PoStnina plačana V gofattid.
Leto XVL, štev. 41
Ljubljana, torek 19. februarja 1935
Cena 2 Din
upravuiaivo; Mjuoijana. tCnafljeva onca i — reieton «l tm, 1123» «1*4. «126. «136. uueratni jooeies.} Ljubljana. Selen* Ourgova ol L — Xai M81 Z***-podružnica Maribor: Goapoafca ulica
•t 11. - reieton it 2*fA Podružnica Celje. Kocenora ulica št t - Teleton tt 190.
Računi pn po«t
U&na tt 11-8*2 Praga čialo 78-isu,
tt 106.241
JNS in volitve
Slovenski klerikalci, ki že nekaj let tavajo od poraza do poraza brez svoje prave zastave, skušajo prikazati svojim čitateljem v »Slovencu« zadnji komunike predsedstva JNS kot prostovoljno^ likvidacijo stranke. Je že pač taka človeška narava, da želi težave, ki so se zgrnile nad njo, podeliti vsaj malo s sosedi, ker jo potem tolaži zavest, da je drugim tudi težko. Tako bi tudi klerikalni generali svoje preostale zveste, ki se upravičeno vprašujejo, kam jih vodijo nerazumljiva pota njihovih voditeljev, radi tolažili s tem, da je tudi članstvo JNS danes v težki dilemi. Radi privoščimo klerikalnim neugnancem uporabo te bridke tolažbe v današnjih težkih časih, ko vstaja že v duši njihovih naj-zvestejših vprašanje, ali ni že dovolj opozicije in ali ni že zadnji trenutek, da pripno svojo razbito barko na močnejši brod, ki bi jih pripeljal v varno pristanišče sodelovanja pri upravljanju državnih poslov.
Mi dobro vemo, kam merijo napadi nepomirljivega klerikalizma. Ne gre jim toliko za JNS kakor za to, kar se pod tem imenom zlasti v naših krajih ras-ume: za nacionalno fronto, za organizirano politično vojsko vseh pozitivno .ugoslovensko usmerjenih elementov, ki «H'ret.o čuva in brani med Slovenci osnove. kraljevega manifesta. Razbijati to voisko znači rušiti ono, kar ta vojska
iiva. Zato je treba reči gospodi: vaša
ako prozorna namera se ne bo nikdar posrečila in vsi napori v tem pravcu so danes mnogo, mnogo bolj brezuspešni, nego so bili kdajkoli prej. Nacionalna fronta se ne da likvidirati.
Ob tej priliki naj poudarimo, kar srno r JNS že ponovno reklL JNS ni stranka v starem smislu te besede, ki bi bila sa-rta ?ebi namen. JNS je bila ustanovljena kot sredstvo za izvajanje nove dr-r-jvne politike, instelirane z manifestom
januarja 1929 in potrjene z ustavo 3. ;-eptembra 1931. »Slovenec« se dela, kakor da on tega ne ve, ali poslednji član nacionalne fronte v zadnji gorski vasi je v svoji stranki vedno videl le orodje za iiivedbo velikih ciljev konsolidacije ln obncrve jugoslovenske države, ki so Jo stare pa~t-zanske metode pritiralo na •ob propada. Vera v jugoslov ensko idc-ro je ona avtoriteta, ki drži nacionalno fronto in ki je omogočila, da so se v radnjih letih dosegli v državni ln narodni politik: uspehi, na katere sme biti ponosen vsak pošten Jugosloven. Nacionalna fronta je s svojo politiko narodnega izmirjenja, od katere je bil le oni izključen, ki se je sam hotel izključiti, omogočila notranjo okrepitev države do one višine, ki .ie dala možnost za širo-kopotezno zunanjo politiko našega naroda. za utrditev našega miru in za povečanje ugleda Jugoslavije, kar vse je bilo pogoj, da se sedaj lahko pristopa k pritegnitvi tudi še onih, ki so doslej -■stali ob strani, pa imajo resno voljo se uveljaviti na pozitivni jugoslovenski osnovi pri upravljanju državnih poslov.
