PRIMORSKI DNEVNIK kv8*® plačana v gotovini ■ Postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 119 (8521) TRST, sreda, 23. maja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1843 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DRUGI DflN URADNEGA OBISKA ROMUNSKEGA PREDSEDNIKA CEflUSESCfl Politični pogovori na Kvirinalu podpis skupne slovesne izjave Ceausescu in Andreotti sta podpisala tudi 10-letno pogodbo o gospodarskem, trgovinskem in tehničnem sodelovanju - Sprejem pri rimskem županu - Srečanje Ceausesca z Longom in Berlinguerjem CejUse^' 22. — Drugi dan uradnega obiska je romunski predsednik ^ ^at SCU za^el z položitvijo venca na grob neznanega vojaka. Krna-kjer ° Se J'e ponovno srečal na Kvirinalu s predsednikom Leonejem >itis S,° Se začeli uradni pogovori med obema državnima deiegaci-',iltli katerim sta se udeležila zunanja ministra obeh držav ter šte- drugi ministri in funkcionarji. S - v°r na Kvirinalu je trajal eno triinštirideset minut. Na "^re^vsern željo obeh držav °v za čimtesnejše sodelo- van"arod nJe ° '',mTebnejse soaeio- Nj ' v °kviru splošnih prizade-** da * L>0Puranje napetosti, ki lalji razvijajo v Evropi, ter v *W obe državi data svoj Ja čili' i3r'sP®vek pri uresničitvi te-' Predsednika in njuni so-”sjša So skupno proučili najvaž-P°vno ednarodna vprašanja in po-v P°ydarili obveznost obeh dr- boju za mir v Evropi in na v lujj rr°učili so položaj v Evropi ,*lics„:6Po9°vorov v Helsinkih za in 'ran' Ppstj {* evropske konference o var- **r'l>ravp s°delovanju in dunajske la|ne konference za zmanj sanje oboroženih sil v Evropi. Romunski predsednik je med drugim obširno poročal o položaju Romunije in njeni zunanji politiki, ki temelji na najširši neodvisnosti in spoštovanju popolne suverenosti o-stalih držav. Leone in Ceausescu sta nato govorila o vprašanjih ravnovesja na Balkanu in v Sredozemlju. V tem okviru sta obširno razpravljala o Bližnjem vzhodu in izrazila zaskrbljenost zaradi naraščanja napetosti na bližnjevzhod-nem področju ter izrazila željo, da bi čimprej prišlo do pogovorov na osnovi resolucije varnostnega sveta od 22. novembra 1967. leta. Državna glavarja sta si izmenjala tudi poglede v zvezi z dvostranskimi odnosi med Italijo in Romunijo, še posebno na gospodarskem in trgovinskem področju. Po srečanju na Kvirinalu je romunski predsednik odšel v vilo Madama, kjer se je sestal s predsednikom vlade Andreottijem in z njim podpisal skupno slovesno izjavo. V njej Italija in Romunija med drugim izjavljata, da se bodo odnosi med njima in z vsemi državami razvijali v okviru pravil mednarodnega prava in na načelih statuta združenih narodov. Ti odnosi slonijo na sledečih načelih: 1. vsaka država ima osnovno pravico do obstoja, neodvisnosti, svobode in nacionalne suverenosti: 2. z enakopravnostjo pravic imfi vsaka država tudi pravico, da se udeležuje proučevanja in rešitve mednarodnih vprašanj, ki se je tičejo; 3. vsi narodi imajo neoporečno pravico, da razpolagajo s svojimi sredstvi in da svobodno izbirajo svoj politični, gospodarski in socialni sistem, v skladu s svojo željo in svojimi koristmi, brez zunanjega vmešavanja in pritiska; 4. obe državi izjavljata, da ne bosta uporabljali groženj ali sile proti katerikoli drugi državi, s katerim koli izgovorom, ne da bi s tem okrnili naravno in legitimno pravico lastne ali kolektivne obrambe posamezne države, kot je to v skladu s členom 51. statuta združenih narodov: 5. da ne bosta uporabili groženj in sile proti politični neodvisnosti katere koli države, da ne bosta kršili obstoječih mednarodnih meja druge države, ali pa uporabili grožnjo ali silo za rešitev mednarodnih sporov, vključno ozemeljskih sporov in mejnih vprašanj med državami; 6. vse držav imajo pravico in dolžnost, da rešujejo svoje mednarodne spore izključno z mirnimi sredstvi: 7. države imajo pravico in dolžnost ne glede na njihovo socialno in politično ureditev, da sodelujejo med seboj na najrazličnejših področjih, z namenom, da se ohrani mir in mednarodna varnost in da se pospeši gospodarski in socialni napredek vseh narodov: 8. obe državi poudarjata, da se ne bosta vmešavali v notranje zadeve drugih držav. Skupna slovesna izjava, ki sta jo podpisala Ceausescu in Andreotti, govori tudi o želji po razširitvi in poglobitvi medsebojnih odnosov, o razvoju in sodelovanju na najrazličnejših ravneh, zlasti pa še na gospodarskem, trgovinskem, industrijskem, znanstvenem in tehničnem področju. Po podpisu skupne slovesne izjave sta Ceausescu in Andreotti podpisala še 10-letno pogodbo o gospodarskem, industrijskem in tehničnem sodelovanju in sporazumu o pomorski plovbi. Ministra za zunanjo trgovino Matteotti in Patan pa sta podpisala Popoldne je Ceausescu obiskal rimskega župana, ki ga je sprejel na Kapitolu, mu predstavil člane občinskega odbora in ga pozdravil v imenu mesta Rima. Prav tako popoldne se je Ceausescu srečal s predsednikom italijanske komunistične partije Luigijem Longom. Predsednik KPI je izrazil zadovoljstvo za obisk Ceausesca v Italiji in za ugoden razvoj odnosov med Italijo in Romunijo. Zvečer je imel romunski predsednik pogovor s glavnim tajnikom KPI Berlinguerjem, katerega sta se udeležila tudi člana osrednjega vodstva stranke Novella in Segre. Na obeh srečanjih se je Ceausescu pogovarjal z voditelji italijanske partije o skupnem delovanju za enotnost komunističnega' in delavskega gibanja, kakor tudi o dobrih odnosih med italijansko in romunsko komunistično partijo. ki hkrati veliko prispevajo k nadaljnjim prijateljskim odnosom med Italijo in Romunijo. STAVKA TRGOVINSKIH USLUŽBENCEV Napovedane nove stavke VSE PRAVICE DELAVCEM državnih uslužbencev in bolniških zdravnikov RIM, 22. — Današnja 24-urna , ških zdravnikov pravijo, da bodo vsedržavna stavka 800 tisoč trgovinskih uslužbencev je popolnoma uspela. Uslužbenci zahtevajo obnovitev delovne pogodbe. Z današnjo stavko so protestirali proti delodajalcem, ki so na zadnjem srečanju zavrnili glavne sindikalne zahteve. Danes je bila tudi celodnevna stavka 250 tisoč uslužbencev javnih lokalov, ki niso zadovoljni z delodajalci, ker zavlačujejo z uveljavitvijo sporazuma, ki je bil nedavno dosežen na ministrstvu za delo. Zato so napovedali še druge protestne akcije, če ne bodo delodajalci kmalu začeli izvajati novo delovno pogodbo. Enotna federacija državnih uslužbencev CGIL, CISL iu UIL je danes napovedala enodnevno vsedržavno stavko, ki bo 29. maja, da protestira proti vladi, ki zavlačuje uveljavitev ukrepov o doseženem sporazumu s sindikati 17. marca. Tudi bolnišniški zdravniki, primariji, pomočniki in asistenti, so napovedali za 29. in 30. maja dvodnevno stavko. Sindikati bolnišni- še bolj zaostrili stavkovni boj v znak protesta proti nezanimanju vlade za resna vprašanja bolnišni-ške oskrbe. V Cervii pri Ravenni se je začel danes 9. vsedržavni kongres zveze upokojencev včlanjene v CG IL. Kongres se bo zaključil v petek zvečer, v soboto dopoldne pa bodo kongresisti skupno z drugimi upokojenci priredili v Ravenni protestno demonstracijo. Tajnik zveze Bonazzi je v uvodnem poročilu poudaril med drugim, da morajo u-pokojenei z vsemi svojimi silami zahtevati združitev vseh pokojninskih prispevkov in pokojninska pravila, ki bodo veljala za vse enako. RIM, 22. — V palači Madama sta se danes srečala Fanfani in Moro. Zvedelo se je, da je Fanfani obvestil Mora o sestankih, ki jih je imel do sedaj, da bi poiskal možnost se-i stave večine v stranki, ki naj bi zajela struje od levice Donat-Cattina do Andreottija. ŠTIRI USTAVE SFRJ Javnost je že seznanjena s tem, da pripravljamo novo ustavo, ki bo izražala organsko nadaljevanje revolucionarnih sprememb, začetih z zgodovinskimi sklepi drugega zasedanja AVNOJ 1943. leta in družbenih preobrazb po osvoboditvi države, izraženih v ustavi iz leta 1946, v ustavnem zakonu, ki je imel značaj ustave iz leta 1953 in v ustavi — ustanovni listini samoupravljanja iz leta 1963. Vsako desetletje smo morali praktično spričo dinamičnega razvoja menjati in izpopolnjevati najvišji zakon, da bi razširili meje razvoja socialističnih družbenih odnosov. Že drugo zasedanje AVNOJ je dalo širše ustavno - pravne osnove prihodnjega razvoja socialistične Jugoslavije. V preteklih 30 letih so se spreminjale notranje in mednarodne razmere. Na tleh nerazvite balkanske države je bila izvedena vsebinska preobrazba v ekonomski in socialni strukturi družbe, razredni interesi združenega dela in emancipacija narodov so dobivali vse bogatejše vsebine, socialistično samoupravljanje si je utiralo nove poti. Toda vse to se je dogajalo po načelih, ki jih je v vojnem viharju in oboroženem boju za narodno in socialno osvoboditev določilo najvišje predstavniško telo narodov in narodnosti Jugoslavije. Smoter prve naše ustave iz le- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiim GENERALNI TAJNIK KP SZ SE JE VRNIL V DOMOVINO Zadovoljstvo v Moskvi in Bonnu ob zaključku sovjetsko-zahodnonemških uradnih pogovorov Postavljeni temelji za razširitev gospodarskega sodelovanja in za politično zbliževanje Obisk Brežnjeva v ZDA bodo morda odložili zaradi «afere Watergate» BONN, 22. — Obisk generalnega tajnika KP Sovjetske zveze Leonida Brežnjeva v Zahodni Nejnč^l se je končal s splošnim zadovoljstvom obeh strani. Sam zvezni kancler Brandt je ob slovesu od gosta na kolnskem letališču podčrtal pozitiven vpliv, ki ga bodo pogovori z Brežnjevom imeli ne samo na razvoj sovjetsko - zahodnonemških odnosov, ampak tudi na perspektive za utrditev varnosti in sodelovanja v Evropi in torej za mir na svetu. Brežnjev pa je dejal, da je bil obisk «kratek, toda z važno politično vsebino«, pogovore z Brandtom pa je označil kot «nov korak na poti k pomiritvi«. Dolgo stiskanje rok in topli poz-, ------------ dravi, preden se je Brežnjev vkr- j konkretno začelo že leta 19 /0 S cal na letalo, ki ga je odpeljalo | sovjetsko - zaliodnonemško pogod nazaj v domovino, so zaključili o- i bo, pa bi lahko občutili že na nabirk, od katerega si tako SZ kot j mera vatlih pogajanjih za zmanjša-ZRN velike obetata. j nje oboroženih sil v Evropi ter na ................ , , evropski konferenci o varnosti in To izhaja iz izjav uradnih glas- ^odelnvaniu nikov, pa tudi iz komentarjev po litičnih opazovalcev, ki po drugi' strani opozarjajo, da bo rezultate pogovorov mogoče v celoti oceniti j obiska Sam kancler Brandt bo jutri poročal v parlamentu o rezultatih medtem ko so predstav- šele v treba konkretizirati predvsem go spodarsko sodelovanje, za razvoj katerega sta Brežnjev in Brandt postavila dovolj trdne temelje. Vzporedno s tem pa bo moral potekati tudi proces političnega zbližanja, kot priča obveza o občasnih posvetovanjih o vseh najvažnejših Drihodniih mesecih ko bo inlki nie8°ve vlade že seznanili di-no ! Plomatske zastopnike zahodnih za- protokol mešane komisije dveh držav mednarodnih vprašanjih. Prve po za gospodarsko sodelovanje. ' sledice takega zbližanja, ki se ie Kom v Rimu je romunski predsednik Ceausescu (desno za i... “lrasirjem) položil venec na grob neznanega vojaka >,l,I'iiiii1iIIlllllllI|||n|n|]||)nl|llllluIIII(I||||I1||)|ll)II|IMIIMIII1IlllllllllllllltIIII,lllllilllllIlllllllllIIIIIIImi1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIltllmMllli)„il„l,l„ll,l„iil,„,„„„l,l,llililll,ll„„l,1„i,i,iliiiiini,iiiiiiiiiiii odločitev J s°dncm postopku ^0ti A,miranteju Orf6, ki „ Odbor poslanske zbor-tvV2.6tfrti n Vkvaria s pooblastili o s f’aJ amentarne imunitete v lU sklenM 'mi postopki, je no-S-jhiici v! . Podlagati poslanski bLDtKt ^ odobri prošnjo za )i? a0cn Pr°ti misovskemu C?ia f.^ranteju zaradi obnav-* Oji ,, . 'stične stranke Na iu- X tem ne]i . P( Di-^kar01^3* demokristjan Revel-itii 00 zbornica sklepala. Za Vštete .odvzemu parlamentarne Sotini ^ranteju ne stranke. Na ju-Poslanske zbornice bo 'Vcev odbora Hrv Ni so glasovali , razen dveh mi-enega demokristjana. ^ ¥ Avstraliji , J blaškemu terorizmu 551*»"’ Av^TH, 22 Hrvati, ki živijo v v "» v i. S° na zboru v mestu mi °hso(jj]j u°Zal?°dni Avstraliji odloč- N j!®iji, m Ustaški terorizem in v re-gj? druE.-mSo i° sprejeli, postavili Vt°ešav ^tevo, da se onemo-b0ioVe Jusm*!'16 0(1 zunaJ v notranje d« aVij?' V resoluciji .se tliptavija . oročna in neuvrščena Sosvet« FJ. Sam° Potreba današ-ok,se Udnil-, več realnost. Zbora JS S i V imena avstralskih N 6 Graha™ .ugimi podpredsednik k ’ ki ; V1 zvezni poslanec Betu v tmem °Zdravd udeležence zbo-Kot Predsednica vlade Whi-i> Nli nn.,®081 se ie zbora udele- Burck- Jug°sloyani ZADNJE^ SLOVO OD GABRIELLE BORTOLON Ogromna množica na pogrebu žrtve atentata pred milansko kvesturo Govor župana Aniasija - Neofašistični poskus provokacije - Preiskava o četrtkovem atentatu na mrtvi točki Iiesc so p it v kateri iz- tHrrtC’io. Zh° sogtasje s sprejeto re-Ni skuZbor je skušata v začetku oh , koj in, nstašev, proti katerim Strar.iia ervenirala policija in jih MILAN, 22. — Ogromna množica Milančanov se je danes popoldne udeležila pogreba mlade Gabrielle Bortolon, nedolžne žrtve četrtkovega zločinskega atentata pred kvesturo. Na desetine tisočev ljudi je sprejelo poziv sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, predsednika deželnega odbora Basset-tija, predsednika pokrajine Perac-chija, župana Aniasija in partizanskega združenja ANPI k udeležbi na pogrebu. Žalni sprevod, na čelu katerega so poleg svojcev mlade žrtve stopali predstavniki oblasti, je krenil od cerkve San Fedele, v osrčju starega dela Milana, do Trga del Duomo, kjer je pred ogromno množico spregovoril milanski župan Aniasi. «Kdor je ubil Gabriello — je rekel med drugim župan — je hotel prizadeti naše mesto in našo državo, ustvariti negotovost in strah, ker misli, da nas bo tako prisilil, da klonimo. Kdor je ubil Gabriello, kdor je oborožil zločinsko roko, nam hoče odvzeti svobodo in demokracijo, ki so si jo Milančani priborili s tolikšnimi boji in žrtvami. Kdor je ubil Gabriello, želi, da bi zgodovina nazadovala, da bi delavci ne bili gospodarji lastne usode, da bi ne bili protagonisti zgodovine mesta in domovine, želi odreči bodočnost napredka za vse. V bombah, ki prelivajo rorističnimi organizacijami v tujini pa bodo morda dale preiskave, ki jih vodijo v Franciji. Švici in Izraelu. Predvsem bo treba ugotoviti, kaj je Bertoli delal štiri dni v Franciji. Kot je znano, je Bertoli prispel z ladjo iz Haife v Marseil le 12. maja, šele 16. pa je odpotoval v Milan. Atentate trdi, da je bil vse štiri dni v Marseillu in da je spal v hotelu «Rhone», toda preiskava je pokazala, da je v tem kraju prespal samo eno noč. Preiskovalci so medtem ponovno zaslišali jemenskega državljana, ki so ga aretirali v Benetkah ter o-sumili sodelovanja pri atentatu pred milansko kvesturo. Sum je sedaj popolnoma odpadel, Arabec pa bo os-stal v zaporu, dokler ne oodo ugotovili njegovega pravega imena. Za sedaj je obtožen le uporabe ponarejenih dokumentov ter poskusa prevare, ker ni plačal računa v hotelu v Jesolu. Ostaja seveda vprašanje, kako jo policija prišla do Arabca. Najbolj verjetna domneva je. da je mož delal za neko tujo obveščevalno službo in da so njegovi nasprotnika opozorili nanj policijo, da bi ga spravili v težave. Domnevo, da je mož tajni agent, potrjujejo tudi dr. Micale ni odgovoril sklicujoč se I njegovi pogosti telefonski pogovori na «sodno tajnosti. Odgovor o dom-. % veleposlaništvoma Jemena v Ri-nevnih povezavah atentatorja s te-) mu in Londonu. nedolžno kri, je znamenje besa in nemoči onih, ki se ne znajo sprijazniti s porazom, ki skušajo z nasiljem ohraniti privilegije, ki jim jih demokratična republika odreka*. «Toda kdor tke prevratniške mreže — je zaključil svoj govor Aniasi —- naj ve, da so se Milančani združili in so vselej zmagali, kadar so se morali boriti za svobodo*. Med županovim govorom je nekaj neofašističnih skrajnežev skušalo motiti žalno svečanost z vzklikanjem bedastih gesel in z delitvijo letakov «mestnega antikomunistične-ga odbora tihe večine* in drugih fašističnih organizacij. Hiter poseg policije je preprečil, da bi udeleženci pogreba sami obračunali z izzivalci. Sodna in policijska preiskava o četrtkovem atentatu se je medtem, kot kaže, zataknila. Generalni prav-dnik dr. M.cale je danes na tiskovni konferenci povedal, da atentator vztraja pri trditvi, da je zločin pripravil in izvedel sam, in da za sedaj «ni niti indicij, niti dokazov, da bi to ne bilo res». Dejansko pa je indicij o tem nič koliko, kot so na tiskovni konferenci podčrtali časn karji v svojih vprašanjih, toda nastala v vrstah Nixonove uprave ob izbruhu «afere Watergate» in ki bi ovirala potek vrha med Moskvo in Washingtonom. Ugledni «New York Times* v današnjem uvodniku znova poziva, naj bi odložili obisk. Kremelj se mora namreč zavedati, piše Ust, da je "v ZDA v teku politični potres nepredvidljivega obsega, ki jemlje Nixonu sposobnost, da