo 'biti vtiri, strokovna pomoč in uporabljena literatura. Elaborate bomo shranili v arhivu ORS Šentjur.
Kriteriji za ocenjevanje predlogov so pomembnost in koristnost, izvirnost in pogoji nastanka.
Rok za prijavo predlogov je 15. 7. 1987.
Prijave sprejema Občinska raziskovalna skupnost Šentjur, Titov trg 5, Šentjur pri Celju. Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku občine Šentjur.
II.	NALOGE SKUPNOSTI
8.	člen
V skupnosti se delavci, delovni ljudje in občani sporazumevajo o zadevah .posebnega družbenega pomena, ki se nanašajo na področje pospeševanja družbeno organizirane proizvodnje hrane v občini, zagotavljanje nemotene osnovne preskrbe občanov in na področje blagovnih rezerv, pri čemer zlasti:
—	sprejemajo planske akte,
—	upravljajo sredstva za financiranje programov,
—	upravljanje s sredstvi za izvajanje planskih aktov,
—	pripravljajo planske akte v sodelovanju z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe,
—	sprejemajo ukrepe, določene s planskimi akti,
—	skrbijo za napredek in boljše organiziranje proizvodnje hrane, predelave in trgovine,
—	spodbujajo združevanje dela in sredstev med organizacijami združenega dela zaradi uresničevanja planskih aktov,
—	opravljajo druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi, planskimi akrti in samoupravnimi splošnimi akti.
III.	PLANIRANJE
9.	člen
Planski akti občinske skupnosti so:
—	samoupravni sporazum o temeljih plana,
—	srednjeročni plan,
—	letni planski akt.
10.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti vsebuje zlasti:
—	program za področje pospeševanja proizvodnje hrane, zagotavljanje osnovne preskrbe in blagovnih rezerv,
—	pogoje za dodelitev sredstev po programih,
—	obseg sredstev za izvajanje posameznih programov in skupni obseg sredstev ter delež sredstev za posamezni program,
—	stopnjo prispevka za srednjeročno obdobje.
11.	člen
Na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejema skupščina skupnosti v skladu s planskimi akti družbenopolitičnih skupnosti srednjeročni plan in letni planski akt.
12.	člen
Srednjeročni plan skupnosti vsebuje zlasti:
—	srednjeročne cilje v predelavi hrane, zagotavljanje nemotene preskrbe in oblikovanje blagovnih rezerv,
—	naloge in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih samoupravnih sporazumih, dogovorih dn predpisih ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničevanje,
—	organizacijske ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
13.	člen
Na podlagi srednjeročnega plana samoupravne interesne skupnosti se v skladu s planskimi akti družbenopolitične skupnosti, v letnem planskem aktu samoupravne interesne skupnosti za programe za posamezno področje podrobneje določijo:
—	ukrepi za izvajanje nalog in programov,
—	obseg sredstev, potrebnih za posamezne aktivnosti in ukrepi za izvajanje posameznega programa,
—	pogoji, ki jih morajo izpolniti izvajalci programov, da se jim dodelijo sredstva,
—	obseg sredstev za izvedbo posameznega programa in skupni obseg sredstev ter delež sredstev za posamezni program.
14.	člen
Skupščina skupnosti sprejme tudi program za opravljanje dejavnosti, s katerim se določijo načini financiranja za opravljanje dejavnosti skupnosti.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
1.	Skupščina skupnosti
15.	člen
Organ upravljanja skupnosti je skupščina. Skupščina skupnosti je enodomna in ima 27 delegatskih mest.
16.	člen
V	skupščino skupnosti delegirajo delegate delavci, delovni ljudje in občani iz organizacij združenega dela, iz drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, iz krajevnih skupnosti v občini ter organizirani potrošniki v občini.
