Knjiga Slovenska V XIX. veku. Jožeff Burg-er r. v Krašinji 31. marc. 1800, mašnik 1. 1824, špiritval v LjubIjani, dekan v Šmartinu pri Litiji, u. 24. jun. 1870. — Učenec Metelkov poskušal se je Jožef Jur Burger bogoslov 1. 1823 celo v pesmih na pr. Spomlad: »Kar je nas, pojmo in bod'mo veseli, — Nas je pozdravila ljuba spomlad! — Žarki nebeški so greti začeli, — Vstane spomlad, ino ziraa gre spat«. — Tirzid in Lizid, nedolžna pastirja in prijatla, svoje serca od pozemliskih stvari k Bogu povzdigneta: 1. Eomaj napoči se zarja prečista,2. Berž se podasta na rosno ledino, Tirzid in Lizid na nogah sta že;Vštric se vsčdeta čedi na Btran; Taciga dneva še vidila nista,Gledata polje, zeleno planino, Kar jima ljuči na nebu gore.  Solnce prihaja, razgrinja se dan... 10. T. Lizid, začniva, končajva le z Bogam,18. L. Božjo ljubezen ves svet oznanuje, Njega očeta zahvali naj vsak;Vse nam obeta njegovih dobrot; On odteguje nas grenkim nadlogam,Glej na nebo, ti resnico spričuje, On je dobrotnik, odžalnik sladak .. . Zemljo poprašaj, uči ti povsot . . . 27. Prava obljuba, gotova resnica: Vest nju pokojna ne čuti strahii; Zalša nedolžnost kot rože nju lica, Hvalo prepevata zvesta Bogu. Moj nekdanji častivredni součenec Burger mi je pripovedoval o slovenskem časopisu, pisal je Slomšek že pred 1. 1825 (Jezič. IX. str. 16), in kakor je ta špiritval v Celovcu, tako je oni špiritval v Ljubljani glasiti se jel za Metelčico najprej v čerkarski pravdi koroški (Carinthia 1831 št. 25. 39), potlej v Abecedni vojski kranjski (Illyr. Bl. 1833 št. 10. 22), kjer je bil najgorečniši vojskovodja (Jezič. IX. 31—45). — Dejanjski je treba pričeti, si tnisli, in sodeloval je pri knjižicah vMetelčici, aše posebej v njej spisal a) Nedolžnost preganjana in poveličana. Povest iz pisem Kristofa Šmida. Na svetlobo dal Jožef Burger, duhovnik v Ljubljanski duhovščinici. V Ljubljani, nat. J; Blaznik, na prodaj L. Kremžar, 1832. 8. 124. b) Pomoč v sili ali leseni križ in Sreča dobriga uka. Dve povesti iz pisera Kristofa Šmida . . . 1832. 8. 48. c) Evstahi. Povšst tz pis. Kr. Šm. itd.. 1832. 8. VI. 149. — Na razgled bodi iz predgovora: ,,Kdor išče blagosti ali večne sreče v' nebesih, jo bo v nadlogah našel. Kdor je v resnici išče, mu ne nobena nadloga pretežavna, si perzadeva, se trudiS se vpira, se poti, in preterpi rad vse težave, de bi le dosegel, po čemur naša duša hrepeni. Tako perzadovanje se najde v življenji svetiga Evstahja, ki je popisano v teh bukvicah po večira tako, kakor so ga učeni in sloveči pisavci, postavim, Kombefizi, Baroni, Papebrohi, Tillemont, Baillet in še drugi, nam zročili. Njegovo življenje je polno praviga kerščanskiga duha . . . Za tega voljo perporočim vsakimu, de naj bere življenje svetiga Evstahja. Spoznali bodo, kteri ga bero, de je kerščanska katoliška vera luč praviga razsvetljenja, in de je tam tema, kjer ne te luči; in vidili bodo, kakošna je pobožnost praviga kristjana, kako se v mnogih okoliščinah našiga življenja razodeva, koliko resnična ljubezen Božja v gorečih kerščanskih sercih premore. Potlej bodo Boga tudi vedno hvalili, de jim je dal v katoliški veri rojenim biti, in ga bodo perserčno prosili, de naj jim da tudi rasti v njegovim spoznanji, terdneje vanj upati, in ga bolj in bolj ljubiti, de ga bodo kedej obličje v obličje gledali in vživali, kakor ga sveti Evstahi že gleda in vživa." d) Listi in evangelji v' nedelje in praznike celiga leta in vse dni svetiga posta (v Bohoričici). V Ljubljani 1833. 8. 