u foStnin, PPltviURSKI DNEVNIK Abb, -Ja plačana v gotovini „ „ AA postale i gmppo (*ena oOO lir Leto XXXV. Št. 259 (10.478) TRST, četrtek, 8. novembra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1943, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 3. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* fcjJ°vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužn]eni Evropi. minister reviglio naj bi ustrezni odlok podpisal v prihodnjih dneh OSREDNJA KOMISIJA ZA DAVKE ZE ODOBRILA ZNATEN POVIŠEK KOLIČNIKOV ZA STANOVANJA Ob 30-odstotni «prilagoditvi» katastrske rente precej večje davčne dajatve za lastnike stanovanj - Dodaten povišek za počitniške hiše Dlav^ ~~ veRk° večino davko-Hvalcev se pripravlja nov hud a/«*. Nov obrat davčnega vijaka kom fava vlada «pokloniti* lastni-'astnih stanovanj, ki predstav-(jl?.v Italiji več kot polovico vseh keu^'■ Osrednja komisija za dav-„ ' “P je posvetovalni organ finanč-god m'n*slrstva, je že izrazila u-kiho?imnenje 0 povečanju za krep-ličn t °dslx)tk°v prilagojevalnih ko-Van'av katastrske vrednosti stano-0^, 1 na splošno zgradb. Ustrezni vj„?. je sedaj na mizi ministra Re-f,.;,13, ki ga bo bržkone podpisal v P kodnjih dneh. j^Prdsgojeni* količniki bodo veljali nj °'’ I- januarja letos, kar pome-Plad ?■ *30 treba na njihovi osnovi ga nL vtšje davke, tako državne-(IRPEF) kot krajevnega (I LOR), že ob prihodnji prijavi dohodkov maja 1980. Novi količniki so naslednji: za «gosposkas> stanovanja (A/l) 200 (prej 160), za povprečna (A/2) in «ekonomska» (A/3) 165 (130) za «ljudska» (A/4), ■mltra-ljudska* (A/5) in kmečka stanovanja (A/6) 140 (100). Enostanovanj-skim hišicam (A/17) so zvišali količnik od 150 na 180, vilam (A/8) od 180 na 230, gradovom in zgodovinskim palačam (A/9) pd 100 na 110, trgovskim prostorom (C/l) od 200 na 250, skladiščem (C/2) od 180 na 220, obrtniškim delavnicam (C/3) pa od 180 na 220. Koga bo ta ukrep najbolj prizadel? V bistvu, kot smo omenili, lastnike, ki bivajo v lastnem stanovanju. Posamezniki ali družbe, ki posedujejo po več stanovanj in jih od- '""■unutnmnu.iiimiiiiiiiiiimi....... POLEMIČEN ČLANEK V REV Ul «MNASCIIA» Ostre kritike Amendoie sindikalnemu gibanju Kritična ocena vodstva sindikalnega gibanja v zadnjih desetih letih kat ~~ Odpust 61 delavcev, do vaJ/re5a je prišlo v turinski to-PiUni *-.iat' je spodbudil starega ko-nvn .“tJčnega voditelja Giorgia A-vfst °’ da je napisal članek o celi gib !*pak v vodstvu delavskega bitiPn-8, ki sta ga po njegovem V ,JU:, sindikat in KPI zagrešila kaf.j^Hjih 10 letih. Njegovih 25 tip-fevj. strani je prišlo v uredništvo ia (j-6 «Rinascita» pred nekaj dnevi ta ^ktor Luciauj Barca je moral tbinis* na nos poiskati one člane ti. d i? KPI, ki jih uteghll ižsledi-se posvetoval o objavi A-0ster °Ve®a Stanka, ki je dokaj oN°ndo]a je zelo kritičen do vseh, guefjarne do Trentina, od Berlin-ftiiJf,' do Longa, od turinskih ko-sWn, t0v do Ingraa. V skladu s Politično linijo partije A-linijg ® Predlaga tako izvajanje te <•. ki se bistveno razlikuje od gUerj se - . | ■ I - rnš*. — * tMrl; ... ' -J ib » &*' ji* ^ "f- E?" ^ ■■ ' ' i* !g r * ** s<* “i UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII1llllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||,l||||||||n|,|||||,|,,||||n||,||,|||H,|||nu||l||,|],||||||nl||||||||||1||,|l|i|l||||||||||||||l||||||l|||||||lmii|||||||||||||||||||||||||ll|||||IM|„|||,|l„„„„|||||avan'nt; istočasno so se nenadzo-t>0c|Dj, ječale zahteve, ki so jih N v^ale krilatice o «enakosti Seii ako ceno*. Vse prepozno so Mti J,'*® osebni dohodki ne morejo Nulo- Visna varianta, ločena od ],Vn°sti. S poenotenjem pre-"rotpjj^vice in z njeno brezkom- ?Nnian° hrambo je inflacijska I ’ šk V.^ržavi vrtoglavo narašča-i ’ v h,°> sindikat, pravi Amendo- II akrir - u ^^al proti brezposelnim N srwjn° sPreJel politiko finanč-rt fesri °dk>u,ianja. Delo je treba vze-h bo v°’, sbriiazniti se z dejstvom, lestv' ° Pridna neka hierarhič-!,h j rioa odvisna od pomembnej-jlj tllanj pomembnih funkcij. vadet>j'evanie stavk pa lahko pri avtoritarne vlade, kot je Sa. p>nje. stavk privedlo do faši Slu i.?rtija se ni izrekla proti t’i 4m^er Je v njenih vrstah, pra-a§tVo endala. prisotno gotovo sek ki „ • ni si upala kritizirati FIOM, *bi oL.Jfojinii smeraicami in svoji-?ti v f anii boja ni hotelo prene-.ju inC°Varne predloge o varčeva-Jb i?rt„!'abionalni enotnosti, ki so . so C na kongresu. Medtem ^Sova^^btbri sindikalni voditelji tNriai nasilje, je partija od- ■ baJ i *a s pasivnostjo. Skratka, S RTau- razčistiti odnose z delav-m ki so različni od milan-š’enovskih. ki imajo trdne,j-^ biokratično zavest. brjv^tvo, jja Amendola l^ritizira >jiti se bi utegnilo v prvem času s?r n UsPeh njegove pobude. Ven aiDa a Ikomunistična vodilna šku ’*081e^ež'vlja dokajšnjo krizo in Ce članka enega njenih naj- Ameriško veleposlaništvo v Teheranu je še vedno v rokah islamskih študentov. (Telefoto AP) Ramsey Clark pa je v Teheranu naletel na zaprta vrata in gluha uše sa. Ajatulah Homeini je namreč prepovedal članom revolucionarnega sveta, vlade in funkcionarjem, da bi se sestali s Carterjevim predstavnikom. Ameriške diplomatske neuspehe skuša sedaj nadoknaditi ves omikani svet. Zgledu generalnega sekretarja OZN Waldheima se je pridružil tudi vodja PLO Jaser Arafat, ki je v Teheran poslal palestinsko delegacijo, ki bo poskusila izposlovati osvoboditev ameriških talcev. PLO gatrjuje, da to dela iz izključno humanitarnih razlogov. V vsem iransko - ameriškem zapletu je prav humanitarnost glavno pročelje. Amerika noče izgnati iranskega šaha Rezo Pahlavija, še manj pa ga izročiti Homeiniju. Carter opravičuje tak sklep s humanitarnimi razlogi, obenem pa se dobro zaveda, da bi morebitno popuščanje pomenilo nevaren precedens. Zadnja ugotovitev je glavni razlog, da nihče ne opravičuje zasedbe a-meriškega veleposlaništva v Teheranu. Marsikdo smatra vse kot pravo vojno napoved diplomaciji, sprejetim pravilom in tradicijam vseh držav, ne glede na njihovo usmeritev. Vsi z zaskrbljenostjo sledijo razvoju dogodkov in upajo, da je sedanji zaplet le protiameriški izpad islamskih skrajnežev. Upanja pa so verjetno daleč od stvarnosti: zasedba ameriškega veleposlaništva je samo vidni del ledene gore, težke krize, ki pretresa iransko življenje. Odstop predsednika vlade je drugi vidni znak. Temni šador teokratiz-ma je s cenzuro in ustrahovanjem zagrnil ostale znake. Kljub temu se je zvedelo, da so fedaini (napredne marksistične sile) ocenile sedanje dogajanje kot revolucionarni infantilizem» in ga obsojajo. Homeinijeva prepoved včerajšnje pro-Ba-zarganove manifestacije po teheranskih ulicah, protislovne izjave glede protiameriških izpadov in grožnje o ukinitvi izvoza iranske nafte v ZDA so po mnenju številnih opazovalcev dovolj zgovorni znaki nemoči Homeinijevih privržencev. Verski fanatizem dokončuje gospodarski propad države, ki ga je pričelo šahovo strahovladje. šiitski hierarhiji sedaj ne preostaja drugega, kot bučna pobuda, ki naj prebivalstvo odvrne od realnih problemov v državi. Bistva pa tako izzivanje ne rešuje. Država, ki se je rešila šahove diktature je zabredla v še hujše spone teokratizma in verskega fanatizma, (voc) Padovanski sodnik ni zaslišal Franca Piperna RpM --»^Pogovor med načelnikom preiskovalnega, urada padovanskega sodišča Palombarinijem in Francom Pipernom je v rimskem zaporu Rebibbia trajal le nekaj minut, saj je avtonomist izjavil, da kot priča ne namerava odgovarjati na vprašanja, ki zadevajo delovanje «de-lavske avtonomije* v Padovi. Kot je znano, je Francija izročila vplivnega voditelja avtonomije le na podlagi točno določenih obtožb, ki zadevajo afero Moro, medtem ko ga je hotel sodnik Palombarini zaslišati v zvezi s preiskavo o poskusu oborožene vstaje, za katerega je obtožena skupina padovanskih avtonomistov. Palombarini ima vedno v okvira te preiskave namen zaslišati tudi Antonia Negrija, ki je trenutno priprt v posebnem zajjpeu. v Fossdmbroneju pri Pesaru. ' SAN SALVADOR - Pripadniki narodne revolucionarne fronte so predsinočnjim v San Salvadorju o-svobodili tri ministre večje število talcev, ki so jih zadrževali od 24. oktobra. Zelena pomoč» za Franca Jose la Straussa (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN — Če bi sedanje razpoloženje volivcev v Zvezni republiki Nemčiji ostalo nespremenjeno do prihodnjega leta, ko bodo oktobra ali novembra parlamentarne volitve — natančen datum še ni določen — potem bi desničai skemu kandidatu demokrščanskih strank moral uspeti prodor v kanclerski urad v Bonnu. Seveda se utegne do trenutka, ko bo šlo zares, še za marsikai spremeniti. Zato da je Strauss za mnoge pre senetljivo «prevzel vodstvo», imajo največjo zaslugo pripadniki gibanju za zaščito človekovega okolja. Prejšnji vikend so v Offenbachu predstavniki najrazličnejših skupin varstvenikov okolja, nasprotnikov atomske energije in zagovornikov tako imenovanega «alternativnega življenja», ustanoinli enotno politično gibanje, ki bo 13. januarja prihodnjega leta preraslo v «zele-no stranko* V vrstah tzelenih» imajo glavno besedo levičarji, med ideologi gibanja, ki so dali ton a-narhični diskusiji v Offenbachu je bilo mogoče videti nekdanjega lea-derja študentovske izvenparlamen-tarne opozicije iz konca 60 let Rudija Dutschkeja. potem kritičnega filozofa iz Nemške demokratične republike Harricha, ki je pred kratkim objavil, da bo ostal na Zahodu, «disidenta» Rudolfa Bahra, ki so mu pred kratkim oblasti v vzhodnem Berlinu dovolile, da se izseli v Zvezno republiko Nemčijo in druge. Od kod torej trditev, da so rzelenh zavezniki Straussa in ne koalicije SP D liberalci? Dejstvo ie da se s pojavom rze lene stranke» v Zvezni republiki Nemčiji prvič kaže zesnična možnost. da ena izmed obrobnih poli ličnih strank osvoji opaznejši odstotek — mogoče celo tragičnih 5 odstotkov glasov. Trenutni volilni potencial nzelenih» po zadnjih raziskavah javnega mnenja znaša o-koli 3 odstotke, premalo za vstop v «Bundestag», toda dovolj za korenito spremembo razmerja politični sil v ZR Nemčiji, če bi pri tem ostalo, potem bodo zeleni odščip-nili socialdemokratom in liberalcem najmanj dve tretjini glasov, ki jih bodo sprejeli. Ob tesni večini. ki jo je na parlamentarnih volitvah leta 1D76 prejela zmagovita vladna koalicija je mogoče sklepati, da se je tehtnica že pre vesila v korist obeh demokrščan skih strank. V primeru namreč, da rzelenh dobijo najmanj tri. toda manj kot pet odstotkov glasov, potem bo Straussu zadostovalo za absolutno večino v Bundestagu o-koli 46 odstotkov glasov, kar je za več kot dva odstotka manj. kakor Uh je pred štirimi letf že prejel Schmidtov protikandidat Kohl, Seveda ie veliko vprašanje, ali bodo «zeleni» tudi v odločilnem trenutku pripravljeni igrati ma vse ali nič» ali pa bodo vsaj politično treznejši med njimi v zadnjem trenutku vendarle obrnili hrbet stranki, ki so jo priklicali k življenju. da bi s tem preprečili Straussuda se povzpne do oblasti. Vse možnosti so odprte. Analize zelenega gibanja kažejo, da samo trideset odstotkov njegovih pripadnikov ustreza klišeju, ki si ga je o borcih za zaščito okolja, ki so zbrani pod zeleno zastavo, ustvarila zahodnonemška javnost. Samo 30 odstotkov czelenih* ima namreč za poglavitni cilj svojega združevanja in delovanja odpor proti atomski energiji. Veliki večini drugih je zeleno gibanje prva resna priložnost. da dokažejo svojo politično prepričanje v združevanju izven treh etabliranih političnih strank. IVO VAJGL iiiiiiiiiiiiiifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiMmiiiiiiiiiiMiiiiiii PRIČAKOVAN SKLEP PARIŠKIH SODNIKOV Tudi Lanfranta Pasejo bodo izročili Italiji Bivšega urednika revije «MetropoIi» obtožujejo med drugim ugrabitve in umora Aida Mora PARIZ — Sodniki preiskovalnega urada pariškega prizivnega sodišča so včeraj izrekli ugodno mnenje za izročitev italijanskim oblastem Lanfranca Pace.ja, bivšega urednika skrajnolevičarske revije «Me tropoli*. ki ga rimski sodnik Gal-lucci obtožuje kar 46 kaznivih dejanj, med katerimi sudi ugrabitve in umora predsednika KD Alda Mora. Podobno kot za Franca Piper na se je tudi za Paceja «Chambre d’accusation* izrekla za izročitev na podlagi slednjega kaznivega dejanja, ki po mnenju francoskih sodnikov ni političnega značaja. Sedaj bi moral sklep o izročitvi avtono mista še podpisati ministrski pred sednik. kar bo po vsej verjetnosti storil že v prihodnjih urah. med tem ko je težko predvidevati, ali bodo Paceja takoj izročili Italiji ali pa bodo v skladu z zakoni dovolili morebitni priziv njegovih zagovornikov. S Pipernom se to ni zgodilo, saj so ga takoj po razsodbi pariških sodnikov vkrcali na vojaško italijansko letalo, tako da je bil že naslednje jutro v rimskem zaporu Rebibbia. Bivšega urednika revije «Metro-poli», o kateri italijanski sodniki menijo celo, da je bila svoj čas nekakšno uradno glasilo rdečih brigad, so aretirali v francoskem glavnem mestu 14. septembra, v bistvu pa se je Pace sam predal policiji. Sodnik Gallucci je proti urednikom revije ^Metropoli*, Paceju, Maesa-nu, Vimu in Castellanu izdal zaporni nalog prve dni junija, konec avgusta pa je Paceja, Piperna ter brigadista Moruccija in Farando obtožil formalno umora Alda Mora, pokola v Ul. Fani ter vseh terorističnih atentatov, ki so jih rdeče brigade izvedle v zadnjem času v Rimu. Sodniki so te obtožnice sestavili na podlagi domnevne vloge, ki jo je imela revija «Metropoli» v aferi Moro ter ha podlagi domnevnih odnosov med Pacejem in Piper-nom na eni strani ter aretiranima Farando in Moruccijem na drugi, kot izhaja iz pričevanja Giuliane Conforto, v stanovanju katere je policija presenetila in aretirala o-menjena pripadnika rdečih brigad. In prav verodostojnost ali manj pričevanja Confortove. ki trdi, da ji je Moruccija in Farando po telefonu priporočil- prav Piperno, je da nes odločilnega pomena za razvoj ali tudi za zastoj celotne preiskave. (st) LUSAKA — Predsednik Zambije Kenet Kaunda je odpotoval v London, kjer se bo z britanskim pre-mierom pogovarjal o položaju v Rodeziji. MOSKVA — V odsotnosti verjetno hudo bolnega ministrskega predsednika Alekseja Kosigina je Sovjetska zveza praznovala 62. obletnico oktobrske revolucije. Pred najvišjimi predstavniki državne oblasti se je na Rdečem trgu, sredi morja rdečih zastav in gigantskih slik Lenina in Brežnjeva, razvila vojaška in civilna parada, ki pa je bila letos bolj zadržana, pač v znamenju «pacifi-stične* faze, ki jo Sovjetska zveza sedaj vodi v zunanji politiki. Kosiginovo mesto je ob Brežnje-vu zasedel partijski ideolog Suslov, ob njem pa je bil tajnik CK Kirilen-ko. Vsi trije so nosili kučme iz jag njetine, nato pa so si s kosmiči vate zavarovali ušesa pred vetrom, ki je ledeno pihal na Rdečem trgu. Parada se je namreč odvijala prav v snežnem metežu in temperatura je padla na sedem stopinj pod ničlo. Vojaškim enotam je spregovoril obrambni minister Ustinov, ki je obsodil reakcionarne sile v ZDA in drugih kapitalističnih državah, češ da skušajo s propagandno politiko (rjovjetski vojaški nevarnosti zakriti svoje napadalne načrte, da bi postavili v Evropi ameriške jedrske rakete s srednjim dometom. Vojaške imperialistične sile, pravi Ustinov dejansko niso za popuščanje napetosti in razoroževanje, temveč za zatiranje narodnih osvobodilnih gibanj in vmešavanje v notranjo politiko drugih držav. Kot že večkrat je Ustinov poudaril, da so sovjetske vojaške sile vedno pripravljene izpolnjevati svoje mednarodne in državne naloge, medtem ko se sovjetska komunistična partija stalno trudi, da bi gradila pogoje za trajen mir. Zato so, kot rečeno, Sovjeti letos «dali na ogled* stare rakete, mimohod vse vojne mehanizacije je trajal le borili 7 minut in pol in zahodni vojaški atašeji niso videli nobene prave novosti. Na sliki (telefoto AP): parada na Rdečem trgu. RIM — Predlog ministra Revi-glia o ustanovitvi posebnega zbora davčnih inšpektorjev za boj proti davčnim utajam, ki ga je sporočil včeraj finančni komisiji poslanske zbornice, je vzbudil iirecejšnjg pomisleke v vseh političnih strankah. Nekateri ugovar jajo prevelikim .pristojnostim, ki bi bile novim nadzornikom dodeljene drugi izražajo dvome o dejanski koristnosti njiho-vega dela (po ministrovem mnenju naj bi povečali davčni priliv za okrog 1.000 milijard lir), v splošnem pa skoraj vsi ugotavljajo, da bi bilo bolje poskrbeti za večjo profesionalnost in učinkovitost obstoječe davčne uprave GrandTtalia je nova televizijska oddaja, zadnji porod Maurizia Co-stanza, ki se je pred nekaj leti prelevil i-z časnikarja v shovvmana. ko je z oddajo «Bonta loro» na svojevrsten način, z nevezanim razgovorom prikazal italijanskim televizijskim gledalcem vrsto pomembnih osebnosti, od Andreottija dalje. Costanzo je tako zaslovel. Pisal je knjige in komentarje, nato pa si je izmislil in ustvaril nov dnevnik, «L’occhio», namenjen tistim, ki ne berejo »tradicionalnih* dnevnikov in zato nič kaj »tradicionalen*, pač pa le vsakodnevno verzijo najbolj o-guljcne šund-Iiterature (seveda z o-pravičilom tistim, ki za besedo literatura pojmujejo kaj resnega). »GrandTtalia* je televizijska verzija Costanzovega dnevnika, nekukš-na mešanica groteskno-zabavnega klubskega programa, vrednega na pol prazne kavarne v predmestju, ki je bilo nekdaj zelo šik, a je klavrno propadlo, in psevdočasnikarske obdelave problemov, ki so sicer zelo resni, a v tem okolju človek ne zazna njihovega pomena. Na eni strani klovni v pisanih oblekah, vključno s požiralcem ognja in levom, ki pleše labodji spev ter, za nostalgike, Nilla Pizzi s svojo zmagovito pesmijo »Grazie dei fior», ki GrandTtalia je za nameček z Giancarlom Gian-ninijem vdano zaplesala argentinski tango. Na drugi strani pa Costanzo v razgovoru z devetimi bolj ali manj znanimi osebnostmi, od mladoletnikov, ki so »doštudirali* z desetim letom in prodajajo papirnate robčke na cestah, do ministra d'Arezza, ki se ob prostem času ukvarja s poezijo. Razvije se tako razgovor o »socioloških aspektih brezposelne mladine* in o »počutju človeka na ministrskem stolčku*, vse v osladnem okolju nekukšnega «cafe chan-tant* iz dobe «razcveta dekadence*, v amhicntu, ki bi hotel biti sproščen, a je prisiljen in vsiljiv. Tako da imaš vtis, da prisostvuješ slabi komediji na tret jeka tegornem odru najbolj bedne periferije velemesta. Prodorna oddaja izpred nekaj let se je spremenila; tudi Costanzo se je spremenil. Bil je dober časnikar, postal je slab zvezdnik. Njegove oddaje so bile spontani razgovori, polni presenetljivih novosti; »GrandTtalia* pa je mora ki tlači gledalca. In tako od začetka do konca čakaš, da se bo kaj zgodilo, šele. ko se na ekranu pojavi beseda »konec*, se zaveš, da se ni zgodilo nič. (bbr) TRŽAŠKI DNEVNIK VPRAŠANJE EMIGRACIJE OSREDNJA TEMA VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Novi deželni zakon mora upoštevati zaključke konference o izseljenstvu V tem smislu se je soglasno izrazil deželni svet, ki je včeraj odobril nakazilo v višini 600 milijonov lir za posege na tem področju Osrednja tema včerajšnje seje deželnega sveta je bila razprava o zakonskem osnutku, s katerim se refinansira zakon štev. 59/76, ki predvideva vrsto posegov na področju emigracije. Za namene, ki jih predvideva omenjeni zakon, je dežela nakazala 600 milijonov lir, ki jih bo izplačala že v letošnjem letu. Med te namene je treba uvr stiti stroške, Id so jih imele krajevne uprave pri organizaciji poletnih kolonij za otroke emigrantov, za podporo delavcem, ki so se vrnili iz emigrantstva in se vključujejo v produktivno dejavnost de- OD 15. DO 17. NOVEMBRA Dr. Anton Vratuša z delegacijo IS SRS v naši deželi Na povabilo predsednika deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine odv. Comellija bo delegacija izvršnega sveta SR Slovenije, ki jo bo vodil dr. Anton Vratuša, uradno obiskala našo deželo. S tem bo vrnila obisk iz leta 1975, ko so se predstavniki deželnega odbora F-JK mudili v Sloveniji. Slovenska delegacija se bo mudila v deželi v četrtek, 15., v petek, 16., in v soboto, 17. novembra, obiskala pa bo vse štiri deželne pokrajine. Dr. Anton Vratuša se bo z najožjimi sodelavci sestal s predsednikom odv. Comellijem in drugimi deželnimi odborniki. Predmet pogovora pa bodo številne teme ki zadevajo