v imenu dr žave sprejme dolgoročne obveznosti. «če gospod Brežnjev želi nove trajne dogovore z ZDA, je rečeno v današnjem uvodniku, mu živo svetujemo, da odloži svoj obisk 18. junija. Napetost okrog Watergata in pogajanja za utrditev ameriško - sovjetske pomiritve bodo neizbežno prišla v konflikt, če bo Brežnjev vztrajal pri že določenem programu: tako ZDA kot SZ bi lahko izšle kot poraženke te nesrečne in nepotrebne časovne napake*. Newyorški dnevnik na koncu še o-pozarja, da nasprotovanje obisku Brežnjeva v tem trenutku nikakor ne pomeni nasprotovanja ameriško - sovjetskemu zbližanju, ampak prav nasprotno. Podobno stališče je zaviel tudi «Wa-shington Post*, ki ugotavlja, da si tako Nixon kot Brežnjev močno želita, da bi do vrha prišlo, da pa morata oba računati na posledice afere Watergate, ki je že močno ošibila ameriškega predsednika Protest slovenskih študentov na Dunaju DUNAJ, 22. — Klub slovenskih študentov in Hrvatski akademski klub na Dunaju sta organizirala dopoldne pretesto zborovanje zahtevajoč uresničitev določil avstrijske državne pogodbe v zvezi s položajem in pravicami slovenske in hr-vatske narodnosti v Avstriji. Povod za to protestno zborovanje je 18-letnica podpisa avstrijske državne pogodbe, katere sedmi člen zagotavlja pravice slovenski in hrvatski narodnosti v Avstriji, ki pa na žalost še do danes ni izpolnjen. Z zborovanja sta oba kluba poslala delegacijo k zveznemu kanclerju Kreiskemu, da bi mu izročila resolucijo udeležencev zborovanja. iiiimiiiiiiuivmiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiimiiiimiiMiiiii Odposlanstvo koroških Slovencev v Ljubljani Delegacijo, ki jo vodita dr. Zwitter in dr. Tišler, sta sprejela Beno Zupančič in Mitja Ribičič veznikov o poteku pogovorov. U-radni glasnik bonske vlade Von Wechmar pa je danes podčrtal pomen skupne izjave, ki sta jo podpisala Brandt in Brežnjev, ter predvsem važnost odstavka, ki govori o berlinskem vprašanju. Von Wechmar je poudaril, da je to prvi dokument o tem problemu, ki sta ga podpisala tako Bonn kot Moskva (Zahodna Nemčija ni namreč med podpisniki štiristranskega sporazuma o Berlinu). «Formula» izjave, ki se tiče Berlina, je sicer dokaj ohlapna, vendar kaže na nov pristop tako Bonna kot Moskve k obravnavanju tega vprašanja. Vsekakor pa bo Berlin — je še dejal glasnik — termometer odnosov med SZ in ZRN*. Relativno novost pomeni tudi znatno zanimanje Sovjetske zveze za Evropsko gospodarsko skupnost, kot izhaja iz uradnih sporočil in še bolj iz poteka pogovorov. Opazovalci menijo, da bo Moskva kmalu tudi formalno priznala EGS, medtem ko naj bi gospodarsko sodelovanje med Moskvo in Bonnom odprlo vrata k širšemu sodelovanju med EGS in SEV, ki sta doslej (in predvsem prva) stala precej na robu zbliževanja med Vzhodom in Zahodom. Gre torej za razširitev dialoga, kateremu smo bili priča v teh dneh v Bonnu, na Evropo in na ves svet. Važen sogovornik v tem dialogu pa so vsekakor ZDA, kot pričata dolgi Kissingerjev obisk v Moskvi pred odhodom Brežnjeva v Bonn ter skorajšnji obisk generalnega tajnika KP SZ v VVa-shington. V zvezi s tem obiskom moramo beležiti mnenje številnih opazovalcev v samih ZDA, ki predlagajo, naj bi datum obiska odložili. Predlog utemeljujejo z zmedo, ki je HiiiHiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiniiinniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiitnriitiiiiiitiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 22. — Zanimanje za življenje in položaj koroških Slovencev je v slovenski in jugoslovanski javnosti izredno veliko. S temi besedami je predsednik mestne konference Socialistične zveze Slovenije Beno Zupančič davi pozdravil delegacijo koroških Slovencev, ki je prišla na pogovore v Ljubljano. Pogovori so bili na se dežu mestne konference, udeležili pa so se jih kot voditelja delegacij koroških Slovencev predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Jožko Tišler, navzoči pa so bili tudi predstavniki mestne skupščine in številnih družbeno - političnih organizacij Ljubljane. Govorili so o vseh problemih, ki so v središču življenja koroških Slovencev, med drugim tudi o po- budi za gradnjo slovenskega kulturnega doma v Celovcu. Predstavnika koroških Slovencev dr. Zwitter in dr. Tišler sta hkrati orisala položaj na Koroškem, ki ga označuje silovita protislovenska šovinistična gonja. Hkrati sta se zahvalila za vso podporo, ki so je koroški Slovenci deležni v njihovem boju tako od slovenske kot od celotne jugoslovanske javnosti. Predstavnike koroških Slovencev je sprejel tudi predsednik republiške konference Socialistične zveze Mitja Ribičič, zatem pa se je začela v klubu poslancev javna tribuna, na kateri bodo koroški gostje sezanili navzoče o njihovem položaju in o njihovem boju za narod nostne pravice, ki so prav v sedanjem času predmet silovite go nje šovinističnih sil na Koroškem, DRAGO KOŠMRLJ Romunski predsednik Ceausescu je imel včeraj drugi razgovor z italijanskim predsednikom Leonejem na Kvirinalu, katerega so se udeležili tudi člani obeh državnih delegacij. Po tem srečanju je romunski predsednik v vili Madama podpisal s predsednikom vlade Andreottijem skupno slovesno izjavo, v kateri obe državi izjavljata, da bosta delovali v občo korist miru na svetu in razvoja vseh narodov. Ceausescu in Andreotti sta podpisala tudi 10-jetno pogodbo o gospodarskem, industrijskem in tehničnem sode- lovanju in sporazum o pomorski plovbi. Popoldne je Ceausescu obiskal rimskega župana, nakar se je srečal in pogovarjal s predsednikom KPI Longom in glavnim tajnikom KPI Berlinguerjem. Generalni tajnik KP SZ Brežnjev je zaključil uradni obisk v Zahodni Nemčiji ter se vrnil v domovino. Pred odhodom je prav tako kot Brandt izrazil zadovoljstvo zaradi pogovorov, ki odpirajo perspektive tesnejšega gospodarskega in političnega sodelovanja med obema državama ter prispevajo k pomiritvi v Evropi in na svetu. Sinoči se je zadnjič pred deželnimi volitvami sestal tržaški občinski zbor, ki je sklenil ustanoviti občinski center za preventivno zdravstvo na delu. Včeraj je bila v Kulturnem domu izredno uspela akademija slovenskih srednjih šol na Tržaškem. ta 1946 je bil utrditi pridobitve revolucije. Zato je bila v njej poudarjena vloga države in centralističnega upravljanja gospodarstva, kar je v tedanjih pogojih zagotavljalo, da smo izbojevane pridobitve ohranili pred napadi razlaščenih razredov in ustvarili pogoje za nove prodore socializma. V samo nekaj letih je naša revolucija prišla na veliko razpotje. Odpirali sta se dve poti: ali okostenelost etatizma ali razvoj socialističnega samoupravljanja. Potrebno je bilo imeti veliko poguma in vere v delavski razred in njegovo zgodovinsko vlogo, da smo odprli nove vidike, potrebno je bilo veliko sposobnosti, da smo v nepretrganem razvoju revolucije odstranili dogme in šablone, ki bi lahko spremenile avantgardo delavskega razreda, združeno z mlado socialistično državo, v silo nad razredom in družbo. Po sprejetju zgodovinskega zakona o samoupravljanju 1950. leta je bil tempo družbenih preobrazb sunkovit. Hitro se je pokazalo, da novih odnosov ni mogoče razvijati v okvirih prve ustave in že leta 1951 smo začeb razmišljati o njeni spremembi. Bistvo novosti, ki jih je prinašala druga ustava, je najbolje izrazil Moša Pijade z besedami, da dobiva prvikrat v sodobni zgodovini delavski razred neke države pravico, da sodeluje pri odločanju o lastnem presežku dela. To je nil zgodovinski skok, s katerim se je začel proces nadaljnje demokratizacije in kontrole ljudstva nad delom izvršnih organov. V skupščine smo uvedli nov zbor, proizvajalcev, v bazi družbe pa so se začele spremembe, ki so pritegovale v samoupravljanje vedno širši krog ljudi. Vendarle je tudi nova ustava hitro postala tesna. Iz baze družbe so prihajale vse močnejše zahteve, da bi na proizvajalce prenesli tudi razširjeno reprodukcijo, da bi odločneje odstranjevali ovire za samoupravljanje. Tretjo ustavo smo pripravljali skoraj štiri leta. Pri njenem oblikovanju so sodelovale vse ustvarjalne sile družbe, v javni razpravi o osnutku ustave pa je bilo dano več kot 300 tisoč predlogov, da bi bile posamezne določbe vsebinsko čim bogatejše To je bila prva ustava v človeški zgodovini, ki je izhajala pri oblikovanju poglavitnih načel političnega sistema in družben« ureditve iz človeka — proizvajalca in njegovih pravic, ne pa iz države in njenih ustanov. V odgovoru na glavno vprašanje: kdo razpolaga z razš: jeno reprodukcijo, je ustava izhajala iz aksioma. da pripada ta pravica združenemu delu. To je bila ustava nove stvarnosti in novih možnosti na temeljih samoupravljanja. Toda, Ker vsaka možnost ni avtomatično tudi stvarnost, ni mogla ustava sama po sebi odstraniti odporov proti samoupravljanju in ga zavarovati pred vsemi bočnimi u-darci. «Od vsega začetka smo razglasili načelo, da mora biti delavski razred odločilna družbena sila, da razpolaga z dohodkom, ki ga ustvarja. Toda odpori, ob katerp smo zadeli pri uresničevanju tega zgodovinskega dejanja, so pokazali, da imajo sile, ki se upirajo samoupravljanju in politiki zveze komunistov, objektivno oporišče v obstoječih odnosih in institucionalnem mehanizmu, v katerem je potekala delitev dohodka in njegov družbeni tok. Zato je bilo neogibno, da dogradimo naš ustavni sistem, da bi odstranili tisto, kar je zastarelo in odprli nove prostore za razvoj samoupravnih proizvodnih odnosov*, je upravičeno ugotovil predsednik Tito na prvem splošnem zboru federacije. Če bi torej želeli najkrajše formulirati nalogo, ki je danes pred vodilnimi silami družbe, nalogo, z uresničitvijo katere se lahko samoupravljanje povzpne za stopnico više, tedaj je to zahteva in naloga, da delavski razred popolnoma obvlada razširjeno reprodukcijo, da ustvarimo tak instrumentalni mehanizem, tak skupščinski sistem, take družbene obrambne mehanizme, ki bodo delovnemu človeku zajamčili to pravico. To pa je vsebina bistvene spremembe, ki jo bo v našo stvarnost prinesla po vrsti četrta ustava Jugoslavije. Družbena, revolucionarna akcija za popolno uresničitev tega ustavnega načela bo dala poglaviten ton družbenim procesom v daljšem obdobju. Dejansko ga bo dajala vse dotlej, dokler družbeni tokovi in razvoj samoupravljanja ne bodo pokazali, da so tudi okviri četrte ustave postali tesni za nove še bogatejše samoupravno - socialistične družbene preobrazbe. (Iz tednika Komunist v slovenščini) Sestanek PSDI - KD RIM, 22. — Jutri popoldne se bosta srečali delegaciji PSDI in KD v okviru posvetovanj, ki jih je sprožil socialdemokratski predsednik Tanassi, da poišče možnost obnovitve levosredinske koalicije. Po tem sestanku, se bodo socialdemokrati srečali s socialisti. PROTI SKLEPU EVROPSKE SKUPNOSTI Stališče deželnih organov glede obrobnosti področja 10 razlogov, zaradi katerih se Furlanija-Julijska krajina ne more uvrščati med «centralne» dežele v Evropi Deželno odbomištvo za načrtovanje, ki mu načeluje odbornik N. Stop-per, je izdalo «Poročilo o gospodarski politiki Furlanije - Julijske krajine v okviru Evropske gospodarske skupnosti*. Poročilo predstavlja nekakšno resolucijo deželnega odborništva za načrtovanje v zvezi s sklepom Sveta evropskih skupnosti z dne 20. oktobra 1971, s katerim je bila naša dežela proglašena za «centralno» področje. S tem je naša dežela praktično izgubila pravico do davčnih, finančnih in drugih pomoči, ki so jih nasprotno dobila področja, ki so bila z istim sklepom uvrščena med »obrobna* področja. Proti sklepu sveta evropskih skupnosti so deželne ustanove in vsa naša javnost večkrat nastopile tako na krajevni ravni kakor tudi v Rimu, saj je od osrednjih državnih oblasti v glavnem odvisno, ali bo svtf evropskih skupnosti ponovno preučil vprašanje naše centralr.osti ali obrobnosti ter nam ponovno zagotovil olajšave, ki veljajo za periferne dežele v Evropi. Poročilo deželnega odborništva za načrtovanje navaja v obrambo teze o obrobnosti Furlanije - Julijske krajine naslednjih 10 dejavnikov: zemlje- pisni položaj Furlanije - Julijske krajine, izguba tržaškega in goriškega zaledja po drugi svetovni vojni, trajno zaostajanje gospodarskih dejavnosti zaradi vojaških služnosti, zaostajanje naše dežele v mednarodnem prometu, obrobnost Furlanije - Julfcske krajine glede na prometne infrastrukture z zaledjem, kritično stanje v nekaterih industrijskih panogah, izseljevanje, odhajanje kmetijskega prebivalstva z dežele, gospodarska zaostalost hribovitih področij in ponavljajoče se naravne nesreče. VČERAJ POPOLDNE V KULTURNEM DOMU Navdušujoč nastop dijakov vseh nižjih srednjih šol ■v Številno občinstvo je pozdravil ravnatelj Mamolo, nakar je sledil nastop mladih pevcev, glasbenikov, recitatorjev in telovadcev PREJŠNJI PETEK V SEŽANI Srečanje komunistov obmejnega področja V petek, 18. maja so se na sedežu občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije sestali člani komisije za mednarodne stike s predstavniki KPI iz Nabrežine, Križa, s Proseka - Kontovela in Opčin. Dogovorili so se, da bodo v kratkem organizirali srečanja med osnovnimi organizacijami komunistov na obmejnem področju, da se medsebojno obveščajo o političnem položaju. Zaključna točka včerajšnje akademije niiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu) ZADNJA SEJA OBČINSKEGA SVETA PRED VOLITVAMI Ustanovljena je občinska služba za zdravstveno preventivo na delu Pobratenje z Gradcem - Resolucija o evropskem parlamentu Tržaški občinski svet se je sinoči zadnjikrat sestal pired deželnimi volitvami, čeprav tega zakon izrecno ne določa, obstaja pa že ustaljen običaj, da izvoljena predstavništva med volilno kampanjo zasedanja prekinejo. Tudi zaradi tega se je verjetno včerajšnja seja zaključila pozno v noč in je občinski svet obravnaval nekatera pomembna vprašanja. Najvažnejši je bil prav gotovo sklep, da se ustanovi služba za preventivno medicino pri delu, katerega so odobrili skoro soglasno, saj so se vzdržali samo svetovalci FLL Ta novo ustanovljena služba bo ugotavljala delovne pogoje, okolje na delu in posledice na zdravje delavcev. Za sedaj gre za preliminarno fazo, ko bo občina ustanovila operativni center, v katerem bodo zaposleni štirje zdravniki specialisti, kemik, tri medicinske sestre in drugo osebje, kar bo predstavljal osnovo za ustanovitev konzorcija z ostalimi krajevnimi ustanovami (pokrajino in občinami) in sorodnimi zdravstvenimi organizacijami ter predvsem bolnišnico, univerzo, protituberku- lozno ustanovo in podobno. Ta center bo tudi osnova za sklenitev konvencije z deželo, ki bo krila pretežni del izdatkov, v letošnjem proračunu pa je predvideno, da bo občina porabila 15 milijonov lir. Na osnovi obsežnega pripravljalnega dela, so se s sindikati dogovorili, da bodo najprej pregledali pogoje za delo v treh največjih industrijskih obratih: v Italsider, Sv. Marku in v Aquili. Za to zadnje podjetje so se že dogovorili za sodelovanje z miljsko občino tudi v vidiku bodočega konzorcija. Razprava o tem važnem vprašanju je bila zelo obsežna. Prvi je spregovoril republikanski svetovalec Gargano, ki je dejal, da gre za pozitiven sklep, da pa obstajajo določeni pomisleki pravnega značaja. Komunistični svetovalec Kocjančič je nato napovedal pozitivni glas njegove skupine, istočasno pa je opozoril na resne pomanjkljivosti sklepa, ki je šele prvi zelo skromni korak. Tudi socialdemokrat Lanza je bil mnenja, da gre za važen sklep, ki je v interesu delavcev. Spetič (KPI) je ugotovil, da sklep občinskega odbora ne govori zdravstvenih enotah in da torej sploh ne upošteva predvidene zdravstvene reforme. Gre za omejen poseg, saj štirje zdravniki prav gotovo ne bodo mogli načrtno pregledovati velikega števila zaposlenih in se bo tako po zakonu predvidena zdravstvena knjižica pretvorila v golo formalnost. Obžaloval je, da še ni prišlo do ustanovitve konzorcija, kar sta zahtevala miljski in dolinski župan in končno pozval župana, da upošteva pri nastavitvi zdravnikov in drugega osebja potrebo, da obvlada tudi slovenski jezik, saj pri proglašeni zaščiti slu venske manjšine ne gre samo ža kulturne stvari. Za socialiste je Giuricin bil mnenja, da gre sedaj. šele za skromen začetek zdravstvene reforme in izrazil željo, da bi čim preje ustanovili (Nadaljevanje na 6. strani) uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiii PREDLOG POSEBNE KOMISIJE TRŽAŠKE OBČINE OSNUTEK MESTNEGA PROMETNEGA OMREŽJA Trideset povsem preurejenih prog - Uvedba novega semaforskega sistema povezanega z elektronskimi možgani Posebna komisija, ki se pod predsedstvom župana Spaccinija ukvarja z reorganizacijo mestnega prometa, je izdelala prvi osnutek rednih mestnih avtobusnih in trolejbus-nih zvez. Po novem naj bi bilo trideset prog, ki jih bodo na novo u-redili in od katerih bodo nekatere bistveno drugačne od sedanjih. Prvo preučevanje je izvedlo