456. — I. Lastina dnev. II. Lastina svetnikov. III. Občiria svetnikov t. j. Molitve, Berila in Evangelji v' praznike svetnikov, kteri nimajo lastnih. Perstavek: Terpljenje G. J. Kr. Molitve pri službi Božji z poglavitnimi resnicami keršanskiga nauka I — CLXXI. — Molitve pri očitni službi Božji z resnicami itd. so bile natisnjene 1. 1833 tudi posebej. e) Svete Terezije premišljevanja in perserčni pogovori z' Bogam, z' njenim popisam svoje mladosti in z nekterimi njenimi uki. Iz njenih pisem okrajšal Simon Buhfelner, fajmošter na Nemškim, poslovenil Jožef Burger, duhovnik v Ljubljanski duhovščinici. V Ljubljani nat. (v Metelčici) J. Blaznik 1834.8.84.— V predgovoru pravi: BOd pisetn svete Terezije je rekel Lalemant, velik učenik na Francoskira, de se z' nar lepšimi pismi, ki jih je kedej duh Božji ljudem vdal, smejo meriti. In 6* učeni škof J. M. Zailer na Nemškim je rekel, de od svete Terezije učiti se tudi škofov ne bodi srara. Torej se mladim Ijudčm, jih napeljati v Božje kraljestvo, tudi nič kej boljiga ne more dati v roke, ko popis njone mladosti in njene premišljevanja, de se uče iz njene skušnje ogibati se nevarnost zveličanja, iz njene pokore spreoberniti se k Bogu s cčlim sercatn, in iz njenih premišljevanj prav moliti itd." — f) Razlaganje dopoldanje očitne službe božje, ali kerščanski nauki od s. maše in pridig, ki jih je imel _iitoni Pekec (r. 11. jan. 1803 v Stopičah), kaplan per s. Jakobu v Ljubljani, v letu 1832. Po njegovi smerti (u. 29. okt. 1833) na svetlobo dal Jožef Burger . . Nat. (v Metelčici) J. Blaznik 1834 8. VIII. 499. — BNate, preljubi kristjani! bukve, v' kterih vam je dopoldanja očitna služba Božja razložena, pravi v predgovoru A. P. Berite jih, in večkrat jih preberite, de bote vedili ob nedeljah in zapovedanih praznikih dopoldanjo očitno službo Božjo po volji katoliške cerkve, svoje duhovne matere, prav opravljati, ter po tem takim dopoldanji čas teh Gospodovih dni v Božjo čast in v svoje posvečenje obračati. K dopoldanji očitni služb Božji gre pa daritev svete maše in beseda Božja v pridigah itd." — Kazalo: I. Od splošnih darov. II. Od daritve stariga zaveta ali testamenta. III. Od Jezusove daritve na križi. IV. . v nebesih. V. . na zemlji v zakramentu presvetiga rešnjiga telesa. VI. Razlaganje svete maše, kakor se dan današnji bere. VII. Odgovori na nektere vprašanja od svete maše, de se ž njimi doslejšnje razlaganje v veči svetlobo postavi. VIII. Poduki, kako per sveti maši biti. IX. Poduki, kako Božjo besedo v pridigah poslušati. — To knjigo je Slomšek pohvalil že v Mnemosynon Slav. str. 151 (Vide praeclarum opus de expositione sacrificii missae Antonii Pekec etc. .) in v Drobtincah večkrat. g) Kristusovo terpljenje v osem postnih pridigah, ki jih je imel Antoni Pekec, Kaplan per s. Jakobu v Ljubljani, v letu 1831. Po njegovi smerti na svetlobo dal J. Burger itd. Nat. (v Metelčici) J. Blaznik 1835. 8. 122. Sodeloval je J. Burger pri bukvah: Kerščanski nauk za slovenske šole poleg katekizma po c. k. deržavah. V Ljubljani 1831. 8. 131. Natis. (v Metelčici) J. Blaznik. Na prodaj v bukvarnici za ljudske šole Ljubljanskiga poglavarstva, v šolah- — Kazalo: Poglavje I. Od vere. II. Od upanja. III. Od Ijubezni. IV. Od s. zakramentov. V. Od kerščanske pravičnosti. Perstavek. Angelovo češčenje in roženkranc. — I. Od stvarjenja sveta. Kako se pravi tem rečem vsim kmal, ktere vidimo okoli sebe po gemlji in nad seboj po nebi? Kar vidimo okoli sebe po zemlji, in pa nad seboj po nebi, nainreč solnce, luno in zvezde, tem rečem se pravi vsira kinal svet. — Ali je svet vselej bil? Svet ne bil vselej, biti je začel. — Kdo je mčetnik svetd? Začetnik sveta je Bog. — Od kod vemo, kako je Bog svet in vse reči na svetu naredil ? Kako je Bog svet in vse rečf na svetu naredil, vemo