V trenutku, ko se poleg takih pozitivnih elementom pojavljajo spet stari partizanski atavizmi in se celo poskuša iz-srvati nova borba za temeljna načela našega državnega in narodnega življenja, jic b:Jo za JNS jasno, da je treba za vsako ceno čuvati edinstvo nacionalne fronte. Strankin interes se mora umakniti državnemu in narodnemu, to je za pravega pristaša nacionalne fronte Jasno; le zagrizeni partizani, ki mislijo, da znači to »spuščati zastavo«, kaj takega razumeti ne morejo.
B*-ez ozira na morebitne osebn e odnošaje med raznimi vodilnimi politiki Kf.ranka kot taka, t. j. ogromna večina njenih pristašev ne da, da zavlada v tem pogledu kakršenkoli dvora. Zato se tudi ■— kar odkrito priznamo — delu strankinega vodstva v širokih vrstah organiziranih pristašev zamer ja, da takoj od začetka ni biia rečena jasna in odločna beseda. Organizacije JNS širom naše domovine ne bodo dale nikomur iz svojih vrst, da zapade v usodepolno in kvarno pogreško voditeljev izvenparlamentarne opozicije, ki so šli v pasivno resistenco deloma tudi zato, ker osebno niso bili zadovoljni z obstoječim stanjem. Vojska nacionalne fronte oo zato aktivno s preizkušeno svojo disciplino sodelovala v delu za zmago nacionalne liste, katero sestavlja predsednik kr. vlade g. Jevtič, ki je z večino svojih tovarišev iz vlade sam član te nacionalne fronte. Za sodelovanje JNS pri državnih poslih je vedno edino merodajno merilo, kako služijo možje, ki nosijo trenutno državno oblast, načelom državnega in narodnega edinstva ter jugoslovenski idejL Prevelika je vdanost članstva JNS ideji države in jugoslovenstva, da bi zavoljo osebnih, ali celo partizanskih momentov dopustilo zavirati današnje nosilce državne eksekutive pri opravljanju njihovih poslov.
Poznavajoč pravo razpoloženje na strani opozicije, se članstvo JNS prav dobro zaveda, da je treba napeti vse sile. da se čim bolj podpre lista nacionalne konsolidacije v prepričanju, da tako najbolje služi državni in narodni stvari. Ako vidijo »Slovenec« in z njim naši klerikalci v tem prostovoljno »likvidacijo JNS«, svobodno jim. Ljudje s staro ml-
Narotmna sna«a mesečne Dta 26.— Sa inozemstvi Dtn 40.—
Uredmitvo: Ljubljana, Knafljeva ulica & relefoo «122. «128. S124. «126. «126 Man bor Gosposka ulica 11 reieton tt 2440. Celje, 8tr sgmaverjev« ulica tt. J. Telefon tt 66.
Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po tartfu
Naloge Narodne banke
Novi guverner g. Radosavljevič o zgodovinskem razvoju Narodne banke in o njenih nalogah pri krepitvi narodnega gospodarstva
Beograd, 18. februarja pa. Dopoldne Je bila prva seja upravnega odbora Narodroe banke pod predsedstvom novega guvernerja g. Radosavljeviča, ki je pri tej priliki v daljšem govoru pojasnil dosedanja in bodoči program Narodne banke. Seji so prisostvovali tud>i vsi člani nadzornega odbora, s katerimi se je želel guverner dr Radosavljevič seznaniti.
Novega guvernerja je pozdravil dosedanji vršilec dolžnosti guvernerja, viceguverner dT. Meljko čingrija. V svojem odgovoru na pozdrav je guverner dr. Radosavljevič med drugim dejal:
Ko prevzemam posle guvernerja Narodne banke, mi je prva dolžnost, da izrečem svojo zahvalo poklicanim činiteljem za visoko zaupanje, ki so nai ga izkazali.