podjetje SOMEA, ki je ugotovilo, kaj si prebivalci žele, tako da se lahko peljejo na svoja delovna mesta, o-ziroma na druga področja, ki jih zanimajo iz trgovskih, kulturnih ali drugih razlogov. Tako je bil izdelan prvi osnutek, pri katerem pa je občinska uprava in ACEGAT morala upoštevati, da gre za obsežno reorganizacijo, ki zahteva velika sredstva in da ni mogoče vsega narediti takoj. Zaradi tega bodo reorganizacijo izvedli postopno, za kar so že nabavili petdeset novih avtobusov, ki bodo menda dostavljeni ob koncu junija ali v začetku julija. Posebno težavo predstavljajo šoferji, saj so razpisali že več natečajev, vendar pa se je prijavilo malo konkurentov. V poročilu županstva o predloženih novih avtobusnih zvezah se govori o postopnosti tudi v zvezi z načrtom novega sistema semaforov, ki jih bo okrog 70 in ki bodo povezani z elektronskimi možgani, tako da bodo usmerjali promet po najhitrejši možni zvezi. Ta elektronski sistem, ki predstavlja zanimivo novost tudi za Italijo, bi moral stopiti v pogon avgusta, sedaj pa se govori, da bo pričel delovati v jeseni. Županstvo skratka pripravlja novo temeljito preureditev mestnega prometa in to iz treh vidikov: reorganizacija mestne prevozne službe z uvedbo tridesetih novih prog, u vedbo elektronsko - semaforskega sistema in končno z uvedbo večjih področij, kjer bo prepovedan promet z motornimi vozili in kjer bodo otoki za pešce. O tej celotni problematiki razpravljajo tudi sindikalne organizacije, ki so ustanovile posebno tehnično komisijo, saj gre za pomembno vprašanje, ki po eni strani za- nima neposredno zaposlene uslužbence, po drugi pa celotno prebivalstvo mesta in ki je tesno povezano z gospodarskim in socialnim razvojem Trsta. Volilna zborovanja KPI Ob 11. uri bo pred veleblagovnico UPIM govoril Gialuz, ob 12. pred podjetjem Alto Adriatico v Miljah Rossetti in ob 17.30 na Borznem trgu Monfalcon. Ob 20 30 se bo v Saležu deželni svetovalec Jan Godnič sestal z volivci, ob 21. uri pa bo v Trebčah aktiv KPI, na katerem bo govorila članica tajništva Jelka Gerbec. Tržaška federacija KPI tudi opozarja, da nepoznane osebe še vedno hodijo po stanovanjih in skušajo pobirati podpise za predložitev kandidatne liste KPI. Gre za prevaro, saj je federacija KPI že pobrala zadostno število podpisov pred notarjem, kot to določa zakon. Del deželnih dohodkov namenjen krajevnim upravam Del bilančnih dohodkov, ki jih je deželna uprava namenila štirim pokrajinskim in 219 občinskim u-pravam iz Furlanije - Julijske krajine v letošnjem letu, znaša skupno 1 milijardo 860 milijonov lir. Ustrezni sklep je bil sprejet na zadnji seji deželnega odbora, in sicer na podlagi deželnega zakona štev. 19 iz leta 1970 in v skladu s členom 54 deželnega statuta, ki predvideva finančno pomoč deželne uprave za krajevne ustanove in zlasti za male in srednje občine v Furlaniji - Julijski krajini. Deželni odbor je na predlog od bornika za kmetijstvo Comellija sprejel sklep o podelitvi 72 milijonov lir 61 ustanovam v naši deželi, ki se ukvarjajo s propagando sodobnega kmetijstva in 35 milijonov 13 pokrajinskim in občinskim organizacijam, ki skrbijo za strokovno izobraževanje kmetovalcev. Ob prisotnosti namestnika tajnika stranke PSDI prične v petek uradno volilno kampanjo Na predlog odbornika Hreščaka je občinski odbor na svoji zadnji seji sklenil, da se od danes lahko uporabljajo posebej postavljene površine za plakatiranje volilnih proglasov in materiala s strani organizacij in združenj, ki ne nastopajo na volitvah. Tržaška federacija PSDI sporoča, da bodo v petek pričeli volilno kampanjo z zborovanjem, na katerem bo govoril namestnik vsedržavnega tajnika PSDI Pietro Lon-go katerega bo predstavi deželni odbornik Giuseppe Dulci, ki ponovno načeluje kandidatni listi PSDI. Zborovanje bo v kinu Ritz ob 19. uri. Deželni odbor KD je odobril program stranke za sedanje deželne volitve, katerega je obrazložil deželni tajnik Tonutti. Program je razdeljen v tri poglavja. Prvo poglavje obravnava politično stabilnost dežele in s tem nakazuje verjetnost obnovitve levosredinske u-prave. Naslednje poglavje govori o razvoju deželne skupnosti in o gospodarskih, socialnih ter drugih vprašanjih. Zadnje poglavje je ponovno strogo političnega značaja in obravnava odnose z drugimi strankami. V tej zvezi je rečeno, da je neofašistično nasilje strgalo masko zakonitosti, s katero so se tudi v naši deželi hoteli predstaviti desničarji in da je treba poraziti fašizem. Z navdušujočo akademijo slovenskih nižjih srednjih šol na Tržaškem se je včeraj na najbolj slovesen način zaključila letošnja sezona priljubljenih, številno obiskanih in nadvse uspelih torkovih mladinskih prireditev v okviru hvalevrednega dogovora šola - gledališči. Na odru Kulturnega doma so se včeraj zvrstili dijaki vseh tržaških slovenskih nižjih srednjih šol z bogatim kulturnim sporedom, ki je očitno zahteval izredno veliko truda od profesorjev in dijakov samih. Naša šola se na ta način odločno razširja iz zaprtih okvirov tesnih šolskih prostorov, približuje se širši javnosti v neposrednem stiku in s tem u-veljavlja načelo sodelovanja z drugimi družbenimi komponentami, kar je v neizpodbitno korist šole same, kot širše družbe, ki iz nje črpa sveže sokove za svoj nadaljnji razvoj Pomen takšnega sodelovanja je na samem začetku včerajšnje prireditve poudaril v pozdravnem nagovoru ravnatelj enotne nižje srednje šole «Fran Levstika s Proseka in Križa prof. Humbert Mamolo. Potem ko je prisrčno pozdravil vse nastopajoče, predstavnike šolskih oblasti, med katerimi je bil sam šolski skrbnik dr. Gaudenzi, ter številno občinstvo, je prof. Mamolo posebej poudaril pomen sodelovanja med šolo in gledališčem ter izrazil željo, da bi se to sodelovanje, kot tudi sodelovanje med šolo in drugimi kulturnimi ustanovami in organizacijami, še naprej krepilo in bogatilo. Glede predstave same moramo poudariti, da je bila skrbno pripravljena, od pomenljive in sugestivne scene, ki je ponazarjala kmečke upore, in ki so jo pripravili dijaki šole «Fr. Levstika s Proseka in Križa, do pevskih, glasbenih, recitacijskih in telovadnih nastopov. Prvi je bil na vrsti pevski zbor «Kraški slavček» nižje srednje šole «1. Gruden» iz Nabrežine. Pod vodstvom prof. Sergija Radoviča je zapel štiri pesmi. Na odru so se zatem zvrstili mladi telovadci nižje srednje šole «Srečko Kosovel» z Opčin, ki jih uči prof. Franko Drasič. V prvem delu sporeda se je predstavil še pevski zbor nižje srednje šole «S. Gregorčič» iz Doline, ki je zapel tri pesmi pod vodstvom prof. Marte Repini ter tri dijaki openske šole «S. Kosove 1», ki so uprizorili kratek prizor «šalji-vec». V drugem delu predstave so nastopili dijaki šol «Sv. Cirila in Metodam od Sv. Ivana in s Katinare ter «Fran Erjavec» iz Rojana, ki so pod vodstvom prof. Marice Zupančič zaigrali na blokflavte štiri pesmi. Nižja srednja šola • " režija: Jože Babič" scena: Sveta Jovanovič kostumi: Milena Kumar glasbena oprema: Tone Natek Razpored predstav glej pod rubriko «gledališča». PD «SLAVKO ŠKAMPERLE* Sv. Ivan - Trst priredi danes, 23. maja 1973 ob 20.30 v društvenih prostorih FILMSKI VEČER s predvajanjem filmov «Med dvema ognjema« in «V mreži« iz serije VOS. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. PD »FRANCE PREŠEREN« Boljunec priredi danes, 23. maja 1973 ob 20.30 v srenjski hiši v Bo-ljuncu predavanje o »KMEČKIH PUNTIH« Predaval bo prof. Branko Marušič, direktor goriškega muzeja Grad Kromberk. Vljudno vabljeni! Odbor Včeraj-danes Danes, SREDA, 23. maja ŽELJKO Sonce vzide ob 4.26 in zatone ob 19.38 — Dolžina dneva 15.12 — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 9.39. Jutri, ČETRTEK, 24. maja CVETKA Vreme včeraj: najvišja temperatura 21,1 stopinje, najnižja 14, ob 19. uri 20,1, zračni pritisk 1017,2 ustaljen, brez vetra, vlaga 59 odst., nebo 7 desetink pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 16,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 22. maja se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 6-letni Simone Scili-poti, 75-letni Oreste Todero, 83-letni Lorenzo Pettener, 60-letni Attilio Za-nini, 89-letni Gaspero Kosovel, 71-Iet-na Stefania Carli por. Tamarini, 43-letni Edoardo Batagelj, 75-letna Gio-vanna Bastiancich por. Ban in 88-letni Antonio Giuppani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti - Emili, UL Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8: Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grigo-lon, Alla Minerva, Trg. V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unita 4; Al S. Lorenzo, UL Soncini 179 (škedenj).- KULTURNI DOM V petek, 25. tm. ob 21. uri F. G. Lorca «Dom Bernarde Albe* za a -bonma red A—premierski. Ponovitve: v soboto, 26. t.m. ob 20.30 — abonma red B—I. sobota po premieri; v nedeljo, 27. t.m. ob 16. uri — a-bonma red C—prva nedelja po premieri in red F — okoliški; v torek, 29. t.m. ob 16. uri — abonma red G, H in J; v sredo, 30. t.m. ob 20.30 — abonma red D—mladinski v sredo in red E—mladinski v četrtek. V četrtek, 31. t.m. ob 16. uri I. Pregelj - M. Mejak «Tolminci». Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734265). Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 23. t.m. ob 20. uri v Krškem; jutri, 24. t.m. ob 19.30 v Sevnici; v petek, 25. t.m. ob 16.30 in 20. uri v Kamniku; v soboto, 26. t.m. ob 20. uri v Črnomlju; v ponedeljek, 28. t.m. ob 20. uri v Novem mestu in v torek, 29. t.m. ob 20. uri v Kočevju s predstavo Vojmila Ra-badana «Kadar se ženski jezik ne suče*. SAG Predstave Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu: Danes, 23. maja ob 19.30 gostovanje na XVI. srečanju gledaliških skupin Slovenije v Kočevju: Jože Javoršek »Povečevalno steklo«, farsa v treh delih. VERDI V ospredju zanimanja prihodnjega koncerta gledališča Verdi, ki ga bo dirigiral Aldo Ceccato, sta pravzaprav dve deli: v petek bo koncert v ha molu za klavir Edwarda Griega, v katerem bo nastopila pianistka Maureen Jones, v soboto pa koncert v e molu za violino z udeležbo violinistke Johane Martzy. Program bosta dopolnjevali Berliozova uvertura «Benvenuto Cellini* in Druga simfonija Rahmaninova, ki jo bodo prvič izvajali v Trstu. Pri gledališki blagajni nadaljujejo prodajo še razpoložljivih vstopnic za sobotni koncert. Kino Underground 21.15 «Loving gioco cru-dele*. George Segal, Eva Marie Saint, Sterling Hayden. Barvni film. V italijanščini. Nazionale 16.00 «La bomba di Kansas city». Igra Racquel Welch. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 «1 pirati delTaria*. Igra Charlton Heston. Barvni film. Grattacielo 16.30 «Crescete e molti-plicatevi*. Francesca Romana Co-luzzi, Uhgh Criffith in R. Pelle-grin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «La violenza e il mio for-te». Igftita Rurt ..Rejnolds in Dyan Cannon. Barvni film. Eden 16.00 «11 fascino discreto della borghesia*. Režiser Louis Bunuel. Barvni, film................ ......... Ritz 16.30 «Ordine del SS: eliminate Bormann*. Gerard Herter, Jack Stuard in Michelle Pignatelli. Barvni film. Aurora 16.00 «E’ simpatico, ma gli romperei il muso». Barvni film. Igra Romy Schneider. Capitol 16.00 «Interludio». Oscar Wer-ner in Barbara Ferris. Barvni film. Cristallo 16.30 «La morte accarezza a mezzanotte*. Barvni film. Detektivka. Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.30 «Cristiana, mo-naca indemoniata*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Africa ama*. Dokumentarni film o Afriki. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «La piu bella serata della mia vita*. Barvni film Dina de Laurentiisa. Alberto Sordi, Michael Simon. Abbazia 16.00 «Gli schiavi piu forti del mondo*. R. Browne, Gordon Mitchell in S. Gabel. Barvni film. Astra 16.00 «Per qualche dollaro in piu*. Clint Eatswood, G. M. Vo-lonte in Lee van Cliff. Barvni film. Ideale 16.15 «Karin un corpo che bru-cia*. Jean Claude Berco in Linda Weras. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impcro 16.30 «Cari genitori*. Barvni film. Igrata: Enrico Maria Salerno in Florinda Bolkan. Izleti Slovensko planinsko društvo žira v nedeljo, 27. maja iz*e k. Nanos ob priliki 80-letnice Plan1 zveze Slovenije. Slavje priredi ninsko društvo Vipava za pnnM meddruštveni odbor. Zbirališče z 0 . nimi avtomobili v Vipavi na trgu 7.30 zjutraj. _ . SPDT organizira, dne 2. in 3. 1 ja 1973 izlet na Stol. Avtobus bo peljal iz Trsta (kraj in ura 'lz Ljubelj- a naknadno javljena) na Stol Ljubelja vzpon čez Zelenico na ^ (2236 m). Prenočišče v Pres® nU koči. Drugi dan sestop P° a na Dom Pristava. Za neplanm eoa ogled Vintgarja in prenočišče v p dovljici. Drugi dan se bodo ninci popeljali v Bohinj na nepla' ogl^ IIUIUI pupeijau v - . na slapa Savice in po želji z zn: jjj. Vogel. Vpisovanje pri Norci Geppa 9. Prosveta SPDT priredi jutri, 24. maja^. 1973 ob 20.30 Gregorčičevi 8. planinski večer, na katere®, član Angel Carli predvajal f1®1 tov planinskega društva. .. PD «Ivan Grbec« v Šk«W®' na predavanje prof. Sama gn. «Jezikovne pravice tržaških ^ cev», ki bo v petek, 25. t. 20.30 v društvenih prostorih. - Ob 50-letnici M.d. «Prosveta» -rW čine priredi SPD «Tabor» v soboto, 26. t.m. ob 20.30 ki ^ vet-deljo, 27. t.m. ob 17. uri /JjlJčNl nem domu na Opčinah NASTOP GOJENK BALETNE^ ^ Vijud- ‘«MlUr UVJJ-E-IVIV u, --------.j). tč* ČAJA. Nastopa 60 gojenk- vooj čaja je učiteljica Anica Cah. no vabljeni. Amaterski oder Prosek - “"T urj bo ponovil danes, 23. maja o v Prosvetnem domu na Prose .{^e loigro v treh dejanjih <h - m - izdelali otroci na tržaških osnovnih šolah v okviru ia s\0-slušajmo ir; rišimo* ter radii' paj*. Rubriki sta sestav® naZstava skih oddaj «Radio za šole*-bo odprta do konca mesec • ^ v Danes popoldne, ob 18. j od' galeriji «Foram» v Ul- Coj nSld pri razstavo svojih del si kar Andrej Jemec. stariia V galeriji Kraške hiše ® Jože svoja dela s kraško ieI03„ do Cesar. Razstava bo odpr^1 ma-ia' «tavlia A° V Tržaški knjigarni raz ^ konca maja novejša K°z' pejsaže in tihožitja ", K man. Vljudno vabljeni v h- V galeriji «La Lanteru -tavO Sv. Nikolaja 6 je p*dPr uejnz pe” svojih del koroški slikar ^ tre-ter Maya. Njegova razsta jala do 24 t.m. g;cinaih1 etrih V Baragovem domu \ V. gv3ra razstavljata domačin Rob^ in mladi tržaški urr,ču‘" do Kozman. Razstava bo o® maja. rji. V galeriji Cartesius v .jh de ni 16 je odprla razstavo ^cev p slikarka Otty Stock, ® >e ]g pa rodu iz Gradca, živi m našem mestu. Prispevki Angela V počastitev spomina qqq 1 ča daruje družina Bole športno društvo «Gaja»- Mali oglasi Pri Devinu se je izgubil škotski pastir (collie) rdečkastorumene barve, po imenu Wisky. Prosimo telefonirati na št. 211450 ali 211016. Visoka nagrada. Sekcija ANPI iJabf«' * DevinahudoPri' žir.e izreka občuteno soza^agega s#” zadeti družini ob smrti borca , Avgusta Cahari)e da P°častij0 ^ ter vabi vse elane, “a gov spomin. Po hudi in dolgi bolezni je preminil v šempetrski ho naš dragi tata AVGUST CAHARfJA ^ Pogreb bo danes, v sredo, iz šempetrske bolnišnice ^ Gorici ob 15.30 do Nabrežine, kjer bo ob 16.30 sprev mače pokopališče. Adrian* 1 Žalujoči mama Ana, hči ^ giu družino, sin Berto z Vojeslav in drugo sor Nabrežina, 23. maja 1973 Dne 19. maja je preminil JOSIP BESEDNJAK Po pogrebu naznanjajo žalostno vest Brat Žarko z ženo Marl°cC hčerko Tiziano Opčine, Rim, 23. maja 1973 PRIMORSKI dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 23. maja 1973 V OKVIRU POGLOBITVE MEDSEBOJNIH STIKOV Dramska skupina DPD Svoboda iz Brežic dva dni v gosteh Proseka - Kontovela Prve dni prihodnjega meseca bo Amaterski oder Prosek - Kantove! gostoval v Brežicah Miro Kapelj. Po se gostje podali v Pro-bil pripravljen ^ soboto, 19. in v nedeljo, 20. maja 3 imeli prosvetno društvo Prosek -ontovel in amaterski oder v gosteh ramsko skupino delavsko prosvetne-89 društva Svoboda «Bratov Milav-9ev» iz Brežic, ki so nam prikazali vrSel™gro Sama in Bella Spewaka 'Naši trije angeli*. Brežiški igralci so prišli na Prosek člto^0^ zjutraJ. kjgr so jih pričakali J9111 domače dramske skupine. Pri-!