iz silno starih in svetih bukev, ktere sveto pismo imenujemo. — Kaj nam pove sveto pismo od začetve svetd? Sveto pismo nam od začetve sveta to pov_: BOd konca je bil Bog, in druziga ne. Bog je hotel, de naj bo nebo in zemlja. In precej sta bila nebo in zemlja" itd. — Sostavil je ta katekizem Franc Jelovšek, r. 8. febr. 1793 v Ljubljani, tedaj katehet v normalki, naposled korar v Novomestu, u. 11. apr. 1868. — Sodeloval je pa tudi učeni profesor Urban Jerin, r. 2. maj. 1785 v Ljubljani, u. 24. avg. 1849 stolni dekan, kteri je vdeleževal se o Metelčici v Abecedni vojski (Jezičn. IX. str. 45), ter je tedaj kot šolski ogleda največ sam preskrboval bukve za ljudske in vzgledne šole, slovensko-nemške in slovenske, na pr. Abecednike, Katekizrae, Zgodbe sv. pisma; celo pri nekterih v Metelčici p. Številstvo, Slovnica 1. 1830 itd. je v tiskarni on vpisan naročnik in plačnik itd. Sodeloval je J. Burger tudi pri bukvah: Sveto pisrao nove zaveze. Prvi del. SvetiEvangelii. V Ljubljani. Nat. J. Blaznik (v Bohoričici) 1. 1834. 8. VII. str. 411. Pridejano je: Kazalo beril iz listov in drugih bukev s. pisma, in evangčlijov, kakor se berejo v nedelje in praznike cerkveniga leta in vse dni svetiga posta. Poslovenil in nekoliko razložil je omenjeno knjigo dr. Andrej Grollmayr, r. 28. nov. 1797 v Radoljici, mašnik 1. 1821, nadškof v Gorici u. 17. marc. 1883, takrat učenik bogoslovja v Ljubljani. Pregledovali so mu delo Bl. Potočnik (Jezičn. XXIII. str. 86—94), Juri Zupan, učenik duhovnega pastirstva, r. v Zaspem 2. apr. 1784, u. 10. nov. 1857 korar v Ljubljani, pa J. Burger. — BMarljivost ravno imenovaniga nčeniga Slovenca — dr. Gollmayra — je pa tudi drugi del noviga zakona za natis pripravila, kteri pa ni beliga dneva ugledal, dokler itd. (Sv. Pismo . . Wolf — Volc I. 1857. Predgovor str. XIII)." 0 slovenščini njegovi bodi iz predgovora na primer: BV letu 1800 je bil pervi del svetiga pisma nove zaveze, ki ima čvetere evangelije v sebi, ki sta jih bila Japel in Kumerdej v naš slovenski jezik prestavila, vdrugič natisnjen. Ker so pa vse bukve tega drugiga natisa že zdavno prodane, in so ljudje pogosto po svetih evangeliih popraševali: so . . . posebno, kar tiče jezik in pravopis . . . Znano je namreč, de dandanašnji svoj domači jezik veliko čistejši in prijetniši pišerao, kakor so ga pred tridesetimi leti pisali . . . Prestavljali smo pa skorej od besede do besede iz latinske Vulgate . . . Ker se sveti evangelii tudi neučenim ljudem lahko v roke dajo, smo perstavili semtertje kratke opombe in izlage, v' kterih se ob kratkim pravi pomen evangelskih izrekov na znanje da. Ravno iz tega konca je pisan vvod v svete evangelije. Nekteri bravci se bodo morebiti spodtikali nad ptujimi besedami, ki jih bodo v evangeliih najdli, ker žele, de bi bili vsim ptujkam slovo dali. Treba je pa pomisliti, de se zato piše, de bravci, kterim so bukve namenjene, lehko umejo, kar berejo. Bravci svetih evangelijov pa niso le učeni Slovenci, kteri so za čisti slovenski jezik tako vneti, de jih ušesa zabole, kadar med slovenskimi besedami kako ptujo slišijo: ampak tudi perprosti, neučeni kristjani, kteri so navajeni nekterih ptujih besedi, in bi se pohujšali, ko bi zadeli v popolnama neznano besedo. Desiravno pa vsih ptujih besedi nismo odvergli, smo vunder vsim tistim slovo dali, ktere so nepotrebne, natnest kterih imamo domače, ali vsaj iz slovčnskih korenin izpeljane besede. Tako sino postaviui namest ptuje mojster povsod postavili domačo učenik, lat. magister, gr. didaskalos; namest nem. joger slov. učenec, lat. discipulus, gr. mathetes; nam. testament slov. zaveza, kar gr. diatheke, hebr. berit; nam. postava, t. j. ukaz, povelje, postavili smo poglavje, lat. caput, gr. kefalaion. Upamo, de se nad temi in enakimi prenaredbami noben pameten bravec ne bo spodtikal itd." Za predgovorom je vvod v svete evangelije. §. 