razvoj sodelovanja med obema obmejnima deželama. Poleg uradnega srečanja na sedežu deželnega sveta s predsednikom Collijem, se bo delegacija slovenske vlade neposredno seznanila z družbeno in gospodarsko stvarnostjo Furlanije - Julijske krajine. Srečala se bo tudi s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in obiskala od potresa prizadeta področja v Furlaniji. žele ter za podpore raznim izse ljenskim združenjem. Zakonski osnutek je bal odobren s široko večino, saj sta bila proti le DP in PDUP, vzdržala pa sta se MF in MSI. Vsi ostali so, sicer z različnimi utemeljitvami, zakon podprli. Sicer pa je bila razprava o vprašanju izseljenstva v deželi zelo razgibana in sčasoma tudi zelo ostra. Refinansiranje zakona štev. 59/76 je sprožilo celo vrsto vprašanj, ki so tesno povezana s pojavi izseljenstva, ki že dolgo čaka jo na rešitev. Predvsem je bilo poudarje no, da mora deželni odbor čim •'rej izdelati okvirni zakon o izseljenstvu, ki mora v celoti spremeniti vsebino sedanjega. Okvirni zakon mora predvsem upoštevati zaključke druge deželne konference o izseljenstvu, ki so jo skoraj vse politične sile zelo pozitivno ocenile Poudarjeno je bilo tudi, da se mora dežela lotevati tega vprašanja s popolnoma drugačnim pristopom, ki ne sme sloneti na «podporni politiki*, kakor se še do sedaj dogaja. I V razpravi je spregovorilo deveti svetovalcev, ki so iz različnih zor nih kotov obdelali to vprašanje. ( Predstavniki sedanje večine so tu j di predložili resolucijo, s katero i obvezujejo deželni odbor, da mora; izpolniti vrsto obvez, ki jih je spre- ' jel v zvezi s tem vprašanjem. Osnova vsakega nadaljnjega posega , nja na to področje mora biti okvirni zakon, ki ga je deželni odbor že pripravil, a ga še ni predložil v razpravo deželni komisiji. To je med drugim povedal pred sednik deželnega odbora Comelli. ki je v svojem posegu odgovoril na številna vprašanja, ki so nri šla do izraza med razpravo. Poudaril je še, da bo treba zakon pri- i meriati in usklajevati z drugimi j deželnimi zakonskimi ukrepi, ka . kor je npr. deželni razvojni načrt, j da bo lahko imel tisto učinkovi- S tost, ki jo izseljenci pričakujejo. •iiiiiimiHittitiiiiiiiitimiimitiiitiliiiiiimiimiiiiiiil Poleg tega se bodo morale o njegovi vsebini izreči udi vse politične sile, ki so doslej pokazale veliko pozornost do tega vprašanja. Predsednik Comelli je nadalje zavrnil vse kritike, ki so bile izre-rečene na račun neučinkovitosti odbora o tem vprašanju. Res je, pr j izdelavi novega zakona, vendar pa je deželni xibor medtem je še dejal, da je prišlo do zamud že pripravil nekatere ukrepe, ki vsekakor upoštevajo zaključke druge deželne konference o izseljenstvu. Ob koncu svojega posega je še poudaril ,da bo dežela izpolnila vse obveze, kj jih je sprejela ne samo na nedavni konferenci, ampak tudi ob drugih priložnostih, da bi tako zadostila pričakovanjem izseljencev, ki so v številnih primerih pokazali svojo navezanost na domačo zemljo. Na včerajšnji seji ie deželni svet še odobril zakonski osnutek, s katerim je nakazal 400 milijonov lir za škodo, ki jo občasno povzročijo izredni naravni pojavi. Deželni svet se bo ponovno sestal v torek. Kot edino točko dnevnega reda bo proučil zakonski osnutek, ki določa nujne posege dežele v sektorju socialne službe. Torkova seja bo edina v prihodnjem tednu; zato p« bo toliko bolj bogato delovanje deželnih komisij, posebno prve in šeste, ki se bosta skupno sestali vsak dan in razpravljali o zdravstveni reformi, (es) Obisk pedagogov iz Ljubljane V petek, 9., in v soboto, 10. t.m.. se bodo mudili na obisku v Kopru in v Trstu študentje 4. letnika pedagogike v Ljubljani v spremstvu svoji profesorjev. Sindikat slovenske šole toplo vabi vse učitelje, profesorje in prosvetne delavce, da se udeležijo predavanja. ki bo v petek ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Govorila bosta orof. Franc Stmčnik o razvoju pedagogike na Slovenskem v povojnih časih in prof. Ilija Mrmak o izhodiščih dela z odraslimi. Sledila bo diskusija, na kateri bo lahko vsakdo predstavil svoje probleme. OKTOBRA LETOS V PRIMERJAVI Z LANSKIM OKTOBROM Osebni obmejni promet na Tržaškem nazadoval Skupno število prehodov se je skrčilo za 10,83 od sto z 2,526.687 na 2,252.850 - Zredčene vrste Italijanov KONCERTNA SEZONA GLASBENE MATICE Osebni promet čez mejne prehode na Tržaškem se je oktobra letos skrčil kar za 10,83 odstotka v primeri z istim mesecem lanskega leta, saj je znašal 2,252.850 prehodov proti 2,526.687 oktobra 1978. U-padlo je tako število prehodov s potnim listom (za 7,61 odstotka z 1,474.866 oktobra lani na 1,362.611) kakor število prehodov s prepustnico (za 15,36 odstotka od 1,051.821 do samih 890.239). V prometu s potnim listom je levji delež nazadovanja odpadel na italijanske državljane: teh je oktobra letos potovalo onstran meje samo za 155.836 prehodov proti 211.893 v lanskem oktobru, v o bratni smeri pa 152.236 proti 210.157, kar pomeni, da je skupno število prehodov padlo nič manj kot za 27 odstotkov s 422.050 na 308.072. Nasprotno je na tuje državljane odpadlo več prehodov oktobra letos kot lani, čeprav je porast malenkosten — 0,16 odstotka. Iz Italije v Jugoslavijo jih je šlo 516.208 (lani 522.002), v nasprotni smeri pa 538 tisoč 331 (530.814), skupno torej tja in nazaj 1,054.539 proti 1,052.816 oktobra lani. V maloobmejnem osebnem prometu (s prepustnico) se je število prehodov v letu dni zmanjšalo za 15,36 odstotka od 1,051.821 do 890.239. Na italijanske državljane je odpadlo ■iiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiMiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiMiiiniiniiiiiiiHiitiiiiiiiMiiiiiiiiin POLOŽAJ NA TRŽAŠKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH Protest študentov zajel vse italijanske zavode Edina izjema ženski tehnični zavod Deledda - Glavna tarča protesta Valituttijeva okrožnica o podaljšanju učne ure na 60 minut Z današnjo že napovedano zasedbo obeh tržaških italijanskih klasičnih licejev, Dante in Petrarca, ter znanstvenega liceja Oberdan se število zasedenih tržaških višjih srednjih šol poviša na petnajst. Včeraj so namreč svoj protest izrazili tudi študentje učiteljišč Duca d’Aosta in Carducci ter tehničnega zavoda za geometre. S tem so vse tržaške višje srednje šole z italijanskim učnim jezikom, z izjemo ženskega tehničnega zavoda Deledda, sledile zgledu navtičnega zavoda in strokovnega inštituta za industrijo in obrt Galvani, ki sta prejšnjo soboto kot prva pričela z zasedbo šolskega poslopja, da bi s tem izrazilg svoj protest proti ministrski okrožnici Št. 243, ki določa, da se šolske ure podaljšajo za 10 minut. S tem v zvezi so dijaki strokovnega zavoda za industrijo in o-brt «L. Galvani* poslali v objavo pismo ,v katerem poleg drugega piše: «Odločili smo se, da zasedemo šolsko poslopje, potem ko smo brez uspeha pozvali vse pristojne organe. Naša akcija ne predstavlja ne- premišljenega dejanja, kolikor obsega naš šolski urnik od 6 do 8 ur dnevno, imamo pa tudi popoldansko izmeno. Ta urnik onemogoča tudi vzdrževanje rtrojev in naprav, ki jih uporabljamo pri našem praktič nem delu. Za študente, ki se vozijo iz krajev izven tržaške pokrajine, bi podaljšanje šolskih ur predstavljalo še dodatni problem. Predlagali so nam, da bi skrajšali prvo učno uro in zadnji dve, medtem ko bi ostale obsegale 60 minut. Taka rešitev bi gotovo ne izboljšala našega položaja, dokazovala bi le nepopolnost "ministrske’ okrožnice.* Možno je, da zaradi teh študentskih zasedb, ('♦•pa jih podpirajo tudi ravnatelji in učno osebje vseh italijanskih in slovenskih šol, odpadejo volitve predstavnikov v zavodske svete, katerih rok zapade 25. novembra. Z resolucijo, ki so jo študentje izglasovali na skupščini prejšnji teden, si prizadevajo, da se ta termin izjemoma podaljša za teden ali dva in se s tem omogoči potek volitev, (kt) iiiiiiiiimiitiittiiiiiiaiiiiMHiiiiiiimtiMtiMiiiiiiiiiMiniHiMiiiiiitiiititiMiiiititiiittiitiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO KRUTI NESREČI NA OPČINAH Mali Mitja Čuk počiva na domačem pokopališču Večstoglava množica tiho in zbrano v žalnem sprevodu Kdo je pristojen? Vprašanje kurjave na slovenskem liceju in trgovskem tehničnem zavodu še vedno ni zadovoljivo rešeno. Šoli še vedno brez telovadnice Problemi, s katerimi se ubadajo na slovenskem trgovskem zavodu «Žiea Zois* in na znanstvenem in klasičnem liceju «France Prešeren* in od katerih se nekateri vlečejo že od začetka šolskega leta, vsak dan bolj vznemirjajo slovensko javnost, najbolj pa seveda neposredno prizadete, profesorje in dijake obeh šol, ki so doslej zmrzovali v nezakurjenih prostorih. Vprašanje kurjave je sicer trenutno rešeno, vendar ne bi mogli trditi, da zadovoljivo, saj še vedno niso odorav-l.jene vse naoake na ogrevalnih napravah in vprašanje je, koliko časa bodo naprave brezhibno delo-vale. Nujno bi bilo namreč oregle dati vse cevi in pa zamenjati naprave,"-ki- so dotrajane. Vendar pa' je to delo. ki bi moralo biti opravljeno že poleti, ne pa. da se morajo s tem ubadati med šolskim letom, sai zaradi tega delo na šoli nedvomno trpi. 601.226 prehodov ali 16,93 odstotka manj (lani 723.764), na jugoslovanske pa 289.013 ali 11,90 odstotka manj (lansko leto oktobra 328.057). Novo združenje trgovcev v Trstu Skupina 25 tržaških trgovcev, ki imajo obrate v mestnem središču, je dala pobudo za ustanovitev novega Združenja tržaških trgovcev. K njej je pristopilo do sedaj okrog 50 trgovcev. Namen pobude je učinkoviteje zaščititi interese tega stanu. Izvršnemu odboru novega združenja predseduje odv. Ercolessi, podpredsednik pa je Renzo Calmon-te. Ti trgovci nameravajo ob bližnjih decembrskih praznikih kljub energetski krizi zopet praznično razsvetliti izložbe svojih trgovin. Liberalci predlagajo razširitev carinske proste cone na Tržaško Italijanska liberalna stranka se zavzema, da bi carinske o-lajšave, kakršne uživa Gorica, raztegnili tudi na tržaško pokrajino in na enaindvajset furlanskih občin; skratka na celovito področje, ki sodi pod o-krilje videmskega sporazuma. To je prišlo do izraza na milanskem sestanku med deželnim tajnikom PLI za Lombardijo Prandijem in podpredsednikom liberalno - demokratske skupine v evropskem parlamentu Enzom Bettizo. V okviru brezcarinske proste cone naj bi Uveljavili režim kontingentov, kakor ga predvideva že dogovor med evropsko gospodarsko skupnostjo ter Jugoslavijo o postopni liberalizaciji trgovinske izmenjave. Brezcarinski režim bi zajemal po zamisli liberalcev tako proizvodnjo in predelovalno dejavnost na industrijskem področju kakor trgovsko poslovanje. Liberalci menijo, da ta njihov predlog ni v nasprotju s prejšnjim stališčem te stranke, ampak pomeni kvečjemu dopolnitev in izboljšavo vsebine o-simskih dogovorov. Ko bi namreč vsa tržaška pokrajina uživala carinske piajšave, bi bili sami Tržačdrii pok^čani, da odločijo, če in kje naj se namestijo novi industrijski obrati. BatPza je pokazal zanimanje za ta predlog in se obvezal, da ga bo posredoval pristojnim dejavnikom EGs v svojstvu predsednika delegacre evropskega parlamenta za odnose z Jugoslavijo in člana politične komisije. Suveren in navdušujoč nastop mezzosopranistke Nore Jankovič Jankovičevo je na nov klavir Glasbene malice spremljala pianistka, Neva Merlak - Občinstvo je umetnici nagradilo z dolgimi aplavzi la na novi koncertni klavir Glasbene matice. Tudi to je velika pridobitev za našo glasbeno hišo, čeprav klavir ni še najbolje u-glašen. Občinstvo je z burnim ploskanjem nagradilo Noro Jankovičevo in Nevo Merlakovo, kar še enkrat potrjuje, da je bila uvrstitev sinočnjega koncerta v repertoar Glasbene matice nadvse potrebno, če ie ne nujno dejanje. Strokovna ocena bo sledila, (č) V Kulturnem domu je bilo sinoči nadvse slovesno, saj sta v okviru koncertnega abonmaja Glasbene matice nastopili naši umetnici, mezzosopranistka Nora Jankovič in pianistka Neva Merlak. Šlo je vsekakor za izjemen dogodek in temu primeren je bil tudi okvir občinstva. ki je z veliko pozornostjo in lahko bi rekli navdušenjem prisluhnilo izvajanju obeh umetnic, predvsem pa vetju Jankovičeve. Nora Jankovič je tudi v Kulturnem domu upravičila sloves, ki ga je zadobila z nastopanjem v opernih hišah in na koncertih po vsej Italiji. Sinoči je izvajala izbor samospevov iz obdobja baroka in romantike, pa tudi iz zakladnice slovenskih samospevov. Moramo reči. kolikor pač lahko pove laičen poslušalec, da je vse samospeve izvajala suvereno, močan vtis pa je naredilo njeno čustveno barvanje posameznih samospevov. Nadvse dramatično je u-činkoval samospev Musorgskega V-spavanka in Srebotnjakov Ne. jaz nočem umreti, vendar krivično bi bilo. da bi se omejili samo na ta dva. Skratka, vrhunski večer, pri čemer je dobršen delei imela tudi pianistka Neva Merlak, ki je igra- iniiMMiinmMiiiiHiimiiHMiifiMtuitiiiiiMiiMiMtiimiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiinmiMUiiHiiilliiiiuii) DELEGACIJA TRŽAŠKE POKRAJINE V RIMU Potreba po novih tečajih s slovenskim učnim jezikom Pogovori na ministrstvih za šolstvo in trgovsko mornarico Slovencem je treba omogočiti samoupravljanje v šoli Začetek 9. kongresa o vzdrževanju obratov V našem mestu se je včeraj začel 9. vsedržavni kongres o vzdrževanju industrijskih obratov in energiji, ki ga prireja Italijanska zveza za vzdrževanje. Kongresa, ki se bo končal jutri, se udeležuje nad 300 strokovnjakov in voditeljev italijanskih in multinacionalnih industrijskih družb. Iz poročil, ki so jih izvedenci pred-očili včeraj na kongresu, izhaja, da bi lahko italijanske industrijske družbe in podjetja prihranile vsako Delegacija pokrajinske uprave, ki so jo sestavljali odbornik za šolstvo Spadaro in odbornika Brezigar in Volk, je v torek odpotovala v Rim, da bi se na pristojnih ministrstvih pogovorila o vrsti vprašanj v zvezi z višjim srednjim šolstvom v tržaški pokrajini. Delegacija, ki jo je spremljala senatorka Jelka Gerbec, se je na ministrstvu za šolstvo srečala s podtajnico, senatorko Falcuccijevo. Na sestanku, na katerem sta bila navzoča tudi predstavnika Sindikata slovenske šole prof. Samo Pahor in prof. Živa Marc,; .je. .delegacija pred-očila senatorki Falcuccijevi potrebo po ustanovitvi novih tečajev s slovenskim učnim jezikom. Z ozirom na možnosti zaposlitve v naši pokrajini je bila posebej poudarjena potreba po novih tečajih za geometre in izvedence elektrotehnične stroke, za katere pokrajinska uprava prosi že od 1. 1973. Člani delegacije so tudi poudarili nujnost ministrskega posega, da bi slovenska manjšina, v okviru zbor- f Čestitke TANJI za 15. rojstni dan sreče in zdravja ter uspehov v šoli želijo Damjana, Valter, teta, stric in nona Milka. Danes praznuje svoj rojstni dan draga žena MARINA. Ob tej priliki ji želi obilo sreče v skupnem življenju mož Saško. Mali Mitja Čuk počiva na domačem pokopališču. Vsaka smrt je pretresljiva in odpira boleče rane, smrt nedolžnega otroka, edinca, pa nam še toliko bolj sproži vrsto vprašanj, katerim ne moremo najti pravega odgovora, kajti enostavno občutimo, da smo pred usodo in pred njenimi krutimi potmi nemočni. Dolžni smo sprejeti dejstva, pa čeprav o-bmejo tek našega življenja nepričakovano in korenito in edina tolažba je polzeče, duhomomo iztekanje Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 6. NOVEMBRA 1979 Povrtnina Min. Maks. Prevl Sadje Min. Maks Prevl Česen 1200 2500 2000 Ind. fige 748 863 805 Radič zelen 2500 3600 3000 Banane 1100 1100 1100 Cikorija 250 350 300 Hruške I 748 863 805 Čebula 288 403 345 Jabolka Fižol jonathan 345 518 403 v stročju 575 863 690 Pomaranče 633 748 690 Melancane Kostanji 300 700 550 okrogle 690 748 690 Ananas 935 990 990 Krompir bea 200 350 250 Limone Zelena navadne 288 288 288 paprika 230 460 288 Grenivke 440 715 440 Paradižniki 280 345 288 Grozdje Peteršilj 400 600 500 italia I. 690 690 690 Zelena 400 600 500 Kaki 230 690 460 časa, ki opraši spomin, brazgotina v duši pa ostane globoka in pekoča. Mitjo Čuka je na njegovi zadnji poti skozi rodno vas spremila večstoglava množica v popolni tišini in v zbranem sočustvovanju s starši. Ob prihodu na trg pred cerkvijo so se okrog krste zgrnile belo oblečene deklice in na tisoče belih nageljnov, povezanih v vence, cvetne blazine in šopke je ustvarilo ostro nasprotje z živo rumenimi barvami jeseni, ki se je že široko razgrnila nad trebensko gmajno. Za trenutek je prizadetim staršem in sorodnikom olajšal bolečino zavzet govor openskega župnika g. Žerjala. Blagodejno je tudi vplivala pesem otrok šole,France Bevk z Opčin. Ko pa je žalni sprevod krenil skozi vas proti zadnjemu domovanju malega Mitje, je na množico spet legla nedopovedljiva mora in vsakdo je čutil, kakor da bi velika nesreča prizadela njega samega. Za krsto, pomešana med sorodniki, je stopala tudi vojaška delegacija Prvega motoriziranega bataljona San Giusto, ki ro jo sestavljali podpolkovnik Cestari, marešal Pellegrini, podporočnik Giudi ter vojaka Parmiggiani in Marineilo. Ko so domači fantje položili krsto v grob, je ganjenost prevzela tudi njih. Pokopališče je za nepregledno množico postalo premajhno. Ob odprtem grobu je zapel otroški šolski zbor iz Trebč. Nato je množica začela počasi in tiho odhajati v sončno in toplo popoldne, (ris) MiiniiiniMiMtiiiiiiMMMitmnMiiiiiiiiiiiMiimiiifMiiiitittnnMiiiifiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiMiM SEM ZG0NIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA ŽUPAN GUŠTIN POROČAL O POTEKU JAVNIH DEL Občinska uprava je kupila nov šolski avtobus - Prispevek za nakup knjig - Tudi zgoniška občina v ko za upravljanje Kraškega kulturnega centra Zaradi gradnje, ki je v teku v poslopju znanstvenega in klasičnega liceja, in ki se bo gotovo še nekaj časa vlekla, sta obe šoli tudi brez telovadnice in laboratorija za kemi'0. Dijaki obeh šol, ki bi po u"nem načrtu morali imeti skupno štiriinpetdeset ur telovadbe tedensko, tako po več kot mesecu dni pouka še vedno čakajo na od govor, kje naj imajo pouk. Poudariti je treba, da sta ravna teljstvi v zvezi s tem že 28. sep tembra obvestili o situaciji pristojne oblasti in sicer šolsko skrbni štvo in pokrajino, vendar pa doslej ni bilo še nič storjeno, da bi se ,.. . 