°ton je bil tudi tajnik Slovenske pro-etne zveze jyjjro Kapelj. Po po-favih so se gostje etni dom, kjer je „ Srizek. Ker so nekateri tovariši iz /^nije izrazili željo, da bi si vsaj ^žn° ogledali Trst, so s svojim avto-som in v spremstvu proseško - kon-sii e.h igralcev odšli v mesto. Ko-2. je bilo pripravljeno v društveni tilni na Kontovelu. Po kosilu so se jj^ovro podali v Prosvetni dom, kjer Uh pričakale družine, pri katerih Prenočili. Starejši člani so si nato so 35^ Prosek, mladina pa si je v j^astvu domačih fantov ogledala jamarski grad in park. Zvečer so ^Ponovno zbrali v Prosvetnem domu bik skupno odšli na večerjo, ki je v društveni gostilni na Proseku, j, 2'- uro je bila napovedana pred-bi]Va' korana Prosvetnega doma je n, ratrpana do zadnjega kotička. ko trdimo, da že dolgo ni bilo v botrski dvorani toliko ljudi kot v so-p °- Pred pričetkom predstave je svetne delavce iz Brežic pozdra-domačinka Nadja Štoka. Zahvali, Se je za njihov obisk ter izrazila p J0’ da bi se ponovno snidli na poseku. V dar jim je poklonila šo-jVj nageljnov s slovenskim trakom. ra.. Predstavo pa je na žalost, za-jp slabega vremena, zmanjkala luč Svj.Zab° so morali igro odigrati ob nioti sved in Petrolejk. Toda to ni °bči razPoloženja igralcev in niti Vpjnstva. ki je pazljivo sledilo iz-v9JU na odru. Na koncu predsta-Se tov- Ludvik Metelko v tp' nU. brežiških igralcev zahvalil za zil ■ 9*®vile:i obirk in tudi on izra-stik2e!j° Po poglobitvi medsebojnih Pfij ^ Po predstavi je bila v domu Dos 9.a zabava- kjer so se okoli miz So L9 gostje in domačini ter se dol- n°č pomenkovali ter snovali no- del, načrti e za bodoče medsebojno so- deljo anJe- Naslednji dan. to je v ne-9red p50 se Prežičani ponovno zbrali ibti Pr°svetnim domom ter se s svo-0pv 9vt°busom in ob spremstvu čla-bep^/naterskega odra odpeljali v Dolili kjer so si ogledali vas. Izra-tuijj v) zelj0, da bi si radi ogledali vj^nj rh Šmihela, kjer so še danes krajk.I'ovi iz prve svetovne vojne. Po v ^ ern Postanku so se podali tudi 'kisli 2ej' bi je zelo zanimiv. Nato so 13. ^ .Pedipuglio in v Gradež. Ob stijpj 3 bilo kosilo v društveni go-*v6tnena Proseku. Sledilo je v Proste^..1?1 domu na Proseku uradno *H bre^-31®^ predstavniki proseških *erp ‘skih prosvetnih delavcev. Na ^ega - ku 80 'ipippil* program bo- okvi-/hedsebojnega sodelovanja. V bija a eb izmenjav bo že 2. in 3. ju-vel _ aterski oder Prosek - Konto- domu v Nušičevo ^težicah°Va^ v Kulturnem Veseioj bo nastopil z bbatie r° v treh dejanjih «Emanci-?vetj „ 2ene>>; 22- julija pa bo na Canje , 1 v bližini Brežic veliko sre-S ^fosek turnib delavcev iz Brežic in 'k)dn 9 ' K or. to vela. Tega srečanja z‘c, p udeležili pevski zbor iz Bre-S ^fosek * zb°r Vasilij Mirk, godba ski ode« d godba iz Brežic, amaterja skim'°?ek ‘ Kontovel ter igral-bodo,4 iz Brežic. Poleg tega pa h * dri • a sredanJa lahko udeležili irUštv0 p Vaačani, saj bo prosvetno »H* n r°s®k - Kontovel za to pri-6,9 se^^uuiziraio avtobusni izlet. Po "o,, ar*bu so se vsi tovariši iz Brežic in večje število domačinov poklonili padlim borcem pred spomenikom na Proseku ter na kontovelskem pokopališču. S tem je bilo uradnega srečanja konec in po pozdravih so se Brežičani podali proti domu. P. M. V MILJAH Zaključen kongres občinske zbornice CGIt Prejšnje dni se je v Miljah zaključilo predkongresno zborovanje delegatov občinske sindikalne zbornice CGIL. V zaključnem dokumentu se poudarja predvsem borbenost miljskih delavcev, ki so se strnjeno udeležili bojev za reforme in demokracijo. Poseben poudarek so delegati dali vprašanjem protifašističnega boja. Delavci se bodo strnjeno pridružili boju proti fašizmu, za obrambo demokratične zakonitosti in v tem okviru odločno zahtevajo, naj sodstvo in državni organi sploh poskrbijo za odstranitev fašistične ne- varnosti z razpustom polvojaških in drugih neofašističnih organizacij. Pomembne dele resolucija posveča vprašanju sindikalne enotnosti, kjer se poudarja predvsem, da je treba sindikalno enotnost zagovarjati in utrjevati predvsem med delavci, na bazi in v njihovih tovarniških svetih. Kar zadeva dolžnosti miljske občinske sindikalne zbornice resolucija ugotavlja, da je prvenstveni cilj, ki si ga morajo delavci priboriti, zgraditev močnega industrijskega obrata v dolini pri Orehu. Ta industrijski obrat, ki ga je vlada svoj čas obljubila, naj bo vodilnega značaja za preporod tržaškega gospodarstva. Nedopustno je, da bi na tem področju nastajalo naftno pristanišče, od katerega nimajo ne Miljčani, ne Tržačani nobene koristi. V zaključku ugotavljajo člani miljske CGIL, da je največja ovira, na poti gospodarske in družbene obnove v Trstu, deželi in Italiji sploh obstoj desničarsko - sredinske vlade, ki jo je treba zrušiti. Samo tako bo odprta pot politiki obnove in reform. VESTI Z ONSTRAN MEJE Na Primorskem zadovoljiva turistična predsezona 100 let istrske partizanske mame Helene Maglice Kljub razmeroma slabemu vremenu v zadnjih tednih smo lahko na Primorskem s turistično predsezono še kar zadovoljni. V hotelih od Pirana do Bovca je trenutno okrog 3 tisoč gostov, predvsem tujih, vsak dan, predvsem pa ob sobotah in nedeljah, pa prihajajo tudi številni izletniki. Najbolj živahno je vsekakor na obali, kjer je tudi največ možnosti za zabavo in razvedrilo (pokriti bazeni, kegljišča, terme, teniška igrišča, trim steza, zabavni orkestri in nočni programi v barih), hkrati pa so turistični delavci začeli tudi s prvimi prireditvami. Čez soboto in nedeljo so na primer organizirali v Izoli «Praznik pomladi* z nastopom godbe in pevcev, dovolj pa je bilo tudi raznih domačih specialitet in pristnih istrskih vin. Te dni se na vsej obali tudi zelo prizadevajo za ureditev okolja. Turistična društva organizirajo olepševalne akcije, občinske skupščine pa popravljajo slabe poti in pločnike. Vsekakor bo potrebno to akcijo razširiti tudi na podeželje, kjer je precej prijetnih, žal pa neurejenih izletniških točk. Obeti za glavno sezono so dobri, ponekod, kot na primer, v lucijskem Metropolu pa so zmogljivosti že zdavnaj razprodane. Gostinci se pravzaprav bojijo le slabega vremena * # * V domu upokojencev v Izoli so pripravili krajšo, priložnostno svečanost ob 100-letnici istrske partizanske matere Helene Maglice. Rojena je bila v Jelovicah pri Buzetu in je vse življenje trdo delala, da je lahko preživela svoje štiri otroke. Med vojno je aktivno pomagala partizanom. Zdaj, pri sto letih, je še zmeraj živahna, čeprav jo je v zadnjem času prizadela bolezen. Ob njenem življenjskem prazniku so jo obiskali in obdarili izolski predstavniki Rdečega križa, socialnega skrbstva in predstavnice i-zolske ženske organizacije. Predstavniki obalnih trgovinskih podjetij so se dogovorili, da bodo med glavno turistično sezono, to je od 1. juh ja do 15. septembra odprte v obalnih mestih po dve dežurni trgovini, v Piranu in Portorožu, kjer je največ turistov pa morda tudi več. Trgovci so pri tem poudarili, da je največji problem nedeljsko nagrajevanje trgovinsKih delavcev, saj njihov finančni položaj ni preveč ugoden. L. O. '"•■■illiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiliillll ^ »-■ --Iplisu pri Čedadu odprli >adicionalni praznik vina Na sobotnem odprtju je med drugim govoril tudi deželni odbornik Comelli V cf^uS k bit letu 1946- Kot druga Č <>tV0ritev na Ipliškem gra- rt to tdnorodno okolico so i *0 oddai°Znost dodovito razsvetlili, it6'9 v okoliška drevesa so J^toih , obkem številu večbarvnih ou® kaniiit' Slflvnosti s pokušnjo S st J, tV Iplisu se je udeležilo totftarj, Judl- Poleg župana občine hftolnj ' ” 80 odprtju prisostvovali s>, okr-a-^1915 za kmetijstvo Co-RV° Arrnait11 predsednik za kmetij-L«<^t„Predstavnik Slikarski ex tempore na Repentabru Prva nagrada v Dutovlje Megla, ki je pokrivala kraško planoto v nedeljo zjutraj, ni preprečila 141 mladim utheinikom, da bi se zbrali pri stari repentabrski šoli za slikarsko tekmovanje ex tempore. Vreme se je sicer boljšalo, megla pa je še vedno ovirala risarje in pri njihovih izdelkih se je to opazilo. Stara cerkev, ki je bila v prejšnjih letih ena glavnih tem. je prišla na platno le pri treh udeleien-cih. Velika večina se je letos odločila za tipične kraške motive: kamnit vodnjak m Colu, tkalonjev, s kamnitimi ploščami prekrite strehe. Udeleženci so bili razdeljeni v tri starostne kategorije (7 in 8 let, 9-10-11 let ter 12-13-14 let), poleg tega pa je pravilnik predvideval tudi podelitev nagrade najboljši risbi vseh skupaj. Ta risba, ne glede na starostno kategorijo, se ni smeta u-deležiti ločenih tekmovanj. Ocenjevalna komisija, kateri je načeloval domači slikar Tilko Kralj, je za najboljše ocenila delo Stanke Ravbar iz osemletne šole v Dutovljah. Zmagovalka je za svoj trud dobila zlato kolajno Tržaške hranilnice. Posebna nagrada je šla tudi Igorju Škabarju iz Repna, ki je bil najboljši od udeležencev repen-tabrske občine. V starostnih kategorijah so bili vrstni redi sledeči: 7 in 8 let: 1. Herman Brana (Dutovlje), 2. Živec Pavla (Zgonik), 3. Kristina Guštin (Križ). Sledi 43 risarjev. 9-10-11 let: 1. Irena Milič (Repen-tabor), 2. Stefano Morgera (Nabrežina), 3. Mario Marchesan (Nabrežina). Sledi 56 risarjev. 12-13-14 let: 1. Dario Rota (Opčine), 2. Luigia Zandomeni (Nabrežina), 3 Roberto Migliore (Opčine). Sledi 33 risarjev. Vse risbe so marljivi organizatorji šolskega patronata razstavili kar na dvorišču šole. Po splošnem mnenju je bila kvaliteta letošnjih del boljša kot v prejšnjih letih. K. B. SKUPŠČINE, SESTANKI IN STAVKE . --suio ' '•■“““tviHK za turizem S« 9edadsk- n° Bruno Bernardi, taj-Oenrt e^a kmečkega združenja Va?' oivilniu -er druge visoke osebje b n* «> vojaških oblasti. U-h%ie i*de je imel podžupan St 7e tMlne Luciano "carietti, za ^J^th j. regovoril župan Giorgio Ie-tv v Ini: Podaril, da je praznik rt^tol aJ^su v zaporednih 27 letih Itn 80 k temV Celi drzavi. Omenil je, k>ti v;n u pripomogle odlične ka-k^riteta a merlota, tokajca, pinota, ok , verduca z gričev tu-i« i^ajše ka ,°.ln da je ime domače j?, daleč n, p PCe šlo po vsej Italiji b, tope. v « v razne dežele širne u Poudarualjt'h besedah je Iero-ar“’ da j® današnji čas splošne tehnologije popolnoma drugačen kot v bližnji preteklosti, da se morajo temu primemo prilagajati in organizirati tudi vinogradniki Iplisa, Spesse, Roccabemarde in drugih bližnjih vinorodnih krajev. Za županom je prevzel besedo deželni odbornik Comelli, ki je dejal, da mora enološki razvoj iti vedno vzporedno z drugimi dejavnostmi današnje modeme dobe, ki počasi spreminja tudi našo deželo Furlanijo - Julijsko krajino iz kmetijske v agrarno - industrijsko gospodarstvo. Dodal je, da se mora današnje kmetijstvo močno spajati s trgovino in industrijo. Kot vsaki govornik na odprtju vinskega praznika v Iplisu je nastopil dr. Armani, ki je navzočim obrazložil velik pomen in uspeh letošnjega prvega vinogradniško - enološkega tečaja v Iplisu, katerega se je udeležilo veliko število vinogradnikov. Podčrtal je, da se morajo taki tečaji nadaljevati leto za letom, da bomo le na ta način kos sodobnim nalogam v tej zahtevni gospodarski dejavnosti, ki zahteva od današnjega proizvajalca često več znanja in sodobne tehnike. Iz izvajanja govornikov veje duh in jamstvo, da bodo renomirana vina Iplisa in njegove bogate vinorodne okolice obdržale tudi vnaprej svoje močno zveneče ime na Apeninskem polotoku in še daleč preko meja v evropskih deželah. ABtM Blrtič - Mečana Številna kategorija tekstilcev se bori za novo delovno pogodbo Sindikalna delegacija in člani delavskih svetov so obiskali predstavnike oblasti in zahtevali njihovo posredovanje za hitro odpravo spora - Priprave na zborovanje v Gorici pa so predstavniki tekstilcev zahtevali posredovanje občinskih, pokrajinskih in deželnih oblasti, da bi čimprej podpisali novo pogodbo. Med razčlenjenimi stavkami se te dni tekstilci na skupščinah pogovarjajo o nadaljnjem vodenju boja, zlasti pa se pripravljajo na veliko pokrajinsko manifestacijo te kategorije, ki bo prihodnji teden v Gorici. V Gradišču v petek nagrajevanje najboljših vin V Gradišču bo v petek, 25. maja svečano odprtje letošnje razstave najboljših vin iz naše dežele, ki so konkurirala za vsakoletno nagrado «Gran Premio Noe». Na tekmovanju so se dobro uvrstila, kot smo že poročali, tudi razna vina naših, slovenskih kmetov iz Brd. Ob 18.30 bo v enoteki «La Sere-nissima» sprejem, ob 19. uri bo v novi dvorani občinskega sveta v palači Torriani svečana podelitev nagrad, ob 20. uri pa bodo v občinski razstavni galeriji odprli razstavo «Vino — umetnost* fotografsko razstavo slik iz revije «R vino*. Okrogla miza o kulturi v Krminu Na pobudo kulturnega krožka «A. Sfiligoj» bodo danes zvečer ob 21. uri v občinski knjižnici v Krminu imeli okroglo mizo na temo kulturna politika javnih ustanov in osnovna kulturna organizacija». Govorila bosta Auro Franzoni, režiser gledališke skupine «Teatro d’Ar-te e Studiov iz Reggio Emilie in dr. Sandro Scandolara, glavni urednik revije «Cineforum?>. POTRDILI SO JO V PONEDELJEK V tržiški občini demokristjani in Odbornika KD prof. Ferrarija je nepričakovani proceduri protesti V Tržiču je občinska kriza rešena: župan in odborniki so spet na svojih mestih. V vrstah odbornikov je prišlo do zamenjave med demokristjanom prof. Ferrarijem in socialdemokratom dr. Bassijem. Demokristjani in socialdemokrati so torej, kot smo že poročali, dosegli politični sporazum in nameravajo voditi občinsko upravo v Tržiču z večino šestnajstih svetovalcev (KD 14, PSDI 2) od skupnih trideset. Dr. Bassija so predstavniki nove večine izvolili pozno ponoči na seji občinskega sveta v ponedeljek. Ker niso pred nekaj tedni demokristjani zmogli voditi sami občinskega odbora, ki je dobil nezaupnico, so takrat podalt ostavko na svoja mesta. V ponedeljek zvečer pa so ostavko preklicali vsi, razen prof. Ferrarija, in izvolili na njegovo mesto socialdemokratskega predstavnika. Taki proceduri so se uprli komunisti, socialisti in liberalec. Zahtevali so, da bi moral občinski svet najprej razpravljati o ostavki župana in odbornikov, nato pa šele glasovati spet za župana in za nove odbornike. Debata je bila predvsem proceduralnega značaja, večina pa ni. predlogov opozicije sprejela. župan Matteo Versace, ki bo še NAGRADE SO PODELILI V PONEDELJEK Goričanka Dorica Makuc je v Ljubljani dobila nagrado iz Tomšičevega sklada Prometni ukrepi tržaške občine Občina je odredila vrsto novih prometnih ukrepov. Ul. Pieta bo postala enosmerna in sicer v smeri od bolnišnice proti Ul. Rossetti. V isti ulici bo na odseku med Ul. Cavalli in Ul. Gatteri parkiranje o-mejeno na eno uro. Po Ul. Vecellio med Ul. Pieta in Ul. Foscolo ne bodo smeli voziti tovornjaki. Tudi Ul. Ireneo della Croce bo postala enosmerna od Ul. Giulia do Drevoreda XX. septembra. Na tej ulici bodo uvedli tudi poševno parkiranje na strani lihih hišnih številk. Zaradi del bo začasno prepoveda-no parkiranje v Ul. Pacinotti pred poslopji štev. 5, 7 in 9; Ul. Carnaro bo začasno enosmerna med trgom avtoceste in mostom nad Ul. Zo-rutti; Ul. Almerigotti pa bo začasno zaprta za promet med Ul. Rošta-lunga in poslopjem štev. 5. S Danes popoldne ob 16. uri bodo v dvorani «Unione Ginnastica Go-riziana* nagradili najboljše dijake našega mesta, ki so se udeležili natečaja «Snažno mesto*. Obenem 150(10 tudi razstavili vse slike, ki g h ! so jih dijaki narisali ter naredili iz ene najboljših slik poseben lepak. Prihodnji teden bodo njen film vrteli na festivalu jugoslovanskih televizijskih postaj v Portorožu V okviru prizadevanj tekstilcev iz vse države se kategorija, ki šteje na Goriškem okoli 3.000 delavcev trudi, da bi sklenila čim-boljšo vsedržavno pogodbo. Gre za zelo številno stroko, ki je razmeroma slabo plačana in predstavlja zanjo vsaka stavka izgubo denarja in s tem poslabšanje družinskega gospodarskega položaja. Toda tekstilci si s tem ne delajo skrbi, ker se zavedajo, da bodo boljšo pogodbo, ki bo zajamčila ugodnejše gmotne in normativne pogoje, dosegli samo z enotnim bojem. V teh dneh prirejajo sindikalne organizacije številne shode, na katerih se pogovarjajo o zahtevah, ki jih hočejo uresničiti, ter o razporedu stavk. Enotna pokrajinska federacija tekstilcev ter člani tovarniških svetov so se prejšnji petek in soboto pogovarjali tudi z občinskimi predstavniki v Zagraju in Gorici ter s pokrajinsko upravo. Navedli so predvsem razloge, ki so jih pripravili do stavke. Te je iskati predvsem v trmastih stališčih delodajalcev, ki nočejo priznati, da je potrebno normativne in mezdne izboljšave povezovati z velikimi proizvodnimi spremembami v tovarni in z zahtevami, ki se pojavljajo v družbi, za uvedbo družbenih reform, ki jih ima v svojih programih delavsko gibanje. Sindikalisti in člani tovarniških svetov so predstavnikom oblasti povedali, da zahtevajo družbene reforme zato, da se ne bi zmanjšali uspehi sindikalnih in pogodbenih dosežkov in da se ne bi zmanjšala kupna moč mezd. dicine ^e^a^hitrih^prevozov^ nad- j Njeno delo je najboljši dosežek ljubljanske televizije, barvna reportaža o Bosni zorstva nad cenami ter izgradnje cenenih delavskih stanovanj. Zlasti Finančna pomoč dežele za industrijo in trgovino Na petkovi seji je deželni odbor sprejel dva predloga odbornika za industrijo in trgovino Dulcija, ki določata novo finančno pomoč za gradnjo industrijskih naprav in za ureditev trgovskih središč. Prvi predlog (po deželnem zakonu štev. 24 iz leta 1965) se nanaša na porazdelitev letošnjih razpoložljivosti v višini 2,120 milijarde lir med konzorcije za industrijske cone v deželi. Od teh sredstev je odbor nakazal tržaški industrijski coni 220 