1. Sveto pismo nove zaveze. 2. Sveti evangelii. 3. Evangeli sv. Matevža. 4. s. Marka. 5. s. Lukeža. 6. s. Janeza. §. 7. Kratik zapopadik čveterih evangelijov (str. 1 —15). — -Ceprav je bila znanstvena njegova omika nemška, znal je in ljubil iu pisal pravilno svoj materni jezik slovenski; veselilo ga je zasledovati njega razvoj in napredek. Prevedel je bil v nulajših letih v slovenski jezik tudi neke oddelke Sv. Pisma in bral do smrti knjige iu časnike slovenske. Novicam je bil naročnik od njihovega začetka . . 0 kanoničnih obhodih je katekizoval in govoril slovenski in z marsikatero gorenjsko razveselil pri obedih duhovnike, s katerimi se je vedel ljubeznjivo, kakor oče z otroci. Kot metropolit ni nikdar nasvetoval koga za škofa, če ni znal jezika svojih prihodnjih ovčic. Rekel je, da on ne more umeti, kako more škof biti med ljudmi, katerih jezika ne zna (Vid. Andrej dr. Gollmayr, sp. Raicevich str. 30. 31). Sodeloval je J. Burger pri Wolf-Cigaletovem Slovarju, čegar rokopis je v nekterih oddelkih pregledoval (Vorw. VIII), pri dr. J. Bleivveisovih B e r i 1 i h za nižo gimnazijo, kjer se nahajajo nekteri njegovi prevodi iz drugih jezikov (Ber. II. 1852) iu poslednjikrat nekoliko pri prvem občnem zboru Matice Slovenske. — Tako je v Matici, pri slovenskih girunazijskih Berilih Bleiweisovih (Ber. I. 1850. II. 1852) in pri Slovarju (Vorw. VIII) vdeleževal se tudi součenec Slomšekov in Burgerjev t. j. Juri Grabrijan, r. 22. marc. 1800 v Adlešičah, mašnik 1. 1825, u. 22. jun. 1882 dekan v Vipavi, čegar slovensko delovanje — tudi v deželnem zboru — je opisano tu in tam v Novicah, s kako pesniško poskušnjo p. 1863 str. 206 (Vrednost žensk), celo iz 1. 1823: Krajnska Slovenija, ktera je prepisana iz Bohoričice, deloma spremenjena v oblikah, ponatisnjena v Novicah 1862 str. 332, iz ktere naj se posname tukaj na primer: 1. Pomagaj Večni in Dobrotni Popisat' jezik mi sirotni, Ki mater 'ma, — je ne pozna, In brž, ko uma kaj dobiva, Ga precej ptuji duh zaliva, In ptuji veter mu pihlja; Ne more v svoje se ozreti, Oči ne more v svoje vpreti, Povsod le ptujšnja mu igra . . 7. Slovenja! tebi v čast živeti, Spodobno hvalo tebi peti, Častiti tebe vsaki čas. Tud' sester tvojih rad ne zabim, Prijazno jih na pomoč vabim, Posebno ki so bliže nas, Jih ljubim, ker po njih spoznavam, V njih zakladih poiskavam Jezika star'ga prav' obraz . . . 24. Zatoraj naj se povzdiguje, Jezike svoje naj steguje Mrčesa ptuj'ga voljni roj. Al stanovitna ti le bodi! Srčnost — Slovenja! — naj te vodi, Premagaj njih jezika boj. Prijazno skaži jim dobroto, Ne pelji jih u drugo zmoto, — In vse podalo bo se koj. 6. Že ko se druzih naveličal Sem, nepotrebnih se prepričal, Slovenja! komaj te spoznam. Veliko je rojakov takih, Ki niso zadnji v drugih vsakih, In tebe vendar jih je sraml Ne smem rojaka imenovati, Kdor tebe noče prav spoznati. če drugi noče, hočem sam: 13. Kaj, ako skopnik dnar nabira, V železne škrinje ga zapira, Komu se kaj pomaga s tem? Molčati moram, če me vpraša Slovenski zuanec: Kaj odlaša Slovenja skazat' se Ijudčm? Učenijopreradi imajo, Ljadem je, pravim, še ne dajo, Bahajo ž njo, to dobro vem . . . 25. Takrat se bomo veselili Na zdravje tebi vince pili, Pa tudi kaj zapeli vmes. Roke prijazno podajali, In brate vse nas imenvali, Tačas vsi bomo čez in čez; Ne bo nikdo debelo gledal, če prav slovensko bom povedal: Pomozi Bog, da to bo res!!