glas mladih 135 Nika Kaurin1, Žiga Kozinc1 Ponovljivost naprednega testa grabljenja papirja za oceno jakosti mišic stopala pri mladih zdravih odraslih 1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija Reliability of enhanced paper grip test for foot strength assessment in young healthy adults Abstract This study aimed to assess the reliability of the Enhanced Paper Grip Test (EPGT), a simple method for evaluating toe flexor strength, in young healthy adults. Twenty participants (aged 20–23) completed two testing sessions spaced 7–10 days apart. Each session involved three EPGT trials per foot using a hand-held dynamometer. Relative reliability within visits was good (ICC = 0.84–0.89), while between-visit reli- ability was moderate to good (ICC = 0.76–0.80), though lower confidence interval bounds indicated potential variability (ICC = 0.49–0.56). Absolute reliability was lower, with typical errors of 7–8 N (13–16%). Asymmetry measures showed moderate reliability (ICC = 0.62) but low agreement in direction between visits (κ = 0.29). These findings suggest EPGT is a feasible tool for assessing toe flexor strength, but careful standardization and interpretation are needed when using it for repeated measurements. Future work should explore protocol optimization and applicability across diverse populations to strengthen clinical utility. Keywords: foot strength, toe flexors, test-retest reliability, asymmetry, EPGT. Izvleček Namen raziskave je bil oceniti ponovljivost izboljšanega te- sta prijema papirja (angl. enhanced paper grip test; EPGT), enostavne metode za oceno jakosti upogibalk prstov nog, pri mladih zdravih odraslih. V študiji je sodelovalo 20 udele- žencev (starost 20–23 let), ki so opravili dve meritvi v razmiku 7–10 dni. Vsako testiranje je obsegalo tri ponovitve EPGT na vsaki nogi, pri čemer smo uporabili ročni dinamometer. Re- lativna ponovljivost znotraj obiska je bila dobra (ICC = 0,84– 0,89), medtem ko je bila ponovljivost med obiski zmerna do dobra (ICC = 0,76–0,80), vendar so bile spodnje meje 95-od- stornega intervala zaupanja dokaj nizke (ICC = 0,49–0,56). Absolutna ponovljivost je bila nekoliko slabša, s tipičnimi napakami 7–8 N (13–16 %). Pri oceni asimetrij smo ugotovili zmerno ponovljivost (ICC = 0,62), vendar nizko ujemanje v smeri asimetrij med obiski (κ = 0,29). Rezultati kažejo, da bi EPGT ob ustrezni standardizaciji lahko bil primeren za oceno jakosti stopala, vendar je pri interpretaciji ponovljenih meri- tev potrebna previdnost. V prihodnje bi bilo smiselno proučiti možnosti za izboljšanje protokola in razširitev njegove upora- be na širšo populacijo. Ključne Besede: jakost stopala, upogibalke prstov, ponovljivost, asimetrija, EPGT. Foto: »Designed by Freepik« 136 „Uvod Meritve moči in jakosti so pomemben del ocenjevanja telesne pripravljenosti športnikov in tveganja za poškodbe ter spremljanja rehabilitacije. Ocenjevanje mišične jakosti in moči je zato pomemb- na metoda, ki jo redno uporabljajo stro- kovnjaki na področju športa, kineziologi- je in fizioterapije (Durfee in Iaizzo, 2006). Mišična jakost je sposobnost mišice, da proizvaja silo v izometričnih pogojih ali pri majhni hitrosti. Poleg tega je ključna sposobnost za učinkovite vsakodnevne gibe in pri preprečevanju mišično-ske- letnih poškodb (Mital in Kumar, 1998). Mišična moč pa predstavlja opravljeno delo v enoti časa, kar je povezano tudi s hitrostjo gibanja (Ramsey idr., 2021). Pri meritvah moči in jakosti pogosto zane- marimo določene sklepe ali segmente telesa, čeprav imajo ti pomemben vpliv na stabilnost in sposobnost izvajanja raz- ličnih gibov. Stopalo in prsti so temelj za ohranjanje ravnotežja, saj s svojo obču- tljivostjo pripomorejo k zaznavanju spre- memb v okolju in omogočajo prilagaja- nje telesne drže (Humphrey in Hemami, 2010). Njihova vloga pri preprečevanju padcev in ohranjanju stabilnosti je izje- mno pomembna, zlasti pri starejših ose- bah ali tistih z oslabljenim mišičnim tonu- som (Bruijn in Van Dieën, 2018). Po drugi strani pa se večina raziskav osredotoča na meritve jakosti in moči večjih sklepov, kot so koleno, kolk in rama. Ravnotežje in mišična jakost spodnjih okončin sta ključna za izvajanje vsako- dnevnih in športnih aktivnosti ter prepre- čevanje poškodb in padcev. Ob poškod- bah ali živčno-mišičnih boleznih se lahko ta dva parametra občutno spremenita in vplivata na posameznikovo sposob- nost gibanja in izvajanja osnovnih nalog (Chou idr., 2009). Raziskave so pokazale, da so pomanjkljivosti v ravnotežju in mišični jakosti, posebej v spodnjih okon- činah, povezane z večjim tveganjem za poškodbe in padce (Perry idr., 2007). Na primer, pomanjkanje ravnotežja, kot so povečana posturalna nihanja, je pove- zano z večjim tveganjem za poškodbe gležnja pri športnikih (Wang idr., 2006), medtem ko so neravnotežja v mišični ja- kosti pri mladih nogometaših povezana z nekontaktnimi poškodbami (Fousekis idr., 2011). Povezava med ravnotežjem in jakostjo mišic spodnjih okončin je pomembna za prepoznavanje posame- znikov z večjim tveganjem za padce ter oblikovanje prilagojenih programov za preprečevanje poškodb (Tilinger, 2017). Natančno merjenje mišične jakosti bi lahko bilo ključno za spremljanje tve- ganja za padce in usmerjanje vadbenih programov na tem področju. Tudi v tem kontekstu so predhodne raziskave za- nemarile potencial spremljanja jakosti manjših sklepov oziroma mišičnih skupin. Napredni test prijema papirja (angl. En- hanced Paper Grip Test; EPGT) je meto- da za merjenje jakosti upogibalk prstov nog. Ta test je nadgradnja tradicionalne različice testa prijema papirja (Paper Grip Test; PGT), ki je bil pogosto uporabljen v klinični praksi za ocenjevanje jakosti sto- pala. Pri tem testu preizkušanci sedijo na stolu s koleni, boki in gležnji pod kotom 90 .̊ Z nožnim palcem ob tla pritiskajo kartico, merilec pa poskuša kartico izvle- či. EPGT je izboljšana različica tega testa, saj omogoča natančno merjenje sile s prenosnim dinamometrom, kar pove- čuje zanesljivost in zmanjšuje odvisnost od izvajalca. Test je cenovno dostopen, enostaven za izvedbo in ne zahteva specializirane opreme ali obdelave po- datkov, zato je široko uporaben v klinični praksi. Sila, izmerjena pri EPGT, je tesno povezana s silo prijema palca, kar potrju- je njegovo veljavnost kot posreden po- kazatelj moči prijema. Test se je že v prvi študiji izkazal kot zanesljiv (Chatzistergos idr., 2020). Avtorji, ki so test razvili, pravijo, da bi lahko pomagal pri zgodnjem od- krivanju oslabelosti stopal in gležnjev pri osebah s sladkorno boleznijo ter s tem povezane nevropatije (Chatzistergos idr., 2020). Do zdaj je bilo izvedenih le nekaj študij, ki so za oceno jakosti palca upo- rabile EPGT. Pokazale so, da je veljaven za oceno moči mišic spodnjih okončin in ima širok spekter uporabe. Kot omejeno, so Chatzistergos idr. (2020) test razvili ter prvi potrdili njegovo zanesljivost in ve- ljavnost pri oceni moči spodnjih okončin, medtem ko so Mansi idr. (2023) nakazali njegovo uporabnost pri napovedovanju tveganja za padce. Tsekoura idr. (2023) so poleg potrditve zanesljivosti testa poro- čali o enostavnosti izvedbe in popolnem razumevanju testa pri starejših preisko- vancih, medtem ko Skuk idr. (2024) do- kazujejo njegovo visoko zanesljivost tudi pri testiranju moči stopal pri športnikih. Žura idr. (2025) so nazadnje pokazali, da je test ponovljiv in visoko povezan z deficiti ravnotežja pri osebah z multiplo sklerozo. Vse te študije potrjujejo pono- vljivost in široko uporabnost EPGT. Namen raziskave je proučiti ponovljivost testa EPGT na mladih zdravih odraslih. V raziskavi smo izvedli dve ločeni meritvi pri 20 zdravih preiskovancih in nato pri- merjali rezultate obeh meritev. Predvide- vali smo, da bo v skladu s predhodnimi raziskavami ponovljivost testa dobra do visoka. „Metode Preiskovanci V raziskavi je sodelovalo 20 zdravih mla- dih preiskovancev (starost od 20 do 23 let, 3 moški in 17 žensk). Sodelovali so lahko posamezniki brez mišično-skele- tnih poškodb v obdobju testiranja, brez zgodovine poškodb stopala in gležnja ter brez strukturnih nepravilnosti stopala (plosko stopalo, hallux valgus). Sodelujoči so izpolnili pisno soglasje za udeležbo v raziskavi. Postopki v raziskavi so v skladu z etičnim dovoljenjem, ki ga je UP Fakul- teta za vede o zdravju pridobila od Ko- misije za medicinsko etiko RS (številka odobritve: 0120-321/2017-4). Potek študije Preiskovanci so bili pred izvedbo testira- nja seznanjeni s protokolom in pozvani k podpisu soglasja o prostovoljnem sode- lovanju, ki jim je omogočalo, da se kadar koli umaknejo iz preizkusa brez dodatnih pojasnil. Poleg tega so izpolnili tudi an- keto, ki je zajemala osnovne demograf- ske podatke (starost, višina, teža). Pred začetkom testa je bilo izvedeno ogreva- nje, ki je vključevalo hojo po prstih (20 m) ter upogib in izteg prstov (8 ponovitev za vsako nogo). Testiranje z EPGT je bilo izvedeno po trikrat z vsako nogo v iz- meničnem vrstnem redu (leva in desna), pri čemer je bil zagotovljen 30-sekundni počitek med posameznimi poskusi. Me- ritve so bile ponovljene ob isti uri dneva na različne dneve z razmikom od sedmih do desetih dni. glas mladih 137 Merjenje z EPGT Za izvedbo testa (Slika 1) smo uporabili stol in dinamometer EasyForce (Meloq, Švedska), ki je meril silo, potrebno za iz- vlek plastične kartice izpod preiskovan- čevega palca. Dinamometer prikazuje silo na zaslonu v realnem času na 1 N natančno, pri čemer proizvajalec jamči za natančnost ± 1 % (Kozinc idr., 2022). Preiskovanec je med testom sedel na stolu v pokončni drži z rokama spro- ščeno ob telesu, kolki in kolena so bili v kotu 90 .