milijonov, industrijski coni pri Hu-minu 240 milijonov, industrijski coni pri Gorici 110 milijonov, industrijski coni pri Čedadu 50 milijonov, preostala sredstva pa bodo prejele industrijske cone v videmski pokrajini Zakon štev. 24 iz leta 1965 je določal skupen izdatek v višini 18,7 milijarde lir in od tega je dežela z zadnjo porazdelitvijo sredstev nakazala skupno skoraj 10 milijard. Drugi predlog se nanaša na deželno pomoč za gradnjo trgovskih in podobnih struktur (po deželnem zakonu štev. 26 iz leta 1967) Zakon določa skupen izdatek v višini 9,9 milijarde lir, z letošnjim nakazilom, ki znaša 1,1 milijarde, pa je deželna uprava doslej dala na razpolago za tovrstne pobude 8,9 milijarde. Dosedanja deželna nakazila po tem zakonu so veljala naslednjim ustanovam: tržaškemu pristanišču 2,475 milijarde (za pomol VIT., hladilnico, žerjave, itd.), trgovskemu središču v Vidmu 2,115 milijarde, Konzorciju za tovorno postajališče pri Fernetičih 1,130 milijarde, goriški občini za tovorno postajališče pri štandrežu 1 milijarda, sejemski ustanovi v Pordenonu 675 milijonov, trgovskemu središču v Pordenonu 400 milijonov, goriški trgovinski zbornici za sejem Espomego 200 milijonov, trbi-ški občini za gradnjo pokrite tržnice 100 milijonov, tržaški sejemski upravi za gradnjo novega paviljona 25 milijonov, delniški družbi «Mariter» iz Gorice 15 milijonov lir, itd. nova večina med socialdemokrati zamenjal dr. Bassi (PSDI) - Proti komunistov, socialistov in drugih vnaprej vodil občino, je že napovedal ponovno sejo občinskega sveta. Ta mora odobriti, najkasneje do 9. junija, letošnji proračun tržiške občine. Sicer bi občinski upravi grozilo imenovanje komisarja. Dorica Makuc, Goričanka, že več let v službi na ljubljanski televiziji, je v ponedeljek dobila v Ljubljani nagrado Tomšičevega sklada, ki jih vsako leto podeljuje najboljšim slovenskim novinarjem Društvo novinarjev Slovenije. Slovesnost je bila v Narodni galeriji, slavnostni govor je imel Milan Kučan kot zastopnik republiške konference SZ DLS, ki je bila pokrovitelj podelitve Tomšičevih nagrad, prisotni so bili najvidnejši predstavniki slovenskega političnega življenja. Letošnji nagrajenci so: France Seunig je dobil Tomšičevo nagrado za življenjsko delo, Rapa Šuklje in Mojca Drčar - Murko Tomšičevi nagradi, Kolektivni nagradi sta dobila Olimpijsko Delo in Kmečki glas, Nagrade Tomšičevega sklada pa so dobili Zvone Zorko, Janko Volf, Dorica Makuc, Nande Žužek in Miran Ogrin. Petkovi nagradi za fotoreporterje sta dobila Edi Šel-haus in Danilo Škofič. Dorica Makuc je edina televizijska novinarka, ki je bila letos nagrajena. Nagrado je prejela za najboljši novinarski dosežek v letu 1972-73 na ljubljanski televiziji, t.j. barvno reportažo z naslovom «Mi smo ljubili svoje ljudstvo*. To je 40-minutni dokumentarec v barvah o današnji republiki Bosni in Hercegovini. Televizijska ekipa je pod vodstvom Dorice Makuc snemala v barvah življenje v republiki, ki je z zgodovinskega in nacionalnega stališča zelo zanimiva. Prav zaradi tega so rešitve za katerimi stremijo v tej republiki zelo zahtevne. TV ekipi je uspelo zabeležiti krčevite napore te jugoslovanske republike, da se Izvleče iz večstoletne gospodarske zaostalosti. Makučeva je po opravljeni maturi odšla v povojnih letih na študij v Beograd, kje-r je diplomirala na novinarsko diplomatski šoli. Kasneje je pet let delala v redakciji Primorskega' dnevnika, tako v Gorici kot v Trstu, pred približno desetimi leti pa je odšla v Ljubljano, kjer se je zaposlila pri tamkajšnji televiziji. Ta je takrat bila šele v povojih, Makučeva si je zaželela delati pri filmu. Pisala je tudi filmske kritike, bila večkrat dopisnica našega lista s puljskih SREČANJE PLANINCEV IN JAMARJEV NA KRASU . ' in beneških festivalov. Sama pa je hotela, tako nam je povedala, ugrizniti v film, ker je ta danes sredstvo, ki lahko na človeka, predvsem skozi televizijski ekran, ki je najbolj masovni medij, hotč ali nehot! vpliva. Za delo na televiziji je potrebno veliko prakse, nam je dejala Makučeva, prakse, ki je nobena šola ne nudi. Šola in časopis dajeta samo znanje, na televiziji pa je treba začeti znova. Pri časopisu časnikar piše članke, običajno drug časnikar ureja stran, tiskar pa vodi delo v tiskarni. Pri televiziji pa je časnikar - avtor reportaže prisoten od ideje do končne realizacije. Vendarle pa nisi nikjer kot na televiziji odvisen od drugih sodelavcev, časnikarjev in tehnikov, ki morajo biti na isti valovni dolžini kot ti, morajo na svet gledati enovito. Dorica Makuc je bila že lani in še enkrat prej kandidatka za Tomšičevo nagrado. Ljubljanska televizija jo je lani predlagala za reportažo «Slovenka 1971», tj. reportažo o slovenski ženi, predvsem o tisti zaposleni in o njenem položaju. Z v ponedeljek nagrajeno barvno reportažo o Bosni bo sodelovala na festivalu jugoslovanskih televizijskih postaj, ki bo od 28. maja do 2. junija v Portorožu. Slovenska televizija bo svoje dosežke prikazala že v ponedeljek, 28. maja: med temi bo film Makučeve. Z Makučevo sva še malo poklepetala o njenem delu. Med njenimi najbolj znanimi televizijskimi filmi, ki so bili za razliko od sedanjega posneti vsi v črno - beli tehniki, sta «Odkod ste?», reportaža o nekvalificiranih delavcih iz južnih republik države, ki žive v Sloveniji ter »Ljubezen, ki je ni», ki govori o življenju in problemih mladih ljudi, ki so zašli na kriva pota. Marko Waltritsch iiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiutimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OKROŽNO SODIŠČE V GORICI Voditelji Slovenskega planinskega društva in jamarskega kluba »Kraški krti* so se dogovorili za srečanje v naravi, ki so ga nameravali prirediti preteklo nedeljo. Ker jim je vreme pokvarilo uresničitev načrta, so se jamarji in planinci, med katerimi je bilo več naraščajnikov, odpravili v jamo «Kraljiea : Krasa*. Predstavnik planincev Z. 1 Vogrič se je «krtom» zahvalil, da so jih spustili v svojo »deželo* in jim jo razkazali. Vsi obiski v jami potekajo ob skrbni negi jamarjev, da bi ostala nedotaknjena. Jama namreč ni tolikšna, da bi lahko služila, turizmu ali izletništvu, pač pa je želja «krtov», da jo ohranijo čimbolj pristno, lahko bi celo rekli neomadeževano. Slika je bila posneta med nedeljskim srečanjem na Vrhu. (Foto M. Kuzmin). V PIJANOSTI SO SE PREPIRALI Z OROŽNIKI IN JIH ZMERJALI Sodišče je razgrajače obsodilo na 4 do 13 mesecev zapora Pred sodniki okrožnega sodišča v Gorici sta se morala pretekli petek zagovarjati 19-letni Francesco De Filippis iz Gorice, Ul. Lunghi-sonzo Argentina 111 in 19-letni Ita-lo Bizjak, ki stanuje v hotelu Tre Corone v Ul. Carducci v Gorici. V obtožnici je navedeno, da so ju karabinjerji zalotili v baru GaUenia v Gorici v pijanosti, da sta žalila in grozila karabinjerjema, ki sta bila v službi s tem, da jima nista hotela predložiti zahtevanih dokumentov, da sta preklinjala in ju celo udarila. Vse to se je zgodilo 6. marca 1973. Po zagovoru obeh odvetnikov Batella in Portel-lija, ki sta predlagala olajševalne okolnosti, je sodišče obsodilo De Fi-lippisa na 13 mesecev in 15 dni zapora in plačilo 38 tisoč lir globe; Bizjaka pa so obsodili na 4 mesece zapora in 28 tisoč lir globe. Za Bizjaka je kazen pogojna, za De Fiiippisa, ki je bil že kaznovan, Pa je dokončna. Pri drugi razpravi pa so obravnavali primer 27-letnega Vojka Po-jana iz Gorice, Ul. Višini 5, o katerem pravi obtožnica, da se je v noči od 29. na 30. maja 1971 prepiral z nočno izvidnico karabinjerjev, ki je na službenem obhodu u-gotovila, da so bili pred kavarno Garibaldi v Gorici parkirani nekateri avtomobili na prehodu za pešce. Med njimi je bil tudi avto obtoženca in ko so mu naložili globo, je Pojan začel preklinjati, raztrgal je potrdilo o globi in grozil karabinjerjem. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece in pet dni zapora ter plačilo 4000 lir globe; kazen pa je pogojna in brez vpisa. Zagovarjal ga je odv. Luzzatto. Drž. tož. dr. Laudisio; Freds. sod. dr. Bassi; sodnika Succi in Marinelli. I. M. NA "ADllI TRST A Pogovor z odborniki p. d. Jezero - Doberdob V soboto, 26. maja bo v okviru oddaj z naslovom «Slovenska društva in krožkiv na sporedu radia Trst A pogovor s člani in odborniki prosvetnega društva «Jezero» iz Doberdoba. Oddaja, ki jo je priredil Franko Žerjal, obsega strnjen pregled uspehov in težav v življenju politično - prosvetnega udejstvovanja na Krasu. Reportaža, ki bo opremljena tudi z posnetki pevskega zbora «Jezero», traja 15 minut in se bo pričela ob 19.10. To je prvo srečanje prosvetnega društva «Jezerov s slovenskimi oddajami radia Trst A. Pogovor bo odprl predsednik Karel Ferletič, ki bo na kratko orisal zgodovino društva od ustanovitve do danes, nakar bo tajnik Janko Gergolet govoril o kulturnem udejstvovanju, Jelen Jožef o pevskem zboru ter Viljem Gergolet, ki bo prvič po radiu predstavil javnosti narodni ansambel «Kraš-ki odmevu. Na cesti, ki iz Doberdoba pelje proti Dolu, in sicer pri Devetakih, se je v ponedeljek zvečer prevrnil s svojim avtomobilom 27-letni zidar Boris Devetak iz Doberdoba, zaselek Vižintini 14. Mladeniča so po nesreči sprejeli v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili lažji možganski pretres in druge udarce; okreval bo v tednu dni. Vzroke o nesreči je treba iskati v mokrem cestišču, ki je povzročilo, da je avtomobil zašel s poti ter izdrl dva obcestna kamna, se prebrali in zletel v prepad. OLz, KNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicolo, UL 1. maja, tel. 73-328. V Gradišču nastop zbora in mandolinistov iz Pulja V petek, 25. maja bosta v občinskem gledališču v Gradišču nastopilo zbor in mandolinisticna skupina delavskega dr;ištva »Lino Mariani* iz Pulja. Manifestacijo, ki se bo pričela ob 20.30, so organizirali Ljudska univerza v Trstu skupno z Italijansko skupnostjo iz Istre in z Reke ter goriške ENAL. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst SLOVENSKA PROSVETNA ZVE-ZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Poslovilna predstava slovenske igralke Nade Gabrijelčičeve FEDEKICO G. LORCA DOM BERNARDE AEBE drama v 3 dejanjih (dveh delih) režija: Jože Babič scena: Sveta Jovanovič kostumi: Milena Kumar glasbena oprema: Tone Natek Danes, 23. maja 1973 ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v Gorici Abonma red A, B in C. Umik avtobusov za okoliški abonma: AVTOBUS št 1: Vrh odhod ob 19.30 gostilni Devetak - Grilj; Poljane ob 19.30 gostilna Peric; Doberdob ob 19.35 pred občino; Jamlje ob 19.40 gostu na Pahor; Dol ob 20.00 Bone-ti, Palkišče, gostilna Peric, Ru-pa-Peč; Gabrje ob 20.05 pri gostilni Ožbot AVTOBUS št. 2: Sovodnje odhod ob 19.25 pri občini, pri gostilni Tomšič; Podgora ob 19.40 pred vhodom v tovarno; števerjan ob 19.50 Bukovje; Števerjan ob 19.55 Dvor; Oslavje ob 20.05 pri kostnici; Pevma-št. Maver ob 20.10 pri spomeniku. Iz goriškega matičnega urada Rojstva: Daniele Portelli, Laura Peressin, Flavia Negrini, Andrea Leban, Lorenzo Fraioli, Lorenzo Folla, Enrico Dessanti, Alberto Tessarolo, Davide Varicchio, Gian-marco Lupi, Silvio Lecci, Paola Braulin, Lilia Comar, Antonella Tinunin, Monica Marega. Smrti: upokojenka 85-letna Brigi-da Turus, gospodinja 77-letna lier-menegilda Kocjančič, upokojenka 96-letna Ester Ogrišek vd. Morpur-go, gospodinja 64-letna Fede Ton-zar por. Marussi, upokojenka 87-letna Irene Sartor vd. Celeghin, upokojenec 77-letni Donio Maeedo-nio, upokojenka 83-letna Olga Mi-niussi vd. Blaserna. Izleti Slovensko planinsko društvo prire v nedeljo, 27. maja ob priliki f letnice PZS vzpon iz Gradišča O pava) na pogorje Nanosa, do zav tišča «Pri Abramu*. Odhod z lasti mi sredstvi ob 6. uri izpred biol pri Rdeči hiši. Množično jubilejno slavje prire Planinsko društvo »Vipava* za p: morska planinska društva. Prijave druga pojasnila na sedežu SPD Ul. Malta 2 najkasneje do petk 25. maja. 4(ino (J or i ca VERDI 20.30 nastop Stalnega slove: skega gledališča iz Trsta z drarr F. G. Lorce »Dom Bernarde Albe CORSO 17.00—22.00 »Messia selva: gio*. D. Y. Tutin in S. Anton; Barvni film. MODERNISSIMO 17.00—22.00 «Un ragazza piuttosto complicata*. 1 Spaak in J. Sorel Barvni filn Mladini pod 18. letom prepovedal CENTRALE 17.30—23 30 »Zorro, 1 maschera della vendetta*. C. Qu ney in L. Nanni. Barvni film. VITTORIA 17.15—22.00 «11 passo de Eassassino*. J. Collins in J Bootl Barvni film. Mladini pod 18. k tom prepovedan. Tržič AZZURRO 21.00 Simfonični koncer EXCELS10R 16.00 «Via col vento Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 »Una mess per Drakula*. Barvni film. toro f.nrtrn SOČA «čma karavana*, amerišl barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Nuna iz Monze*, italija: ski barvni film ob 18.00 in 20.9 DESKLE «Morilec trka ob zori francoski barvni film ob 19.30. RENČE Prosto. PRVACINA «Umazani heroj Juke ameriški barvni film ob 20.00. KANAL «Dvoičioi zla*, ameriški bar ni film ob 20.00. DEŽURNA LEKARNA V GORIC Danes ves dan in i« > r|p-/nr lekarna Baldini, Verdijev korzo teL 28-79. POLJSKA NA NOVIH POTEH SVOJEGA RAZVOJA PO KRVAVIH DOGODKIH V GDANSKU IZBOLJŠANA ŽIVLJENJSKA RAVEN Novo vodstvo je znalo z velikim smislom za realnost prisluhniti bistvenim potrebam množic - Obnovljeno zaupanje ljudi in perspektive za bodočnost Kaj bi od tega, kar se danes dogaja na Poljskem, še 1. 1970 označili za obsodbe vreden odklon? Z drugimi besedami, kaj je danes v tej deželi novega? Odgovor na to vprašanje ne gre iskati pri eni sami osebi, naj opravlja še tako odgovorne naloge, marveč pri vrsti ljudi, funkcionarjev, ekonomistov, publicistov, navadnih, preprostih državljanov, delovnih ljudi z najrazličnejših področij. še nam je v spominu december 1. 1970, ko je v Gdansku in nekaterih drugih baltiških mestih prišlo do krvavih tragičnih dogodkov, oboroženih spopadov z delavci. Neposredno zatem je vodstvo v deželi prevzel sedanji prvi sekretar poljske združene delavske partije, Edvard Gierek. Na Poljskem se več ali manj vsi strinjajo, da je odtlej nastopila nova razvojna etapa. Po čem se ta razlikuje, recimo, od one pred desetimi leti, torej še pred baltiškimi dogodki? Predvsem je v tem času bilo obnovljeno zaupanje ljudstva. V dveh letih in pol je novo vodstvo izvleklo deželo iz težke ekonomsko-družbene krize. Vse seveda še ni bilo opravljeno, a ker so Poljaki že po naravi nekakšni «neverni Tomaži», so tudi takšni, ki še vedno dvomijo, nekaj pričakujejo ali so nezadovoljni s tem, kar je bilo storjeno. Novo zaupanje je izšlo iz treh virov: doseženi so bili izredno dobri uspehi v gospodarstvu in kar zadeva izboljšanje življenjske ravni; s pomočjo celovitega programa in dolgoročnih prognoz je bila ljudstvu odprta jasnejša perspektiva za bodočnost; v družbenem vzdušju je bil vzpostavljen sistem — imenujmo ga tako — «partnerstva». namesto prejšnjega patronatskega sistema nad delavci, intelektualci, mladino in kmeti. Izboljšanje življenjske ravni je zdaj poglavitni cilj. Proizvodnja, investicije, plan so samo sredstva za dosego tega cilja. Prej pa je bilo vse to cilj zase, v imenu «bolj-šega življenja v bodočnosti*. Takoj po zgoraj omenjenih tragičnih dogodkih, je novo vodstvo začelo razvijati tako imenovano aktivno politiko realnih plač in dviga kupne moči prebivalstva nasploh. Po drugi strani je bil odpravljen obvezni odkup (žitaric, mesa, mleka itd.) Delavci so povečali proizvodnjo, poljedelci pa so se usmerili v socialistične oblike obdelovanja, začeli so proizvajati, kar se jim je bolj izplačalo, po čimer je bilo večje povpraševanje. Odprla so se vrata uvoza iz zahodnih dežel. Trgovine so solidno oskrbljene z blagom. Južnega sadja je n. pr., kolikor hočeš. Zelo znani poljski «vytki» konkurirajo vse mogoče zahodne alkoholne pijače, proizvodom pariškega «Diora» pa odlični domači kozmetični izdelki. Poleg modnih izdelkov poljske industrije, je v trgovinah mogoče dobiti tudi konfekcijo zahodne mode. Okrepljena potrošnja je neverjetno spodbudila proizvodnjo. To potrjujejo konkretni rezultati, ki so jih dosegli v dveh letih. Industrijska proizvodnja je rastla poprečno za 10,2 odstotka letno (namesto planiranih 7 odstotkov), poljedelska za 5,1 (predvideni 3,6 odst.), izvoz v 1. 1971 za 17,1 odst., uvoz za 21,4 odst. (vse znatno nad planiranimi številkami). Podobno je bilo v 1. 