11-» » situacija premaknila z mrtve toč fcljaKOIH Z3 nakup knjig ' Tudi ZgCRiŠkS Občina V kOilZOrdju ke. Vodstvi obeh šol tako še ved no čakata na odeovor glede predlagane uporabe telovadnice učiteljišča «A. M Slomšek*. Prof. Bas si. ki je na Šolskem skrbništvu cd govoren za šport, nam je celo povedal, da o tem sploh nj obveščen, da pa tudi sicer to vprašanje ne spada v njegovo oz. v pristojnost skrbništva, češ da so pristojni za reševanje teh problemov zavodski, potem pa okrajni sveti. Glede tega lahko omenimo samo to, da sta zavodska sveta prizadetih šol že z obvestilom šolskemu skrbništvu in jjokrajini, 28. septembra, storila, kar je bilo v njuni moči. Na ta način, zgolj z razpravljanjem o pristojnosti tega ali onega organa za reševanje problemov, ki otežko čajo pouk na naših višjih srednjih šolah, pa se problemi seveda ne morejo rešiti, (sai) V uvodnem posegu na torkovi seji zgoniškega občinskega sveta je župan Jože Guštin seznanil svetovalce o poteku raznih javnih del, kot je gradnja športno - kulturnega centra, razširitev pokopališča v Zgoniku, asfaltiranje in razširitev ceste proti Zagradcu in o poletnih popravilih v občinskih otroških vrtcih oziroma na šolskih poslopjih Poročal je tudi da je Kraška gorska skupnost dodelila občini prispevek 29 milijonov lir za nakup opre me oziroma premičnega odra v novem centru, specializirano podjetje pa je po dolgem postopku prevzelo dela za dopolnitev javne razsvetljave po vseh vaseh zgoniške občine in bodo tako izkoristili 7 milijonov lir iz komisarskega proračuna za leto 1976. Pozval je tudi vse kra- VRSTA SESTANKOV Z ODGOVORNIMI OBLASTMI Kmečka zveza za pomoč tržaškim živinorejcem Kot je znano, je letošnja suša prizadela kraško področje in največjo škodo povzročila živinorejcem, kajti proizvodnja sena ni dosegla 40 odstotkov povprečne letine. Kljub prizadevanju živinorejcev je postalo jasno, da preskrba s senom ne bo zadostovala za prehrano živine. Kmečka zveza se je zavedala resnosti položaja in na osnovi stikov in izvidov z živinorejci prišla do podatkov o realni škodi, povzročeni od suše. Izhajajoč iz omenjenih podatkov je Kmečka zveza naslovila prošnjo na vse odgovorne ustanove za konkretno pomoč prizadetim. Do sestankov je prišlo tako na sedežu Gorske skupnosti, Pokrajn-skega nadzorništva za kmetijstvo in deželne uprave. Na omenjenih sestankih je Kmečka zveza poudarila nujnost pomoči, kajti vsako odlašanje bi prizadelo stalež živine vsaj za 30 odstotkov. Prisotni so se v celoti strinjali z upravičenimi zahtevami živinorejcev in se zavzeli za hitro in učin- kovito rešitev problema. Bili so tudi mnenja, da mora pomoč steči v najkrajšem času, vsekakor pa do konca letošnjega leta. Pokrajinski svet je že odobril sklep o prispevku v višini 7 500.000 lir, Kraška gorska skupnost pa bo odobrila prispevek 7.800.000 lir in poleg tega vložila v naprej 60 000.000 lir, v pričakovanju ustreznih deželnih naložb za izvajanje njenega izrednega načrta. V ta sklad, katerega bo upravljala Kraška gorska skupnost se bodo stekali prispevki (predvideni v višini 5.000.000 lir) vseh tržaških občin. Sklad 80 milijonov lir bo kril potrebe za nakup močnih krmil (povprečno 6 stotov na glavo živine). Prispevek bo znašal približno 70-80 odstotkov, ostalih 20-30 pa bodo krili živinorejci sami. Kmečka zveza je mnenja, da pomoč prizadetim živinorejcem bo 0-mogočila prebroditi tako resno stanje in prizadeti ne bodo prisiljeni dati živine v zakol. BORIS ŠTREKELJ jevne politične dejavnike naj se ak ,ivno udeležijo sobotne razprave o zadnjem osnutku zakona o kraških rezervatih. K besedi se je oglasil -.udi odbornik Miloš Budin, ki je orisal posamezne pobude na šolskem področju. V prvi vrsti je z zadovoljstvom pozdravi novico, da je ministrstvo izdalo dekreta o po imenovanju slovenske osnovne šole v Saležu po partizanskem učitelju Lojzetu Kokoravcu - Gorazdu in os novne šole v Zgoniku po 1. maju 1945. Občinska uprava bo dala pobudo, da vsi krajevni dejavniki čim prej pripravijo prin.erne slo esno-sti ob uradnem poimenovanju omenjenih šol. Poročal je tudi o nakupu novega šolskega rvtobusa, s katerim bo občina razpolagala v prihodnjih dneh, o dodelitvi prispevka dijakom za nakup knjig in o nakupu opreme za šolsko telovadnico. Po vprašanjih svetovalcev v zve zi s popravilom ceste, ki pelje od Briščikov proti Opčinam, z asfal j tiranlem odcepa ceste v Bajti ir j osvetlitvijo vaškega spomenika v j Samatorci, je občinski svet odobril j vrsto upravnih sklepov. Pregledni ki računov za finančno leto 1979 bo i do Hrovatin, dr. S. Budin in Rebula, odobrili so delno varianto regulacijskega načrta za razširitev pokopališča v Samatorci, pristali, da zgoniška občina vstopi v konzor cij za upravljanje kulturnega cen tra, ki povezuje Kraški muzej in bo tanični vrt Carsiana in končno so izrazili povoljno mnenje, da se ita lijanska osnovna šola v Zgoniku po imenuje po alpinistu Comiciju nih organov, dobila potrebna sredstva, ki bi omogočila samoupravljanje v šoli. Odbornik Spadaro se je nadalje sestal z direktorjema ministrstev za trgovsko mornarico in šolstvo. Spadaro, ki ga je spremljal prof. Sten-ner s tržaškega navtičnega zavoda, se je z ministrskima direktorjema pogovarjal o določilih glede vsebine in programa mednarodnega srečanja o izobraževanju in zadnjih dosežkih na področju pomorstva, ki ga bo pokrajina konec februarja organizirala v Trstu. leto kar 3.400 milijard lir z učinjj vitim vzdrževanjem svojih obra^ Ta podatek nam zgovorno pove, r likšen pomen ima vzdrževanje uspešno upravljanje podjetja ali varne, poleg tega pa nas tudi »F zarja, da smo se doslej PrerI\jl ubadali s problemom in da se . na tem področju še marsikaj i®®| šati s primernimi tehničnimi P jemi. V prvi vrsti gre za tehnično nadzorstvo v obratih, racionalno uporabo nadomestnih , lov (1.400 milijard lir) in za PJ hranek pri porabi energije, jK slabo vzdrževani obrati industrij^* ga sektorja razpršijo pri svoFj, delovanju energijo za kar 2.000 ^ lijard lir. Maročan poskusil umoriti roj'aka Karabinjerji iz Milj so včeraj^ rotirali mladega Maročana Ahn1/, ikus* Dibhuja (27 let) zaradi pos' umora svojega rojaka Maj atija ^ tanija. Dibhu je napadel roja*^ hotelu, kjer je ta prebival, s ro. Ranil ga je po glavi in ram1 nakar je zbežal. Karabinjerji s®? našli medtem ko se je poskusil 9» ti za grmom blizu hotela, ter g® , rotirali. Bentanija so prepeljat bolnico, vendar njegovo zdrava* no stanje ni zaskrbljujoče, saj J debel plašč, ki ga je v trenutku pada imel na sebi, ublažil uda* s sekiro. Vse kaže, da je Dibhu padel rojaka, ker naj bi ga ta 0 častil. Koncerti Zmikavta Iz Rima v koronejskih zaporih V nadaljevanju preiskave o tatovih, ki prihajajo >ar iz Rima praznit številna stanovanja v naše mesto, so agenti letečega oddelka včeraj aretirali še dva mlada Rimljana, ki sta se hotela okoristiti z dragocenostmi Tržačanov. Gre za 25-letnega Angela Sinibaldija in prav toliko starega Paola Cipriani-ja, ki so ju izsledili 2. novembra ponoči, ko sta hotela v Ul. Del Rin skriti ukradeno blago. Motorna žaga odrezala prsta kmetu iz Gropade Med delom na domu se je včeraj dopoldne z motorno žago ponesrečil 56-letni kmet Aldo Babič iz Gropade št. 35. Nenadoma -e je žagi strgala kovinska veriga, ki je moškega oplazila po desni roki ter mu odrezala prstanec in mezinec, zlomila pa mu je tudi sredinec in kazalec iste roke. Kmeta so z zasebnim avtomobilom prepeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli na ortoped; skem oddelku s prognozo okrevanja v 40 dneh. Nejasne okoliščine nočnega kopanja Malo pred 22. uro sinoči so z zasebnim avtomobilom prepeljali vso premočeno v glavno bolnico 33-letno Emiro Markovič por. Dorione z Rebri za Greto 17. Ženska je izjavila, da jo je malo prej nedaleč ob bar-kovljanskega portiča vrgel v morje njen znanec, 25-letni Radojko Milo-radovič, ki se je nato oddaljil z njenim fiatom 600, v katerem je imela torbico z denarjem. Markovičevi so v bolnici nudili le prvo pomoč. Pozneje so agenti letečega oddelka izsledili Miloradoviča in ga prepeljali na kvesturo. V baziliki sv. Silvestra bo ^ 8. novembra, ob 18.30 koncert . tarista Axela Bocha. Na spor® Ballet, Bach, Mendelssohn, Tari™, Albeniz, Villa Lobos, Lauro, Sojo Tarroba. Pernanbuco. Od prihodnje nedelje bodo v ^ ditoriju obnovili «nedeljske k®n< te*. Prvi bo posvečen Vivaldiju. f stopil pa bo komorni ansambel/ . dijevega gledališča. Začetek ob uri. Vstopnica stane 500 lir. Razna obvestil«) Skupina planink in planincev . reja v nedeljo, 11. t.m., drugi jjjjj hod po Krasu. Zbirališče na t Oberdan, prod openskim trajh/ji jem, ob 9. uri. Sprehod bo po^J od Obeliska po gozdni poti na (L, sek in v Križ do Nabrežine. v popoldanskih urah. Vljudno * Ijeni vsi ljubitelji Krasa. cssEnai^ V spomin na Maričko Brezav-j^ daruje skupina planincev SPD1 ^ nedeljskem sprehodu 5.000 lh' ^ poimenovanje šole pri Sv. JaK po Josipu Ribičiču. ~u| Namesto cvetja na grob j/jji) Roncelli daruje Olga Petelin • lir za Društvo slovenskih up® jencev. ^ Namesto cvetja na grob Olge celli daruje Janka Gruden 1“’ lir za Dijaško matico. m! Namesto cvetja na grob Prelc vd. Rončelj daruje Čok 5.000 lir za ŠZ Bor in 5.00® za ŠO Polet. .,jj V spomin na teto Pino dariJL Angela in Karlo 10.000 lir za ^ ženje aktivistov. V spomin na Olgo Prelc vd. goli' * inf čelj darujeta ravnateljstvo in d®1L, ni kolektiv Tržaške kreditne 40.000 lir za PD Škamperle in lir za Športno združenje B°r- -.jj« Namesto cvetja na grob čuka darujeta Claudia in Bandi iz Doline 10.000 lir za h*1 nost družina Opčine. jj- V spomin na Mimo Negod® Jjj rujeta Stojan in Irma Udovič lir za Dijaško matico. , $ V spomin na Štefana Ferfolj® jjjj rujejo Majda in Danilo Gerdol J*1r/j lir in Ivanka in Mitja Pertot J®' lir za TPK Sirena. Ob izgubi malega Mitje 1*^2 osebje poletnega centra v Dl j-domu v Trstu staršem globok® žal je. V daljni Avstraliji je 1. julija 1979 preminil naš dragi FRANCESC0 GI0VANNINI Nepozabnega pokojnika bomo pokopali jutri, 9. novembra, ob 14. uri na ricmanjskem pokopališču. Žalujoči: žena Pjerina, oče, mati in drug* sorodniki ,V Sydney, Log, 8. novembra 1979 Debatni večer o odporništvu Krožek ARCI «Tina Modotti* priredi danes, 8. novembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Ul. Ponziana 14 debato o zadnji knjigi zgodovinarja Enza Collottija z naslovom «Odporništvo v Furlaniji in Julijski krajini*. Nagovor bosta imeli prof. Adriana Petronio in prof. Silvia Bon-gherardi, ki sta tudi sodelovali pri sestavi knjige. lili!« ] Ob peti obletnici smrti drage JUSTINE BERCE por. MILKOVIČ se je z ljubeznijo spominjajo mož Alojz, hči Olga z možem Ludvi' kom, vnuk Sergij ter nona Tereza- Bani, 8. novembra 1979 Gledališča Hussetti no^anPs’ S- n°vembra, ob 20.30 (kova p 22.30) . od «prost» predsta-Kr ueorga Kaiserja «11 funzionario stave*’ ^ezervacHe za vse pred- * * # *-m-’ v abonmaju (odrezek Flaubertov «Candidato al-Parlamenta*. v glavni vlogi Tino Buazzel-ni Kezervacije pri osrednji blagaj-v Pasaži Protti za ponovitve do 18. novembra. ^onmaiska kampanja za sezono DreH ? lobira devetih od enajstih ecistav na programu) je v teku p 9 teden pri Osrednji blagajni v dališča Pr0tti ter pri blagajru gle' Verdi Pednji torek ob 20. uri bo v aalisču Verdi premiera Puccini-„1 e >pere Madame Rutterfly. V vn.'b vlogah sopranistka Elena p: utl Nunziata, tenorist Giuliano r annella in baritonist Giulio Fio-atjb. Opero bodo predstavili v ponedeljek ob 18.30 na sedežu CCA. AVDITORIJ pin*1 uri Pre^stava 78 šole. Sku-a «La Contrada» predstavi «Amo-hiri ?Vventure ed aspre lotte dello p , 8° eavaliero Don Chisciotte». gl ^ervacije nri tajništvu Stalnega Kino Nazio„ale 15.30-22X0 «Le porno e-®oitiere». Prepovedan mladini Pod is letom. Barvni film. £[ ston Zaprto. 16,30 - 18.20 - 20.10 - 22.15 «Ara-sosta a colazione*. E. Montesa n°- Claude Brasseur, S. Dionisio. b°arvni film. en 16.00— 22.15 «Airport 80». Barv-p 1 film za vsakogar. *9®lslor 15.30 «Campione». Jon e, oichet. Barvni film. attacielo 16.00-22.15 «Uragano» p„ arvni film za vsakogar. ' lce 16.0 «Alien». Barvni film j^non 16.00 «La tigre si scatena». Pii jUce C®6- Barvni film. !0(lrammatieo 15.30-22.00 «Vizio n boeca». Prepovedan mladini pod Cri 1 eb)rn- Barvni film. atallo 15.30 «Moonraker - opera-J°ne spazio*. Roger Moore. Barvil' film. Oerno ,15 30 «Buon compleanno . ioPo!inos>. Walt Disney. ufr°ra 16.30 «Ratataplan» Barvni Cann za vsakogar, j® *°l 16.00 «1 guerrieri della not I *■ Prepovedan mladini pod 18 yfem. . ®r'° Veneto 16.30 «Addio ultimo otno». Barvni film. Prepovedan Vni,adini Pob 18. letom. ,.,a (Milje) Zaprto. ®baran 15.00 «11 padrino*. Režija: t,' Pord Coppola. Igrajo: Marlon t»rando' James Caan, Al Pbfctho. °arvni film. <4 gižiCIijiuC j p. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - TRST VABI aa prvo predavanje , novi se-ani znanega slovenskega hi-malajca toneta škarje Govoril bt o sedmi jugoslo-ariski alpinistični himalajski bpravi na Mont Everest. Predavanje bo danes, 8. novem-j.ra ob 20.30 v mali dvorani kulturnega doma v Trstu. Vabljeni! MLADINSKI KROŽEK PROSEK - KONTOVEL priredi ob vaškem prazniku v soboto, 10., in v nedeljo, 11. t.m., tradicionalno MARTINOVO OSMICO v Soščevi hiši na Proseku. VABLJENI! Mali oglasi telefon (040) 794672 * PRODAJAM kmečko poslopje z dvoriščem in vrtom: 1.000 m3 zgradbe in 1.200 m2 terena. Informacije ob delavnikih od 16. do 18. ure na tel. št. 53516. IŠČEM zaposlitev kot frizersko vajenka. Telefonirati na tel. št. 228626 v jutranjih urah. VRTNARJA sprejmem v službo dvakrat tedensko z vpisom v socialno zavarovanje. Ponudbe na upravo PD pod šifro «sposoben». NUDIMO takojšnjo zaposlitev v Gorici uradniku, oziroma uradnici z nekajletnimi izkušnjami. Obvezno znanje slovenščine. Prošnje s kratkim življenjepisom poslati na u-redništvo PD v Gorici. NA PRODAJ je samopostrežna trgovina jestvin v Štandrežu. Pojasnila po telefonu 5160. PRODAM avto ford GL 1100 1976 malo rabljen (30.000 km). Na o-gled ob vseh urah; tel. 812353 od 14. do 16. ure ali po 21. uri. PRODAM nov sesalec za prah in loščilec za pod znamke «Hoover» po zelo ugodni ceni. Telefonirati na tel. 225973 od 20. do 22. ure. PRODA tl peč in gorilnik (brueiato-re) kompleten na nafto s silo od 30.000 do 40.000 kalorij v dobrem stanju. Telefon 57-35-75. IŠČEM enosobno opremljeno stano vanje v najem po možnosti v pre delih Grete, Rojana in Barkovelj. Ponudbe poslati na upravo PD, Ul. Montecchi 6, pod šifro «stano vanje». NUJNO iščemo prodajalca s konča no vojaško službo v trgovin’ na domestnih delov za kmetijske stroje. Telefonirati na tel št, 622116 med delovnim urnikom trgovine KUPIM staro nišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu Tel 212950 IŠČEM dvosobno stanovanje /. ogre vanjem v .iajem v dolinski ali miljski občini Tel 228663 od 16 do 17 ure PREDSTAVNIŠTVO išče za svojega uslužbenca opremljeno stanovanje v Trstu ali bližnji okolici Pogoji po dogovoru. Telefonirati od 12 do 14. ure na tel. 30175 razen sobote in nedelje ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovino vpm nudi agencija ŠVAB Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61 034 in Ul Sa lici 1, Opčine, tel 211489. IŠČEM majhno stanovanje v okolici Sv Ivana alj na Opčinah Telefonirati ftd -tdr. št. _ 33-040' bd 19 30 do EL’ .iMKIa JNzIa.io hi TRGOVINA Mode Valentino pri Domju, tel. 820-191, obvešča, da ima na izbiro veliko novih oblek in plaščev vseh vrst. Priporoča se odjemalcem. ELEKTRONSKE TV Igre po tovarniški ceni lahko kupite v trgo vini TV - elektrogospodinjskih strojev COLJA ALDO, Kontovel 134 - tel 225 471 PRODAM fiat 127 71. Jetnik v odličnem stanju. Telefonirati v ju tranjih urah na tel. št. 824425 POZNANO tržaško trgovsko podjetje išče šoferja z vozniškim dovoljenjem C ali B za razpošiljanje blaga po mestu in eventualno za delo skladiščnika - stalna zapo slitev — tel. na 69-077 aii 65-482. OSTRO STAUSCE OBČINSKEGA SVETA V KRM1NU Krminčani in kmetje nasprotujejo gradnji nove ceste Gorica-Videm A nas ima že vež let v načrtu to cesto, vendar doslej ni imel denarja, da bi jo zgradil - Jutri sestanek vseh zainteresiranih na deželi Na deželi v Trstu bo jutri sestanek med predstavniki raznih odbor-ništev. državnega podjetja za ceste, pokrajinske uprave in župani Krmina, Gorice. Morara, Siovren. ca. Koprivnega in Meša, Govor bo o načrtu nove državne ceste med Gorico in Vidmom, takozvane ce ste štev. «56 bis», t.j. ceste, ki naj bi jo zgradili med Gorico in Kr minam in s katero bi bila Gorica bolj neposredno povezana z Vid mom. Sedaj je namreč vožnja z avtomobilom na relaciji Gorica Videm zelo počasna. Na vsej relaciji med Gorico in Krminom je treba voziti s maksimalno nltrostjo 50 kilometrov na uro in tudi na naslednjem odseku je kar orecej hitrostnih omejitev in semaforjev. Zaradi tega se je državno podjetje za ceste že pred leti odločilo, da zgradi novo cesto. Doslej niso tega uresničili zaradi pomanjkanja denarja. V ta namen so zgradili tudi nov most čez Sočo, takozvani štandre-ški most, ki povezuje Tržaško cesto in industrijsko cono s podrnč jem južno od Ločnika. Nova cesta naj bi bila speljana južno od Lečnika. Šlovrenca, Morara in Krmi na in naj bi se povezala na staro traso Gorica - Videm zahodno od Krmina Največ odpora je oilo že od vsega začetka v Krminu, tako na občini kot med prizadetimi kmeti. Vendarle pa protesti vseh krmin skih političnih sil niso zalegli. O tem so govorili tudi na zadnji seji krajinskega občinskega sveta. Bili so zelo ostri. Menijo namreč, da cesta ni sploh potrebna. Če bi cesto zgradili, naj M bila trasa sne-ljaria izven področja krminske občine. pravijo v tamkajšnjem občin skem svetu. Tudi kmetje so zelo polemični do deželnih in državnih uradov, ki hočelo to cesto Poleg razprav v občinskem svetu v Krminu je o tem vprašanju govor tudi v društvih kmetov in v političnih strankah. tržaško združenje obrtnikov včlanjeno v Confartigianato Ul. Ghega 1 - tel. 64-514 obvešča da bo danes, 8. t.m., ob 20.30 na sedežu združenja OBČNI ZBOR za kategorijo: ŽENSKI KROJAČI 6' v kongresni dvorani CCIAA, UL S. Nicolo 5, °BčNI ZBOR za kategorijo: ŽENSKI FRIZERJI s sledečim dnevnim redom: pritličje, 1. 2: 3. Poročilo predsednika Razprava o sindikalnih dejavnostih Izvolitev predsednika in upravnega odbora Razno Ml""................................................................................. Včeraj - danes Banes, ČETRTEK, 8. novembra Sonr, BOGOMIR 1(1 4® vzide ob 6.54 in zatone ob »a — Dolžina dneva 9.49. — Lu-, Me ob 20.32 in zatone ob 10.54. Jutri, PETEK, 9. novembra NEVENKA ta včeraj: na j višja temperatu-iw: f.Mpinj, zračni tlak 1003,7 rnb vlaga M0’ veter 5 km zahodnik, je T*. '4-odstotna, nebo jasno, mor-5top?lrn°, temperatura morja 14,8 W ROJSTVA IN SMRTI cW a 1 so SE: pietro Carbucic-Con' Antonella Bidoli, Luca Montirate’ ■ Manuel Zobec, Mitzi Buddon, Richetti, Stefano Rascioni. *anei jI 30: 25-letna Luciana Gri-Sajnlc’ 83-letna Anna Lubiana vd. Can’ "6-letni Pietro Rubino, 64-letni 8icu° pacchialat, 81-letna Rita Lus-C 82-letni Enrico Falzari, ltla Giovanna Biego di Costa Bissara vd. Osvald, 8-letni Mitja Čuk, 74-letni Carlo Padoa, 61-letni Marino Cercego, 83-letna Francesca Sain vd. Žara. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15 Ul Ginnastica 44 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211001, Prosek: tel 225 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina' tel 200-121; Sesljan: tel 209 197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS nd 22. do 7. ure; telef. štev. 732-627. Jugoslovani prednjačijo v obmejnem prometu Podatki o obmejnem prometu v oktobru letos dokazujejo ponoven padec števila prehodov, zlasti na račun vse manjšega prehajanja meje italijanskih državljanov. Na med-narodneirrc«j©in«m prehodu Rdečd hiša so prejšnji mesec zabeležil) prehod 102'1 tisOč* italijanskih državljanov in 217 tisoč tujcev, pretežno Jugoslovanov. V maloobmejnem prometu pa so našteli 226 tisoč prehodov italijanskih in 325 tisoč prehodov jugoslovanskih državljanov. zastopniki dežel severne Italije (E-milija - Romagna, Furlanija - Julijska krajina, Veneto te pokrajini Trento in Bočen). Člani konzorcija so še deželni odborniki za kmetijstvo, ustanove za razvoj kmetijstva, deželne zveze trgovinskih zbornic ter zveze pridelovalcev sadje in zelenjave. Na zasedanju skupščine konzorcija v Villa Chiozza, predsedoval ji je deželni odbornik za kmetijstvo Emilije Romagne, so bili deželni odbornik za kmetijstvo Del Gobbo. predsednik ERSA Lucca s funkcionarji ter predstavnik deželne zveze pridelovalcev sadja in vrtnin inž. Ccsolo. Skupščina je odobrila besedilo sporazuma o upravi naprav za shranjevanje blaga v Ferrari. Med poglavitve cilje konzorcija sodijo: tehnična pomoč za prodajo sadja in zelenjave, raziskave tržišča in njegovih teženj, seznanjanje italijanskega in inozemskega tržišča s ponudbo italijanskih predelovalcev, pobude za zaščito in razvoj tega specialiniranega kmetijskega sektorja ter za njegov nastop na najpomembnejših sejmih. Konzorcij posveča skrb strokovni vzgoji v skladiščih zaposlenih tehnikov, pripravi blaga za prodajo, i-skanju najboljših načinov za skla diščenje blaga ter uporabo kontejnerjev, ki bodo občutne izboljšali manipulacijo z blagom. D JAŠ K! SPmOD PO ČOPIČI ZAHTEVAJO DOKLADO ZA OBROK HRANE Vprašanje bo rešeno s sprejemom deželnega zakona o pravici do študija Dijaki italijanskih višjih srednjih I pravo, predvsem pa, kdaj jo bo šol so včeraj priredili sprevod po | zaključil, tega sploh ni mogoče pred- goriških ulicah. Največ jih je bilo 11 —---------- -- z zaveda Fermi, kjer se porodi večina stavk, upravičenih, pa tudi ne. Včeraj, denimo, so dijaki zapustili šolo zaradi doklade za menzo. Sestavili so sprevod na Kornu ter obšli Carduccijevo ulico, Korzo ter odšli pred deželno palačo. Na čelu sprevoda so nosili nekaj transparentov. S stavko so hoteli okrepiti svoje stališče ob jutrišnjem sestanku s - predsednikom tretje komisije (za šolsko vzgojo), deželnim svetovalcem Brancattijem, kateremu bodo izpostavili svoje zahteve. Kakor smo izvedeli na deželnem odborništvu za javno vzgojo, je v teku razprava o novem deželnem zakonu o pravici do študija. Ta razprava poteka tako v komisiji kot v deželnem odboru. V kratkem bi moral o njem razpravljati tudi deželni svet. Zakonski osnutek predvideva, med drugim, tudi izplačevanje deželnega prispevka za menzo. Po predlogu, ki ga vsebuje zakonski o-snutek, baj bi se v iz' ajan.ie zakona kot posredniški člen med deželo inuM9pi,^U'#e občinske uprave. &y<&t>ričel.z rafj- NEIADOVOUSTVO MED LOVCI DEŽELA PREPOVEDALA LOV V KRAŠKEM LOVIŠČU Vprašanje bodo razčistili v deželnem legalnem uradu - Decembra mednarodni lovski shod videvati. V pričakovanju novega zakona so nekateri šolski ravnatelji v svojih skladih poiskali sredstva ter dijakom izplačali prispevke za menzo, ali bolje rečeno podporo za opoldanski obrok hrane. Drugi ravnatelji teh sredstev niso imeli in so zato dijaki ostali brez javne podpore. Včerajšnja stavka je nudila priložnost, da šo dijaki opozorili še na nekatera druga odprta vpraša-nia \ dijaškem svetu, kot so pri-soevki za prevoze, ogrevanje učilnic stanje šolskih poslopij itd. Solidarnost z dijaki so izrekli e-notna sindikalna federacija ter oba conska sveta, v Gorici in v Trži ču. Sindikalna organizacija prire ja v petek, 9. novembra v Gorici in v ponedell^k, 12. novembra v Tržiču, obakrat ob 17. uri. zborovanji, na katerih bo beseda o zakonskem osnutku, ki se nanaša na pravico do studi ia. Na teh zborovanjih bodo povedali vzroke, zakaj zakona niso še odobrili. Kakor izhaja iz sindikalnega sporočila, je zakasnitev kriva predvsem kri-na deželi 1 'M.'; Vprašanje lova v kraških loviščih je bila poglavitna tema seje pokrajinskega odbora za lov. ki se je sestal pod predsedstvom pokrajinske ga odbornika Maurizia Fabbra. O lovu v kraških loviščih je odbor doslej razpravljal že na treh sejah. Tako poglobljeno razpravo je povzročilo razhajanje odbora s stališčem deželnega lovskega odbora, čeprav se pokrajinski odbor ne strinja z deželnim, je vendarle obvestil lovce na Goriškem o prepovedi lova. ki jo je izdal deželni odbor. Zadevo nameravajo razčistiti v legalnem uradu dežele, kier bodo predstavniki lovcev iz Goriške in s Tržaškega izpostavili svoje predloge. Do takrat pa so se goriški lovci formalno obvezali, da se odpovedujejo kakršni koli lovski dejavnosti v omenjenem rezervatu. V nadaljevanju seje so imenovali 15-člansko posvetovalno komisijo za upravo dveh oaz:, eno v Prelosnem (Lago di Pietrarossa), drugo pa v Cavani. V tej komisiji bodo zasto-nani predstavniki društev za zaščito narave kot so ENPA. Italia No-stra in WWF, v njej bodo še lovci, kmetje, predstavniki kmetijskega nadzorništva ter profesor naravoslovja. Ta komisija bo predlagala, kako na naiboli učinkovit način u-pravljati omenjeni dve oazi. I Podrobneje so spregovorili o or- j ganizaciji mednarodnega lovskega shoda, ki g ’ bo nokraiinski odbor ! za lov priredil v Gorici v prvi polovici decembra: ori n lem bo sodelovala tudi lovska družina. lir, radijskega sprejemnika ter 200 tisoč lir v gotovini. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo Gorica sporoča, da bo avtobus, ki bo v nedeljo peljal izletnike v Lipico, vozil po naslednjem voznem redu: odhod s Travnika v Gorici ob 13.30, iz Podgore ob 13.35, iz Štandreža ob 13.45, iz Sovodenj ob 13.50. Avtobus se bo ustavljal na običajnih po stajah. PD Danica - Vrh vabi na občni zbor, ki bo v petek, 9. t.m., ob 20. uri v gostilni Pri lovcu na Vrhu. Prosveta Prosvetno društvo «Naš prapor« s Pevme - Oslavja priredi v soboto, 17. novembra, ob 20. uri v gostilni na Oslavju vsakoletno martinovanje. Prijave sprejemajo v Pevmi Mira Sošol in Štefanija Bensa, na Oslavju pa Berta Pintar do torka 13. t.m. Izleti Slovenska prosvetna zveza in Foto-skupina 75 priredita v nedeljo, 18. novembra, izlet v Štanjel in v Škrbino na Krasu. Pod strokovnim Sodstvom prof. M. Renerja bo zjutraj ogled etnografske in prazgodovinske zbirke v Štanjelu, popoldne pa Spa-calove kraške domačije v škrbini. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod s Travnika v Gorici ob 9.30. Kino (turirn VERDI 17.00—22.00 «Ratataplan». M. Michetti. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 «Capitan Rogers nel 25. secolo». Barvni film VITTORIA 17.30-22.00 «Quella porno - erotica di mia moglie». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 «Uno sce-riffo extraterestre». PRINCIPE 17.00-22.00 «Tre tigri contro tre tigri*. IS srečujemo, da se spoznavamo, da smo skupaj, je bila pripomba enega izmed prisotnih. Gledališka predstava nam nudi najlepšo priložnost za taka shajanja, in seveda tudi za zabavo. Zakaj pa bi nam gledališče ne nudilo tudi zabave? V zvezi z gledališkim repertoarjem so bile izjave študentov nekoliko kritične. Predstave so namreč velikokrat daleč od njihovih zahtev in razumevanja; problemi, ki jih posamezna dela prinašajo, so jim pogostoma tuji, ne pritegnejo jih popolnoma. Morda pa se to godi le zato, ker so z raznimi avtorji in njihovimi idejami premalo seznanjeni, so menili nekateri, mogoče le preveč gledajo na vse z očmi sodobnega človeka, ne da bi pri tem vzeli v poštev obdobje, v katerem je delo nastalo. Ali pa vsem tem predstavam v resnici manjka sodobnih teženj, takih, ki bi jih današnji človek spoznal za svoje, so pripomnili drugi, in tu so se spomnili Rižarne, Jilovcuski deželni zavod za poklicno izobraževanje fileoini fvm predstave, ki jim je živo ostaja v spominu in ki je svoj čas pritegni la vso njihovo pozornost. Nihče od njih pa ni odklanjal starih avtorjev,1 vendar pa naj bi njihova dela tako prikazali, je zatrjeval eden izmed prisotnih, da bi vsaka uprizoritev dajala možnost ustvarjati iz stare ga novo, da bi se v problemih pre-| teklosti nakazovala rešitev sodob nih vprašanj. Gledališče ostaja še vedno pre-; več oddaljeno in zaprto, je bila naslednja pripomba: stiki, ki se ifeh-i :;o ustvarjajo med odrom in dvorano nikakor ne zadoščajo, vsaj mladim ne. Mladi bi radi navezali z igralci in gledališkim življenjem vse l, drugačne, tesnejše stike; hoteli bi sa seznaniti z vsem tistim, ki stoji za bliščem vsake predstave, s ti-i stim zakulisnim delom, ki ' ga ob odprtem odru ne vidimo; hoteli bi.' da bi jim bila dana možnost spoznavati, kako predstava nastaja,, kako se gradijo vsi' njeni posamezni obrazi. Ko bi bolje poznali razmere in okoliščine, probleme in težave, v katerih se predstava rojeva, bi bili tudi njihovi kritični pristopi treznejši, so pripomnili nekateri. Sploh pa izvirajo negativne kritike marsikdaj prav iz pomanjkljivega poznanja dela, ki je predmet našega kritičnega ocenjevanja. Pogovor je nato nanesel na problem občinstva. Vsi so bili složni v trditvi, da se za gledališče zanimajo le študentje in ljudje z določeno izobrazbo in da velika večina drugih za gledališče skoro ne ve. In vendar je gledališka ustanova za našo narodno skupnost bistvene važnosti, so skupno ugotavljali. No, nekoliko je to tudi naša krivda, je bil nekdo avtokri-tičen. Vsi namreč veliko govorijo o tem, kaj bi bilo treba ukreniti, ko pa je treba konkretnega dela, je vsepovsod malo odziva. Vsi so se strinjali, da bi bilo nujno organizirati širšo akcijo, ki bi ljudi zainteresirala za prbbletne gledališča in jih tako pritegnila v krog gledališkega delovanja. Kaj, ko bi se v šoli zbralo določeno število študentov, ki bi dali pobudo taki akciji in bi to, kar si pridobijo v raznih srečanjih z gledališkimi ljudmi, posredovali domačim prosvetnim društvom ali vsaj ožjim prijateljem? To je bilo vprašanje in pobuda obenem, za katero so se študentje takoj zavzeli. Mogoče bo vse to ostalo le pri zanimivi pobudi in prijetnem razgovoru, mogoče pa se nam bodo v tej smeri odkrile nove možnosti delovanja in raziskovanja. ustanovi teh V deželi 'Furlaniji - Julijski krajini dne 29 VI. 1979 m 'Ž'T!iaiiiia{diWt dg toudi pripadnikom sl$yepske narodne skupnosti možnošt, da si v materinem jeziki! pridobijo znanje, potrebno za opravljanje poklica, razpisuje za šolsko leto 1979/80 vpis v naslednje večerne tečaje: — Tečaj za specializacijo v knjigovodstvu (splošno knjigovodstvo, fiskalna zakonodaja, IVA, plačilno računovodstvo, bančna tehnika, komercialno pravo in drugo), Pogoj za vpis je opravljena matura trgovskega tehničnega zavoda. Tečaj bo trajal 90 ur in se Do vršil v tržaški pokrajini Zainteresirani lahko dvignejo prijavnice na sedežu SDGŽ, Ul. Cicerone 8, Trst. — Tečaj za animatorje skupin, v katerih so vključeni handika pirani otroci. Pogoj za vpis je opravljena matura na učitelji šču ali na šoli za vrtnarice Prijavnice lahko dvignete na sedežih didaktičnih ravnateljstev ali v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20, L nadstropje, Trst. — Tečaj za ažurniranje v agronomiji, namenjen delavcem v kmetijstvu. Tečaj bo v tržaški pokrajini in bo trajal 432 ur. Prijavnice so na razpolago na sedežu Kmečke zveze, Ul. Cicerone 8, Trst. — Tečaj za ažurniranje v vodenju kmečkih gospodarstev, ki se bo odvijal v goriški pokrajini, bo trajal 432 ur. Prijavnice na sedežu Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2. — Tečaj za prevajalca slovenskega jezika, ki bo trajal 300 ur in bo potekal v videmski pokra iini. Rok za vpis v vse tečaje, razen kmetijskih, zapade dne 10. novembra Tečaji so brezplačni Vse podrobnejše informacije dobite na tajništvu Zavoda, Ul. Ginnastica 72, Trst; tel. 57 43 10, od 15. do 17. ure vsak dan, razen sobote. RAZPRODAJA! RAZPRODAJA! RAZPRODAJA! FANTASTIČNA JESEN, Z NAJBOLJ FANTASTIČNIMI CENAMI NA SVETU ELIO «IN» PRODAJA... skoraj zastonj! ■ ŽAMETNE KAVBOJKE (v vseh merah) LIR 7.900 ■ ŽAMETNI ŠPORTNI JOPIČI tt 21.900 ■ ORIGINALNE KAVBOJKE SUPER RIFLE n 11.900 ■ MOŠKE IN ŽENSKE MAJICE •» 4.000 ■ OPRANE IN NEOPRANE KAVBOJKE 6.500 ■ DEŽNI PLAŠČI 2.000 ■ DEŽNI JOPIČI »* 3.900 ■ ŽENSKI, MOŠKI IN OTROŠKI PULIJI 2.000 ■ OPRANE KAVBOJKE SUPER JORDAN S 9.500 ■ MOŠKI IN ŽENSKI PULIJI IZ ANGORA VOLNE >» 5 000 ■ OTROŠKI PULIJI *» 3.900 ■ ŽAMETNI JOPIČI 250/R DO 12 LET PODLOŽENI S KRZNOM M 18.960 ■ KRILA (vseh mer) if 11.900 ■ ŽENSKE OBLEKE IZ BOUCLEJA tt 21.900 OMENJENE CENE VELJAJO DO POPOLNF RAZPRODAJE NAVEDENIH ARTIKLOV OBIŠČITE NAJMANJŠO, NAJPRIVLACNEJSO IN NAJBOLJ POCENI TRGOVINO NA SVETU I Poskusite ne stane nič, kupiti pa pomeni.. skleniti dobro kupčijo! ELIO «IN> MODE Ulica Formica 28 GORICA UNIVERZA-ZRCALO DRUŽBENEGA DOGAJANJA Kolektivi na fakultetah še delujejo navzlic krizi študentovskega gibanja Najbolj aktiven je trenutno kolektiv študentov pravne fakultete - Slovenci nimajo /lastne organizacije, kljub temu pa je med njimi stopnja organiziranosti večja Novo akademsko leto — stari problemi. Kaj vse se skriva za pragom tiste mogočne bele stavbe, ki stoji že pol stoletja nad Trgom Evropa, in katero obiskuje okrog 12.000 študentov. Za njo se skrivajo problemi, ki se vlečejo iz leta v leto in se razmnožujejo tako hitro, da sploh ni časa za njihovo reševanje. Sociologi menijo, da je univerza ogledalo družbe in vsega njenega dogajanja, da se v njej zrcali vse dobro in slabo, in pridejo na dan vsa gospodarska, politična, socialna in druga protislovja. In to zato, ker se tu shajajo študentje najrazličnejših družbenih slojev, političnih prepričanj, interesov, zanimanj, nagnjenj, narodnosti. Tako je tudi na tržaški univerzi. Poizvedovali smo malo tu, malo tam, med tržaškimi študenti o vzrokih tega postopnega propadanja. »Mogoče smo se res vsi preveč zanašali na nekega »teoretika*, ki ■iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniMiiiMUHiHiiimnmmmiNi Na Pomorski postaji razstava o italijanskih muzejih Že pred leti so mnogo pisali in govorili, predvsem po 68. letu, da bodo nekatere ustanove, ki temeljijo na klasični osnovi, doživele pravi polom. Ugotovitev se nam danes ne zdi nikakršno odkrivanje resnice, saj je sleherna struktura, ki ne »prejema novosti in se ne obnavlja, obsojena na smrt. Med take ustanove spadajo tudi muzeji, ki jih je današnji način življenja popolnoma potisnil v kot, jim odvzel tisto primarno vlogo in pečat, ki jih je o-značeval za narodni zaklad. Prvo konkretno pobudo, ki bi o-mogočala, da bi se ta struktura vsaj delno pomladila, predstavlja odprtje razstave na Pomorski postaji z naslovom »Muzej zakaj, muzej kako*. Zamisel za uresničitev te razstave je nastala že leta 1973, ko je na kongresu Državnega združenja italijanskih muzejev profesor Rotondi izčrpno orisal stanje te ustanove. Razstava je te dni obiskala tudi naše mesto, še prej je bila v Rimu, Genovi in Cosenzi. Zaslugo za to ima predvsem ravnateljica tržaških muzejev in seveda Državno združenje italijanskih muzejev. Že naslov razstave je precej zgovoren, saj skuša odgovoriti na dve glavni vprašanji in Sicer, zakaj naj muzej obstaja in kako naj se u-resničuje. Pri tem je mogoče nujno, da pojasnimo pojem same ustanove. Kot je odbornik Dolcher povedal na predstavitvi razstave, vseskozi zamenjujemo dva bistvena pojma. »Muzej vsebuje vrsto starih pomembnih predmetov, iz tega pa še ne moremo sklepati, da je mur aej stara ustanova.* Arhitekt Franco Minissi pa je mnenja, da je naše gledanje na muzej preveč zaprto, saj bi lahko dejali, da je muzej že določeno področje, mestna četrt, ali kar celo mesto. Pri tem se je naslanjal na teze, da je u-metniška stvaritev, ki je bila vključena v večjo celoto in je danes izpostavljena v muzeju, precej o-kmjena. Kako muzej, se glasi drugo vprašanje. Težko bi bilo spregovoriti o tem, saj je pojem muzej zelo obsežen. Vsekakor bi se po mnenju strokovnjakov morali naslanjati na pravilo in kriterije, ki pritegnejo obiskovalčevo pozornost. Zato ni nujno, da je muzej natrpan z vsemi mogočimi predmeti, ki bi nekako povečali njegovo vrednost. Predvsem je treba izpostavljene predmete obogatiti s primernimi besedili in vsemi potrebnimi pojasnili. Pri tem naj povzamemo nekatere misli ravnateljice Laure Ruaro. Po njenem mnenju mora biti muzej tak, da lahko ustreza določenim zahtevam. Prav zaradi tega je treba muzeje naravnost odpreti javnosti in jih za to primemo tudi urediti. s »Današnje obiskovalce muzejev bi zelo grobo lahko razdelili v dve skupini: to so študentje, oziroma dijaki, ki se večkrat udeleže takih poučnih ekskurzij brez večjega zanimanja, in strokovnjaki, to pa je že razumljivo.* Po njenem je treba strukturo muzejev bistveno spremeniti, saj so bili mogoče do danes premnogi muzeji namenjeni bolj izvedencem, kot pa poljudnemu obiskovalcu. Izvor muzeja ne sodi med zadnja »odkritja*, saj se je ta ustanova rodila že v davni preteklosti. Na razstavi je nazorno orisana sama zgodovina muzejev; struktura je nastala kot shranjevanje določenih predmetov, ki so bili nekomu prav posebno pri srcu. Poleg tega so še zanimive nekatere druge primerjave kot na primer muzej in rudnik, saj (čeprav bo tu izzvenela ta ugotovitev kot igra besed) je lahko že rudnik z določenega vidika muzej. Iz Sivlienja rudarjev in samega razvoja rudnikov, bi lahko povzeli nekatere zgodovinske dogodke, ki spadajo po svoji vrednosti prav gotovo v muzej. Poleg tega so v rudnikih izkopali nad 2000 primerkov raznih mineralnih snov', ki dandanes krasijo mnogo znanstvenih muzejev. Razstava je namenjena nedvomno široki publiki, tako si lahko ogledamo nekatere fotografske posnetke iz znanstvenih, tehničnih, zgodovinskih, umetnostnih in še drugih muzejev. Naj tu še omenimo, da so razstavi dodali nekaj shem, ki simbolično prikazujejo nekatere izmed najpomembnejših trenutkov zgodovine Treta. Zanimivo je, da lahko gledamo na razvoj našega mesta iz tisto novega zornega kota, to je sko-* not pristanišča. bi znal pritegniti študente iz te slepe ulice, v katero smo zašli, in iz katere se ne bomo tako zlahka rešili. In šele sedaj se zavedamo, da tega »nekoga* ni, da ta «nekdo* sme mi vsi, je vsak posameznik, ki mo ra prispevati del samega sebe za skupen uspeh študentskega gibanja.* »Priznam, da smo apatični, brezbrižni, in pri vsem dogajanju stojimo le ob strani in gledamo, kaj se bo zgodilo. Ko pa se položaj razvija drugače, kot smo si sami prvotno pričakovali, protestiramo.* »Dejstvo je, da nismo navajeni boriti se, morda ne razumemo popolnoma, kaj pomeni beseda «boriti se*. Niso mar te izjave študentov le nekakšno izmikanje stvarnim odgovornostim? Marsikdo bi na to reagiral: «Ne diskutirajte, ampak napravite.* Tržaški študentje se kljub vsemu zbirajo v kolektivih raznih fakultet. Nekateri kolektivi delujejo uspešneje. drugi manj. A že dejstvo, da se študentje med sabo srečujejo, ohranja pri življenju te skupinice, v okviru katerih prirejajo razna predavanja, srečanja z drugimi fakultetami, kar omogoča medsebojno spoznavanje in izmenjavo mnenj, predvsem tehničnega značaja. Žal se teh kolektivov udeležuje premalo mladih. Poglejmo malo statistične podatke vpisanih na naši univerzi. Številke se sicer nanašajo na stanje izpred dveh let (novejše podatke tajništvo univerze nerado posreduje). Pred dvema letoma je bilo torej vpisanih 11.812 študentov, v večini Tržačanov in Goričanov italijanske narodnosti. Veliko je tudi Furlanov, okrog 350 je Grkov, nad 30 Jugoslovanov, manj je Američanov in drugih tujih študentov, 254 pa je tržaških in goriških Slovencev, to je tistih, ki so ob vpisu jasno izrazili svojo narodnostno pripadnost. Najštevilnejša je medicinska fakulteta z 2.238 vpisanimi, od katerih je 55 tržaških in goriških Slovencev. Na drugem mestu je pravo s 1.610 vpisanimi (le 14 zamejskih Slovencev), nato inženirstvo s 1.558 vpisanimi (20 Slovencev), naravoslovne vede, v katero spada fizika, biologija, matematika, kemija in geologija s 1.393 vpisanimi (19 zamejcev), ekonomija s 1.182 vpisanimi (45 zamejcev), literatura in filozofija s 1.171 vpisanimi (59 zamejcev), jeziki in literatura z 922 vpisanimi (od teh 21 zamejcev), pedagogika s 705 vpisanimi (6 zamejcev), politične vede s 625 vpisanimi (le 7 zamejcev) in farmacija s 408 vpisanimi, od kataailwjaiJa.«&..slowf>ske narodnosti. Prejšnji teden smo prisostvovali drugi letošnji seji kolektiva študentov medicinske fakultete. Prisotnih je bilo manj kot 20 oseb, se pravi, niti 1 odstotek vseh vpisanih na tej fakulteti. Od vseh prisotnih pa je zopet le peščica tistih, ki se resnično poteguje, da se v okviru fakultete nekaj naredi, spremeni ali prilagodi sedanjim potrebam. Kaže, da je trenutno med vsemi kolektivi najbolj organizirana pravna fakulteta. »Letos smo se že dvakrat sestali*, je povedal Marko, «in se konkretno zmenili o marsičem. Skupaj z medicinskim kolektivom bomo konec meseca orgnizirali v univerzitetnih prostorih javno debato o zakonu proti spolnemu nasilju. Ob tej priložnosti bomo tudi pripravili razstavo o tej temi ter pobirali podpise za zakonski osnutek. Prav tako bomo konec novembra in decembra pripravili ločena predavanja o političnem zločinu, o garantizmu, o reformi italijanske ustave, o procesu proti avtonomiji ter o globalni zaščiti. Medtem pa že uspešno deluje posebno «tajništvo» našega kolektiva, ki pomaga študentom tako pri izbiri učnega načrta fakultete, kot pri izbiri izpitov. Kajti zavedamo se, da ko pride študent na univerzo ne ve na koga se obrniti za razne praktične nasvete. Tako smo postavili pred tajništvom v drugem nadstropju mizico in vsak ponedeljek, in sredo, od 9.30 do 12. ure je tam kdo od kolektiva, ki nudi vse možne informacije. Dodati moram, da se je z nami razgovarjalo zelo veliko študentov, ne le brucov, temveč tudi ostalih.