V	skupščini skupnosti imajo članice skupnosti delegatska mesta, kot sledi:
število delegatskih mest
—	KS	Šentjur-center	1
—	KS	Šeotjur-okodica	1
—	KS	Dramlje	1
—	KS	Blagovna	1
—	KS	Ponikva	1
—	KS	Gorica pri Slivnici	1
—	KS	Prevorje	1
—	KS	Kialobje _	1
—	KS	Loka pri Žusmu	1
—	KS	Dobje pri Planini	1
—	KS	Planina pii Sevnici	1
—	MERX — TOZD »Prodaja«	Šentjur	1
—	TOLO Šentjur	1
—	Obrtno združenje Šentjur	1
— SKŠC Celje — Kmetijska šola Šentjur	1
Štev. deleg. mest		Nosilec konf. delegacij
— DO ALPOS — DSSS, TOZD Oprema, TOZD Cevama	1	DSSS
— LI BOHOR (DSSS, TOZD Žaga in Furnirnica)	1	DSSS
— KMETIJSKI KOMBINAT (DSSS, TOZD Klavnica, TOZD Lastna kmetijska proizvodnja, TOZD Transport, TOZD Trgovska dejavnost)	1	DSSS
— KK — TOK, Veterinarska postaja in GG — TOK	1	KK, TOK
— INGRAD, Komunalno obrtno podjetje, Cestno podjetje — cestna baza Šentjur	1	INGRAD,
— TOPER — TOZD Moda in		GO Šentjur
TOZD Elegant	1	TOZD Moda
— EMO, TOZD Kotli, Tajfun in POZD Orodje-oprema	1	EMO —
— LB — Enota Šentjur, SDK —		TOZD Kotli
Ekspozitura Šentjur, PTT enota Šentjur	1	LB —
— Upravni organi občine Šentjur,		enota Šentjur
Postaja milice, Temeljno sodišče Celje — Enota Šentjur, Organ za postopek o prekrških	1	UO občine
— Zdravstveni center Celje, TOZD		Šentjur
Zdravstveni dom Šentjur, Lekarna Šentjur	1	ZC Celje, TOZD
— DOPS, DSSS DPO in Center za		Zdravstveni dom
socialno delo	1	Šentjur DOPS
— DO VIZ (DSSS in vsi TOZD)	1	DSSS
17.	člen
Delegati so delegirani za posamezno zasedanje skupščine skupnosti.
V Skupščino skupnosti je lahko delegiran vsakdo, ki je izvoljen v delegacijo za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti.
2.	Delovno področje ter način dela in odločanje v skupščini skupnosti
18.	člen
Skupščina skupnosti odloča na seji zlasti o naslednjih zadevah:
—	določa besedilo samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	sprejema srednjeročni plan in letni planski akt,
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	določi predlog sprememb in dopolnitev tega sporazuma,
—	sprejme poslovnik skupnosti,
—	določi predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine,
—	voli in razrešuje predsednika in člane skupnih samoupravnih organov,
—	imenuje in razrešuje predsednika in člane delovnih teles skupščine,
—	odloča o sklepanju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in delovno skupnostjo, upravnih organov oziroma samoupravnih organizacij ali skupnosti, ki zanjo opravlja admdnistrativno-tehnična, plansko-ana-litična, finančno-računovodska dela in druga potrebna dela,
—	Sklepa o zadevah s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejema ukrepe za celovito in stalno obveščanje javnosti o delu skupnosti,
—	odloča o drugih zadevah, če tako sklenejo delegati skupščine.
Skupščina skupnosti veljavno sklepa, če so odločitve sprejete z
večino glasov vseh delegatov.
19.	člen
Skupščina skupnosti obvešča članice skupnosti o pripravah predlogov za skupščino, o sklepih skupščine in o njihovem izvajanju.
20.	člen
Podrobnejše določbe o obveščanju članic združenih v skupnost ter o neposredni odgovornosti skupščine skupnosti in delegatov v skupščini skupnosti določa sitatut skupnosti.
3.	Skupni samoupravni organi
21.	člen
Za izvajanje zadev posebnega družbenega pomena, za pripravo in izvrševanje samoupravno sprejetih delegatskih odločitev skupščine skupnosti, uresničevanje sistema družbenega planiranja in za izvajanje posameznih programov oblikuje skupščina skupnosti skupne samoupravne organe.
Skupščina skupnosti oblikuje naslednje skupne samoupravne organe:
—	odbor za pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane,
—	odbor za preskrbo (odbor za intervencijo v proizvodnji in porabi hrane),
—	odbor za blagovne rezerve.