V	tem zame tako svečanem trenutku mi dovolite, da obudim nekatere svoje spomine, ki se nanašajo na Narodno banko. Ti spomini so takšna, da lahko rečem, da nisem tujec v tej hiši. še kot mlad študent, ko sem vzel v Monakovem v obdelavo doktorsko disertacijo »Razvoj narodne moči v Srbiji«, sem prišel v prve stiske % Narodno banko, katere zgodovina je obenem tudi zgodovina celega dela narodnega razvoja.
Zgodovinski razvoj Narodne banke
Ko seru stopil v ministrstvo za narodno gospodarstvo, po vojni ministrstvo za trgovino in industrijo — kot šef oddelka za kreditne ustanove, je postal ta stik še tesnejši, tembolj, ker sem večkrat nadomeščal vladnega komisar ia v Narodni banki. Narodna banka je živela pred vojno v Srbiji tako rekoč v vojni z narodnim gospodarstvom, poglavitno zato, ker ni imela podružnic in ker je podružnice trdovratno odklanjala, drugič pa zaradi fa-mozne srebrne valute, ki je bila res ana-hronizetn v evropski zakonodaji.
Z balkanskima vojnama in s teritorialnim razširjeni jem Srbije je vprašanje podružnici dozorelo. Z zadovoljstvom se spominjam pokojnega Stojana Protiča, tedanjega finančnega ministra, kako mi je dal nalog, da naj proučim organizacijo podružnic emisijskih bank v Avstriji, Nemčiji, posebno pa v Belgiji, katere Narodna banka Je tudi služila za vzorec pri ustanavljanju naše Narodne banke. Rezultati tega proučevanja so se s pridom porabiti pri otvoritvi podružnic v Skoplju in Bito-
lju-
Prav tako je prišdo aa vrsto tudi vprašanje valutne ureditve. Čutila ae je iiva potreba, da ae Srbija glede valutne ureditve prilagodil stališču mednarodnega denarnega tržišča. Med balkanskima valutami je r tisti dobi bila najbolje urejena gr-ška valuta. Po nalogu pokojnega finančnega ministra dr. Lazarja Pačua sem imel proučiti v Atenah sistem in stanje grške valutne ureditve, in že v začetku leta 1914. je bila naša denarna nreditev v načelu izgotovljena: Ukine »e srebrni denar ln nvedejo bankovci Narodne banke, ld naj temelje na zakonskem kovinskem denarju. šele po svetovni vojni se je ta ideja mogla izvesti, in sicer v času, ko se je ustanovila tudi Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (1920).
V	ti vem spominu mi je vse delo pri
preurejanj« stare Narodne banke v emisijsko ustanovo naše kraljevine. Kot uradnik ministrstva sem prihajal v stik z guvernerjem banke Veljkovičem. Doživel sem čast, da sem bil eden ismed delegatov države pri razgovorih za ustanovitev novega bančnega zavoda. Potrebno te bilo dosti časa, da so s« prebrodila nekatera vkoneninjena in nesodobna stališča ln da se je prejšnja Narodna banka preuredila po modernih načelih. Potrebne so bile nove definicije bančnega delovanja, njenih nalog in smotrov. Prvič je takrat dobila Narodna banka nalogo skrbeti za narodno valuto. Narodna banka je imela organizirati žiropromet, o katerem ni Mlo prej niti govora zaradi nezadostne mre Je bančnih Dodružnic. Dalje Je Imela banka nalogo, olajšati državi delo pri njeni blagajniški službi.