* Posebno tajništvo fakultetnega kolektiva je lani delovalo tudi na političnih vedah. Zaradi izrednega uspeha, se bo poskus tudi letos ponovil in sicer vsak ponedeljek dopoldne v prvem nadstropju glavnega univerzitetnega poslopja. Govorili smo s predstavniki medicinskega kolektiva, ki so priznali, da je bila preteklost kolektiva najbolj uglednega značaja celotne univerze. Tudi tu se je sedaj pojavila kriza. Okrog 20. novembra se bo pričel nekajdnevni seminar o problemu narkomanije, ki ga bodo vodili univerzitetni profesorji medicinske kakultete. študenti ekonomske fakultete bodo decembra meseca pripravili srečanje s predstavniki FLM ter govorili o boju za delovne pogodbe. Filozofska je v lanskem akademskem letu posvetila vse svoje moči obrazložitvi in prikazu problematike slovenske manjšine ter boja za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Te so bile nekatere od važnejših pobud, ki so jih pripravili tržaški študentski kolektivi. Te kolektive pa sestavljajo skoraj izključno italijanski študenti. Le tu pa tam se pojavi kak Slovenec. Žl nekaj let se na raznih fakultetah (tako na pravni, ekonomski, filozofski) poskuša ustanoviti izključno slovenski kolektiv študentov. V okviru pravne fakultete je lani tudi prišlo do uspešnega sodelovanja z društvom Pravniki v gospodarstvu iz matične domovine, ki je pripravilo tudi dva seminarja ter organiziralo srečanje s prof. Ribičičem e jugo- slovanskem samoupravnem sistemu. Letos se o nadaljevanju kolektiva še ni govorilo. »Počakati moramo še mesec, da vidimo, koliko študentov se bo vpisalo v prvi letnik*, pravijo člani kolektiva. Sicer pa je stopnja zavesti o pomenu organiziranega dela — angažiranosti — med Slovenci večja kot med študenti italijanske narodnosti. Jasno je prišlo to do izraza pri februarskih volitvah za izvolitev predstavnikov v upravni svet univerze, ko se je prijavilo na volišče nad 30 ali 40 odstotkov Slovencev, medtem ko je bila udeležba vseh volivcev na tržaški univerzi okrog 8 od sto. To dokazuje, da je sodelovanje med samimi slovenskimi študenti možno, četudi je na vsaki fakulteti vpisanih prenizko število študentov in je večina teh že zaposlena pri kaki zamejski organizaciji. Lahko pa bi kljub temu pričakovali nekoliko več njihove organiziranosti na univerzi. To je zlasti potrebno v tem političnem trenutku, ob katerem se moramo trezneje zamisliti. »Anonimnost* na univerzi je v prid le nazadnjaškim silam, ki jih ni malo. Zavedati se moramo, da le organiziranost in delovanje krepita narodno zavest; in univerza je, kot rečeno, ogledalo družbe, v našem primeru ogledalo tržaške stvarnosti, v kateri smo tudi mi, Slovenci, (kt) Sedemdeset plodnih let Hadrijana Cotiča Prijeten občutek ima človek, ko gre po ozki ulici mimo Hadrijanove hiše in sliši udarjati kamnoseško kladivo v trdo skalo. Mož, danes 70-letnik, ga vihti in udriha ihtavo, a predano. Življenjska pot Hadrijana Cotiča Se je začela v Križu 8. novembra 1909. S 14. letom se je odločil za delo v kamnolomu, izučil se je za kamnoseka v Nabrežinskih kamnolomih. Leta 1935 se je poročil z domačinko Slavo Košuto (Kraljevo) in v zakonu sta imela tri hčere. Ker razmere pod fašistično Italijo niso bile nič kaj primerne za našega človeka, si je moral iskati delo v Nemčiji. Tako je leta 1938 zapustil družino in odšel iz domačega okolja v tuje kraje. V času vojne je moral z Nemci na Norveško, od koder se je vrnil domov let„ 1945 ter se aktivno vključil v vaško prosvetno kulturno delovanje. Bil je mož, ki ni štedil s svojimi močmi ob gradnji Ljudskega doma v Križu ter drugih objektov v tedanjem povojnem času. Svoj prispevek pa je dal tudi ob izgradnji spomenika padlim za svobodo. Hadrijan pa je imel v svoji mladosti in do nedavnega še drugo veselje, namreč veselje do godbe na pihala. Kot aktivni član kriške godbe je obhodil domala ves Kras in okolico, bil je prisoten na vaških praznikih pred vojno in po njej, dokler ni v Križu nastala mladinska godba. Ob sedanjem jubileju mu iz srca želijo vsi domači, da bi še dolgo čil in zdrav klesal, kot je njega izklesalo življenje v zdravega in demokratičnega Križana. K. K. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine cez tri gore, čez tri dole... 2. MEDNARODNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN V Kulturnem domu v Trstu v nedeljo, 11. novembra, ob 17. url Predprodaja vstopnic od danes, 8. t.m., dalje na sedežu SPZ v Trstu, Ulica sv. Frančiška 20, v uradnih urah. • Mestni muzej Revoltella bo priredil tečaj za vadbo v portretih in aktih. Tečaj se bo začel 13. novembra, vodil ga bo prof. Nina Perizi, trajal pa do do konca maja. Vsi zainteresirani se lahko vpišejo ob začetku samega tečaja in do 23. novembra. • ' Danes, 8. novembra, ob 16.30 bo Zveza žensk priredila v sejni dvorani občinskega sveta v Nabrežini javno zborovanje, na katerem bo predstavila zakonski predlog proti spolnemu nasilju. Istočasno se bo začelo tudi zbiranje podpisov. ODSEK ZA ZGODOVINO NSK TFS «STU LEDI» iz domače skrinje RAZSTAVA NOŠ, SLIK IN DOMAČIH PREDMETOV V Kulturnem domu v Trstu odprtje razstave jutri, 9. novembra, ob 18.30 PD «France Prešeren« večer hrvaške folklore Sodelujeta: Ogranak Seljačke sloge iz Donje Dubrave in Haj-denjaki iz Donje Pulje v Boljuncu, gledališče FRANCE PREŠEREN v soboto, 10. novembra, ob 20.30 pridi v acoap ^0- : , - ^ discount v GORICI,Naselje sv. Ane,ul.Garzarolli 201 od 10. novembra Cooperative Operaie di Trieste, Istria e Friuli, Delavske Zadruge največja samopostrežna organizacija v deželi 22 Supercoop, 6 DScoop, 5 delikatesnih trgovin M Jesensko srečanje z Ano Marijo Kobal prevajalko Srečka Kosovela v hrvaščino pride oktober in za njim tud'6''1*361'’ me Privabl.ia Kras. Če-, ai ga ne obožujem tako kot cest atVrst;a slikarjev, ki jim je poli skoraj modna motivika, kljub J1111 da živijo daleč od njega, eeno zatrdno vem, da ima v Bl še mnogo več, kot kaže n jeti8 zuna‘ija podoba z rdečim ru-(Tn.v vseh odtenkih, s tistimi tr-izi?1 ^erana' ki so navdihnile eno ■ed Jakčevih grafik, s kalo-rii in ogradami, ki so postale TOznavni element Spacalovih u-, “im, s tistimi korcastimi stre-) v mozaikih mlajšega Jo-Spacala . .. iem°S°Ve*a K* hrez Krasa ne mo-m° predstavljati, a vendar se v, zdi, da ti bil Srečko Kosovi >sto kot je, pa čeprav bi se . rodil kje na Tolminskem, od-K°ae.- u:i„ .......................„li pa *' hila njegova mati, ali ria Je mnogim postal Kras znan, pe- tna t8 V'Pavskem, kjer je do i Kosovelov rod. Res pa je, da 8f)ivU ” ivi cia /.nau, ka k” °hčuten prav zaradi pesni-borov in brinovke. Če ne bi j. Pali Kosovelove poezije, nam ti„_’ Porov gozd tam ob cesti iz v ^aja proti Sežani ne bi šumel . takih simfonijah, ki nam gre-tra ■ srca ‘n sprožajo skrite no-^.Pje strune, za katere sploh sa-nia|n‘srn° vedeli, da so v nas. Ne-skeT-t sem ‘z jesenske ali zim-da ‘drije kar pobegnil na Kras, kosSetTI lahko gledal sončni zaspi lzPred cerkve v Komnu, da 5^ nadihal zdravi duh brine, i5ePustil šumenju vetra v bo-k. ln se kaj lepega in sprošču-v eSa pomenil s Tončko, ki ču-^ ‘n obnavlja živ spomin na Sreč-Ra njihovem domu. ^Panes pa mi ni treba daleč lahi/0rna’ Kar pri sosedu se bom 5V...° Pogovarjal o Kosovelu, K r„.Jlrn _staršem v Idrijo je nam-yj Prišla Ana Marija Kobal, sla-hrv --.ih Prevajalka Kosovela v asoin°. Z možem Lukom Paljet-ligjl' hrvaškim pesnikom in od-W,lrn Prevajalcem Prešerna, si D 'ta nabrala novih pobud in prist-d.Sa slovenskega ozračja, da bo-APrevpdi bolj gladko tekli tam Ijiv na- -iURU’ v umetniško občut-v.,erri in renesančno - baročno ži-“em Dubrovniku. Lj 1C si nisem zabeležil in to ne zj Rravi intervju. Pa vseeno, naj KraSern- vrstice' da vsaj na )ta,Su in na Primorskem zvemo, {L, °. Prodira Kosovel tudi v hrva-. ‘n srbski svet. li« i ^arija Kobal, poročena Pa-La,k; ki je pred dvajsetimi leti pa ,a‘a idrijsko gimnazijo, potem tiek pijansko slavistiko, je bila tik« 1 'et lektor slovenskega je-itu 2a filozofski fakulteti v Za-u' Čeprav je že v gimnaziji ob- Ana Marija Kobal čudovala Kosovela, ker sta ji bila všeč njegov pesniški izraz in kraška motivika, pa še njegova upornost in obenem melanholija, pretresla pa jo je tudi tragika njegove mladosti, ki se je prehitro osula, je prav kot lektorica slovenskega jezika in literature v Zadru spoznala, kako -močan vtis in sozvočje lahko ustvari branje Kosovelove poezije tudi pri hrvaških slušateljih. To jo je vzpodbudilo. da se je začela poskušati v prevajanju. Nadaljnje prevajalsko delo jo je nenehno znova potrjevalo v prepričanju, da je Kosovel zaradi svojega izvirnega in sevežega pesniškega izraza, zaradi svoje osebno zelo neposredno izbrane in doživete motivike, ter globine čustva in misli v resnici pesnik, ki je lahko mednarodno izredno zanimiv, tako rekoč pesnik z evropsko in svetovno veljavo. In še nekaj je Kobalovo vabilo, da posreduje kraškega pesnika Hrvatom, dejstvo namreč, da ga onkraj Sotle komajda poznajo. Nekatere njegove pesmi so bile doslej objavljene le v raznih antologijah na hrvaško - srbskem jezikovnem področju. Nekaj ga je prevajala srbska pesnica Desan-ka Maksimovič in nekoliko več zagrebški hrvaški pesnik Slavko Mihalič. Edini večji izbor Kosovelovih pesmi je izšel pred 10 leti v dvojezični izdaji Ekstaza smrti (prevajalec pesnik Janjuševič)', Kobalova je najprej prevedla Kosovelove pesmi v prozi, posebno tiste, kjer se pojavlja motiv Krasa. Objavljala jih je v raznih revijah kot na primer v Odjeku (Sarajevo), Istri (Pulj) in Vidiku (Split). Za Radove (znanstvena periodika), ki jih izdaja filozofska fakulteta v Zadru, je v letniku 1977-78 prispevala članek Klavir u lirici Srečka Kosovela, pred kratkim pa je za III. program Radia Zagreb, ki je zelo poslušan, v redni oddaji Poezija naglas pripravila polurno oddajo o Kosovelu in Krasu z okrog 300 prevedenimi verzi. Reška revija Dometi, ki s simpatijo objavlja kaj iz slovenskega slovstva, zlasti o Primorski (v načrtu ima tudi prevod novele i-drijskega pisatelja Jožeta Felca), je objavila štiri Kosovelove konstruktivistične pesmi v prevodu Kobalove. Tudi beograjska literarna revija za mlade Književna o-mladina je že objavila pet Kosovelovih pesmi v prozi. Nekaj jih je bilo objavljenih še v revijah Književna reč, 15 dana ter v osiješkem časopisu za otroke Masla-čak. , Kobalova je letos dokončala prevod Integralov. Pripravljeni za tisk čakajo, da jih izda založba Čakavski sabor v Splitu. Ali bo to uresničeno že letos, še ni gotovo. Za prevode naše literature v katerikoli jezik se moramo zavzeti namreč tudi Slovenci sami. Društvo slovenskih pisateljev in komisija za medrepubliške kulturne zveze sta baje pripravljena pomagati, da bi do izdaje čimprej prišlo. Z zakoncema prevajalcema se je bilo lepo meniti. Luko Palje-tak, ki je Hrvat, rojen Dubrov-ničan, govori gladko slovensko in še celo vrsto drugih jezikov (italijansko, francosko, angleško itd.). Pri prevajanju sta drug drugemu svetovalca in ocenjevalca. Kobalova pravi, da so bili Integrali trd oreh, četudi so na prvi pogled videti enostavni za prevajanje. Človeka namreč lahko zavede Kosovelov sodobni izraz, prevod pa mora enakovredno podati tudi misel, ki je sicer v Integralih ekspresionistično razdrobljena; Pg-ljetak bistro ugotavlja, kar zna tudi utemeljiti, da obstajajo tako med Slovenci kot Hrvati besedni ustvarjalci, ki bi jim laže našli ustreznega dvojnika pri sosedih kot v istonarodni literaturi, to da se da ilustrirati z nekaterimi dvojicami kot na primer Aškerc -Kranjčevič, Cankar - Matoš, Župančič - Nazor, Gradnik - Ujevič, Kosovel - A. B. Simič, vzporednice bi se dale najti tudi pri sodobnih literarnih ustvarjalcih. Zlasti za Kosovela in Simiča je značilno, da ju združuje tudi podobna življenjska usoda: oba sta u-mrla mlada, oba sta bila avantgardna, oba intimno navezana na podobno naravno okolje (slovenski Kras, kras v Hercegovini), v pesniškem izrazu in vsebini sta uporabljala podobne simbole (smrt) in še mnogo je stvari, ki ju povezuje. Oba sta bila mnenja, da je Kosovel «kom pleten* pesnik, novator, ki bo trajno aktualen in je naravno da je Hrvatom privlačen bodisi kot pesnik bodisi kot človek. Od obeh Dubrovničanov, ki z veliko vnemo in ljubeznijo posredujeta slovensko leposlovje sosedom in bratom Hrvatom, sem se poslovil z obljubo, da bomo pozorno spremljali njuno plemenito delo. TOMAŽ PAVŠIČ srečko kosovel kabinetski ljudi Sunce na travi, kako je zeleno!! Kako je dobar čovjek u prirodi! Mekan je kao vjetar, koji u granatna trepeče i koji vela tišine raskriva svuda, posvuda. Njegov korak se u vjetru gubi svuda, posvuda. Kako je jednostavan čovjek u prirodi, kao ptica što plovi pretiho nad nama. Jeste li vidjeli ptiču, što je izletjela iz kaveza, pogledujte, kako tetura, kada se u slobodi nadje. Zato: u slobodu, kabinetski ljudi, da postanete svjesni svijetlih vjetrova, dobre sunčane svjetlosti, svjetlosti nad nama, laganog gibanja šumskih vrhova. Živjeti, živjeti je smisao čovjeka. jesenje tiho Jesenje tiho je u meni i vani. Lijepo, kamo god pomislim. Ogroman posao me čeka. Nije li to veselo? Ne borim se za časno gradjanstvo u ljudskom društvu, nego za nj u svijetu lijepoga i pravičnega. Što je veselje? Žudnja iivota. Radost života. Što če nam piiznanje! Za korak sam bliže životu, u koji moram utisnuti svoje znamenje. PRI DRŽA VNI ZALOŽBI SLOVENIJE Josip Vidmar: OBRAZI Prva knjiga Finžgar j evega zbranega dela Državna založba že dolgo vrsto let izdaja zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Teh knjig je doslej izšlo že 128. Kot 129. knjiga pa je zdaj izšel prvi zvezek zbranega dela Frana Šaleškega Finžgarja v redakciji Jožeta Šifrerja. Mnogoterim slovenskim klasikom, ki so že doživeli izdajo v zbranih delih se zdaj pridružuje še Finžgar, eden najbolj priljubljenih slovenskih- klasikov, s čemer bo na eni strani dana javnosti kritična izdaja Celotnega pisateljevega dela, na drugi strani pa bo z novo, popolno izdajo omogočeno branje Flnžgarje-vih del novemu rodu bralcev. Sedanja izdaja Flnžggrjevega zbranega dela bo prinesla vse, kar je priteklo izpod njegovega peresa, razen izrazito teoloških del. Najprej bo objavljena vsa pro- za, potem dramatika, za tem temeljnim opusom bo ponatisnjeno njegovo avtobiografsko pričevanje Leta mojega popotovanja, na koncu pa pesmi, eseji, kritike, govori in pisma. Znotraj posameznih zvrsti pa bodo dela urejena dosledno po kronologiji nastanka, vendar ne čisto dosledno, ker je pač treba upoštevati tudi vsebinsko sorodnost. Besedilo bo prirej jeno po rokopisih, kolikor so ti ohranjeni, - nekatera dela, ki jim je Finžgar sam dal dokončno obliko pa bodo prirejena po objavi v zbranih spisih, ki so izšli pred desetletji. Sedaj je izšla torej, prva knjiga zbranega dela, ki zajema prozo ’ od gimnazijskih začetkov do leta 1899, ko se je pisatelj iz realistično doživljajskega sveta umaknil v svet intimne umetnosti. Tako je v knjigi zbrana t.i. mladostna proza Gre za povesti, novele in črtice, ki jih je Finžgar napisal na začetku svoje literarne poti, ko je istočasno pisal tudi pesmi, čeprav mu je bilo jasno, da ga bo pot pripeljala izključno v pripovedništvo. V Dodatku so objavljeni spisi, ki so bili objavljeni v Domačih vajah ali so ostali v rokopisu in nekatere krajše črtice iz otroških listov. Seveda pa ima knjiga na koncu tudi opombe, ki obsegajo urednikovo pojasnilo o konceptu celotne izdaje Finžgar-jevega zbranega dela in pojasnilo k ureditvi prve knjige. Na koncu so tudi opombe k posameznim tekstom. Izdaja zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev je glede na svoj obseg in glede na to, da predstavlja slovenskemu bralcu kritično izdajo vseh pomembnih slovenskih klasikov, ena naših najpomembnejših izdaj. Predstavlja pa gotovo najobsežnejši založniški podvig slovenskega knjigotrš-tva. Zato pomeni začetek izdajanja zbranega dela Frana Šaleškega Finžgarja pomembno dopolnitev te izdaje, ki naj predstavi slovenski javnosti celotno slovensko klasiko. Res je, da dosega ta izdaja le 2000 izvodov, kar kaže, da je izdaja namenjena predvsem knjižnicam, šolam in znanstvenim Ustanovam doma in izven domovine. Vendar pa tudi mimo ljubiteljev domače literature in prijateljem domačih klasikov ne bo mogla iti neopažena. Sl. Ru. Ime Josipa Vidmarja, ki že vrsto desetletij stoji v ospredju slovenskega kulturnega dogajanja kot pisatelj, dramaturg, kritik, javni delavec, dve desetletji kot predsednik Slovenske akademije znanosti in u-metnosti, pomeni ime osebnosti, o kateri ni treba izgubljati besed ob predstavitvi. Ker je kot pisatelj Vidmar znan kot neizprosno kritičen duh, jedrnat mislec ‘n stvaren pisatelj, predstavlja njegovo ime na platnicah vsake njegove nove knjige poseben mik za vsakogar. Pa naj se z Vidmarjem in njegovimi idejami strinja ali pa jih odklanja. Zato bo Vidmarjeva nova knjiga, ki je pri Državni založbi Slovenije izšla pod naslovom OBRAZI, že zaradi samega avtorja deležna zanimanja vseh tistih, ki jih zanimajo problemi slovenskega kulturnega življenja in dogajanja v njem. Druga posebnost nove Vidmarjeve knjige je v tem, da knjiga obravnava portrete petindvajsetih slovenskih kulturnih delavcev, pisateljev, pesnikov, skladateljev in slikarjev, katerim je avtor dodal dva še posebej zanimiva portreta, podobi Borisa Kidriča in Edvarda Kardelja. In če založba sama proglaša knjigo kot najpomembnejšo izvirno noviteto med svojimi številnimi izdajami, potem najbrž ni odveč opozoriti na knjigo, ki bo najbrž dolgo odmevala v naši današnji stvarnosti. Še posebej najbrž zaradi portretirancev, Vidmarjevih sodobnikov, ki so že vsi mrtvi. Knjiga Obrazi predstavlja Vidmarjev obračun s sodobniki, kakor se jih spominja in opisuje avtor. Čas njegovih pričevanj se razteza v obdobju šestdesetih let, kar je nedvomno edinstven primer, Pri tem se Vidmar omejuje na literaturo in kulturo, s portretoma Kidriča in Kardelja pa posega v današnji čas. Tako je knjiga svojevrstna kulturna zgodovina Slovencev našega stoletja, katere odmevi bodo daleč presegli današnji čas. Zlasti še. ker knjiga ne predstavlja samo portretov temveč vsebuje o posameznih pojavih in dogajanjih tudi avtorjeva razmišljanja in sodbe. Tako je poleg knjige s portreti slovenskih kulturnih delavcev prve polovice našega stoletja knjiga tudi svojevrstna Vidmarjeva avtobiografija. Ker avtor živim ljudem ne posveča posebnih poglavij, je knjiga Obrazov, — tako pravi založba, — tudi knjiga senc, ki so oblikovale, nekatere pa tudi izoblikovale kulturno in družbeno usodo slovenstva. S silo spomina, ki deluje z občudovanja vredno nazornostjo, oživlja Vidmar te sence y njihovem času brez do-mišljskih primesi. Tako prihajajo na dan pota in razpotja slovenske kulturne zgodovine polprete- kle zgodovine, predvsem pa tisti izbruh stvarniških strasti, ki je bil značilen za novejše oblikovanje slovenstva. Če prelistavamo Vidmarjevo knjigo, ugotovimo, da je avtor oživil pred bralcem spomine na vrsto imenitnih osebnosti našega kulturnega življenja. Med portretiranci so Oton Župančič, Ivan Cankar, Prežihov Voranc, Alojz Gradnik, Miran Jarc, Ferdo Kozak, Fran Albreht, Anton Novačan, Lili Novy, Rihara Jakopič, Marij Kogoj in še drugi. Na koncu sta portreta Borisa Kidriča in Edvarda Kardelja. Vseh teh oseb se Vidmar spominja iz svojih lastnih srečanj, piše o njih ob svojih razgovorih z njimi, ocenjuje njih delo in pomen V slovenski kulturi. Pri tem je svojim ne-prijateljem ostal dosleden, neprizanesljiv nasprotnik, o drugih spet piše prizanesljivo in vendar kritično, do nekaterih pa je prijateljsko vznesen. Ob teh spoznavanjih ljudi, o 'katerih piše, niza avtor svoja razmišljanja in kritične misli o slovenskem kulturnem življenju in sili tudi bralca k razmišljanju. Kakor je na primer kritičen in odklonilen do Ju-ša Kozaka, tako je dobrohoten do Frana Albrehta in Alojza Gradnika, objektiven do Antona Novačana, toplo nastrojen do svojega brata Milana, pa poln pohval do Kogoja. Dobide, Jakopiča, Prežihovega, Voranca, tudi do Ferda Kozaka, Portret Edvarda Kardelja, ki je iz najnovejšega časa, (Obrazi so nastajali dvanajst let) pa predstavlja pravo človeško podobo tega neutrudnega politika, javnega delavca in misleca. Gre torej za pravo galerijo potretov, v katerih je pisatelj jasen, konkreten, nedvoumen, pa tudi oster in nepopustljiv. Ob njih pa se nam same po sebi predstavljajo Vidmarjeve načelne misli o kulturi, o slovenstvu, pa tudi o politiki. Obrazi so torej podobe slovenskih javnih delavcev, pa tudi podoba njih avtorja. Morda dobimo kdaj dopolnitev knjige, portrete drugih sodobnikov, ki so še živi. Morda nam avtor predstavi kulturne delavce tujega sveta, s katerimi je vse svoje življenje prihajal v stik. Toda čeprav nam Vidmar predstavlja le petindvajset naših kulturnih delavcev, pa gre vendar za dragoceno pričevanje. Ir. za knjigo, ki se po svojem značaju močno razlikuje od vseh podobnih knjig s portreti in avtobiografijami. Vidmar je uspel združiti obe zvrsti v eno samo, no.ro zvrst pričevanja, pričevanja, ki je zanimivo in prepričljivo, vsekakor pa vredno branja, pa če se z avtorjevimi sodbami o njegovih vrstnikih strinjamo ali ne. Sl. Ru. m ■Sp V/nao jtMlljJ JATOVE DOMAČE IN MEDNARODNE ZVEZE Z LETALIŠČEM LJUBLJANA (OD 1. NOVEMBRA 1979 DO 31. MARCA 1980) ODHOD IZ LJUBLJANE PRIHODI V LJUBLJANO V Št. leta DNEVI ODH PRH BUS ODH TIP letala BEOGRAD 721 123 56 06.50 07.50 05.30 72S BEOGRAD 723 4 08.50 09.50 07.30 DC9 BEOGRAD 721 7 09.50 10.50 08.30 DC9 BEOGRAD 723 3 10.40 11.40 09.20 72S BEOGRAD 353 1 5 7* 15.30 16.30 14.10 72S BEOGRAD 723 2 16.10 17.10 14.50 DC9 BEOGRAD 725 4 16.50 17.50 15.30 72S BEOGRAD 725 3 6 21.10 22.10 19.50 72S BEOGRAD 723 5 7 21.15 22.15 19.55 DC9 DUBROVNIK 229 2 6 15.50 16.50 14.30 DC9 SPLIT 904 7 16.40 17.30 15.20 DC9 SPLIT 904 2 4 14.10 15.00 12.50 DC9 SARAJEVO 955 3 6 14.10 15.05 12.50 DC9 SKOPJE 955 3 6 14.10 16.25 12.50 DC9 SKOPJE 904 7 16.40 19.00 15.20 DC9 SKOPJE 904 2 4 14.10 16.30 12.50 DC9 IZ Št. leta DNEVI ODH PRH Bus odhod BEOGRAD 720 1234567 19.30 20.30 20.45 BEOGRAD 722 c 4 07.20 08.20 08.35 BEOGRAD 724 7 15.10 16.10 16.25 BEOGRAD 722 3 09.00 10.00 10.15 BEOGRAD 352 1 5 7* 09.50 10.50 11.05 BEOGRAD 722 2 5 7 08.30 09.30 09.45 BEOGRAD 724 4 15.10 16.10 16.25 DUBROVNIK 228 2 6 09.30 10.30 10.45 SPLIT 905 7 08.30 09.20 09.35 SPLIT 905 3 6 08.40 09.30 09.45 SARAJEVO 954 2 4 08.30 09.25 09.40 SKOPJE 954 2 4 07.10 09.25 09.40 SKOPJE 905 7 07.00 09.20 09.35 SKOPJE 905 3 6 07.10 09.30 09.45 ODHODI IZ LJUBLJANE PRIHODI V LJUBLJANO V Št. leta DNEVI ODH PRH BUS ODH TIP letala NEW YORK 502 6 14.00 17.20 12.00 DC10 NEW YORK 504 2b 09.30 17.20 07.30 CDC10 AMSTERDAM 228 2 6 11.10 12.50 09.35 DC9 FRANKFURT 352 1 5 7* 11.35 12.45 10.00 72S FRANKFURT 354 2 4 6 10.10 11.20 08.35 DC9 LONDON 212 2 5 7 10.20 11.20" 08.45 DC9 PARIZ 244 5 7 16.10 17.55 14.35 DC9 IZ Št. leta DNEVI ODH PRH BUS odhod NEW YORK 505 5* 18.15 13.00* 13.30 NEW YORK 503 1 18.15 08.30* 09.00 AMSTERDAM 229 2 6 13.30 15.10 15.40 FRANKFURT 353 1 5 7* 13.40 14.50 15.20 FRANKFURT 355 2 4 6 12.15 13.25 14.05 LONDON 213 2 5 7 12.20" 15.30 16.00 PARIZ 245 5 7 18.50 20.35 21.05 Vtl časi so lokalni. Vozni red je samo Informacija In se lahko spremeni brez predhodnega obvestila. Za točne Informacije se obrnite na JAT Ljubljana ali najbližjo turistično agencijo. Legenda: 1234567 - dnevi v tednu a - leti DC9 b - leti vla Beograd JU503 c - leti vla Beograd JU502 d - od 16. 