̊ Naloga preiskovanca je bila, da s čim večjo silo potiska kartico in posku- ša preprečiti njen izvlek. Med meritvami je bilo ključno, da je peta na testiranem stopalu ves čas na tleh. Test smo pono- vili trikrat z vsakim stopalom, pri čemer smo med posameznimi poskusi izme- njevali stopala in zagotovili 30-sekundni počitek za vsako stopalo. Pred začetkom meritev smo palec po potrebi obrisali z alkoholnim razkužilnim robčkom, da smo preprečili morebitni vpliv vlažnosti kože na rezultate. Statistična analiza Statistična analiza je bila opravljena v pro- gramu IMB SPSS Statistics 25 (IBM, New York, USA). Za vse parametre smo izraču- nali opisno statistiko (povprečne vredno- sti, standardni odklon) ter izvedli Shapiro- -Wilkov test za preverjanje normalnosti. Relativno ponovljivost smo ocenili z in- traklasnim koeficientom korelacije (ICC) in pripadajočimi 95- odstotnimi intervali zaupanja (Koo in Li, 2016), pri čemer se vrednosti ICC nad 0,50 štejejo za solidno, nad 0,75 za dobro, vrednosti nad 0,90 pa za odlično ponovljivost. Absolutna po- novljivost je bila ocenjena s tipično na- pako (TN) in koeficientom variacije (KV), pri čemer vrednosti KV do 10 % veljajo za sprejemljive (Hopkins, 2000). Za analizo ujemanja smeri asimetrij je bil uporabljen koeficient kapa (κ), ki je široko uporabljen indeks za ocenjevanje soglasja med oce- njevalci (Tang idr., 2015). „ Rezultati Ponovljivost znotraj obiska Tabela 1 prikazuje opisno statistiko me- ritev po posameznih ponovitvah testa. Na splošno je mogoče opaziti, da se s ponavljanjem testa rezultat nekoliko povečuje, vendar smo statistično zna- čilno razliko med ponovitvami ugotovili le na desni nogi pri prvem obisku (p = 0,002), pri preostalih meritvah pa ne (p = 0,167–0,754). Tabela 2 prikazuje statistiko ponovljivosti znotraj obiska. Glede na srednje vredno- sti ICC je bila relativna ponovljivost dobra za vse meritve (ICC = 0,84–0,89), z inter- valom zaupanja v območju za zmerno do dobro ponovljivost (ICC = 0,68–0,77). Tipične napake so se gibale v območju 6–7 N, kar je pomenilo 11–13 % povpreč- ne vrednosti, to pa nakazuje nekoliko slabšo absolutno ponovljivost. Slika 1: Prikaz postavitve dinamometra in preiskovanca Tabela 1 Opisna statistika po ponovitvah Meritev Ponovitev 1 Ponovitev 2 Ponovitev 3 Razlika Povprečje SO Povprečje SO Povprečje SO p-vred. Leva, Obisk 1 47,50 14,05 48,55 16,41 51,15 16,60 0,174 Desna, Obisk 1 50,80 13,94 51,65 14,50 57,40 15,76 0,002 Leva, Obisk 2 49,20 15,47 53,05 18,94 50,65 17,73 0,167 Desna, Obisk 2 56,35 19,05 56,60 20,57 58,00 17,11 0,745 Opomba. SO = standardni odklon; enote so v N (newton). Tabela 2 Ponovljivost znotraj obiska Meritev Relativna ponovljivost Absolutna ponovljivost ICC 95-% IZ TN 95-% IZ KV 95-% IZ Leva, Obisk 1 0,84 0,68 0,93 6,62 5,33 9,00 13,49 10,86 18,34 Desna, Obisk 1 0,85 0,69 0,93 6,05 4,87 8,23 11,36 9,15 15,44 Leva, Obisk 2 0,88 0,75 0,95 6,48 5,22 8,80 12,71 10,23 17,27 Desna, Obisk 2 0,89 0,77 0,95 6,61 5,32 8,98 11,59 9,33 15,76 Opomba. ICC = intraklasni koeficient korelacije, TN = tipična napaka, IZ = interval zaupanja, KV = koefi- cient variacije. 