S stališča razvoja narodnega denarja je bila Narodna banka kot emisijska ustanova velevažnega pomena V zvezi z razgovori za sklenitev pogodbe z Narodno banko L 1920., se s spoštovanjem spominjam pokojnega Marka Stojanoviča, tedanjega viceguverner-ja, ki je bil poosebljena tradicija banke, vreden vsakega spoštovanja, prav tako oa tudi tedanjega guvernerja in sedanjega častnega guvernerja g. Diordja Vajferta.
selnostjo ne morejo razumeti, da je mogoč obstoj političnih formacij, katerih edini cilj in namen je služiti državi in se tej službi posvetiti brez kompenzacij, pogajanj in kupčij. To »Slovencu« ne gre v glavo. Razumemo. Morda se bo malo bolje orientiral in znašel po volitvah 5. maja, ko bo videl, da ni merodaj-no, ali nastopajo v naši ožji domovini narodni ljudje pod firmo JNS, narodnega bloka, nacionalne fronte ali pa Jevtičeve državne nacionalne liste. Mero-dajno je le to kako bodo obračunali z onimi, ki se še vedno ne morejo znajti v novi miselnosti, in kako bodo manifestirali odločno voljo večine slovenskega ljudstva služiti državi in narodu v znamenju načel državnega in narodnega edinstva.
Stabilizacija dinarja
Narodna banka je nato šla z naglimi koraki po poti svoiega razvoja. Postala je velika banka visokega evropskega čina, ki je dajala močne impulze gospodarstvu našega naroda. Vedno je lojalno sledila državi pri okrepitvi in zaščiti valute. Na ta način je izvršila veliko delo dejanske stabilizacije dinarja, ki je neločljivo zvezano z imenom sedanjega finančnega ministra dr. Milana Stojadmoviča in ujeeovim neutrudljiviin delom za to stabilizacijo. Pri tem delu sem sodeloval tudi jaz in zato se lahko lega z ponosom spominjam. Zakon o stabilizaciji dinarja iz leta 1931. je imel biti izvedba poslednje etape za kousolidiranje narodne valute. Od tistega časa je Narodna banka prevzela odgovornost za to delo. Tako so prišla najtežja leta v življenju Narodne banke, ne samo zaradi strahovite gospodarske svetovne knze, ki silno pritiska tudi našo državo. Toda Narodni banki se je vzlic temu posrečilo, da je prebrodila vse to z neokrnjenim ugledom.
Z odločnimi ukrepi vlade v začetku tekočega leta so se razčistila nekatera pojmovanja, ki niso bila več na mestu in Narodna banka je dobila sposobnost, da je postala še čvrstejši nosilec gospodarskega življenja. Olajšave narodnemu gospodarstvu v obliki znižanja obrestne mere smo vsi toplo pozdravili. Velika zasluga Narodne banke je, da je odobrila novo orientacijo in na tak način pripomogla k oiivljenju dela za izboljšanje in napredek naše gospodarske bodočnosti.
Narodna banka in gospodarski razvoj
Za likvidacijo vseh težkoč, ki nas še Čakajo, bo treba še več let dela Pri tej akciji bo Narodna banka požrtvovalno sodelovala z vlado. Ker poznamo činitelje, ki obvladujejo gospodarski položaj, moramo mi r Narodni banki pri vsakem našem delu upoštevati to, kaj lahko sami damo in kaj se sme od nas zahtevati, ne da bi prekršili svoje naloge.
Ohranitev stalnosti denarja je vrhovna naloga emisijske bani e. Gospodarsko blagostanje in finančni ns » Jek s* bre* tega ne dasta niti misliti. Deklaracija vlade od 8. januarja je v tej smeri dragocena vzpodbuda za naše delo.
Razdejanje, ki ga je napravila gospodarska kriza, nas je pa po drugi strani obogatilo z novimi izkustvi. Mi jih moramo vedno imeti pred očmi in jih ne 6memo prezreti. Toda treba je znati izrabiti tudi tuja izkustva, kolikor je to mogoče in smotreno. Pri tem delu ne smemo biti ozkosrčni tako zelo, da bi onemogočili zdravo zasebno iniciativo, toda tudi ne tako zelo Sirokogrudni, da bi prišlo do nove neracionalne uporabe kapitala. Ne pozabimo, da ie emisijska banka osrednja denarna rezerva in da mora njen kredit služiti takšnemu finansiranju, da se doseže maksimum efekta v narodni proizvodnji.