3. 80 leti 1 uro kasneje * - prihod naslednji dan DC9 - DOUGLAS DC9 (Y razred) 72S - BOEING 727 (F In Y razred) DC10 - DOUGLAS DC10 (F In Y razred) INFORMACIJE IN REZERVACIJE JAT LJUBLJANA, Mikloilčeva 34, tel. (061) 314-340, 314-341, 313-845 JAT LETALIŠČE BRNIK, tel. (064) 21-112 JAT MARIBOR, Grajski trg 3, tel. (062) 26-155 ODHODI IN PRIHODI JAT AVTOBUSOV IZ/DO AERODROMA: JAT TERMINAL, TRG OF V KULTURNEM DOMU V NEDELJO, 11. NOVEMBRA Nastop «Hajdenjakov» z Gradiščanskega in ansambla «Lorenzo Forlani» iz Vodnjana Folklorno izročilo je še živo v hrvaških vaseh v Avstriji - Ved njen-ska skupina predstavnik italijanske folklorne tradicije v Jugoslaviji Narodnostne skupnosti, ki žive feVen meja matične domovine, ve-Tiirkrat čuvajo ljudsko izročilo las'nega naroda z veliko večjo skrbnostjo. Dva taka predstavnika, čeprav s popolnoma drugačno zgodovino, vam predstavljamo v tem drugem opisu udeležencev letošnjega srečanja folklornih skupin «čez tri gore, čez tri dc!e». Prireditev, kot smo že večkrat že pisali, organizira SPZ in bo v nedeljo, 11. novembra popoldne v Kulturnem domu. Skupina «Haj-ch-njaki*. ki vam jo najprej pred- stavljamo, bo nastopila že večer prej in sicer skupaj z medjimur-siio skupino «Se!jačke slqge» iz Donje Dobrave v dolinskem občinskem gledališču «France Prešeren* v Boljuncu. Folklorni ansambel «Hajdenja-ki» prav gotovo sodi med največ-jfc zanimivosti in novosti letošnjega srečanja: prihaja namreč iz Dolnje Pulje na avstrijskem Gradiščanskem, kamor so se pred stoletji izselili številni Hrvati predvsem iz Slavonije. Zato je obenem nosilec starega hrvaškega folklornega izročila in pa novejše folklore, ki je nastala v hrvaških vaseh v Avstriji. Na nastopu v Boljuncu, kjer bodo imeli več časa, bodo seveda gradiščanski Hrvati lahko pokazali večji del svojega repertoarja. Vsekakor pa bodo tudi v tržaškem Kulturnem domu, kjer bo vsaka nastopajoča skupina iz povsem razumljivih razlogov, imela odmerjen čas. prikazali nekaj sla-v .mskih pesmi in plesov ter nekaj izvirnih gradiščanskih. V slavonski splet, ki ga odlikuje hitra in vesela izvedba, sodijo Nedeljsko, Šetnja, Drmež, Presje-kača in pa Čiro. Za občinstvo bo še zanimivejše, predvsem zato, ker ga je po vsej verjetnosti le malokdo že videl. Kot ga že ime ♦Puljansko kolo», izdaja, je nastalo v kraju Dolnja Pulja in okolici, csnova mu je hrvaški tanac z močnimi vplivi motivov sosednjih Madžarov in Avstrijcev. Naj navedemo le nekaj imen: Kočin-goto, Zvone Dolnje Pulje, žute čižme in Naša mala Anica. Po skupini, ki nastopa malo časa, je na vrsti druga, ki je aktivna že preko trideset let. Gre za člane aasambla »Lorenzo Furlani* iz Vodnjana pri Pulju, ki delujejo v okviru italijanske narodnostne skupnosti v Istri. Vodnjansko skupino, kot tudi druge iz Istre, smo lahko pri nas že večkrat gledali, tako (da je moč trditi, da sodi izbira "predstavnika italijanske folklorne tradicije v Jugoslaviji med stalnice v snovanju programov Slovenske prosvetne zveze. Skupina iz Vodnjana, ki jo trenutno sestavlja okoli štirideset godcev, pevcev in plesalcev, bo prikazala stare svatovske običaje in pa pesmi in plese, ki so bili nekoč v navadi za pust in druge slovesnejše priložnosti. Svoj nastop bodo pričeli s Se-renato, ki jo je zaročenec pel svoji obljubljenki, in s svatovskim sprevodom. Po nekaj šegavih pesmi bodo zaplesali še značilne »Monferrino* z elegantnimi prikloni, veselejšo «VilIotto», «Bersa-gliero*, ki jo odlikuje odločnejši ritem in še poskočno «Furlano». V slovo bodo zajeli «novissi» (no-voporočenki) in kot je že njihov prijeten in nadvse priljubljen o-bičaj, razdelili med občinstvo domače pecivo in pristno istrsko vino. Nadvse zanimive so tudi noše vodnjanske skupine, zlasti ženske. Kakšne pa so bile tržaške narodne noše, čeprav kisnejšega izvora kot istrske, ki jih ima skupina iz Vodnjana, pa bo skušala med drugim prikazati razstava «Iz domače skrinje*. Pripravila sta jo Odsek za zgodovino pri NŠK in tržaška folklorna skupina «Stu ledi*, odprli jo bodo jutri popoldan v pritličju Kulturnega doma, na o-gled pa bodo še stare fotografije in slike ter razni domači predmeti. (bp) Jedrska energija sorazmerno manj nevarna NEW YORK — Na seji generalne skupščine OZN je generalni ravnatelj mednarodne agencije za atomsko energijo Sigward Eklund podal obširno poročilo o trenutnem stanju v zvezi z izkoriščanjem jedrske energije za proizvodnjo električnega toka. Po teh podatkih obratuje sedaj na svetu 221 jedrskih električnih central. Njihova proizvodnja zadovoljuje 6 odstotkov vseh svetovnih potreb po energiji. Do leta 1985 bi se moral ta delež povečati na 10 odstotkov, konec tega stoletja pa naj bi jedrska energija zadovoljevala tri četrtine svetovnih potreb po energiji. ta ni povzročila kakih hudih posledic. Danes v ZDA mnogo pišejo o teh vprašanjih, toda važno je, da je največkrat po sredi vprašanje bodočih predsedniških volitev v tej državi. Kot drugi vzrok se navaja strah jedrskih sil, da bi širjenje jedrske tehnologije v miroljubne namene, utegnilo napotiti države v razvoju na pot uporabe te energije v vojne namene. Tretji vzrok pa je brez dvoma v dejstvu, da je močna podražitev petrolejskih proizvodov praktično onemogočila, da bi številne države v razvoju mogle kupiti jedrsko tehnologijo. Ravnatelj mednarodne agencije je v svojem govoru ostro napadel nasprotnike uporabe atomske energije v miroljubne namene. Med drugim je dejal, da bi morebitne posledice žarčenja obstoječih jedrskih central utegnile povzročiti v najslabšem primeru rakasta obolenja pri največ šestdesetih ljudeh na leto. Z isto metodo so izračunali, da bi lahko vsako leto umrlo kar 6.700 ljudi zaradi raka, ki ga povzroča normalna uporaba rendgentskih aparatov in radioaktivnih žarčenj v terapevtske namene. Po Eklundo-vih številkah bi bilo treba zaključiti, da na svetu umre vsako leto zaradi raka, ki ga povzročajo znani in neznani činitelji kar 5 milijonov ljudi. Ku-Klux-KIan skupaj z nacisti VVASHINGTON - Prvi rezultati preiskave dokazujejo, da so pri napadu na udeležence protirasi-stičnega pohoda v mestu Greens-borough na ameriškem jugu delovali razen rasistične organizacije Ku - Klux - Klan tudi ljudje iz vrst neke nacistinče skupine, ki deluje v Južni Karolini. Nedavno so aretirali še dva člana te nacistične skupine, tako da je sedaj za zapahi 14 ljudi. V divjem napadu na udeležence protirasističnega pohoda, so beli rasisti ubili štiri pripadnike «Organizacije za izražanje stališč delavcev* ter ranili deset drugih ljudi. Policija trdi, da sta odprli ogenj iz avtomatskega orožja «obe stranki*. Preživeli udeleženci pohoda pa odločno zavračajo trditev, da bi bili oboroženi. Ameriški tisk je prejšnji ponedeljek pisal, da se je dejavnost pripadnikov rasistične organizacije Ku - Klux - Klan in članov nacističnih skupin v zadnjih mesecih močno okrepila v Južni Karolini. Predsednik Carter je naročil pravosodnemu ministru, da u-stanovi posebno skupino federalne policije FBI za boj proti aktivnosti teh organizacij. BERITE REVIJO Torkov večer v Slovenskem klubu Predstavitev knjige slikarja Edvarda Zajca Rezijan Rino Chinese s kitan Patronat KZ - INAC svetuje ■k Plačevanje prostovoljnih prispevkov zavarovanca s 15 leti pokojninske dobe Povsod prevladuje mnenje, da je spričo vedno hitrejšega upadanja rezerv fosilnih goriv izkoriščanje jedrskega goriva edini iz- hod iz sedanje krjze„.V zadnjem času pa se.je zgodilb, da1 je iz- gradnja jedrskih' central precej zastala. Gerterhlnj" diMfoi*’ ničd-narodne agencije trdi, da je treba pripisati to trem različnim vzrokom. V prvi vrsti so številni primeri okvar, ki so nastale v raznih jedrskih centralah. Tu je mišljena predvsem okvara v ameriški centrali «Otok treh milj», čeprav Vpr.: tObračam se na vas s prošnjo in željo, da bi mi dali zaupni nasvet, kako naj se ravnam pri urejanju mojih pokojninskih zadev. Sem že nekaj let trgovec in plačujem zavarovanje pri trgovskem skladu. Vendar pa se mi ždi, da teh prispevkov ne štejemo skupno z delavskimi, ker zakon določa nekaktere razlike. Kot podrejeni delavec sem imel 11 let dela in sem plačeval prostovoljne prispevke v se do prejšnjega me-'sfeba’"ko'n$em1 tfd) mojih računih pretegeT H tet dobe. ‘Se- dtij p'd tiVVerjfjjjfitif^naj storim: nekateri mi pravijo, naj prene- ham s plačevanjem, ker itak ne bom dobil več kot minimalno, drugi pa mi svetujejo, naj nadaljujem, ker se bo to poznalo na pokojnini. Kaj naj storim? Kaj bo pa s trgovskimi prispevki?» G.M. Folklorni ansambel «Hajdenjaki» čeprav INPS upravlja tako splošno obvezo zavarovanje kot trgovsko zavarovanje, pa gre za čisto samostojna in ločena pokojninska sklada, pri katerih veljajo tudi različni zakonski predpisi in upokojitveni pogoji. Samostojni delavec, kot ste vi, ima pravico, da istočasno plačuje tudi prostovoljne prispevke kot bivši podrejeni delavec, ker tako pridobite pravioo do starostne upokojitve pet let prej (pri 6°. K^VfotU ^i.^h .pjfoj-mnslci znesek je višji [pri snlos-nem .obveznem zavarovanju. Zato je bila povsem pravilna vaša odločitev, da ste doplačevali prostovoljne prispevke in tako dosegli potrebni «quorum» 15-letnega pokojninskega zavarovanja, kar vam že danes zagotavlja minimalno pokojnino ob dopolnitvi 60. leta starosti. Trgovski prispevki' predstavljajo razred zase in jih boste lahko uveljavili komaj po 65. letu starosti, ker pač zakon vsebuje tako diskriminatorsko normo. Povsem ra mestu je tudi vaš pomislek oziroma dvom. če se vam sedaj še snlača plačevati prosto voljne prispevke, ko ste dejansko-že izpolnili pogoje za uveljavitev minimalne pokojnine, čeprav je INPS s 1. 1. 1979 bistveno poviša) višino prostovoljnih prispevkov (najnižji možni je 5. razred, se pravi najmanj 3.270 lir na teden), se vam dejansko ne splača nadaljgo plačevanje prispevkov, ker bi si tako sicer zvišal pokojninsko dobo in npr. prišel na 20, ali 25 let dobe, zaradi prenizke pokojninske osnove pa bi vam IN PS likvidiral vedno le minimalno starostno pokojnino. Svetujem vam, da nadaljujete s plačevanjem prostovoljnih prispevkov edinole v primeru, če se nameravate naknadno ponovno zaposliti kot podrejeni delavec (vsaj tri leta), ker bi tako pri odmerjanju vaše pokojnine bila merodajna povprečna bruto plača najugodnejših treh let v zadnjem desetletju za celotno pokojninsko do- bo'. Edinole v tem slučaju bi bilo za vas pomembno, da imate priznanih čimveč let pokojninske dobe, v nasprotnem primeru bi dejansko metali denar skozi okno. PRED SKORAJŠNJO REFORMO INVALIDSKIH POKOJNIN Že več kot leto dni je bilo v zraku, da bodo uvedli reformo i-talijanskega invalidskega sistema. 31, oktobra je ministrski svet o-dobril zadevni zakonski osnutek, ki pa ga mora parlament še odobriti ali pa radikalno spremeniti. Ta zakonski osnutek, ki je zelo omejevalen, bi moral v skladu s členom 9 stopiti v veljavo po 31. 12. 1979, se pravi za tiste prošnje, ki jih bodo zavarovanci vložili decembra meseca ali kdaj pozneje. Vsem zainteresiranim zavarovancem, tako podrejenim delavcev kot kmetom, o-brtnikom in trgovcem, ki zaradi borzni s težavo ooravljajo svojo običajno' delovno dejavrost, zato svetujemo, da vložim že \ teku meseca novembra prošnjo za invalidsko pokojnino. Te prošnje bo namreč moral INPS reševati še na osnovi dosedanjih kriterijev, kdor "a bo vložil prošnjo decembra ali pozneje, bo že podvržen novi vinkitlativni za^o^odau. Podrobneje bomo o tem zakonskem osnutku porečali v eni izmed nedeljskih številk. JESENSKI IZLET PO KRASU: ŠTANJEL Doživetje ogled srednjeveškega gnezda CBVESTILO JUGOSLOVANSKIM UPOKOJENCEM Uživalce samostojne ali sorazmernega dela jugoslovanske pokojnine pozivamo, naj se v teku novembra javijo v uradih Patronata INAC, ker je treba urediti dokumentacijo za neprekinjen^ na kazovanje pokojnine. S seboj naj prinesejo zadnji odrezek pokojnine, ki so jo dvignili na banki, in po možnosti tudi upokojitveno odločbo, da se preveri, če jim pripada še poseben povišek po letu 1973. Jeseni po trgatvi se Kras poslavlja od poletja. Kjer je med skalami in razbitim kamenjem valovilo y rahlem poletnem vetriču zeleno grmičevje, je sedaj ruj pokazal svoj pravi obraz. Od rumene, oranžne, živo rdeče do rjave barve se nudi očem cela paleta toplih barv. Ruj je zanetil svoj ogenj v grmovju ob poteh, dolinah, pašnikih1; le bori niso klonili. Obdržali so ponosno svojo temno zeleno uniformo kot strpgi vojaki v strumnih vrstah pripravljeni na boj z ledeno mrzlo zimsko burjo, ki bo kmalu zagospodovala po planoti. V tem času naj se izletnik poda na Kras. V poznem še top em jesenskem soncu se stiskajo v gruče male kraške hiše skupaj z mogočnimi kmečkimi dvorci. Pripravljeni so na zimo. Burja oznanja svoj prihod s krepkimi zaušnicami po okenskih cškurih* in raznaša IX) vasi listje in slamo. Takrat bo popotnik razumel bistvo, dušo kraške hiše in opazil značilnosti stavbne arhitekture. Prvina je kamen, živ, trd kamen izkopan in obdelan, vzidan s trdim delom še tršega Kraševca. Proti sročni pripeki, proti zimskemu .mrožu debeli zidovi, mrla okna, težke, s «skrlami» obložene strehe. Skozi monumentalne umetniško izdeane «kamine» se zgublja v burjo dim gorečih čokov na ognjišču. Kako je prijetno zateči se v tak dom. Kraška hiša pa le ni 1 siva, mrka utrdba. V obzidano dvorišče stepimo skozi «prton» zgrfjen v loku z belega kamna okraš'n'ga z reliefi nabožnih motivov z letnico izdelave in imenom hišnega gospodarja. Okna hiše z belimi podboji, iz zidov štrlijo tež ke, odnirane kamnite konro’e, ki podpirajo lesen «gank». Vh dna tesena večkrat umetniško zrorija-na vrata s starinsko ključ vnico vodijo čez kamnit prag v notra njost, v toplo gnezdo, ki varuje Kraševca pred neprilikami vremena, vročine, mraza Doživetje je ogled Štanjela, tega srednjeveškoga gnezda, ki se s severnega roba kraške planote rfze’eduje po vipavski dolini tik nad cesto Branik Sežana. Kraj je bil nase'jen že v prazgMovin-Z. V. (Nadaljevanje na zadnji strani) ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Ko je prišla televizija, zadnji del 13.00 Dan za dnem — rubrika DNEVNIKA 1 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 Remi — risani film Lepo je pluti 17.25 Kdo je bil Antonio Pigafetta 18.00 Skede — Znanost 18.30 Non stop — ballata senza manovratore 19.00 DNEVNIK 1 — Kronike 19.20 Družina Smith — TV film Modra kravata 20.00 DNEVNIK 20.40 Ma che cosa e quest*«morc? — 2. in zadnji del 21.30 Dolly 21.45 Politična tribuna 22.35 I racconti del mistero — TV film II testamente di Kate Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Kako Koliko: Tednik o potrošništvu 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Centomila perche: Program vprašanj in odgovorov Program za mladino 17.00 Barbapapa — risanke 17.05 Capitan Harlock — risani film 17.30 Nadaljevanje prihodnjič 18.00 Ročne spretnosti, vzgojni program 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport 18.50 Dober večer z . . . Macariom Vmes film iz serije Geopge in Mildred: George, Jerry & Corppany 19.45 DNEVNIK 2 •+ Odprti studio 20.40 5 italijanskih filmov za televizijo : . Un anno di seuola, film Igrajo: Laura Lenzi, Stefano Patrizi, Miranda Caharija, Dušan Jazbec, Jožko Lukeš, Mira Sardoč, Zlata Rodošek in drugi. evropsl ikifc Ob koncu srlčanje z ser jem 22.40 Finito di stampare: Petnajstdnevnik knjižne >n' formacije 23.15 Eurogol Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.10 16.15 TV v šoli: Jesenska tišina, Morje in človek, Matematika, Francoščina, &e' mija, Rotacija in evolucija in tako dalje 17.20 Poročila 17.25 Jakec in čarobna lučka, trnglcR cppj ia 17.40 Pavijani, ameriški dok. 1®" 18.35 Obzornik 18.45 Tehtnica za natančno tek tanje 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.05 V živo 22.05 TV DNEVNIK Koper 19.15 Eurogol — goli tekem 19.50 Stičišče 19.58 Dve minuti 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 Canyon River — film Režija: Herman Jones; ifF®' jo: George Montgomery, Henderson, Peter Graves. 21.40 Dokumentarna oddaja notr®' nje politike 22.10 Obrazi jazza — 1. del Zagreb 17.45 Čuvaj parka , 18.15 Nevroze, izobraževalna daja 18.45 Humoristični klub 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Niko>a Tesla, TV nadalj. 21.50 Akcije ŠVICA 18.00 Program za najmlajše . 18.05 Program za otroke; Čarov na flavta 18.15 Program za mladino: P11' jateljica narava 19.05 Mladi, vzgojna oddaja ,, 19.35 Archeologia delle terre bro liche 20.45 II collezionista — film TRSTA Radio Trst A oddaja na srednjem valu 305,9 m ali 981 KHz in na ultrakratkih valovili s frekvenčno modulacijo od 90,1/ MHz do 103,9 MHz ’ GLAVNE FREKVENCE Vzhodna Benečija 96,1 MHz Gorica 98,3 MHz Rezija in Kanalska dolina 100,7 MHz Videm 101,9 MHz Trst 103,9 MHz 7.00, 8.00, 10i00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; ,’.20 Dobro jutro po naše; 8.00 •Joviče iz Furlanije - Julijske krame; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Dnevni pregled tiska; 9.05 Iz arhiva; 10.05 Radijski koncert; 11.35 lgoslovanski pevci; 12.00 Mikroba v razredu; 12.40 Sedem not; 13.15 Glasba po željah; 14,10 O-troško okence; 14.30 Na goriškem valu; 15.00 Mladi pisci; 15.35 Rock revival; 16.00 Glasbeni trenutek doma ii drugje; 16.40 Diskomani-ja; 17.05 Mi in glasba; 18.00 Kulturna kronika; 18.05 Kulturni prostor: četrtkova srečanja, Negro spiriteals. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro z "lasbo; 8.32 Solisti klasičnih instrumentov; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Leteči zmaj; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Hits in-ternational; 14.33 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 15.45 Mini juke box; 16.00 Brani celebri a tempo di liscio; 16.32 Crash; 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Poslušajmo iih skupaj; 17.15 Šavio record; 17.32 Jugoslovanska pop scena; 18.15 Glas Barrvja Manilowa; 18.32 Orkestri lahke glasbe; 19.00 Op? ra, poezija, glasba in ples. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 P° ročila; 6.00 Glasba za dobro P tro; 13.05 Popevke se vrstijo-13.37 Po domače z Veselimi Pla 11 šarji in ansamblom Toneta *® garja; 14.00 Mali koncert laU*L, not; 14.37 Glasbeni notes; l^r Prenos RL; 15.30 Glasba po f. ljah; 16.00 Primorski dnevni*' 1 16.30 Aktualna tema; 16.35 2M-1 fie melo°' 11.30 Glasbeni program z Orne* Vanoni; 12.03 - 13.15 Vi in j3*; 14.30 Sulle ali delTippogrifo; L*'* Rally; 15.30 Popoldanska sreč® nja; 16.40 Mladi in klasična ba; 17.00 Patchwork; 19.15 Tfl sluhni, večeri se; 19.20 Musiča. Fantasia a piu voci; 20.00 Dobita1 ki Opere - kviz. LJUBLJANA 7 00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12-*” 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; Dobro jutro, otroci!; 7.20 Reki'1’® cija; 7.30 Iz naših sporedov; Z glasbo v dober dan; 8.30 dina poje; 9.05 Z radiom na P®'' 9.45 Turistični napotki; 10.05 zervirano za .. .; 12.10 Znane P?, lodije; 12.30 Kmetijski nasvet' 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danf ob 13.00; 13.30 Priporočajo va®-‘j 14.05 Enajsta šola; 14.20 Konc®1? za mlade poslušalce; 14.40 kovni pogovori; 15.30 Zabava glasba; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 S® dio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlia z nami zapela . . .; 18.15 Lokanj radijske postaje se vključujeJ0' 18.35 Johannes Brahms: Sonata l. violo in klavir; 19.35 Lahko n°^' otroci!; 19.45 Minute z ansamble1/ Jožeta Kampiča; 20.00 četrt*0 večer domačih pesmi in naoevo^ 21.05 Literarni večer; 21.45 Lel" melodije; 22 20 Plesna glasba jugoslovanskih studiov, I I 1 i % i v. Bob Woodward Carl Bernstein mxomv PADEC l 24. iaamMmmzvm-tto Prevedel Dušan Dolinar i ■S «To preiskavo je treba gnati dalje, tudi če naleti na predsednika Združenih držav,« je rekel Nixon in po gledal Richardsonu v oči. «Jaz sem nedolžen. Verjeti mi morate, da sem nedolžen. Če ne verjamete, raje ne prevzemite te dolžnosti.« Richardsonu je neznansko odleglo. Prikimal je in ponudbo sprejel. Zdelo se mu je, da je stvar razčiščena — če Nixon ne bi bil nedolžen, ne bi nikdar priganjal k takšni preiskavi. •Najpomembnejša je predsedniška funkcija,« je nadaljeval Nixon. «Če bi bilo treba, rešite rajši predsedniško funkcijo kakor predsednika« Richardson, ki si je pisal v odvetniški blok, je misel parafraziral: «Če sem pošast jaz, rešite deželo.« Skoraj pri priči je za posebnega tožilca, ki naj bi vodil preiskavo v zvezi z VVatergateom, imenoval svojega nekdanjega profesorja prava s Harvarda Archibalda Coxa in mu obljubil popolno neodvisnost. Julija je bilo Richardsonovo zaupanje v Nixonovo nedolžnost že temeljito načeto. Haig ga je skušal prisiliti, da bi Coxu omejil delovno območje, in mu dopovedoval, da utegne predsednik Coxa odpustiti, če ga ne bo obrzdal. «Če bo moral izbruhniti spopad, se mu ne bomo izmikali,« je rekel Haig Richardsonu 23. julija, tisti dan, ko je Cox pismeno zahteval predsednikove trakove. Elliott Richardson si spopada ni želel. Čez nekaj dni je šeJ v Belo hišo k Haigu. Haig mu je povedal, da je predsedniku priporočil, naj zahtevane trakove izroči. Nixon je to zavrnil. Raje bo odstopil. Zakaj? Haig je rekel, da ne ve, ali predsednik kaj prikriva ali pa ga le skrbi zaradi načela o spoštovanju zaupnosti, vendar Nixona še nikdar ni videl tako razburjenega. •Človek ob tem začne ugibati, kaj neki je na tistih trakovih,« je dejal Haig. ' Richardson je moral tudi ugibati, nagibal pa se je k boljši domnevi. Vendar pa je tu še neka neposredna težava, je povedal Haigu. Zvezno tožilstvo v Baltimoru je zbralo dokaze, da podpredsednik Spiro Agnew že leta prejema protizakonita plačila v gotovini. Haigu je zaprlo sapo. Avgusta so o preiskavi zoper Agnewa trobentali že vsi časopisi. Septembra se je Richardson lotil pogajanj s pod predsednikovimi odvetniki o priznanju krivde. S predsednikom se je Richardson v zvezi z Agnewom sestal šele oktobra. Ko je Richardson odhajal iz ovalne pisarne, je predsednik zaklical za njim- «Zdaj, ko sva to uredila, lahko greva naprej in se znebiva Coxa.» Richardson Nixona ni poznal posebno dobro in ni vedel, kako naj si razlaga to pripombo. Kakorkoli že, z Agnevvovo zadevo je imel polne roke dela vse do 10 oktobra, ko je podpredsednik odstopil. Pet dni kasneje so Richardsona poklicali V Belo hišo. Položaj v zvezi s Coxom je naglo zorel. Prizivno sodišče je pravkar podprlo ukaz sodnika Sirice in razsodilo, da mora predsednik izročiti devet zahtevanih magnetofonskih trakov — «razen če Bela hiša ne sklene kakega sporazuma s posebnim tožilcem« zunaj sodišča. Nixon je moral do petka, 19. novembra, ubogati razsodbo, se pritožiti na vrhovno sodišče ali pa skleniti kompromis s Coxom. Ta dan je bil ponedeljek. Richardson je dvomil, da bi se mogla Bela hiša in Cox sploh o čem sporazumeti. Pravosodnega ministra so ob prihodu v Belo hišo pospremili v Haigovo pisarno. Tam je čakal Buzhardt. Richardsonu sta predložila takle načrt: predsednik bo osebno poslušal zahtevane trakove in nadzoroval pripravo prepisov, te pa bodo potem izročili sodišču namesto tra kov. Posebni tožilec, ki je Nixonu že dolgo trn v peli in je bilo zgrešeno že njegovo imenovanje, pa bo odpuščen. Tako bo preprečena sleherna možnost za morebitne dražbarske zahteve po novih in novih predsednikovih trakovih. Richardson, ki je ostal na zunaj miren, je ugovarjal. Načrt je v nasprotju s sporazumom, ki ga je med zašli ševanjem, preden je bil imenovan, sklenil s senatnim odborom za pravosodje. Obljubil je bil, da bo posebnega tožilca mogoče odstaviti samo zaradi «izjemno hudih nepravilnosti«. Če mu bo kdo ukazal, naj odstavi Co** bo nemara moral odstopiti sam. Haig in Buzhardt sta vztraiala pri svojem. CoX 1,0 moral iti. Richardson je zapustil Belo hišo ves zmeden in n<1, gotov glede tega, kaj se bo zdaj zgodilo. Seveda ni ve<* , da o načrtu, naj bi namesto trakov izročili sodišču Pr?s piše, razpravljajo že tri tedne in da je Rose Mary W°0'', začela prepisovati zahtevane razgovore že proti kor>' septembra. Čez štirideset minut je Richardsonu telefoniral H9'* in mu predlagal kompromis: za to, da bi primerjal snete trakove in prepise, bodo prosili senatorja J0^, C. Stennisa, dvainsedemdesetletnega demokrata iz sipija, ki predseduje odboru za oborožene sile. S .svoj" podpisom bo jamčil za verodostojnost prepisa, le-^ pa bodo izročili sodišču. Haig je rekel, da bo zamisel predlagal predsednik' Čez eno uro se je spet oglasil Richardsonu z dobro °° vico. Predsednik se je sprva upiral, potem pa le P°K stil. Richardsonu je zagotovil, da Coxa ne bo treba pustiti, če je s tem zadoščeno zahtevam po trakov1^ Stavek ni bil čisto natančen, če pa pride do obračun' s Coxom, bi predsednik cenil Richardsonovo podp01’0' Richardsonu je odleglo. Ob kosilu se je o dopold^ skih dogodkih pogovoril s svoiimi ljudmi. Nekatere 1 skrbelo, da skušajo njihovega vodjo pognati nad Co Richardsona so prepričali, da je poklical Haiga. Pojasn't mu je, da privoli samo v to, naj Stennis potrdi pristno8' prepisa z devetih trakov. Vprašanje, čemu je s tem ^ doščeno, bo moralo počakati. ^OGOMET VČERAJ V EVROPSKIH POKALIH KOŠARKA POKAL POKALNIH PRVAKOV Katastrofa italijanskih enajsteric Zanesljiva zmaga zadrske peterke Vse tri jugoslovanske ekipe uspešne j^jduk, Rijeka in Crvena zvezda so se zasluženo uvrstili v nadaljnje ko lo - Od Pijanskih ekip napredoval le Juventus - Nepričakovan spodrsljaj Perugie v tr,s' Wje jugoslovanski zastopniki ren evropskih nogometnih pokalih sevS uvrsti'e v nadaljnje kolo, kar [vJt9 Predstavlja lep uspeh, in še u *“no za Crveno zvezdo in Rijeko, Haidu ’ Pred dokaJ težko nalogo. UJ ,u,k Pa se je po predvidevanju til v četrtfinale pokala prvakov, čeprav je včeraj doma izgubil. jjv ,av° katastrofo pa so včeraj dota]:- Halijanske ekipe. Od štirih samJanskih zastopnikov je namreč o Juventus napredoval v nadal.j-^Ko‘P’. Osrednja tekma pokala UE Milanu se je končala z zmago Pen^e nad Interjem po podaljških, Arki®13 ner°dno izgubila doma z polj®1' medtem ko je okrnjeni Na-^ . 'Sral neodločeno s Standardom Je Pil s tem izidom tudi izločen. Po POKAL prvakov OSMINA FINALA Predvidevanju je Hajduk v finala izločil dansko ena.i-»tii C° ^ejleja in se je tako uvr-jvv četrtfinale tega pokala ladat- • 0 Stkani napredovali v n^ Jnje kolo, o tem ni bilo dvo-hal ,sai so v prvem srečanju na Sen žagali kar s 3:0. Preske zato vderajAnji poraz split-Hairi Yste Prot‘ temu nasprotniku. RuKn- ovci so namreč včerai iz-pi. 11 z Danci z 1:2. Podcenjevalo Nasprotnika jih jc drago sta-So 4 včerajšnjim tesnim porazom (jjij* Spličani seveda uvrstili v na-b0<^1Je kolo. že v četrtfinalu pa ^ n htorali drugače igrati, saj bo ipf^oteli gotovo na močnejše na- j^arajšnji edini zadetek za Haj ^ 1« dal Zlatko Vujovič. Ar IZIDI uS (Rom.) — Nottingham k, ?L) 1:2 8aua.,: Nottingham Venk *»'“ - v™! (Dan.) 1:2 DS- Hajduk jfi«sk,) “ _ Port) f'" ' Real Madrid 0:0 kv'T (Ciper) — Ajax (Niz.) C'a1-: Ajax £Mte (švi.) _ Dinamo Sar‘in (NDR) 5Val-: Dinamo Stri a»sbourg (Fr.) afa (čSSRV Dukla ' V Kval.: Strasbourg ‘ ’ 1:0 4:0 2:2 Of.ti' 2:0 POKAL Skalnih prvakov j OSMINA FINALA 0*u.u je uspelo izločiti bolgar-iejj.^.oAtv’0 Beroe šele po dveh po-90J?.1 Tuirinčani so namreč po Seijrn.utah igre vodili z 1:0 (strelec ’ (° je z istim izidom, s Okrnjenemu Napoli, ki je igral kar brez šestih izključenih standardnih nogometašev, ni uspel podvig, da bi premagal močno belgijsko moštvo Standarda. Tekma se je končala z neodločenim izidom 1:1. Ker so Belgijci v prvem srečanju zmagali z 2:1, so tako izločili Neapeljčane iz tega pokala. Crvena zvezda je uspešno premostila šestnajstino finala. Beograjčani so namreč, kot v Beogradu, premagali tudi v Jeni moštvo Karl Zeis-sa s 3:2. V tem, dokaj čudnem srečanju so nogometaši Crvene zvede zopet pokazali, da odlično igrajo v pokalnih tekmah, in to še posebno v gosteh. Zadetka za beograjsko moštvo sta dala Filipovič in Blagojevič, poleg tega pa je domače moštvo še doseglo en avtogol. IZIDI Napoli (It.) — Standard Liege (Bel.) Kval.: Standard Liege 1:1 Inter (It.) — Borussia Monchengladbach (ZRN) Kval.: Borussia Perugia (It.) — Aris Solun (Grčija) Kval.: Aris Karl Zeiss Jena (NDR) — Crvena zvezda (Jug.) Kval.: Crvena zvezda Diosgyor (Madž.) — Dundee (Škotska) Kval.: Diosgyor Bayern (ZRN) — Aaarhus (Dan.) Kval.: Bayern Idsvvich (Angl.) — Grasshopers (Švi.) Kval.: Grasshopers St. Etienne (Fr.) — Eindhoven (Niz.) Kval.: St. Etienne Kaiserslautern (ZRN) — Sporting (Port.) Kval.: Kaiserslautern Leeds (Angl.) — Craiova (Romunija) Kval.: Craiova 2:3 1:1 6:0 Stuttgart (ZRN) — Dinamo Dresden (NDR) 0:0 Kval.: Stuttgart Dinamo Kijev (SZ) — Banik Ostrava (ČSSR) 2:0 Kval.: Dinamo Eintracht (ZRN) — Dinamo Bukarešta (Rom.) 3:0 Kval.: Eintracht Monako (Fr.) — Lokomotiv Sofija (Bolg.) 2:1 Kval.: Lokomotiv Malmo (Šve.) — Feyenoord (Niz.) 1:1 SMUČARSKI SKOKI Znano primorsko smučarsko središče Lokve nad Novo Gorico je pridobilo nov športni objekt. Na višini 1050 m so tam (s prostovoljnim delom) zgradili novo, 20-metr-sko smučarsko skakalnico, obenem pa so sedanjo 35-metrskj skakalnico popravili tako. da bo dopuščala tudi več kot 40 metrov dolge skoke. Zadrčani so premagali moštvo MAFC iz Budimpešte s 23 točkami razlike - V tem kolu ni bilo italijanskih ekip Barkovljani so zopet poprijeli za lopate V povratni tekmi prvega kola evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal pokalnih prvakov je Zadar zopet premagal moštvo MAFC iz Budimpešte, in to kar s 23 točkami razlike. Končni izid v korist Zadrčanov je bil 97:74 (47:40) čeprav Djerdjinj varovanci niso dali vse od sebe, pa je bilo povsem dovolj za visoko zmago proti madžarskim košarkarjem, ki so jih Zadrčani premagali že v prvi tekmi (109:104). Najboljša strelca v zadrskih vrstah sta bila Popovič in Sunara, ki ta dosegla po 19 točk, Perinčič je zbral 16 pik. Skroče pa 13. Izidi povratnih tekem 1. kola Zadar (Jug.) - MAFC Budimpešta (Madž.) 97:74. Prva tekma: 109:104. Eczacibasi (Turč.) - Steaua Bukarešta (Rom.) 86:76. Prva tekma: 67:71. CSKA Sofija (Bol.) - Hapoel Nikozija (Ciper) 124:62. Prva tekma: 111:69. Hapoel Ramat Gan (Izr.) - Ami-cale Steinsel (Luks.) 99:83. Prva tekma: 105:91. Caen (Fr.) - Reykjavik (Isl.) 88:74. Prva tekma: 104:84. Ostende (Bel.) - Doncaster (Angl.) 100:82. Prva tekma: 73:67. Mendrisio (Švi.) - Uppsala (šve.) 110:97. Prva tekma: 67:94. Panathinaikos (Gr.) - USC Aleksandrija (Eg.) 109:75. Prva tekma 104:68. se je končalo prvo sreča- li Lkorist gostov, l^aljških pa so bili spretnejši Us°vi nogometaši, ki so najti^ Podvojili s Causiom, nakar je Sol dosegel Verza. Čeprav s t^f-0 je torej Juventusu, kot edi-Wu italijanskemu zastopniku v ta,,' treh evropskih pokalih, uspelo Kii i.°vati v višie kolo. k, je uspe] velik podvig. Re-8aii ?° namreč včeraj s 3:0 prema-tfrvenr°komotivo iz Košič, ki je v všnsk srečanju premagala jugoslo-juae Nogometaše z 2:0. Oo jv1* tega srečanja je bil nedvom-^detk n*Ca’ ^ J« dosegel vse tri IZIDI Nantes (Fr.) 1:2 aSdeburg JiSa.) Ca|': Arsenal aSg*Turin (IU Juventus (NDR) — Arsenal Beroe 3:0 'fošlc ~ Lokomotiva Hi jeka jfval °a «p.) - Aris zmagal kar -s 3:0 in tako ^Ča]; tav°riziranega nasprotnika iz kjetagT!®a dela tega pokala. Nogo-*^bo • Pemgie so tokrat igrali zelo Ke,111 Črki so tako lahko tudi s -n° igro osvojili visoko zmago. Brez športnih objektov športa ni mogoče gojiti. To vedo tudi naša društva, ki so se vrsto let borila z velikimi težavami; ker niso imela svojih igrišč in tekmovalnih naprav, sedežev itd. Mnogo društev je te svoje težave že odpravilo, nekatera pa se še vedno trudijo, da bi si ustvarila čim' boljše pogoje za svoje delovanje. Med zadnje sodi vsekakor tudi barkovljanska Sirena, edini slovenski mestni jadralni klub v Trstu, ki ima svoj sedež na nasi-pini pred Barkovljami. Kot mnoga druga naša društva pa si mora tudi Sirena pomagati s prostovoljnim delom svojih članov, če se hoče dokopati vsaj do osnovnih naprav, ki jih potrebuje za svoje delovanje. Letos so Barkovljani opravili že mnogo udarniškega dela za ureditev društvenega prostora ob obali, postavitev ograje, nasaditev drevja, zgraditev drče itd. Čeprav je bilo opravljenega res mnogo dela, pa ga je vendarle ostalo še precej Prav zato so se člani Sirer.e ob koncu prejšnjega tedna ponovno zbrali, prijeli za lopate in tako je društvo naredilo nov korak k ureditvi svojega dela obale. Bliža se namreč zima, ko je morje v Tržaškem zalivu povosto precej razburkano, in ker del obale ob drči ni bil zaščjten, so morali Barkovljani to delo opraviti čim prej. Tako je bilo precej opravljenega že ob tej priložnosti, seveda, vse pa še ne in to bo treba tudi storiti prej ali slej. Vsekakor, obala pred društvenim prostorom Sirene je po tem tednu še za stopnjo bolj urejena kot prej. društvu pa je lahko še v posebno zadovoljstvo dejstvo, da mu člani in prijatelji radi priskočijo na pomoč vedno, ko je to potrebno in tako najlepše pokažejo svojo navezanost na to našo pomorsko organizacijo. Na sliki: Sirenini udarniki med AVTOMOBILIZEM Nič m avtomobilskih dirk na J. Tirolskem BOČEN - Na Južnem Tirolskem ne bo več avtomobilskih dirk: to odločitev je sprejel južnotirolski pokrajinski svet v okviru ukrepov na področju varstva okolja ter varčevanja z energijo. Vsled te odločitve bo odpadla vrsta dirk, med katerimi je najpomembnejša ena klasičnih dirk v gorski vožnji, in sicer Bočen -Mendola. Uspel izlet SPDT za osnovnošolsko mladino V nedeljo se je s'cupina 37 otrok iz vseh slovenskih' osnovnih šol na Tržaškem podala s 14 mladimi vodiči mladinskega odseka SPDT na izlet na Mali Kras in v znamenito dolino Glinščice. Vreme je bilo že navsezgodaj sončno, a rezko, pa tudi burja je močno pihala, ko je vesela druščina mladih in manj mladih planincev stopila na avtobus do Doline, od koder so se vsi podali strmo navkreber na Mali Kras, na hrib, ki kraljuje nad dolinsko občino. Pot je skupino peljala mimo razgledne točke, nato pa so se vsi podali do Krogljanske jame ter pod strogim nadzorstvom vodičev stopili vanjo. Otroci so si ob medli luči sveč ogledali njene znamenitosti (seveda so jih vodiči vse držali za roko!) ter pred jamo pomaličali. Pot do vrha Malega Krasa nato ni bila več dolga, po v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Fran-čiška 20/2*)’od’ 17,. do 21,. ure sejem rabljene smučarske opreme. • * • Prihodnja seja odbora SPDT bo v torek, ob 20. uri na sedežu društva in ne, kot običajno, v ponedeljek. V nedeljo, 11. t.m. ocenjevalni pohod jesenski o Krasu Kot smo že večkrat najavili, bo ^__________ _______ __________________ Janinska sekcija Smučarskega klu- i kakršnekoli bistvene spremembe na zanimiv, zato ne zamudimo edinstvene prilike in nasvidenje v nedeljo. OLIMPIJSKE IGRE ZA ZIMSKE 01 V SARAJEVU Polemike zaradi znaka V Sarajevu se je razvnela polemika okrog znaka, ki so ga izbrali za zimske olimpijske igre, ki bodo leta 1984 v tem mestu. Sarajevo je namreč, ko je še kandidiralo za pridobitev organizacije teh iger, predstavilo tudi ta znak, ki pa je bil dejansko le znak kandidature. Zanimivo pa je, da na natečaju za znak sarajevskih zimskih olimpijskih iger ni noben predlog osvojil prvega mesta, ampak so podelili šele drugo mesto. Potem ko so Sarajevčani dobili igre pa ,je organizacijski odbor sklenil, naj bi znak te manifestacije o-stal kar isti, le da bi ga nekoliko popravili. Tu pa so se vrvele polemike, saj so temu simbolu iger o-čitali med drugim tudi, da je grafično slab in nejasen, da ga je težko pomanjševati, da je necelovit, simbolično nejasen in ne vsebuje koncepta iger. Poleg tega naj bi bil izpod grafičnega poprečka jugoslovanskega designa. Sedaj, je, seveda, težko reči, kakšne bodo posledice te polemike. Znak je -namreč že- šel v svet in zato bo ba Devin priredila v nedeljo, 11. novembra, tretji jesenski ocenjevalni pohod po Krasu. Odhodi se bedo pričeli ob 9. uri in zaključili ob 11. uri, Startno mesto bo v kračici pečini, na cesti Nabrežina • Šempolaj. Gotovo je, da bo letošnji jesenski obhod presenetil vsakogar, ki se ga bo udeležil. Že sam začetek in zaključek pohoda bo v krasni kraški jami nad nabrežinsko postajo. Takoj na začetku krenemo na mali hrib imenovan Pitni vrh. Na vrhu je kamnblom rdečega marmorja. tudi razgled je tukaj lep, saj se pred našimi očmi razprostira Furlanija na eni strani, na drugi pa vasici Praprot in Šempolaj. Proti severu nas vodi sedaj steza, ki- je bila nekoč prava peš pot do postaje in kamnolomov v Nabrežini. Služila je vasem Trnovca. Samator-ca, Tublje in Veliki dol. Steza nas pripelje do pokrajinske ceste, ki jo nrečkamo in kmalu nato smo v Trnovci: majhni, prijetni vasici. Iz Trnovce krenemo proti državni meji, a pot že po 500 metrih zapustimo in zavijemo desno v borov gozdiček ter do kamnoloma nad Samatorco. Pot nadaljujemo vedno proti vzhodu in po lepo markirani stezi dospemo na Sveti Lenart. Tu se malo ustavimo, saj smo napravili že pol poti. Razgled je s tega mesta zelo zanimiv, zajema namreč ves Kras in Tržaški zaliv. S hriba se spuščamo v nasprotno smer prihoda, a takoj ob vznožju krenemo v levo, na pot še iz prve svetovne vbjne, ki nas pripelje do glavnega štaba generala Borojeviča, poveljnika soške fronte, še nadaljujemo po isti poti, do ceste, ki vodi v Tmovco. Tukaj zavijemo desno v borov gozd ter po poiožni stezi na hrib Bitagonjk, ki je poraščen z borovci, last gusarjev vasi Praprot in Trnovca. Ko zapustimo borov gozd, se pred nami prikaže kraški zadružni hlev. Pustimo ga na naši desni in po desetih minutah dospemo do Praprota. _ Iz Praprota se po lepi poti počasi spuščamo mimo vinogradov in njiv in pridemo na hribček ška-Uunk: same skale in luknje ter žlebički, ki jih je voda izdolbla. S hriba imamo krasen razgled na Nabrežino in postajo. Še približno 40 metrov in smo na cilju. Na cilju, ki ga ne bomo tak n hitro poza-| bili, saj smo v krasni kraški votlini, ki človeka prevzame in očara. Tukaj bo tudi nagrajevanje in martinovanje ob dobro založenih mizah in ob kozarcu domačega vina. Vse, ki se iz najrazličnejših vzrokov ne bodo mogli udeležiti pohoda v jutranjih urah, pričakujemo v popoldanskih urah. Kraj je prekrasen in njem težko opraviti. OBVKS I II.A TPK SIRENA obvešča člane in simpatizerje, da se bo DELOVNA AKCIJA za dokončno ureditev zemljišča nadaljevala v nedeljo, 11. t.m., s pričetkom ob 8. uri. v ; ’ , « * « " ' * Košarkarska sekcija šZ Bor .obvešča, da se bo začela košar-' karska rekreacija v ponedeljek,' 12. novembra, ob 21. uri na star dionu «1. maj*. Vsakdo, ki bi se rad vpisal f košarkarsko rekreacijo, se lahko neposredno vpiše vsak ponedeljek ob urah treninga (21.00-22.GOJ- « « 4> Športna šola obvešča, da se redno nadaljnje vadba malčkov, štorih dve in tri leta, ki telovadijo skupno s starši in sicer na stadionu «1. maj» ob sredah in petkih od 16. do 17. ure. • • • Planinski odsek smučarskega kluba Devin sporoča, da bo tl. novembra priredil tretji jesenski pohod po Krasu. • • • SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO SPDT prireja smučarski tečaj za člane v Ra vase ledu (na Zonco-lanu), ki bo trajal pet nedelj (9. in 16. decembra 1979 ter 6., 13. ia 20. januarja 1980), Vpisovanje bo na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20/3, tel. 744249) danes, 8., in jutri, 9. novembra, od 19. do 20.30 ter v soboto, 10 novembra, od 10. do 12. ure. Cena za člane (ob vpisu mora tečajnik, če tega še ni storil, plačati letno članarino SPDT) je sledeča: p ’ nedelj vožnje z avtobusom in dve'uri tečaja 35.000 lir, samo vožnja 25 000 lir ali pa samo tečaj 17 000 lir. Vožnja '.n tečaj za smučarski tek (samo trikrat) je 33.000 lir r,a otroke te na razpolago slovenska učiteljica. « « « •‘K KRAS sporoča, da so treningi rekreacijske telovadbe za odrasle ob sredah in petkih od 21.00 do 22 30 v telovadnici osnovne šole v Sa ležu. « « « Odbojkarska sekcija ŠZ Bor vabi vsa mlada dekleta, ki se želijo posvetiti, oziroma vaditi odbojki , da pridejo na stadion «1. maju vsako sredo in petek od 14. do 15. ure. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek. TRST Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica Ul 24 Magglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 Ur — vnapre) plačano celotna 32.000 lir Letna naročnino za Inozemstvo 48 000 lir. zo naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3.50 din. ob nedeljah 4,00 din, zo zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in DOdjetja mesečno 65.00. letno 650.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS Oglasi 61000 L|ubl|ana mini Poštni tekoči račun zo Italilo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 8. novembra 1979 2iro račun 50101-603-45361 tADIT* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 22.560 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sozOT 400 lir za mm višine v širini 1 stolDca. Mali oalasi 150 lir besefl^ | Ob praznikih: povišek 20%. kra|ine se naročajo pri oglasnem oddelku v Italiji pri SPI. • • . 1 čl»r> ItalijanskeJj 1208)82veza časopisnihI Odgovorni urednik Gorazd Ve«el in tiskaj ^Trst založnikov fiegv širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beSf*' 9. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Juliis*® ali upravi. Iz vseh drugih d0*6 | ZAKLJUČEN SHOD CGIL-CISL-UIL 0 ORGANIZACIJSKI REFORMI- DESET DNI PO TRAGIČNIH DOGODKIH NA RIMSKEM OLIMPIJSKEM STADIONU PRILAGODITEV USTROJA STVARNOSTI KORAK NA POTI STVARNE ENOTNOSTI1 Šest mesecev zapora za trgovca z raketami \ Sindikat se tesneje povezuje s potrebami delavcev, toda tudi brezposelnih in upokojencev - Ostre kritike vladi PESCARA — S srečanja o organizacijskem preustroju, ki se je zaključijo včeraj v Montesilvanu po tridnevni živahni razpravi, izhaja sindikat z novo strukturo, prilagojeno spremenjeni politični in družbeni stvarnosti v državi. Hkrati naslavlja enotna sindikalna zveza vladi in političnim silam jasno sporočilo: država je v krizi in vsaka zamuda pri reševanju perečih vprašanj slabša razmere, ki so že itak zelo težke. Potrebno je torej, da izrazi predsednik vlade brez vsakega odlašanja — kot sta poudarila generalna tajnika CGIL Lama in UIL Benve-nuto ter namestnik generalnega tajnika CISL Marini v svojih včerajšnjih posegih — zanesljive odgovore na postavljena vprašanja o dav- kih, tarifah, družinskih dokladah in pokojninah. Lama, Marini in Benvenuto so tudi povezali pomen organizacijske reforme z velikimi državnimi temami, s katerimi se mora sindikat soočati. Povezava ni naključna, če u-poštevamo, da hoče sindikat izvajati vlogo subjekta pri načrtovanju na vseh ravneh, kar terja strukturo, ki naj povezuje delavce, mladince, brezposelne, izrinjene sloje in naposled vse te komponente družbene skupnosti z državnimi ustanovami. Kot je bilo pričakovati, je skupščina okrog 600 delegatov, sindikalnih kadrov vseh treh organizacij, o-dobrila osnutek organizacijske reforme, ki je bil sad sporazuma v enotnem tajništvu CGIL, CISL in •iiiiiiimtiiiiiiiiimiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiHMiiiuniiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiii Protiameriški izpadi na teheranskih ulicah UIL. Novi sindikat osemdesetih 1 bo bolj enoten, bolj prisoten v druž- j beni stvarnosti, bolj odprt prisotnosti in sodelovanju ne samo ljudi, ki so v službenem razmerju, ampak tudi tistih, ki službo še iščejo ali so že zapustili proizvajalni proces. Novi ustroj predvideva pst ravni sindikalnih enotnih organov, na katerih bodo potekale razprave in iz katerih bodo izhajale odločitve, ki vsaki ravni ustrezajo. Na temelju bodo tovarniški sveti, na novo u-stanovljeni «conski sveti*, ki zagotavljajo povezavo tudi izven delovnih mest, na teritoriju, nato sveti komprenzorija, medtem ko ostaneta že obstoječa organa deželnih svetov in vsedržavnega vodstva. Dokončno obliko novemu organizacijskemu ustroju bo dalo konec januarja enotno vodstvo zveze CGIL -CISL - UIL, ki bo upoštevalo tudi razna dopolnila, ki so jih na skupščini v Montesilvanu predlagale delovne komisije. Najvišji zastopniki treh sindikatov so na zaključku zasedanja izrazili veliko zadovoljstvo nad nadaljnjim korakom k dejanski sindikalni enotnosti, ki je bil s tem storjen. Niso se niti izognili določeni samokritiki glede uspehov sindikalnega dela v zadnjih letih, odločno so pa zavrnili trditve, da je sindikat v krizi. «Res je nasprotno, da nestalnost političnega okvirja in nezanesljivost inštitucij ustvarjata krizne razmere, ki jih občuti tudi sindikat*. Zato niso manjkale odločne kritike vladi, ki odlaga soočanje o najpomembnejših vprašanjih. Toda sindikati ne morejo več čakati, je poudaril Lama, zahtevajo jasnih odgovorov, ker se morajo posvetiti tudi velikim problemom zaposlovanja in gospodarske in družbene oživitve italijanskega Juga. (iv) Trgovec Romolo Piccionetti med včerajšnjo sodno obravnavo (Telefoto AP) mm............ m mn .................................iiiiiiiiiiiiiiii ........umi..........Hlinili...................................................................... TEDEN DNI PO DRŽAVNEM UDARU V BOLIVIJI Pa čisti skušajo rešiti položaj s popuščanjem sindikalistom Uporni polkovnik Busch je imenoval za sefa najvažnejše bolivijske družbe nekega sindikalista LA PAZ — Teden dni po držav-1 pravil samomor, potem ko mu ni RIM — V sindikalnih krogih se stopnjuje nezadovoljstvo zaradi zamud, s katerimi vlada izvaja sporazum o trimesečnem obračunavanju draginjske doklade, odškodnini 250.000 lir in izvajanju že zapadle delovne pogodb«! ra 'javno osebje. Ustrezni vladni odloki in zakonski osnutki tudi popolnoma ne ustrezajo sprejetim obvezam, zato je vodstvo enotne zveze CGIL, CISL, UIL zahtevalo nujno srečanje z vlado. nem udaru polkovnika Natuscha Buscha je položaj v Boliviji še vedno skrajno nejasen. Vedno bolj pa se širijo govorice, da lahko v kratkem pričakujemo neobičajne rešitve hude politične krize v tej latinskoameriški državi. Za gorečo zastavo ameriškega ve po anc-ua portretu se skriva vsa nemoč iranske revolucije m ob Homeinijevem (Telefoto AP) TURIN — Dva moška, pripadnika rdečih brigad, sta sinoči sredi piemontskega glavnega mesta vdrla v urad inženirja Roberta Piazze ter ga pretepla in mu izmaknila več dokumentov, ki zadevajo rovarjenje rdečih brigad. Turinska kvestura je namreč pred časom poverila Piaz-zi nalogo, da tehnično pregleda nekatere dokumente teroristične organizacije, ki so prišli v roke preiskovalcem. Turinski inženir je tudi član strokovne ekipe, ki so jo imenovali rimski sodniki z namenom, da ugotovi, ali je Toni Negri telefoniral Morovi med ujetništvom predsednika krščanske demokracije. Po takih govoricah bi parlament priznal pučističnega predsednika pod pogojem, da ta v svojo vlado ne sprejme vojakov, temveč da minister izbere med civilisti. Tudi v sami največji sindikalni organizaciji COB, ki se najodločneje bori proti državnemu udaru, so pripravljeni na kompromis, če Natusch Busch vrne parlamentu, sindikatom in univerzi njihovo vlogo v državi. Neobičajni preokret med sindikalističnimi vrstami je rezultat sklepa : Natuscha Buscha, da imenuje za še-1 fa rudarske družbe COMIBOL (70 odstotkov vsega bolivijskega izvoza) j sindikalista Noela Vasqueza, ki je, tajnik sindikalne centrale COB. Splošna stavka delavcev je bila torej I najučinkovitejše orožje, saj Natusch J Busch sedaj dvori predvsem sindikalistom ne pa politikom. V takem položaju postaja tudi iz ure v uro verjetnejša domneva, da skuša uporni polkovnik vsaj formalno ustanoviti nacionalistično - levičarski režirp, Ker takih značilnosti v osebnosti Natuscha Buscha ni mogoče izslediti, so se optimisti spomnili njegovega pokojnega strica, ki je leta 1939 na- uspelo okrniti moči tedanjih mogot cev, lastnikov rudnikov cina. Pesimisti pa navajajo, da so Natuscha Buscha do sedaj podprli le najreakcionarnejši desničarski krogi, kar bi izpodbijalo devičarstvo* pučistov. Nedvomno bodo prihodnji dnevi odločujoči za Bolivijo, ker si tudi pučisti ne morejo privoščiti slepe ulice, v katero so zašli po državnem udaru, (voc) pos RIM — Notranjepolitična komisija lanske zbornice bo v kratkem začela razpravo o ustanovitvi ] sebne parlamentarne komisije, ki bo imela nalogo razkriti ozadje u-grabitve in umora Alda Mora. Komisija bo o zadevi sklepala na za konodajni ravni, zato je pričakovati, da bo prišlo v kratkem času do umestitve omenjene parlamentarne komisije. Kot je znano, je senat že izglasoval zakonski osnutek za ustanovitev komisije, ki bi jo po mnenju senatorjev moralo sestavljati 40 parlamentarcev, ki bi pro-porčno predstavljali vse politične skupine. RIM — Po hitrem postopku so včeraj sodili trgovcu, ki je prodajal signalne rakete istega tipa kot je bila tista, ki je 28. oktobra u-bila na rimskem nogometnem igrišču Vincenza Papareilija. Po dveh urah in pol razprave so Piccionet-tija obsodili na šest mesecev pogojno in na plačilo 60.000 lir glo be, ker je prodajal razstreliva brez dovoljenja. Med včerajšnjim procesom je Pic-cionetbi izjavil, da je prodajal signalne rakete brez dovoljenja v dobri veri, da ni potrebno, saj so lake rakete obvezne za vsa plovila, ki se oddaljijo miljo od obale. Dodal je še, da v dneh pred tragično tekmo ni proda) takih raket nobenim mladeničem. Medtem na se je oglasil s pismom nekemu rimskemu dnevniku Giovanni Fioriillo. 18-letni pleskar, ki se že od 28. oktobra skriva, ker je osumljen, da je izstrelil raketo med tekmo Lazio - Roma in s tem povzročil smrt Vincenza Papareilija. Po poštnem pečatu je razvidno, da je Fiorillo poslal pismo iz Rima, kar bi pomenilo, da se ne skriva na območju Pescare, kjer ga je te dni policija vneto iskala. Fio-rillovi starši, ki so pismo prebra 11, trdijo, da je sinova pisava izvirna, ne prepričuje pa jih njegovo izrazoslovje. To pomeni, da je verjetno kdo (morda odvetnik) na rekoval mladeniču besedilo, da bi omilil težko obsodbo javnega mnenja in časopisja ter mu istočasno izgladil pot glede sodnega postopka. V sporočilu Fiorillo pravi, da se je za ta korak odločil iz želje, da se ugotovi resnica, ne pa iz potrebe, da bi se opravičeval, kajti njegova vest je mirna, saj ni sodeloval pri izstrelitvi rakete. Nadalje pravi, da je nedeljska nogometna tekma zanj edino razvedrilo, ker mora čez teden delati, da lahko vzdržuje brezposelne starše. Kljub temu pa mu njegov velik športni čut preprečuje, da bi ra zen glasnega navijanja kako drugače izkazoval svoje občutke, ko Roma igra. »Nisem ubijalec. Nisem "killer”... Bil sem takrat na igrišču. Toda ugotoviti, kdo je izstrelili raketo, je kot iskati iglo v seniku. Neče- sa pa sem prepričan: jaz seme$* redkih "ultra je v", ki ne ve, se sploh ravna s temi raketa# j tako pravi v svojo obrambo rillo. Na koncu piše, da ne P1"' I šči niti svojemu največjemu I vražniku (to je seveda navijač k” j zia), da bi preživljal težke dn^l ki jih ima on sedaj pred sabo, , I se mora nenehno skrivati daleč svojega doma. Najbolj si želi, I bi policija preverila njegovo . dolžnost in da se ne bi v boo** I navijanje nikoli več črno °°a I valo. (nf) • Doživetje (Nadaljevanje s 6. strani) ski dobi kot pričajo tudi ostani gradišča in rimskega stražarske ga stolpa vrh vzpetine. Po obrok kih griča v obroču še trdnes obzidja zgrajenega v času h“’ ških vpadov se vijejo uličice starimi hišami. Pri glavnem du v vas stojita graščina (v 3®“ nji vojni porušena in sedaj v # novi) in cerkev z značilnim nikom. Izmed najstarejših sta' je «romanska hiša* najbolj miva. Je krita s škrlatni in kan*1 ti strešni žlebovi se stekajo v bl» nji vodnjak. V notranjosti je UJ* jen majhen, a zelo zanimiv eto loški muzej, ki hoče prikazati zn čilnosti nekdanjega kraškega ma. V stolpu južnih vaških vri je na ogledu zbirka prazgodovin skih najdb iz vasi in okolice, Vri den ogleda je tudi na vzhodni stri ni griča razmeroma še dobro hranjen park z redkimi rast1 nami. V Štanjel pridemo, kot v R*t!j z vseh strani. Zbrali bomo ces iz Nove Gorice mimo Dornberk > Branika (23 km) ali tisto, ki pe« od Sežane skozi Tomaj, DutovlF v Štanjel (15 km). Zanimiva 1 tudi cesta, ki pripelje iz Miri mimo Opatjega sela, Kostanjevi® 1 Komna (30 km). Ob tej in dri#' poteh ne manjkajo prijazne stilne, ki sprejmejo popotnik3 značilno domačnostjo. Gostu se P nujata pristen kraški pršut in te’ ran, ki tako prijata sploh v bolj hladnih dneh. ...........................................................................................................iiiiiiiiii.iiu.iu.il..iimmiiiiiit ZA ZAPRTIMI VRATI BENEŠKI DNEVNIK Uspešno delovanje slovenskega urada za izobraževanje ČEDAD — Vprašanje prevoza slovenskih šolarjev iz Beneške Slovenije v slovenske šole v Gorico je končno v glavnem rešeno. Že ta ponedeljek je namreč posebni avtobus peljal šolske otroke iz Nem, Fojde, Ahtena, Čedada in še iz drugih Kardinalski zbor razpravlja o finančnem stanju Vatikana Izhod iz sedanje krize ne bo lahek - Nepotrjene govorice o vlogi Sindone v okviru dejavnosti mtikanskega bančnega zavoda Bi se radi vrnili v otroški sanjski svet? Hočete privoščiti svojini malčkom nekaj zdravega razvedrila? Sezite po novih ploščah HELIDONA, ki prinašajo nekaj očarljivih pravljic iz vaše mladosti. Ob pripovedovanju priznanih slovenskih gledaliških igralcev bodo vaši otroci uživali od dogodivščinah svojevrstnih junakov, ki sta jih ovekovečila Hans Christian Andersen in J. K. Erben. V Tržaško knjigarno so pravkar prispele štiri plošče: SNEŽENA KRALJICA LONČEK KUHAJ VATIKAN — Nadaljuje se zbor 1 je kardinalom dovoljeno, da se raz- krajev iz Nadiških in Terske doline kardinalov, ki jih je papež Janez govorijo z «drugimi» odgovornimi; v slovenski Dijaški dom v Gorici, kjer ostajajo do sobote, ko se z istim avtobusom vračajo na svoje domove. Zaslugo, da je ta problem v glavnem rešen, ima predvsem Urad za izobraževanje in šolanje v slovenskem jeziku iz Čedada v sodelovanju s starši, ki so doslej sami skrbeli za prevoz svojih otrok v Gorico. Kljub temu, pa niso še vsi problemi popolnoma rešeni, saj posebni avtobus ne more doseči še vseh krajev in zaselkov v Nadiških dolinah, kar gotovo pogojuje svobodno izbiro staršev, ki si želijo, da bi otroci o-biskovali slovenske šole, ki pa jili tal v Benečiji še ni. V tem okviru je čedadski urad za izobraževanje in šolanje v slovenskem jeziku odločil, da bo zahteval od deželnih in tudi državnih oblasti kritje stroškov za prevoz slovenskih otrok v Gorici in to v skladu z u-stavnimi in zakonskimi načeli o pravici do izobraževanja v materinem jeziku. NEV( YORK — Ameriški sodnik Thomas Griesa je včeraj ponovno odložil sodno obravnavo proti finančniku Sindoni, ki je obtožen goljufije v zvezi s stečajem «Franklin National Bank* ter odredil, da se bo proces uradno začel šele 7. januarja prihodnjega leta. Kot znano, je bil proces proti Sindoni že enkrat odložen in sicer 10. septembra prav zaradi odsotnosti obtoženca, ki je mesec prej izginil v doslej še nepojasnjenih okoliščinah. Pavel II. sklical na posvet v Vatikan. Gre, kot je bilo že večkrat poudarjeno, za prvo tako skupščino v zadnjih 400 letih, če izvzamemo koncile in zbore ob smrti in volitvah papežev. Delo poteka v šestih komisijah, seveda v strogi tajnosti. Danes ali jutri pa se bodo kardinali zopet zbrali na plenarnem zasedanju; zbor se bo predvidoma končal jutri, vendar pa tudi tega še niso dokončno določili. Odvisno je pač od razvoja diskusije. Številne tajnosti, ki so bile znane samo vrhovom vatikanske birokracije, tako niso več tajne za 121 kardinalov, kolikor se jih udeležuje tega zbora, (število je včeraj naraslo od 120 na 121, ker je prispel tudi ko-rejsk' kardinal Kim). Seveda pa bodo ostale tajne za javnost, kajti o tem zboru ne bodo objavili ničesar, razen nač običajne kronike. Največja tajnost pa velja prav za finance Vatikana. Državni tajnik mons. Casaroli je to izrecno napisal v vabilu vsem kardinalom na zbor, kjer je bilo rečeno, da je papež sklenil da bodo »kardinale v tajnosti seznanili* (latinski izraz se glasi: «... Patres cardinales secreto cer- tiores rederentur. . .») s financami vatikanske države. Besedo «secreta» je Casaroli uporabil samo v navedbi te točke dnevnega reda. Kardinal Egidio Vagnozzi, ki predseduje »prefekturi za gospodarska vprašanja* baje v svojem poročilu sicer ni navedel številk vatikanske bilance, vendar pa je ta vsakomur izmed 121 kardinalov na vpogled. Prav tako mišljen je predvsem mons. Marcin-kus, ki je predsednik IOR. Gre za vatikansko banko, ki dejansko u-pravlja premoženje Vatikana, poleg tega pa tudi premoženje vseh redov, verskih ustanov kongregacij, raznih zavodov in tudi nekaterih zasebnikov. Vendar, komu so namenjeni dobički te banke? Kolikšni so ti dobički? Le malokdo je s tem seznanjen in kardinalom, ki so v preteklosti prosili za pojasnila, so le odgovorili, da gre za banko. »Tisto banko, ki je s Sindono utrpela izgubo?* je bilo običajno vprašanje in odgovor se je glasil: «Nobene izgube!* Sjndona je imel baje le nalogo, da upravlja nepremičnine in pri lem ni bilo nobene nepravilne^ sti, oziroma, Vatikan je imel dobiček. Drugih pooblastil pa Sindona ni imel, čeprav se je zanje potegoval. Do govoric o tem pa je baje prišlo na namig nekega funkcionarja te banke, ki je dejal nadrejenemu kaidinalu: «Eminenca, naj kar ljud je mislijo, da smo s Sindono utrpeli izgube. Bolje je tako.* Vsekakor pa je gotovo, da je ban-k~ aktivna, česar pa ni mogoče trditi o Vatikanu. Monsigner Caprio je baje celo dejal, da danes vati kanska država živi od miloščin, H jih prejema v Rimu in ki jih ver niki vsega sveta darujejo za pape ža. Splošno stanje je torej baje «za skrbljujoče*, tudi zato, ker ni dovoljen prenos1 dobičkov z ene inštitucije na drugo Zahodnonemški organizaciji »Misereor* in «Ariveniat» razpolagata tako z velikimi vsotami denarja, ki pa ga nemški škofi ni- so pripravljeni »žrtvovati* za kritje izgub drugih organizacij, ampak ga po svoji uvidnosti namenjajo za pomoč deželam v razvoju. Zbor 121 kardinalov je tako poklican, da odloča o tem, kako bo Vatikan premostil sedanjo finančno krizo, r katere, kot pravijo, bo izhod zelo težaven, (bbr) V Pordenonu sojenje zaradi kraj v dveh vojašnicah PORDENON - Pred sodniki por denonskega sodišča so se včeraj zvrstili neobičajni obtoženci, 28 oseb, med katerimi številni uniformiranci, podčastniki italijanske vojske. Obto ženi niso niti vohunstva in niti razkrivanja vojaških tajnosti, temveč dejanj, s katerimi se je soočil vsak- j' do, ki je kdaj služil v italijanski vojski: izmikanja vojaške imovine. Glavna obtoženca sta podčastnika Giuseppe Vaccaro, intendant za gorivo vojašnice De Gasperi iz Saci-leja, in Giuseppe Mazzoni, intendant v vojašnici Baldassare v Maniagu. Soimenjaka sta po ugotovitvali ka rabinjerjev, ki so ju odkrili leta 1973, izmaknila iz njunih vojašnic za več desetih milijonov lir bencina in prehrambenih izdelkov. Izmaknjeni material naj bi dostavljala občas nim »prijateljem* kar z vojaškimi vozili, Na procesu, ki se je včeraj začel v Pordenonu bodo zaslišali kakih sto prič. GRDI RAČEK SVINJSKI PASTIR