138 Ponovljivost med obiski Tabela 3 prikazuje opisno statistiko po- sameznih obiskov, pri čemer smo poleg leve in desne noge poročali še o vredno- sti asimetrije. Čeprav je bilo pri drugem obisku zaznati trend višjih vrednosti, statistično značilne sistematične razlike nismo ugotovili (p = 0,172–0,462). Test je bil dobro relativno ponovljiv med obiski (ICC = 0,76–0,80), vendar je treba opozoriti na dokaj nizke spodnje meje intervala zaupanja (ICC = 0,49–0,56). Ti- pične napake so se gibale v območju 7–8 N, kar je pomenilo 13–16 % povprečne vrednosti, to pa nakazuje nekoliko slab- šo absolutno ponovljivost. Za asimetrije je bila ugotovljena zmerna ponovljivosti (ICC = 0,62), pri čemer je bila tipična na- paka 13,2 %. Za asimetrije smo preverili še ujemanje smeri med obiski. Koeficient kapa je po- kazal zgolj manjše ujemanje (κ = 0,29). Na Sliki 2 so prikazane vrednosti asimetrij vse posameznih preiskovancev za lažjo predstavo o odstopanju med obiski. „ Razprava Namen raziskave je bil oceniti ponovlji- vost EPGT pri mlajših odraslih. Raziskava je pokazala dobro ponovljivost znotraj obi- ska (ICC = 0,84–0,89), medtem ko je bila ponovljivost med obiski nekoliko nižja (ICC = 0,76–0,80). Kljub slabim rezultatom so bile zaznane manjše tipične napake (7–8 N, tj. 11–16 %), kar nakazuje nekoliko večjo variabilnost, zlasti pri asimetrijah (ICC = 0,62). Ti rezultati kažejo, da je EPGT ob ustrezni standardizaciji lahko zmer- no ponovljiva metoda za oceno jakosti mišic stopala, vendar zahteva previdno interpretacijo pri ponovljenih meritvah in spremljanju sprememb skozi čas. Nadalj- nje raziskave bi se morale osredotočiti na primerjavo različnih izvedbenih protoko- lov s ciljem izboljšati metodološko dosle- dnost in klinično uporabnost testa. Naše ugotovitve so v skladu z drugimi raziskavami, ki potrjujejo dobro do visoko zanesljivost testa pri ponovljenih meri- tvah. Na primer, Chatzistergos idr. (2020a) poročajo o visokih vrednostih ICC za po- novljivost znotraj obiska, podobno kot v naši raziskavi. Naša študija potrjuje visoko ponovljivost testa, vendar je treba rezul- tate predvsem pri ponovljivosti obiska interpretirati zadržano zaradi nizkih spo- dnjih mej intervalov zaupanja (spodnja meja 95-odstotnega intervala za ICC = 0,49–0,56). Absolutna ponovljivost v naši študiji je bila nekoliko slabša v primerjavi z drugimi študijami (Skuk idr., 2024; Žura idr., 2025). Pri asimetriji je bila ugotovlje- na zmerna relativna ponovljivost (ICC = 0,62), vendar je bilo ujemanje smeri asi- metrij le manjše (κ = 0,29). Slednje sicer ni presenetljivo, saj je ponovljivost asimetrij na splošno zelo slaba (Bishop idr., 2021). Dve predhodni študiji sta pokazali celo dobro ponovljivost asimetrij, merjenih z EPGT (Skuk idr., 2024; Žura idr., 2025), prav tako je bilo nakazano, da bi bila lahko asimetrija dodatna pomembna informa- cija poleg surovih rezultatov v povezavi z oceno tveganja za padce (Žura idr., 2025; Mansi idr., 2024). V prihodnje je tako smi- selno nadaljnje delo na področju ocene ponovljivosti asimetrij pri EPGT, največji potencial se kaže predvsem pri starejši populaciji in osebah z nevrodegenera- tivnimi obolenji, medtem ko je pono- vljivost asimetrij pri splošni populaciji za zdaj vprašljiva. Tabela 3 Opisna statistika po obiskih Meritev Obisk 1 Obisk 2 Razlika Povprečje SO Povprečje SO p-vrednost Leva [N] 49,07 14,83 50,97 16,65 0,462 Desna [N] 53,28 13,95 56,98 18,00 0,172 Asimetrija (%) –9,60 18,86 –10,81 22,53 / Opomba. SO = standardni odklon. Tabela 4 Ponovljivost med obiski Meritev Relativna ponovljivost Absolutna ponovljivost ICC 95-% IZ TN 95-% IZ KV 95-% IZ Leva [N] 0,76 0,49 0,90 8,00 6,08 11,68 15,99 12,16 23,35 Desna [N] 0,80 0,56 0,92 7,54 5,73 11,01 13,67 10,40 