1972. V dveh letih so se realne plače dvignile za 12 odstotkov, tako bo njihov dvig za 18 odst., ki naj bi ga dosegli v petih letih, uresničen v treh. Prej so imeli uvoz blaga iz zahodnih dežel za nekaj nedopustnega, zlasti če ga je treba plačati s trdno valuto. Podobno je bilo z zadolževanjem ali jemanjem kreditov od visoko razvitih kapitalističnih dežel. Takrat se je bila namreč uveljavila politika nesmiselnega varčevanja zahodnih deviz. Govorijo, da je prejšnje vodstvo pustilo za sabo izdatne vsote neporabljenih deviznih sredstev, vtem ko je bila dežela potrebna modernizacije industrije, tržišča pa potrošnega blaga. Danes je vse bolj elastično: če je blago koristno in ga posameznik lahko plača, ga pač kupi, ljudje jemljejo kredite, vzpostavlja se kooperacija. Razumljivo, v mejah proračuna. Poljska dobiva na Zahodu bančne kredite, ni pa v odnosu na nacionalni dohodek zelo zadolžena. Odpiranje perspektive za bodočnost zasluži posebno pozornost. Na Poljskem vskladno izdelujejo tako dolgoročne načrte kot tudi postavljajo prognoze, celo o tem. kakšna bo Poljska med 1. 1990 in 2000. Natančno nadzorujejo demografska gibanja, priliv delovne sile, razvoj industrijskih regij ter urbanizacije i p d. Delavci Akademije znanosti pripravljajo variante, izbor opravlja partija, Sejm (skupščina) pa to spreminja v zakone. Tekoči petletni načrt (1971-1975) se opira, na žalost, pretežno še na starih koncepcijah. Investicijska struktura ne odgovarja novi usmeritvi na potrošnjo, vsega pa ni moč tako naglo spremeniti v korist lahke predelovalne industrije. Sodobnejša, struktura bo lahko prišla do izraza šele v planu 1976-1980, pravijo na Poljskem. Nekateri problemi pa že zdaj trkajo na vrata. Zelo važno je, postavimo, da se še naprej ohrani blagovno - denarno ravnotežje na tržišču. To ni enostavno vprašanje. V industriji proizvodnost dela pada. Razglašena je bila politika tako imenovane polne racionalne zaposlitve, vendar se ta racionalno ne uresničuje. Racionalna zaposlitev pomeni, da je treba višek milijona in 800 tisoč novih ljudi, kolikor jih po v tem petletju prišlo na delo, usmeriti v tiste regije in v tiste gospodarske panoge, kjer delovne sile primanjkuje. V resnici industrija zaposluje čezmerno število ljudi in posluje ekstenzivno. Investicije so večje kot prej, investicijski ciklus pa je še naprej dolg; kapital je zamrznjen, blago pa kasneje prihaja na tržišče. Toda poglavitno vprašanje, ki ga danes postavljajo na Poljskem, ni ve?, kako si zagotoviti podporo ljudstva za cilje družbeno - ekonomske politike — ta podpora je že tu — marveč, kako še naprej angažirati množično podporo za obvladovanje prav tistih težkoč, ki se postavljajo na pot proti izvrstno postavljenim ciljem. Gre za težkoče na poti proti boljši kvaliteti. To je, pravijo Poljaki, nujno, da bi se mogli uspešno vključiti v veliko tekmo, ki jo narekuje znanstveno - tehnološka revolucija. Amaterski oder Prosek - Kontovel bo danes nastopil z Nušičevo veseloigro «Emancipirane žene» (na sliki prizor), čisti dobiček je namenjen skladu za gradnjo proseškega Kulturnega doma GRUPA U IN KASTA PO BENEŠKI SLOVENIJI Prvo srečanje z domačini in slikarski ex tempore Tokrat v prijazno in slikovito Sor-žento, prihodnjič pa še kam drugam IZ UMETNOSTNIH GALERIJ j Sorženta je majhna, prijazna vasica, le nekaj kilometrov oddaljena od špetra Slovenov. V vsej vasi. ki je po narodnosti kompaktno slovenska. je le okoli petnajst družin, ki se preživljajo s tem, kar že lahko obrodi njihova zemlja. Arhitektonsko je Sorženta še zmeraj taka, kakršna je bila pred sto leti: nizke, majhne hiše, ki zapirajo borjače, zidovi iz kamna, leseni baladurji; le tu pa tam na kaki strehi televizijska antena; ljudje.prijazni, ki te sprejmejo, kot da bi bil star znanec. Malo pokramljajo s tabo v domači slovenski, povsem razumljivi govorici, in že gredo v hišo po steklenico domačega, da te pogostijo in počastijo. Skratka, vas, ki se navidezno le malo razlikuje od naših kraških vasi. In vendar imajo beneške vasi in Benečani svoje hude probleme, ki jih naš človek doume, le če se poda v tiste doline. Tja se je, v nedeljo, 20. maja, namenil avtobus, ki ga je napolnila Grupa U in KASTA, da nas po- uiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiii9fiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil NEKAJ UGOTOVITEV IN PRIMERJAV OR ZGLEDU FRANCIJE Bodo vse ZDA postale južna KalHomija in bo tema zgledu sledila tudi Evropa? vec nesreč Na francoskih cestah obleži na leto nad 16 tisoč mrtvih - Boljše ceste in hujše - Človek v začaranem krogu - Celo države so odvisne od motorizacije Za človeka trdijo, da se loči od ostale favne tudi in predvsem po tem, da je umsko bolj razvit. Zato so tudi prvotnemu človeku nadeli ime «homo sapiens». če pa bi danes gledali na razna «po-polnoma normalna* človekova početja dovolj kritično, bi mogli skoraj podvomiti v to človekovo lastnost. Na vsak način v njegovo razsodnost. Prav gotovo ne mislimo, da naj bi se človek vrnil nazaj v dobo, ko je še živel v jamah. Nikakor ne, vendar določene razmere v svetu dajo člove- se razmere naglo spreminjajo. V nekem smislu v dobro, v precejšnjem obsegu pa tudi v slabo. Vzemimo primer Francije. Na primeru njenega avtomobilizma bomo skušali prikazati protislovje ali celo slepo ulico, v katero je človek zašel. V lanskem letu je obležalo na francoskih cestah 16.116 mrličev. To je tudi za 50 milijonov Francozov veliko. K temu je treba dodati še 380 tisoč huje in lažje ranjenih, pogosto za večno pohabljenih ljudi. Nekaj primerov: Simone T. je preživela avtomobil- ku misliti. Čas namreč hiti, 7: njim ski incident, priiiiaterem je izgu- bila dve hčerki in moža, ostal ji Večer na morju (Foto M. Magajna) uiiimiiiiiiiiiiiimimiiiHmiiiiufiuiiMiiiiMiuiiiiiiiiiiiiinuiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiUfiimmiiiiuimiiiiiiiiiiil OB 25-LETNICI ZAČETKA DEL Hidrosistem D-T-D in njega dimenzije NOVI SAD, 22. — Voda je za Vojvodino vedno pomenila na eni strani bogastvo, na drugi pa nevarnost. Ljudje Vojvodine so se skozi stoletja borili proti nevarnosti, ki jo je predstavljala preobilica vode. In sedaj je ta bitka več ali manj dobljena in sicer z izgradnjo hidro-sistema Donava — Tisa — Donava, hidrosistema, ki postaja ogrodje bo- Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Uspehi bodo prišli brez forsiranja. Nekaj napetosti v družini. Skorajšnje potovanje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Odlično razpoloženje za umska dela. Možnost stranskega zaslužka. Prijetne ure z drago osebo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Kritični čut vam bo omogočil premostitev težav. Možnost srečanja z novimi osebami. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Velike spremembe v organizaciji dela. Samo aktivnost lahko prepreči razvodenitev neke zamisli. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Končno boste izpeljali do kraja prevzeto dolžnost. Neupravičena vznemirjenost na podlagi ljubosumnosti. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Odlične ideje drugih boste znali spretno izrabiti. Presenečenje v srčnih zadevah. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Preizkusite načrte predr.o jih začnete izvajati. Zelo vas bo privlačevala nova simpatija. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Če vaše delo ne da takojšnjih rezultatov, se ni treba razburjati. Ka-pricioznost ljubljene osebe. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Kljub nekaterim nesoglasjem med sodelavci bo delo napredovalo. Načrti za prihodnost. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Upoštevajte dobre nasvete zvestih prijateljev. Danes se morate zadovoljiti z manjšimi uspehi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Pomanjkanje samozavesti vam lahko povzroči profesionalno škodo. Bodite odkritosrčni z drago osebo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Jutro je primerno za važne nakupe. Ugodne priložnosti za uresničitev novih pobud. Spor v družini. dočega gospodarskega razvoja tega področja. Delovni kolektiv, ki šteje 14.000 delovnih moči, je dosegel lepe rezultate. To so giavne misli, ki jih je pred nekaj dnevi izrekel predsednik pokrajinskega izvršnega sveta Vojvodine Franjo Nadž na proslavi ob 25-letnici začetka gradnje prekopa. Iz poročila, ki ga je nato prebral generalni direktor Vojislav Bulato-vič, pa se je zvedelo, koliko je bilo doslej že storjenega. Pri dosedanjih delih so izkopali za 80 odstotkov več materiala, kot so ga izkopali, ko so kopali Sueški prekop. Izkopali so namreč nad 120 milijonov kub. m zemlje, zgradili so nad 230 večjih objektov, s čimer so omogočili osušitev nad milijon ha občasno ali trajneje močvirnih področij, nadalje bo omogočena melioracija 760.000 ha zemlje, namakanih pa bo odslej 360.000 ha površin. V celoti bo plovnih 680 km kanalov. Vojvodina, ki se smatra za jugoslovansko žitnico, bo imela od teh del velikanske koristi. Skoraj vsako leto ali jeseni ali zgodaj spomladi pride v Vojvodini do večjih ali manjših poplav. Odslej bo teh če-dabe mani. Vrh tega bo sleherna kultura manj odvisna od prirodnih razmer. Strokovnjaki računajo, da bo na nodročiu hidrosistema 1975. leta 100.000 ha zemlie dalo 176 000 ton pšenice. 218.000 ton koruze, 453 tisoč ton sladkorne pe»e, 25.000 ton sončničnega semena itd. je le slep sin, ki mu ona streže s svojega invalidskega vozička, na katerem se prevaža po stanovanju, ker je pri avtomobilski nesreči izgubila obe nogi. Med preživelimi je 28-letna Remone L., ki si je pri prometni nesreči prebila loaanjo in že tri leta živi ne da bi vedela, da je živa. Tu je tudi Jacqueline S., ki je pokopala vso svojo družino, tri otroke, moža in taščo in sedaj umira od žalosti za njimi. .. Pa pustimo te skrajno tragične primere in se vrnimo k problemu. promčta," ceste; in človeka na njej. Predvsem velja naslednja u-gotovitev: moderna dežela se brez avtomobila ne more razvijati. Ta razvoj' je na en način kondicioni-ran, na drugi pa, kot so nekateri rekli, napačno tempiran. Francija na primer, ki jo v- tem primeru jemljemo za zgled, šteje. 50 milijonov pebivalcev, na njenih cestah pa drvi 15 milijonov avtomobilov, praktično torej že skoraj po c-no vozilo na tri državljane. To pomeni, da je avtomobil in avtomobilizem že del kolektiva, ki se mu pravi Francija. Avtomobilska industrija je temu kolektivu prinesla 21 milijard novih frankov samo od izvoza francoskih avtomobilov, v državne blagajne pa se je na račun bencina steklo nadaljnjih 17 milijard novih frankov. Če vzamemo v poštev še milijarde za zavarovalnino, če upoštevamo še milijarde na račun raznih taks in drugih dajatev, imajo francoski avtomobilisti prav, ko pravijo, da «avtomobilisti so krava molznica francoske nacije*. Seveda pa ima država tudi stroške. Lani je porabila za razne investicije ter za prometno policijo 18,5 milijarde frankov. Velik strošek za državo točneje za skupnost so tudi «mrliči na cestah*, ki so skupno z ranjenci stali francosko družbo lani 18 milijard frankov. Iz tega izhaja, da država — recimo raje družba — na eni strani kasira, na drugi pa troši velikanske vsote. Posebno velja to na račun iz leta v leto večjega števila pohabljencev. Zato nekateri vidijo rešitev iz tega, torej manjšanje števila avtomobilskih nesreč in števila pohabljencev v modernizaciji cest. Drugi pa s konkretnimi podatki dokazujejo, da temu ni tako. V primerih, kjer je bila dopustna in možna poprečna brzina 50 km na uro, je bilo manj nesreč kot pozneje, ko so iste cestne odseke usposobili za poprečje 100 km na uro. Uradno poročilo govori dobesedno takole: izboljšava prometne mreže je prinesla na videz večjo varnost, toda s tem veliko večje brzine, te pa so močno povečale število in tudi resnost prometnih nesreč*. Konkreten dokaz za to je naslednji ■ na modernih avtomobilskih cestah pride po en mrtev na pet prometnih nesreč, na navadnih cestah pa pride po en mrtev na devet prometnih incidentov. Morda bo kdo reke), da je na avtomobilskih cestah v absolutnem merilu manj nesreč. Pa ni tako. Tudi na avtomobilskih cestah so prometni incidenti pogcsti. Še en dokaz o tem čudnem sorazmerju. Na suhih cestah je prometnih incidentov več kot na mokrih ali poledenelih cestah. To t a zato. Ker je človek za volanom bolj drzen, ko je cesta suha, ko je cesta lepa, tudi na avtomobilski cesti in odtod toliko več in tem hujših nesreč. Državne oblasti in razne ustanove so se že pred leti začele ukvarjati z vprašanjem, kako- skrčiti število prometnih nesreč. Kaže, da vsa ustrezna kampanja naj malo hasne. Nekateri menijo, da bi morali najti rešitev iz tega le v strožji zakonodaji in v omeje- ni brzini. To dokazujejo konkretni podatki za najbolj motorizirane dežele na svetu. V ZDA, kjer je največ avtomobilov, imajo o-mejeno brzino na 95 km na uro. Vrhu tega imajo obvezne preglede za stara vozila. In tega se tudi držijo. In glej, na 100 milijonov prevoženih kilometrov pridejo v ZDA trije mrtvi, v Veliki Britaniji imajo štiri mrtve, pri nas, v Italiji jih imamo že pet, v Zahodni Nemčiji sedem, v Franciji — devet. Ne bomo navajali jugoslovanskih številk, ker so še bolj porazne. V tem primeru bi bilo logično, da vlada sprejme sklep o omejeni brzini. In vendar temu ni tako. Neki francoski' javni delavec je v zvezi s tem zapisal: «In vendar temu ni tako. Dokler je avtomobilist ziv, je istočasno tudi volivec. Zato ne marajo uvesti kazni proti preveliki brzini. Spomnimo se na zanimiv primer. Leta 1970 je francoska vlada omejila brzino na 110 km na uro. Konec leta so ugotovili, da je bilo 6 odstotkov manj prometnih nesreč in kar 15 odstotkov manj mrtvih. To je praktično pomenilo 450 rešenih življenj. Toda naslednjega leta je vlada ta predpis ukinila in uvedla razne brzine. In v tem je bila napaka. Stro kovnjaki pravijo: ko imamo le e-no veljavno brzino, 110 km na u-ro, preide ta brzina v meso in kri vozača, kadar pa šofer prekorači 80, nato 100 in tudi 120 km na uro, z lahkoto pride na 140 km na uro in nato nihče predpisane brzine ne upošteva. «In ne samo to. Brzina je namr-reč nekomu «koristna». Avtomobil porabi pri 120 km na uro za 20 odstotkov več goriva kot pri 80 km. Petrolejske družbe imajo torej pri brzini korist. Pa tudi naglo zaviranje prinese komu korist. Kadar naglo zavremo pri brzini 140 km na uro, se s s pnevmatik odrgne 50 gramov gume. In ti povišani stroški pri nagli vožnji tej ali oni industrijski dejavnosti oziroma panogi. Zaradi tega določeni krogi brzino ščitijo.* Če veljajo za Francijo ti dokaj porazni hkrati pa zgovorni podatki, veljajo v določenem merilu tudi za druge razvite dežele. Ker pa je eno povezano z drugim, nekateri strokovnjaki menijo, da temu problemu ni rešitve. «Področ-je južne Kalifornije, področje o-koli Los Angelesa je spremenjeno v asfaltno puščavo, tako da že ozračje diši ali bolje smrdi po bencinu. Nekateri se sprašujejo, ali se ne bo to v sedanjem tempu razvoja razširilo tudi na vse ZDA, ne bodo vse ZDA postale ena sama Kalifornija v negativnem smislu?* se sprašuje že omenjeni Francoz, ki nato nadaljuje: «In ne bo nato tudi Evropa, ki tako rada sledi Ameriki, postala ena sama južna Kalifornija prav tako v negativnem smislu?* To se zdi absurdno, toda človek, ki je mislil in še misli, da bo v avtomobilu našel nekakšno spro:/ev in večjo osebno svobodo, je našel v njem oklep, ki ga vedno bolj stiska, še več, že sedaj je v tako imenovanem civiliziranem svetu toliko vozil, da so ceste že pretesne Ker pa je, kot smo že v začetku ugotovili, nadaljnji razvoj tesno povezan i avtomobilizmom, kaže, da človeku ni rešitve iz tega začaranega kroga. In če bo svet sledil primeru ZDA, bomo leta 2000 imeli na vsem svetu že štiri milijarde avtomobilov z vsemi ustreznimi posledicami. Francoski javni delavec, ki je napravil študijo o tem pojavu, je v zvezi z zgornjimi podatki zapisal tudi tole' «Kapitalistična družba ki je obsojena na uporabo avtomobila, je sedaj obsojena od avtomobila. Celo oblasti so se končno zavedle, da je treba najti neko rešitev. In v čem je ta rešitev? Omenjala se je omejitev brzine. To pa še ne pomeni zmanjšanje gostote vozil na cestah, gostote, ki nam kvari zrak, gostote, ki je glavni povzročitelj okužbe zraka, o čemer pa bi bilo treba posebej govoriti, ker bo verjetno to še najhujša posledica nadaljnje motorizacije.* NA FILMSKIH PLATNIH Otto Preminger: < sVOji stičnih oblikah, tako da se v • ^ razvejanosti zdijo podobne c pticam. Na drugi strani P° * v menine zasnovane bolj jjfl eh]cih kombinaciji smjezelenkasim "^i odtenkov akvatinte in s kr P -cr. črtami globoko jedkanih rispj nem, ki imajo sedaj drutJacn ’ pa kli bi naprednejše, vseka« ..^ višje umetniške razsežnosti k . je*dajala Petraccova svojini ^a. danjim pokrajinskim motiva' ■ vg. to se Graziella Petracco s tem ^ jimi novimi deli postav dvoma v prednjo vrsto w grafikov. Luciano fr- Corriar je razstavil v «Rossoni» Razveseljivo je dejstvo da vj' stu ni bilo se nikoli f0,-kor ga zanimanja za slikarstvo, ^co! se0' je danes. Pred poldrugim d ^sta jem ali kaj več smo im.