22.	člen
Clane skupnih samoupravnih organov voli skupščina skupnosti izmed članov delegaoij članic skupnosti. Člani imajo lahko namestnike.
Skupne samoupravne organe sestavljajo predsednik, namestnik in 3—7 članov, v kolikor ni pri posameznem organu s tem sporazumom drugače določeno.
Delo samoupravnega organa vodi predsednik, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa namestnik, ki ju voli skupščina občinske skupnosti.
Predsednik, namestnik predsednika in člani samoupravnih organov se volijo za 4 leta.
23.	člen
Skupščina skupnosti lahko oblikuje tudi druga stalna ali začasna delovna telesa za zagotavljanje uresničevanja sprejetih deiegacijskih odločitev.
24.	člen
Za potrebe usklajevanja nalog, programov, ki so skupnega pomena za več občin oziroma celotno regijo, se ustanovi KO občinskih skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in obvladovanje osnovne preskrbe kot posvetovalni organ.
KO skrbi za ob'likovanje skupnih stališč in predlogov do programov in nalog po občinah celjskega območja oziroma za delo v organih in skupščini rep. SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in o zagotavljanju osnovne preskrbe.
Koordinacijski odbor deluje pri Svetu občin celjskega območja.
25.	člen
KO šteje 13 članov. Sestavljajo ga: predsedniki skupščin občinskih SIS (8), po eno delegatsko mesto pa imajo MGZ Celje in Titovo Velenje, Svet občin, MS DPO ter regijska preskrbovalna organizacija — SOZD MERX.
Za vodenje dela si KO izvoli predsednika in namestnika predsednika izmed predsednikov občinskih SIS. Predsednik in namestnik predsednika KO se volita za dobo enega leta.
Predsednik skliče sejo po lastni oceni ali na pobudo katere od ustanoviteljic oziroma članov KO.
—	pripravljanje analiz, poročil, informacij in drugih gradiv za delo skupščine skupnosti,
—	pripravljanje osnutka samoupravnih splošnih aktov in pogodb,
(Nadaljevanje na 8. str.)
(Nadaljevanje s 7. strani)
26.	člen
KO opravlja zlasti naslednje naloge:
—	usklajevanje programov primarne proizvodnje hrane,
—	usklajevanje skupnih nalog na področju preskrbe prebivalstva po občinah celjskega območja -tudi s preskrbovalnimi organizacijami v regiji oziroma izven nje,
—	usklajevanje programa tržnih blagovnih rezerv po občinah oziroma v regiji ter usklajevanje stališč in predlogov do porabe in obnavljanja le^teh,
—	(usklajevanje programov melioracij skupnega pomena ter oblikovanje predlogov in stališč do časovnih aktivnosti izvajanja le-teh, kakor tudi do načina združevanja potrebnih finančnih sredstev,
—	obravnava ter oblikovanje skupnih stališč in predlogov do programov rep. SIS ter za aktivno sodelovanje delegatov občin celjskega območja v skupščini republiške SIS ter njenih organih,
—	KO bo obravnaval tudi -druge naloge in problematiko skupnega pomena za več občin in regij v interesu ustanoviteljic.
Sprejeta -stališča in predloge KO bodo ustanoviteljice upoštevale pri svojem delu -ter sprejetju programskih, finančnih in drugih obveznosti.
27.	člen
V skupnosti se oblikujeta:
—	odbor za samoupravni nadzor,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
28.	člen
Samoupravno delavsko kontrolo uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani v skupnosti po svojih delegatih v njeni skupščini, njenih skupnih samoupravnih organih in delovni-h telesih kot tudi v odboru za samoupravni nadzor.
Odbor za -samoupravni nadzor nadzoruje izvajanje sprejete politike, uveljavljanje pravic in obveznosti delegatov skupnosti, uresničevanje sprejetih samoupravnih odločitev, nadzoruje uporabo sredstev ter delovanje organov skupnosti.
Odbor za samoupravni nadzor ima predsednika, namestnika predsednika in 3 člane. Predsednika, n-ametsnika in člane odbora za samoupravni nadzor Volijo in odpokličejo delavci in drugi delovni ljudje po svojih delegatih v skupnosti po postopku, id ga določi statut skupnosti.