19,97 Asimetrija (%) 0,62 0,26 0,83 13,18 10,03 19,26 Opomba. ICC = intraklasni koeficient korelacije, TN = tipična napaka, IZ = interval zaupanja, KV = koefi- cient variacije. Slika 2: Vrednosti asimetrij med obiski po posameznih preiskovancih glas mladih 139 V nasprotju s predhodnimi raziskavami smo ugotovili predvsem nekoliko slabšo ponovljivost med obiski, kar lahko po- meni potrebo po nadaljnjih izboljšavah testne metodologije. Variabilnosti najbrž ni mogoče pripisati dinamometru (Easy- Force), saj je bil v dosedanjih raziskavah zelo zanesljiv (Kozinc idr., 2022; Trajko- vić idr., 2022). Enak dinamometer je bil uporabljen tudi v nekaterih predhodnih raziskavah EPGT (Skuk idr., 2024; Žura idr., 2025), ki so poročale o višji ponovljivosti. Slabša ponovljivost je lahko posledica različnih dejavnikov, kot so različni pogoji testiranja, na primer različne podlage ali slabše uvajanje merilca. Prav tako na re- lativno ponovljivost vpliva homogenost med preiskovanci. Določeno variabilnost bi lahko povzročil tudi učinek učenja, saj so udeleženci pri drugi meritvi že pozna- li postopek in morda učinkoviteje izvedli nalogo. Čeprav so meritve jakosti pre- proste, so učinki učenja pri teh meritvah pogosti (Costa idr., 2023). Učinek učenja je bil v naših raziskavi prav tako nakazan, vendar za večino meritev statistično ni bil potrjen. K manjši ponovljivosti bi na- vsezadnje lahko prispevale tudi majhne razlike v izvedbi testa, kot so položaj tele- sa, natančna orientacija prsta na kartici ali stabilnost pete na podlagi. Te dejavnike je težje nadzorovati, a so pomembni za standardizacijo izvedbe. Mansi idr. (2023) so izvedli EPGT z dodatno fiksacijo pete, pri čemer so se vrednosti sile zvišale, ven- dar je bila povezava z jakostjo spodnjih udov (merjeno prek potiska z nogami) zmanjšana v primerjavi s klasično izved- bo EPGT. To kaže, da ima test brez fiksaci- je pete morda večjo veljavnost pri oceni jakosti spodnjega uda, nadaljnje raziska- ve z elektromiografijo pa bi bile potreb- ne za oceno, s katero različico EPGT lahko bolje izoliramo mišice upogibalke palca. Ena ključnih omejitev te raziskave je maj- hen in homogen vzorec, sestavljen iz 20 mladih zdravih odraslih, kar omejuje posploševanje rezultatov na širšo popu- lacijo. Ugotovitve tako morda ne veljajo za starejše posameznike, osebe z različni- mi zdravstvenimi stanji ali tiste z zmanj- šanimi telesnimi sposobnostmi. Poleg tega se je študija osredotočila le na en test – EPGT – brez primerjave z drugimi metodami za oceno jakosti mišic stopal, kar bi omogočalo tudi oceno veljavno- sti in s tem celovitejšo presojo klinične uporabnosti. Prav tako na podlagi študije ponovljivosti ne moremo sklepati, kako na rezultate testa (in s tem možnost pri- merjave med osebami) vplivajo dejavniki, kot so oblika palca in druge anatomske značilnosti. „ Zaključek Rezultati raziskave kažejo, da ima EPGT dobro relativno ponovljivost znotraj po- sameznega obiska in zmerno do dobro ponovljivost med obiski pri mladih zdra- vih odraslih. Ob tem smo ugotovili ne- koliko večjo absolutno variabilnost med dnevi in manjšo ponovljivost asimetrij. Za zdaj testa ne moremo priporočiti za oceno jakosti stopala pri zdravi mladi po- pulaciji. Ker je test enostaven in cenovno dostopen, bi kazalo dodatno raziskati potencial