-pipiam0 dve sami galeriji, danes Jih ■e še dober ducat. Vrhu tega P® več razstavišč v raznih a ^iše in ustanovah, tako da je raZjuCata-vsega skupaj okoli dva raz-Prav gotovo je tudi mozn0sfcoQa’. stavljanja vzpodbudila m?ric0rkoh da je začel slikati ali se p ■g pri z umetnostjo ukvarjaU m L nje' komu ta možnost obudila j ; so gove mladostne težnje. ufrlet- nekateri dosegli tudi. visj ^gsegel niško raven. Verjetno bo to tudi Luciano Corrier, ki se > špirit stavil v Rossonijevi VfsaZl vse številom slik najrazličnejše ne, predvsem pa pokrajin * nih ter vaških motivov■ . ^ ^ V glavnem so to bile 0^uartnJm' dobe z ne preveč živimi ^o■ in v verističnem oblikovan ^ile tiva. Očitno je bilo, da n. a0im vse slike naslikane pred kajti opazna je bila in v spretnosti med eno P° tv drugo. Ta spretnost pa d0‘ , v V di zanimivo umetniško r.aV rečoW°. kvarelih, med katerimi .gsent presenetljive prikaze Z07’® boli, tv v zares ognjeno rdečih bar ko da se krošnje dreves ^g pa jo kot bi jih zajel pla.r'ienJeia, kar so prav gotovo najboljša . sr0-jih je Corrier prikazal na ji razstavi. ^ Luciano Corrier, ki je ni dve jedkanici kraških vasi p0dne sedanji razstavi učencev N grafične šole v občinski ga ; dO' prav gotovo v akvarelu m seči enovitejšo razvojno P TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Pisan spored; 16.20 Simf. koncert; 19.30 Kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 8.00 Otroški kotiček; 9.15 Ansambel Baselli; 10.00 Melodije; 11.15 Orkester Strasser; 12.00 Glasba po željah; 14.00 E. Sequi: Pisma; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Simf. glasba; 15.30 Nicola di Bari; 15.45 Plošče; 17.00 Primorska poje; 17.45 Gojenci Gš Solkan; 18.00 Popevke na tekočem traku; 19.00 Iz priljubljenih oper; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Ritmi za godala: 21.00 Literarna oddaja; 21.15 Pjcjina glasba: 22.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00. 8.00. 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba: 8.30 Pnnevke; 9.15 Vi in jaz: 10.00 Po-«<*ra rprvvtaia: 11 30 četrti program ; 15.10 Glasba za mladino ; SREDA, 23. MAJA 1973 16.40 Spored za otroke; 17.05 «Sonč-nica»; 19.25 Dukasove skladbe; 20.20 «Andata e ritorno*; 21.15 Rangoni: »Sopravviveranno i corvi*; 22.20 O-perni koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Gianni Morandi in Ro-sanna Fratello; 8.40 Operna glasba; 9.15 Orkester; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Plošča za poletje; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.15 Telefonski pogovori; 18.50 Plošča za poletje; 20.00 Mednarodni jazzovski kviz; 22.43 Nadaljevanka «Tarzan». III. PROGRAM 10.00 Koncert, 11.30 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 14.30 Portret avtorja; 15.25 Bachove skladbe; 16.15 Dva monologa; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Moderni jazz; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.15 Albrecht Diirer in humanizem. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Glasbeni spomini; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Iz opere ^Ekvinokcij*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Komorni zbor; 15.40 Kontrabasist B. Vidrih; 16.00 «Vrti- aviu* ljak»; 16.40 Iz albuma slov- ^45 jev; 17.10 Mladinski zbor!uualn<>' Jezikovni pogovori 18.00 A jg 3O sti; 18.15 Glasbene vinjete! ott0. Naš razgovor; 19.00 Lahko n° jnicri ci!; 19.15 Glasbene razg'e ^5 20.00 Komorno glasbeni s*;u<7 jterarn* S festivalov jazza; 23.05 bavC« nokturno; 23.15 Jug. pevci glasbe. ITAL. TELEVIZIJA ^ 10.30 šola; 12.30 Poljudna Qb nost: življenj'e žuželk; _ j0ia; 13. uri; 13.30'Dnevnik; ml730 17.00 Spored za najmlaJs ' ^ja-Dnevnik; 17.45 Program z ^ po-dino: 18.45 TV razprave; jtal. ljudna znanost; 19.45 Špo ^zjja kronike; 20.30 Dnevnik; sre- se spreminja; 22.00 Sp°r da; 23.00 Dnevnik. II. KANAL gjc- 21.00 Dnevnik; 21.20 F'' :e0. cellacci e uceellini* s ,» JUG. TELEVIZIJ* jjJS 8.20 in 11.00 TV v šo n jg.10 Z nasmehom na pot film: filma Obzornik; 18.25 Od filma živa 18.45 Mara ali o humani®1 pe, filozofija; 19.15 Prijatelj1 * in 19.45 Kozmetično ogledalo. oChe. 22.25 TV dnevnik; 20.35 ua film. ...* koprska BARVNA jja; 20.00 Risanka; 20.15 _ 20.30 Dokumentarni gora včeraj in danes*., bavno - glasbena oddaja. 21-20 dosegla višek svoje spretnosti, se nis motili. Dosegla pa ga je le ® . likovnem podajanju sveta, v 12,... ni skladnosti barv in zasnov o j ^ izrezov obalnih razgledov la9u_ bičevjem in mrežami, s eom* ,, drevjem. Ni pa bila tedanja n^f ugotovitev dokončno vfiavn,a-,aš]ca se je na novi razstavi ta tri -,. ŠPORT ŠPORT ŠPORT Kolesarstvo 4. ETAPA DIRKE «GIR0 D’ITALIA» Merckx kljub preluknjani zračnici prispel prvi na etapni cilj v Aosti Skupna lestvica nekoliko spremenjena - Danes na sporedu prvi počitek tošl toSTA, 22. — V današnji etapi na vrsto prvi vzpon le- Prišel )j0j «Gira» in Merckx. je ta-ijj .dokazal svojim nasprotnikom, la Lo do konca še trda predla n^anec Fuente je na vzponu “an Carlo sicer napadel, kar je,,”1 dosti pomagalo, saj je Belgiji ^ spustu proti Aosti nadokna- 9si sy°j zaostanek. Med ostalimi sija*1* rea8iral nihče, razen Bitos-h ' na dan pa je prišel mladi r&un, ki se je odlično izka- ^ aSlin, ki t^i11 se vsidral na tretje mesto. kolesar, ki je z današnjo stjij? .Povečal svoj naskok pred o-je Z11 zasledovalci, je dokazal, da ^a sedaj še vedno najboljši, današnjo etapo so kolesarji končno vendarle prispeli na italijansko ozemlje, potem ko so se iz Francije podali skozi 11 km dolgi predor pod Mont Blancom. Do prihoda v Italijo je bila dirka mirna, če izvzamemo vrsto preluknjanih gum pred startom, ko so neznanci posuli cesto z žeblji. Šele ob vznožju prelaza S. Carlo se je razvnel boj med tekmovalci. Najprej je poskušal srečo Zilioli, ki je skupno s Spruytom imel 15 sekund prednosti. Kmalu pa ju je drugih trideset kolesarjev ujelo. Sedem km pod vrhom je napadel Fuente, vendar je Merckx takoj nevtraliziral njegov napad. Prav pod vrhom pa so Španci masovno napadali: najprej Aja, nato niiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiuimu NA BRZOTURNIRJU ZA «P0KAL PDIC» DUŠAN JELINČIČ UTRDIL VODSTVO Osvojil je prvo mesto tudi na tretjem turnirju U** je bil v društvenih pro-ZotnJ? . reLji od petih šahovskih br-1. J-T^Dev, veljaven za «Pokal PD Hivi'i?r>>' Turnir je bil na zado-ie kakovostni ravni, saj se ga atov. eezi‘° več močnejših šahi- ie pr enajstih kolih ogorčenih borb mesto ponovno osvojil Du-?v°je t ,&• ki je premagal vse 5 borh rnece- Bolj zanimiva je bi-za drugo mesto. Do pred-Hesto a Lola so imeli na drugem j%tc .®hako število točk Koren, . ie i? Zlatko Jelinčič. Medtem liji, ;(/'0i'en osvojil zadnji dve par-jji Star Jelinčič zgubil eno ‘tolik, C °be- Koren je tako z ne-”0 d are<^e dosegel sicer zasluže-‘ti in mesto z osmimi zmaga-*hest0 avema porazoma. Na tretje 5 sedr5e je uvrstil Zlatko Jelinčič točkami, na četrto pa ® Starc s šestimi. Oba sta za-^iborii adov°ljiv°. Peto mesto si je °Sv°jil Vedno boljši Regent, ki je točk. Na peto mesto je *ljivi jVano zdrknil tokrat neza-t,žočara] an^ovi^, Li 3e popolnoma m osmo mesto si delita pbOak^ašelj, ki zopet ni izpolnil t .. _____ r ln mladi Tence. Deve- ta! h ^ osvojil Milič, ki je prerito Va^v?°uvrščenega Korena, de-k,i je Prašelj, enajsto pa čuk, i, Jv , o * iuoClJj CIIuJoIa/ ji d V/UtV) j to^Lo dosegel pro-L Jeik5?va ie sledeča: ;■ Jelia.Ur°s 4. sf-^16 Zlat 10 8 7 6 5 4Va 4 4 3 2Va h^ca brzotumirju se je le- i olikn _tocLah za društveni pokal ' z ztjj^P^menila. Dušan Jelinčič 5^ tofe"11’ medtem ko ima Koren j abirn tuiav0^11^3' Jankovič je s ignigt 7.. J Tence lo ^iiiifrašelj Cvet0 Vasi,ii ^otjarij ‘ti 4 cllua* ■L,usan Jeiinciu h tefikai? uWil svoje vodstvo z mpHfom lrr» ima Vnron «1 fitnesttarniriem sicer ohranil tret-]j ba. a se je zelo oddaljil od L.?«!«, i.; . za njim sledi Zlatko Je-v i® takr,Je, Prehitel Cveta Prašlja, rf^jetn trknil na peto mesto. Po Iti rc in PFes‘edku sledijo Regent, 1 n;-_Se .fbmgih osem šahistov, i Lestvic igrali vseh turnirjev. , Bušan aT P° točkah je sledeča: j j2?«S Bruno Marijan Senedetič }«• Marij' • VasilijJ :■' 9 "sanjan 52 47 37 36 23 22 20 9 9 8 5 12. - 13. Milič 12. - 13. Prašelj Walter 14. - 15. Škerlj Mladen 14. - 15. Glavina Turnir je organizacijsko dobro u-spel. Prvi trije so dobili medalje. Naslednji društveni brzotumir bo predvidoma čez dva tedna in upajmo, da se ga bo udeležilo še večje število šahistov. D. J. NOGOMET RIM, 22. — Italijanska televizija bo jutri zvečer ob 22. uri prenašala po prvem sporedu posnetke povratnega nogometnega srečanja Borussia — Liverpool, veljavnega za finale pokala UEFA. * * * BOLOGNA, 22. - Bologna in Fio-rentina bosta odigrali jutri zvečer drugo polfinalno tekmo angleško-itali-janskega turnirja. » * * MILAN, 22. — Italijanska nogometna zveza je objavila koledar finalnih srečanj italijanskega nogometnega pokala: sobota 26. maja: Atalanta — Milan nedelja, 27. maja Inter — Bologna in Cagliari — Napoli. * * * MILAN, 22. — Igralec Torina Pu-lici je osvojil letošnjo nagrado Chevron, ki jo podeljujejo nauspešnejše-mu napadalcu italijanske nogometne A lige. Čeprav je realiziral toliko golov kot Rivera in Savoldi, je prejel nagrado zaradi boljšega količnika. Nagrado Chevron Sportsman so prvič podelili leta 1960, ko jo je prejel nogometaš Juventusa Omar Si-vori. znova Fuente, ki je silovito potegnil, medtem ko je Merckx napredoval enakomerno, sledil pa mu je kot senca Aja. Za vodečimi je bila druga trojica, ki je imela 30 sekund zaostanka, med njimi je bil tudi novoprofesionalec Battaglini. Veliko gorsko nagrado je osvojil Fuente z osmimi sekundami prednosti pred Merckxom in Ajo, po 55 sekundah sta prišla na vrh Fari-sato in Battaglin, nato pa Panizza, Spruyt, Gimondi, Pesarodonna, De Vlaeminck in polagoma vsi ostali zasledovalci. V spustu je Fuente še povečal svoj naskok, (ker je Merckx preluknjal zračnico), nato pa je popustil in 30 sekund prednosti je splahnelo 20 km pred ciljem. Na čelu dirke so bili tako štirje kolesarji: Fuente, Merckx, Battaglin in Aja, glavnina pa je vozila s 55 sekundami zamude, katero pa je na cilju zelo skrčila. Pred ciljem v Aosti je Merckx nenadoma potegnil in zmagal z nekaj metri prednosti pred Fuente jem, Battaglinom in Ajo. V sprintu za peto mesto pa je zmagal De Vlaeminck. Z današnjo etapo se je položaj na skupni lestvici nekoliko spremenil. Na drugem mestu je Bitos-si, Fuente je ohranil svoj včerajšnji položaj, medtem ko ima Gimondi že 115” zaostanka. v Jutri bodo kolesarji počivali, v četrtek pa bo na sporedu peta etapa Saint Vincent — Milan (150 kilometrov). Vrstni red na cilju 4. etape Ženeva — Aosta (163 km): 1. Eddy Merckx (Bel.) v 4.4310” s popr. hitrostjo 34,474 km/h 2. Fuente Manuel (Šp.) 4.43 41’ 3. Battaglin Giovanni (t.) 4. Aja Gonzalo (Šp.) 5. De Vlaeminck R. (Bel.) 4.44’04” 6. Perurena (Šp.) 7. Gimondi (It.) 8. Paolini (It.) 9. Bitossi (It.) 10. Motta (It.) 11. Ritter (Dan.) 12. Lazcano (Šp.) 13. Farisato (It.) 14. Kuiper (Niz.) 15. Panizza (It.) itd. Skupna lestvica po četrti etapi: 1. Merckx 21.16’34” 2. Bitossi 3. De Vlaeminck 4. Panizza 5. Fuente 6. Battaglin 7. Ritter ..C.'V. 8. Kuiper 9. Poggiali 10. Fuchs 11. Lacano 12. Gimondi 13. Pesarodonna 14. Moser F. 15. Motta NOGOMET zaost. 29” zaost. 37” 51" 1’06” 114" 2’35” 2’43” FIRENCE, 22. — Italijanska polprofesionalna nogometna zveza je sporočila, da se bodo od nedelje 27. maja dalje vsa srečanja C in D lige pričela ob 16. uri. Breg B se bo v okviru finalnega turnirja 2. ženske odbojkarske divizije še enkrat srečal s šesterko UGSS, ki je v soboto premagala ekipo Brega A. Na sliki: prizor iz prvega srečanja med Bregom B in UGSS v Dolini ODBOJKA ■ \:.V NAŠE EKIPE V RAZNIH LIGAH ČISTA ZMAGA SLOGE IN 0LYMPIE V PRVENSTVU 1. MOŠKE DIVIZIJE Kras v 2. MD zopet presenetil ■ Bor odličen ■ Goriški ženski promocijski derbi osvojile Sovodnje ■ Kontovel razočaral v M! 1. moška divizija ASFJR — 01ympia 0: (11:15, 8:15, 0:15) Po porazu v petnajstem kolu v slovenskem derbiju s Slogo so se odbojkarji 01ympie iz Gorice oddolžili svojim navijačem s prepričljivo zmago v gosteh. Tudi zmago Goričanov je bilo resnici na ljubo pričakovati. Ekipa iz Čedada ni enakovreden nasprotnik in še manj take kakovosti, da bi lahko poskrbela za presenečenje, čeprav so igrali v majhni in za igro neprimerni telovadnici. Domačini so odšli v športno areno s trdnim namenom, da bodo gostom grenili pot iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininniHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiifiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiii KOŠARKA Borovi igralci v drugi tekmi ostali brez točk 80 : 66 TURNIR CDL Servolana — Bor (38:38) BOR: Adrijan Zavadlal 6, Fabjan 22, Danijel Zavadlal 9, Koren 4, Francia 7, Rudes 8, Barazutti 10, Kapic. PROSTI METI: 12:24. Borovi košarkarji niso uspeli o-svojiti drugega para točk na turnirju CDL in so tako ostali na predzadnjem mestu lestvice. Naši košarkarji so uspešno igrali le v prvem polčasu, ko so nasprotniki branili v coni, ko pa so ti prešli v obrambo mož moža, so borovci zagrešili več napak, kar so nasprotniki spretno izkoristili. Med posamezniki je zadovoljivo igral Fabjan. DANES POLET V SEŽANI Poletovi košarkarji, ki nastopajo v prvenstvu 1. divizije, bodo drevi odigrali prijateljsko tekmo v Sežani proti domači članski ekipi. Srečanje bo od 20. uri. MLADINSKE IGRE Inter 1904 — Polet 48 : 14 (21:11) POLET: Ferluga 2, Sosič 3, Ri-smondo 2, Lendša 1, Daneu 2, Rau-ber 3, Benčina 2, Malalan 1, Grgič, Hcdni. V prvem kolu finalnega dela mladinskih iger je Polet igral proti favoritu, ekipi Inter 1904. Tekmo je že od vsega začetka skvaril sodnik Dal Fogo, ki je povsem neupravičeno dosojeval poletovcem o-sebne napake. Openski košarkarji so imeli vsi po štiri napake že v uvodnih minutah, tako da je bilo tekme že tedaj konec. Le tako si lahko razlagamo visok poraz Po-lefove ekipe, ki sicer ni startala na zmago, z drugačnim kriterijem sojenja pa bi gotovo zapustila boljši vtis. Poletovci bodo ponovno igrali danes, ob 17.30, v telovadnici v Ulici ctella Valle proti ekipi SGT, ki je v prvem kolu zgubila (34:35) z moštvom Riereatori. b. 1. DIJAŠK0D0MSKI ŠPORT Goričani v Trstu izenačili na 2:2 Tržačani so morali tokrat položiti orožje v vseh panogah športno srečanje med gojenci go-riškega in tržaškega dijaškega doma, ki je bilo letos v Trstu, se je končalo z zmago gostov, katerim so se gostitelji kolikor toliko upirali samo v odbojki pri starejših in v namiznem tenisu. V ostalih treh spopadih je bila premoč goriških gojencev več kot očitna. Odbojka (mlajši) Gorica — Trst 2:0 Tako v polju kot ob mreži so bili gostje precej bolj zanesljivi od domačinov. Tržačani so bili proti zaključku prvega seta bolj prizadevni in razlika na koncu je bila v tem nizu tudi nižja. Odbojka (starejši) Gorica — Trst 2:1 Srečanje je bilo precej izenačeno in zanimivo. Domačini so bili v prvem delu stalno v vodstvu in na koncu so tudi zasluženo izbojevali set. Boljši je bil drugi del igre. Tekmeca se nista zmogla. odlepiti eden od drugega vse do desetice. V odločilnih posegih so bili gostje nekoliko bolj zanesljivi in So ta set osvojili z istim izidom 15:10 kot so prvega izgubili. V tretjem nizu je premoč nasprotnika le prišla do izraza in potapljajoče se barke Tržačanov ni mogel rešiti niti prizadevni Bogateč. Med dvema ognjema (fantje) Gorica — Trst 2:0 Nekoliko okrnjeni gostitelji niso zmogli prekiniti zmagovite poti gostom. Prehitro so vrgli puško v koruzo m se niso tako bonu, kot je bilo pričakovati. Vsi so bili prehitro zadeti, tako v prvem kot tudi v drugem delu. JUTRI START 7. MEDNARODNE AMATERSKE KOLESARSKE DIRKE ALPE-ADRIA Letos s tekmovalci iz osmih držav Celotna proga bo merila 518 km in bo razdeljena na šest etap Jutri se bo v Poreču pričela sedma mednarodna amaterska kolesarska dirka Alpe - Adria, ki se bo zaključila v nedeljo v Ljubljani. Del celotne proge bo potekal tudi po italijanskem ozemlju. Za dirko so se prijavile mnoge jugoslovanske in italijanske ekipe ter državne reprezentance ČSSR, Poljske, Zah. Nemčije, Madžarske, Bolgarije in Avstrije. Celotna dirka je razdeljena na šest etap, v skupni dolžini 518 km. Prva etapa na kronometer bo v Poreču (20 km). Dne 25. maja pa bosta na sporedu dve poletapi: Poreč — Sesljan in Sesljan — Ligna-no (103 in 75 km). V soboto se bodo kolesarji podali najprej iz Lignana do Humina (105 km) nato pa še do Bovca (75 km) Zadnji dan pa bo na sporedu zadnja etapa Bovec — Ljubljana, dolga 140 km, ko bo treba tudi preko Vršiča. padel prehod preko avstrijskega ozemlja. Prvi del dirke je primeren za sprinterje, zadnji dve etapi pa sta «rezervirani» za gorske vozače, predvsem pa zadnja z Vršičem, ki bo morda odločilnega pomena za končno zmago, saj bo ostalo premalo kilometrov za nadomestitev zamujenega. Petkova, 103 km dolga etapa, bo Iz tehničnih razlogov je letos od- potekala po naslednji progi: start ob 9.30 v Poreču, nato pa Vižina-da, Buje, križišče za Piran. Izola, Koper, Škofije, Žavlje, križišče Tr-biška cesta in Ul. Florio, Katinara, Ključ, Bazovica, Trebče, Opčine (center), Prosek (po stari cesti), Nabrežina, Sesljan, kjer bo cilj približno ob 11.45. Za etape, ki potekajo po italijanskem ozemlju, sta prevzela organizacijo kluba Internazionale 1904 in Ciclistica Udinese. Med dvema ognjema (dekleta) Gorica — Trst 2:0 V edinem srečanju pri dekletih so bile Tržačanke najmanj za dva razreda slabše od nasprotnic. Vsekakor pa velja omeniti, da so v goriškem domu po večini gojenci, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo, v Trstu pa dijaki višjih srednjih šol. Barve gostitelje so morale braniti vse gojenke ne glede na njihove igralne sposobnosti. Namizni tenis Gorica — Trst 3:2 Brata Klanjšček sta priborila svojim barvam še peti par točk. Od domačinov je bil Sanna dvakrat u-spešen. Njegov soigralec Semolič, ki je v zadnjem trenutku zamenjal Kolariča, je bil dvakrat poražen. V odločilnem spopadu sta bila seveda brata bolje uigrana in tudi priza-devnejša. Prehodni pokal bo ostal za leto dni v Gorici. Po tem srečanju je stanje za ta drugi prehodni pokal izenačeno. Obe ekipi sta izbojevali po dve zmagi in tako b#!5dločilno'srečanje v Gorici za dokončno osvojitev te lovorike. Srečanje med gojenci obeh domov je v celoti odlično uspelo. I. Furlanič MOTOCIKLIZEM VAiRESE, 22. — V Vareseju so danes pokopali Renza Pasolinija, ki je zgubil življenje v nesreči na nedeljskih motociklističnih dirkah v Monzi. Medtem je državno pravdništvo iz Milana imenovalo komisijo, ki bo morala ugotoviti, zakaj je prišlo do nesreče, kjer sta dva tekmovalca zgubila življenje, precej pa je bilo hudo ranjenih. Inženir Colombo bo moral ugotoviti, kakšno vlogo je imelo pri nesreči osem motorjev, ki so jih zaplenili takoj po dirki. Predstavnik zveze motociklistov pa je zahteval od italijanske vlade, naj prepove vse hitrostne motociklistične dirke v letošnjem letu, dokler ne bodo proge bolje zavarovane. LOKOSTRELSTVO Unione Ginnastica Goriziana, CO NI in FTTARCO organizirajo v so boto in nedeljo na stadionu Baia-monti meddržavno tekmovanje v lokostrelstvu, veljavno za «Trofejo goriške grofije*. Obenem bo na sporedu tudi mednarodno srečanje med Italijo in Jugoslavijo. Za Italijo bodo tekmovali Goričani Luciano Dornik, Antonio in Mario Codisposti ter Milančan Sergio Facchin. Tekmovanja se bodo pričela v soboto ob 14.30 ter se bodo nadaljevala v nedeljo ob 9. uri. do zmage. Morda pa so gojili tudi | ko bo nadaljevati po zmagoviti poti. upe na osvojitev točk. Temu primemo > Kljub temu pa se ne nameravajo dati so se zagnali tudi v boj. Njihove vi- kar tako. šoke težnje so bile kaj kmalu pote- — b s — šene in v prvem delu igre so pospravili enajst točk. Tudi v drugem setu so se kolikor toliko upirali, toda končni izkupiček je bil še za tri točke slabši. V zadnjem nizu pa so ostali pri ničli in točki sta odšli v prave roke. To je bila enajsta prvenstvena zmaga Goričanov. G. F. Sloga — PAV Dormisch (15:2, 15:5, 15:4) 3:0 Odbojkarji Sloge so izbojevali štirinajsti zaporedni par točk. Njihovo poslednjo zmago je bilo tudi pričakovati proti tako šibkemu nasprotniku, kot je šesterka iz Vidma. PAV Dormisch je moral položiti orožje pred vsemi dosedanjimi nasprotniki in je še vedno edini brez točk. Premoč domačih odbojkarjev je bila več kot očitna čeprav so zaigrali precej okrnjeni. Manjkala sta namreč kapetan Neubauer in Fučka. Ti odsotnosti pa se nista poznali. Prikazana odbojka ni zadovoljila. Zmagovita pot Sloge se tako neprekinjeno nadaljuje. Do konca manjkata samo še dva zavrtljaja. Odločil«! pa bo nastop prihodnjo nedeljo v Pordenonu z Ginnastico, ki je najbolj nevaren nasprotnik slovenskih odbojkarjev. V zadnjem kolu se bo Sloga srečala doma s poprečnim Liber-tasom iz Turjaka. Ta nasprotnik ji ne bi smel delati velikih preglavic. Poleg teh dveh nastopov jo čaka še zaostala tekma iz prvega povratnega kola z Auroro v Remanzaccu. Ta e-kipa je v prvem prvenstvenem nastopu edina spravila na kolena slo-gaše in to pred domačimi gledalci ter po vrhu s čistim 3:0. Prav gotovo drugič ne bo tako. G. F. 2. moška divizija Inter B — Kras 2:3 (13:15, 15:8, 15:9, 13:15, 3:15) INTER Guerin, Seppi, Bertar, Da Boni, Lodes, Marini, Tutin, Humar. KRAS: Bitežnik, Guštin, Simoneta (k), Hrovatin, Marušič, L. in R. Milič. Sodniki: Schiro, Marcon in Ruggieri. V soboto zvečer je druga šesterka Krasa pripravila svojim zvestim navijačem veliko presenečenje: po dve-umi naporni borbi je premagala v gosteh Inter B, ki spada med boljše ekipe te lige. To je bila že tretja zaporedna zmaga Krasa v enem tednu, kar dokazuje, da zadnji uspehi riso zgolj slučajni, temveč slonijo na tehnični podkovanosti ekipe. Tržačani, ki predvajajo zrelo in učinkovito odbojko, so imeli možnost zmagati, vendar so podcenjevali naše predstavnike, ki so jim hladnokrvno vračali milo za drago in so zato zasluženo osvojili svoj tretji par točk v tem prvenstvu. Inter je odločno povedel z 8:2 in s 13:9, vendar so se r.aši fantje trdoživo upirali in v končnem naletu zaključili niz v svojo korist. Ta set je bil v vsej tekmi tehnično najboljši. V drugem nizu je Inter brez večjega naprezanja povedel kar z 11:1. «Belordeči» so sicer zmanjšali razliko v točkah na 8:11, to pa je bilo tudi vse. V začetku tretjega seta se je Kras enakovredno kosal, nato pa je prepustil nasprotniku r.ekaj točk prednosti, kar je bilo za naše predstavnike usodno. Četrti set je bil dramatičen: po začetnem ravnotežju so Tržačani povedli s 13:8. Krašovci so igrali medlo. Tedaj je sodnik (sicer nenamerno) oškodoval Kras za točko, to pa je tako razvnelo naše odbojkarje, da so postali na mreži pravi «levi» in In-terju se je že skoraj gotova zmaga dobesedno izmuznila iz rok. V petem setu je Kras nemoteno zagospodaril na igrišču, saj so Tržačani zbrali le bore tri točke. Vsi Krasovi igralci so v tej tekmi presegli vsa najbolj rožnata pričakovanja. Sedaj jih čakata še tekmi s prvima ekipama na lestvici in tež- S. Giacomo — Bor 1:3 (15:11, 6:15, 4:15, 8:15) S. GIACOMO: Banelli (k), Bion-dani, Lanzi, Marchesi, Spizzami-glio, Mosca, R. in P. Menegazzi, Sattler, Zubin, Scrignar. BOR: Plesničar (k), Marc, Može, šiškovič, Požar, Prašelj, Kodrič. SODNIK: Milkovič: zapisnikar: Pitacco. Z zmago proti ekipi Sv. Jakoba so si mladi borovci praktično žage lovili tudi končni uspeh v prvenstvu 2. divizije. Njihov najhujši nasprotnik Inter B zaostaja namreč kar za šest točk in le malo verjetno je, da bi bili borovci v naslednjih treh tekmah prav tolikokrat poraženi. V tej tekmi so «plavi» prav gotovo zaslužili zmago. Razen v prvem setu, ko so bili nezanesljivi v obrambi in netočni ob mreži, so naši odbojkarji zaigrali izvrstno. V polju so požrtvovalno lovili tudi dokaj težke žoge, s katerimi so potem podajači zalagali svoj napad. Poleg Plesničarja, ki igra kot v svojih najboljših dneh, moramo pohvaliti tudi borbenega Marca in Kodriča. S. Giacomo je še mlado moštvo, a z vztrajnim treningom so ti i-gralci veliko napredovali in pred startom letošnjega prvenstva so računali na prvo mesto. Po tej tekmi pa so športno priznali, da so proti takemu moštvu kot je Bor, popolnoma brez moči. Prihodnji nastop borovcev bo danes, ko se bodo na stadionu d. maj* pomerili z ekipo Inter A. Mig Ženska promocijska liga Mladost — Sovodnje 1:3 (9:15, 5:15, 15:9, 7:15) MLADOST: L. Gergolet, D. in M. Colja, G. in I. Lavrenčič, Kadeš, Marušič. SOVODNJE: M., P. in L. Tomšič, N., A. in M. Petejan, Pavletič, Batistič, Cijar., Gruden, Cotič. Krašček. čeprav so dekleta Mladosti v tekmi, ki je bila v soboto zvečer v telovadnici AGI, osvojila set. je vendar premoč Sovodenjk bila očitna. V sovodenjski ekipi so namreč tudi i-gralke, ki znajo dobro tolči ali plasirati žoge. Tudi servisov ne zgrešijo pogosto, kar veliko pomeni. Dober-dobska dekleta pa so zgrešila veliko servisov, poleg tega pa so imela veliko težkoč pri branjenju serviranih žog. Pozna se jim tudi, da nimajo še potrebne skupne igre, saj pošiljajo kar prve žoge čez mrežo. Dekleta iz Sovodenj pa zelo dobro obvladajo žogo in to se seveda pozna na rezultatu. M. Mladinske igre OMA — Kontovel 2:0 (15:5, 15:13) KONTOVEL: M„ K. in D. Danieli, Zaccaria, Rupel. Capponi, Semec, Bogateč in Štoka. OMA: Amadei, Aquilante, Carnieli, Filipaz, Giurini, Luchesi, Medizza in Perosa. Sodnik: Bertocchi. Na Opčinah je v pni tekmi pokrajinske faze mladinskih iger šesterka deklic Kontovela doživela nepričakovan poraz. Proti poprečni ekipi tržaške OMA so naše predstavnice odigrale svojo letošnjo najslabšo tekmo in so praktično že zapravile vsako možnost za visoko uvrstitev. Preden se ekipa utrdi pa so potrebni tudi podobni spodrsljaji. Zato se morajo Kontovelke potruditi, da ne bodo v bodoče ponavljale istih napak. V prvem setu so bile Kontovelke neverjetno statične in nasprotnice *o brez naprezanja povedle kar s 14:2 le po zaslugi močnih servisov. V drugem setu so slovenska dekleta zaigrala za spoznanje boljše, vendar se jim je pri vodstvu 13:9 spet zataknilo in poraz je bil neizbežen. — b s — A'elc ssnder 6' Peter Partizanski zdravnik 69 '^^bogatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika «tu^6li smo tudi nalogo, da ziberemo vse tiste, ki so se na Skrivali na področju Račne gore, in jih privedemo ^bataljon. A r,- smo, da se nahaja skupina partizanov in teren-Vrr .Wžni strani “........... . " ” - ve ------------- ------- aem.,'•‘-sa Področja in se z nami vrniti v taborišče. Bili so ščin ’ je za to še prezgodaj, da je v dolini še preveč vo->- ! cev0 atergate je omembe vredna vest, da je Gordon Liddy, eden od vlomilcev v sedež demokratske stranke, pred petimi tedni še dobival plačilo za svojo zvestobo (Lid-dy je namreč edini, ki je mirno sprejel kazen in ni vpletel Bele hiše). Pred preiskovalno komisijo senata pa je John Caufield priznal, da mu je Dean naročil, naj ponudi denarno nagrado McCordu v zameno za njegov molk. Caufield je tudi poudaril, da Nixon ni bil obveščen o tem poskusu korupcije in da na sestanku z McCordom ni omenil predsednika. Bela hiša je v zvezi z zadevo Watergate danes objavila sporočilo, v katerem Nixon trdi, da ni vedel za rovarjenje svojih sodelavcev in da je njegova edina krivda, da se ni pravočasno zavedel, kaj se dogaja. Po anketah zavodov za raziskovanje javnega mnenja pa mu 58 odstotkov Američanov ne verjame. sistem proizvedel prav t°^k0za 25 gije kot električna ce„ntra„oVietska tisoč kW. Kot poroča so j ^ agencija bodo začeli v Kr nejterii pati tak podzemski kptei s0vjet- težko dostopnem podrocj skega ozemlja. V snežnem metežn japonski alpinist včeraj s° KATMANDU, 22. - ^ -a dva sporočili vest, da sta M. 1 . edi- japonska alpinista dosegJA^^ na(f ne gore v Himalaji 8.500 metrov ni stopil. Na vrh človek ša na katero ^leZala topu. Na vrh s*a ?iern. *" med silovitim snežnim vi ^ Jnrj po- 11 rvrt r radi česar sta se morala ^ ^ vratku ustaviti na kvoti °'1',ej{ienk trov. Tu sta bivakirala br • je v. tu sta DivaKuoi«.,- tf0 ^ kisikom in naslednje ^ ple- med povratkom__eden od -n ^gi- zaleev, Yalung Khan, P01 nil v brezno iiiiiiiifiimiiimiHiiiiiii [iiiiiiiiiniii"1 iioii'111 Televizijska družba NBC je danes objavila zaupen dokument pod-ravnatelja obveščevalne službe CIA generala Vernona Waltersa, iz ka- Švedski obisk v Jugoslaviji 30-letni David Sander je v trenutku blaznosti umoril v Mamphisu (ZDA) pet oseb, nakar ga je 100 policajev obkolilo in ustrelilo. Na sliki trupli dveh žrtev po streljanju KLJUB VRSTI TEŽAV TEHNIČNEGA ZNAČAJA Začetek vzvratnega štetja za drugi del načrtu skylab HOUSTON, 22. — Trije vesoljci odprave skylab menijo, da bodo v petek končno lahko vzleteli in odleteli v svoj vesoljski laboratorij. Conrad, Kervvin in Weitz so praktično zaključili zapletene priprave, ki naj bi jim omogočile postavitev senčnika, ki bc zavaroval laboratorij, ki je ostal brez termične zaščite pred pekočimi sončnimi žarki. Morali bodo tudi lastnoročno odpreti oba panoja s sončnimi cebcami, ki se po izstrelitvi nista avtomatično odprla. Danes bodo imeli v Huntsvillu v Alabami še «generalko», nakar se bodo vrnili v vesoljsko izstrelišče na Rtu Kennedy, kjer je na ra- tek lahko brezhibno vzletel, čeprav ketnem vzletišču IB že pripravljena kabina apollo, s katero Se bodo odpeljali do skylaba in ki se je bodo kasneje poslužili za povratek na Zemljo. Okvirni načrt predvideva 28-dnevno bivanje v vesolju, potem pa v časovnem obdobju 8 mesecev druga dva turnusa z drugimi vesoljci, ki bodo ostali v skylabu vsak po 56 dni. Upajo, da bodo načrt lahko uresničili. VVilliam Schneider, ki vodi ves načrt skylab je izjavil, da so skupine, ki imajo nalogo, da pripravijo vesoljsko ladjo za petkov vzlet, gotove, da-bo-apollo v pe- bo treba do petka še marsikaj urediti. Danes ob 13.30 po italijanskem času se je začelo vzvratno štetje, ki se bo zaključilo v petek, ob 14. uri po italijanskem času. Tehniki, ki iz Houstona nadzirajo polet sky-laba pravijo, da imajo zelo velike težave, da bi ohranili temperaturo v notranjosti vesoljskega laboratorija vsaj do neke mere sprejemljivo za bivanje vesoljcev. Laboratorij, ki je brez termične zaščite, ki se je med poletom oluščila, je na enem kraju izredno topel, na drugem pa leden. Izra- zili so tudi presenečenje, nad nekaterimi temperaturnimi spremembami v skylabu, ki si jih ne vedo pojasniti. Največja skrb je trenutno temperatura vode, ki je namenjena za ohlajevanje vesoljskih kombinezonov treh vesoljcev. Treba je na vsak način preprečiti, da bi voda zmrznila. Brez vode ne bi mogli vesoljci obleči Kombinezonov, brez kombinezonov pa ne morejo zapustiti laooratorija in se podati v vesolje, kjer imajo v prvih urah svojega bivanja izredno težavne opravke. Temperatura vode je bila včeraj komaj 1° C. Da bi preprečili, da bi temperatura. padla pod ničlo, so morali tehniki stalno obračati skylab, da se je njegova površina in torej posredno tudi notranjost, enakomerno segrela. Temperatura v notranjosti je tako zelo narasla in je sedaj skoraj 52 stopinj. Po mnenju izvedencev to ni tako nevarno, če seveda ne bo trajalo več kot 24 ur, nakar obstaja nevarnost, da se zdravila in jedača, ki so na skyla-bu pokvarijo. Medlem so se odločili, da bodo imenovali (»senčnik* plastično zaveso, pritrjeno na aluminijast drog, katere naloga bo, da zavaruje sky-lab pred sončnimi žarki. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — V Beogradu se je danes končalo dvodnevno politično posvetovanje med namestnikom zveznega tajnika za zunanje zadeve Jakšo Petričem in drugimi funkcionarji zveznega 'tajništva z glavnim tajnikom švedskega zunanjega ministrstva Astromom. Po razgovorih je Astroma sprejel tudi predsednik tajništva za zunanje zadeve Miloš Minic. Med posvetovanjem, kot se ugotavlja v uradnem sporočilu je bil govor o najvažnejših mednarodnih vprašanjih, posebno o vprašanjih evropske varnosti in sodelovanja, o pripravljalnih razgovorih v Helsinkih, o evropskih gospodarskih integracijskih gibanjih, o dejavnosti neuvrščenih držav, o krizi na Bližnjem vzhodu, o razmerah v Sredozemlju in razvoju dogodkov v Aziji. Razgovori so pokazali, da imata Jugoslavija in švedska dokaj podobne poglede o vrsti mednarodnih vprašanj, Pri proučevanju dvostranskega sodelovanja je ugotovljena obojestranska zainteresiranost in pripravljenost za premostitev nastalega stanja v medsebojnih odnosih, za razširitev in napredek medsebojnega sodelovanja in odnosov. Člani jugoslovanske delegacije so pozitivno ocenili ukrepe, ki jih švedska vlada podvzema za preprečevanje terorističnega delovanja in opozorili na potrebo nadaljnjih ukrepov za onemogočanje protijugoslovanske dejavnosti. Obe strani se strinjata, da so jugoslovanski državljani, ki so zaposleni na švedskem, pomemben dejavnik medsebojnih odnosov in da je zato potrebno zagotoviti vse pogoje za njihovo normalno delo, življenje in šolanje otrok. B. B. TRŽAŠKI DNEVNIK Ustanovljena je občinska služba (Nadaljevanje z ] konzorcij. Morgutti (KP^lstrupitve zoril na zadnji primer z, s str0' številnih delavcev arzen0^ pj-odaJ1- peno barvo, ki je prosto , jepU J« Resne pomisleke Pr°b [d ie izrekel samo liberalec ^raU. n in ne” bil mnenja, da je preuran^^ da premišljen, protizakonit in ]oCjajalci-se niso posvetovati z d . ^ gla' Občinski svet je z vzdr nobrf' sovi svetovalcev KPI °”° je ^ tenje z Gradcem, s kae v prišlo do raznih stikom ^ ^3, jU' tej zvezi priredili 0^J’ovalec nija poseben teden. ‘3VT~„tenja falcon je glede tega 'pobT. ker F kel nekatere resne pomis zast° sedaj v občinski upravi r gtrij5^ pana tudi neofašistična ^ ^ stranka in ker so politični strijske štajerske in K°r°' 'n nistično razpoloženi d°.^°0 tudi hrvaške manjšine, kot j® , upjn sve trdil na seji načelnikov vprašanje svetovalca Čarb0,, gradnje športne palače da so sedaj dokončali stavbo. - da » do 1 burnia* bo na njej nostna razstava o n jUjnja. stava bo trajala d” sodeloVaIa lastno stojnico. bo ob Ul. Madonoma^ 19jzmus< «Kapitalizmu