Način dela odbora za samoupravni nadzor ter obveznost organov skupščine skupnosti, da sproti obveščajo odbor o odločitvah, ki so pomembne za njegovo delo ter da dajo na voljo podatke, ki jih potrebujejo pri delu, določa statut skupnosti.
29.	člen
Za neposredno uresničevanje in izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ima skupnost odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge:
—	pripravlja samoupravne akte, ki jih na področju ljudske o-brambe in družbene -samozaščite sprejema skupščina skupnosti in skrbi za izvajanje teh aktov,
—	pripravlja predlog obrambnega načrta skupnosti,
—	neposredno uresničuje druge naloge na področju ljudske o-brambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi d-n planskimi akti družbenopohitičnih skupnosti.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika, namestnika predsednika in 3 člane. Predsednika, namestnika in člane odbora imenuje skupščina skupnosti izmed delega,tov skupščine.
V.	OPRAVLJANJE PLANSKO-ANALITlCNIH IN DRUGIH STROKOVNIH DEL, FINANCNO-RACUNOVODSKIH DEL IN
ORGANIZACIJSKO ADMINISTRATIVNO-TEHNlCNIH DEL
30.	člen
Plansko-analitična in druga strokovna dela, finančno-iračunovod-ska dela -ter administrativno-tehnična dela opravljajo za skupnost upravni organi občine Šentjur pri. Celju.
31.	člen
Gradiva za uresničevanje nalog skupnosti po tem sporazumu pripravljajo upravni organi iz prejšnjega člena tega sporazuma. Po dogovoru v skupnosti lahko gradiva pripravljajo tudi ustrezne organizacije družbenega dela in druge strokovne ter znanstveno-razisko-valne organizacije.
32.	člen
Upravni organi opravljajo oziroma zagotavljajo:
—	opravljanje strokovnih nalog ter administrativno-tehničnih opravil,
—	nemoteno delovanje organov skupnosti,
—	opravljanje drugih nalog, določenih s sporazumom med upravnim organom in skupnostjo.
33.	člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med občinsko skupnostjo in pristojnim upravnim organom ter način zagotavljanja sredstev se določijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
VI.	URESNIČEVANJE DRUGIH SAMOUPRAVNIH ODNOSOV
1.	Samoupravni splošni akti
34.	člen
Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte:
—	statut skupnosti,
—	samoupravni sporazum o temeljih piana sku-pnosti,
—	srednjeročni plan in letni planski akt,
—	poslovnik skupščine skupnosti,
—	druge samoupravne splošne akte, ki so potrebni za nemoteno delovanje skupnosti.
35.	člen
Statut skupnosti podrobneje ureja:
—	ime in sadež skupnosti,
—	delovno področje skupnosti,
—	samoupravno organiziranost skupnosti,
—	pristojnost predsednika in -popredsedndka skupščine,
—	javnost dela skupnosti,
—• opravljanje strokovnih del in drugih del za skupnost.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36.	člen
Ta samoupravni sporazum kot tudi njegove spremembe in dopolnitve se sprejemajo in sklepajo po postopku, določenem v statutih članov skupnosti. Pravico do pobude za spremembo in dopolnitev samoupravnega sporazuma ima vsak član skupnosti.
37.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo člani skupnosti in ko ga podpišejo njihovi pooblaščeni podpisniki.
38.	člen
Ta sporazum začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu po poprejšnjem soglasju Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju.
Šentjur pri Celju, dne 27. marca 1987
Številka: 021-1/87-2
Podpisniki :
SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Šentjur pri Celju je na ustanovni seji dne 27. 3. 1987 sprejela naslednji ugotovitveni
sklep:
Skupščina ugotavlja, da je k SaS o ustanovitvi SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Šentjur pri Celju pristopila več kot polovica podpisnikov, zato je SaS sprejet.	Predsednik .
skupščine SIS Ciril Zmahar, dipl. ing.
FOTOGRAFIJA MESECA
Otroci, stric nas slika ...
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov.
Uredniški odbor: glavni urednik Ferdo ŽAGAR, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOŠEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLEŠA, Mirko ČANDER, Dušan VODEB, Darinka ŽEKAR.
Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju.
Tisk: Aero Celje TOZD Grafika
Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978.	Fotografij in rokopisov ne vračamo.