EPGT v različnih kontekstih ter podrobneje proučiti, zakaj je ponovlji- vost pri zdravih mladih odraslih nekoliko slabša. „ Literatura 1. Bishop, C., Lake, J., Loturco, I., Papadopou- los, K., Turner, A. in Read, P. (2021). Interlimb Asymmetries: The Need for an Individual Approach to Data Analysis. The Journal of Strength & Conditioning Research, 35(3), 695. https://doi.org/10.1519/JSC.0000000000002729 2. Bruijn, S. M. in Van Dieën, J. H. (2018). Control of human gait stability through foot place- ment. Journal of The Royal Society Interface, 15(143), 20170816. https://doi.org/10.1098/ rsif.2017.0816 3. Chatzistergos, P. E., Healy, A., Balasubra- manian, G., Sundar, L., Ramachandran, A. in Chockalingam, N. (2020). Reliability and validity of an enhanced paper grip test; A simple clinical test for assessing lower limb strength. Gait & Posture, 81, 120–125. https:// doi.org/10.1016/j.gaitpost.2020.07.011 4. Chou, S.-W., Cheng, H.-Y. K., Chen, J.-H., Ju, Y.- Y., Lin, Y.-C. in Wong, M.-K. A. (2009). The role of the great toe in balance performance. Jo- urnal of Orthopaedic Research, 27(4), 549–554. https://doi.org/10.1002/jor.20661 5. Costa, D. C., Valente-dos-Santos, J., Celis-More- no, J. M., Sousa-e-Silva, P., Martinho, D. V., Du- arte, J. P., Oliveira, T., Tavares, O. M., Castanhei- ra, J. M., Soles-Gonçalves, R., Pereira, T., Conde, J., Courteix, D., Thivel, D. in Coelho-e-Silva, M. J. (2023). Learning effect on an isokinetic knee strength test protocol among male ado- lescent athletes. PLOS ONE, 18(7), e0288382. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0288382 6. Durfee, W. K. in Iaizzo, P. A. (2006). Rehabili- tation and Muscle Testing. V J. G. Webster (ur.), Encyclopedia of Medical Devices and Instrumentation (1. izd.). Wiley. https://doi. org/10.1002/0471732877.emd226 7. Fousekis, K., Tsepis, E., Poulmedis, P., Atha- nasopoulos, S. in Vagenas, G. (2011). Intrinsic risk factors of non-contact quadriceps and hamstring strains in soccer: a prospective study of 100 professional players. British Jour- nal of Sports Medicine, 45(9), 709–714. https:// doi.org/10.1136/bjsm.2010.077560 8. Hopkins, W. G. (2000). Measures of reliability in sports medicine and science. Sports Medi- cine (Auckland, N.Z.), 30(1), 1–15. https://doi. org/10.2165/00007256-200030010-00001 9. Humphrey, L. R. in Hemami, H. (2010). A computational human model for exploring the role of the feet in balance. Journal of Biomechanics, 43(16), 3199–3206. https://doi. org/10.1016/j.jbiomech.2010.07.021 10. Koo, T. K. in Li, M. Y. (2016). A Guideline of Se- lecting and Reporting Intraclass Correlation Coefficients for Reliability Research. Jour- nal of Chiropractic Medicine, 15(2), 155–163. https://doi.org/10.1016/j.jcm.2016.02.012 11. Kozinc, Ž., Smajla ,Darjan, Trajković ,Nebojša in and Šarabon, N. (2022). Reliability of EasyForce Dynamometer for Assessment of Maximal Knee and Hip Strength, and Comparison to Rigid Isometric Dynamom- eters with External Fixation. Measurement in Physical Education and Exercise Science, 26(3), 232–244. https://doi.org/10.1080/10913 67X.2021.2019037 12. Mansi, M. K., Chockalingam, N. in Chatzister- gos, P. E. (2023). An exploration of the mecha- nistic link between the enhanced paper grip test and the risk of falling. The Foot, 57, 102059. https://doi.org/10.1016/j.foot.2023.102059 13. Mansi, M. K., Chockalingam, N. in Chatzister- gos, P. E. (2024). The enhanced paper grip test can substantially improve community screening for the risk of falling. Gait & Posture, 108, 157–163. https://doi.org/10.1016/j.gait- post.2023.12.006 14. Mital, A. in Kumar, S. (1998). Human muscle strength definitions, measurement, and us- age: Part I – Guidelines for the practitioner. International Journal of Industrial Ergonomics, 22(1–2), 101–121. https://doi.org/10.1016/S0169- 8141(97)00070-X 15. Perry, M. C., Carville, S. F., Smith, I. C. H., Rutherford, O. M. in Newham, D. J. (2007). Strength, power output and symmetry of leg muscles: effect of age and history of falling. European Journal of Applied Physiol- ogy, 100(5), 553–561. https://doi.org/10.1007/ s00421-006-0247-0 140 16. Ramsey, K. A., Rojer, A. G. M., D’Andrea, L., Ot- ten, R. H. J., Heymans, M. W., Trappenburg, M. C., Verlaan, S., Whittaker, A. C., Meskers, C. G. M. in Maier, A. B. (2021). The association of objectively measured physical activity and sedentary behavior with skeletal muscle strength and muscle power in older adults: A systematic review and meta-analysis. Age- ing Research Reviews, 67, 101266. https://doi. org/10.1016/j.arr.2021.101266 17. Skuk, N., Chatzistergos, P. E. in Kozinc, Ž. (2024). Reliability of enhanced paper grip test for testing foot strength in volley- ball and soccer players. Physical Therapy in Sport, 67, 155–160. https://doi.org/10.1016/j. ptsp.2024.05.004 18. Tang, W., Hu, J., Zhang, H., Wu, P. in He, H. (2015). Kappa coefficient: a popular measure of rater agreement. Shanghai Archives of Psy- chiatry, 27(1), 62–67. https://doi.org/10.11919/j. issn.1002-0829.215010 19. Tilinger, N. (2017). Vpliv gibljivosti spo- dnjih udov na ravnotežje pri starostnikih : pregled literature [na spletu]. Diplomsko delo. [Dostopano 23 april 2025]. Pridoblje- no s https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. php?lang=slv&id=93047 20. Trajković, N., Kozinc, Ž., Smajla, D. in Šarabon, N. (2022). Interrater and Intrarater Reliability of the EasyForce Dynamometer for Assess- ment of Maximal Shoulder, Knee and Hip Strength. Diagnostics, 12(2), 442. https://doi. org/10.3390/diagnostics12020442 21. Tsekoura, M., Pantou, M., Fousekis, K., Bil- lis, E., Gliatis, J. in Tsepis, E. (2023). Reliabil- ity and clinical applicability of lower limp strength using an enhanced paper grip strength. European Journal of Translational Myology, 33(4), 11841. https://doi.org/10.4081/ ejtm.2023.11841 22. Wang, H.-K., Chen, C.-H., Shiang, T.-Y., Jan, M.-H. in Lin, K.-H. (2006). Risk-factor analysis of high school basketball-player ankle inju- ries: a prospective controlled cohort study evaluating postural sway, ankle strength, and flexibility. Archives of Physical Medicine and Rehabilitation, 87(6), 821–825. https://doi. org/10.1016/j.apmr.2006.02.024 23. Žura, E., Jakob, G. B., Chatzistergos, P. in Ko- zinc, Ž. (2025). Assessment of the enhan- ced paper grip test for quantifying balance deficits in people with multiple sclerosis: A reliability and applicability study. Multiple Sclerosis and Related Disorders, 95. https://doi. org/10.1016/j.msard.2025.106321 Nika Kaurin Dipl. Kineziologinja 97210225@student.upr.si