Ker poznamo položaj našega zasebnega denarništva in ozke meje sedanje privatne aktivnosti, jc naša dolžnost, da pomagamo v denarništvu, ker je le-to važen činitelj v gospodarskem življenju. Znano dejstvo je, da je mnogo narodnega kapitala neizkoriščenega v današnjem času, ko ostajajo mnoge zakonite potrebe po kreditu nepokrite. To nam daje pravico, da se pobrigamo za ukrepe, kako bi ta kapital spravili spet nazaj v narodno gospodarstvo.
Ali je potrebno, gospodje, da posebej naglasim, kako zelo cenim vaše sodelovanje, in da poudarim svojo pripravljenost, da zastavim vse svoje sile, da bo naše skupno delovanje čim učinkovitejše in plodovitejše za državo in za narodno gospodarstvo? Ko mi je bilo svojeČasno s pristojne strani ponujeno, da prevzamem to visoko mesto, sem se čutil izredno počaščenega. Moj sklep, da so odzovem visoki ponudbi, je temeljil na prepričanju, da bom ne samo pri teh čini-teljih našel potrebno podporo, temveč tudi to, kar želim posebej podčrtati, da sem vedel, da se smem zanesti na lojalno in iskreno sodelovanje gg. viceguvernerja in Članov upravnega in nadzornega odbora. Z mnogimi izmed gospodov me veže že staro prija-teljstvo, do drugih pa gojim globoko s pošto- Narodne banke
vanje. Posebno priznanje bi želel pri tej priliki izkazati gosp. vicecuvernerju dr. Cingriji, ki je z velikim razumevanjem in taktom ves ta čas opravljal posle guvernerja. Prepričan sem, da nas vse navdajajo iskrene želje, da služimo splošni blaginji in naši ustanovi, in zato se že vnaprej veselim našega bodočega skupnega delovanja v Narodni banki, to pa pomeni delovanja za splošno blaginjo. V tej želji vas, gospodje, vse iskreno {»ozdravim
Izprememba kreditnih pogojev
Na isti seji upravnega odbora so določili tudi dnevni red 15. rednega občnega zbora delničarjev Narodne banke, ki bo 10. marca in sprejeli in podpisali poročilo upravnega odbora, ki se ima predložiti temu zboru. Med drugim so sklenili, da se predlaga finančnemu ministru, naj se vzamejo iz prometa bankovci Narodne banke po 100 Din, ki imajo datum izdanja 5. januarja 190o in napis »Narodne banke kraljevine Srbije«. Razen tega «o določili tudi delokrog podružnice banke na Sušaku, ustanovljene dne 11. februarja 1935. Naposled s« v svrho izboljšanja pogojev za podeljevanje kreditov narodnemu gospodarstvu iipreme-nili člen 24. pravil Narodne banke o podeljevanja kreditov; po tej izpremembi je določena maksimalna provizija v višini 2•/• za žiro-banke pri reeskontu menic pri Narodni banki, in sicer na 1.5*/*.
Po končani seji upravnega odbora je guverner Narodne banke dr. Radosavljevič predsedoval tudi seji izvršilnega odbora
Zasedanje tarifnega odbora
Na dnevnem reda so vaine tarifne izpremembe — Programatični nagovor prometnega ministra
knetii pred očmi vsokako tadi reperkusije in izgube, ki jih bodo zaradi znižanj hnel*-ielezsnice, in ki jih bo treba na drugi «»tra-
Beograd, 18. februarja AA. Danes se je v dvorani industrijske zbornice v Beogradu vršila prva seja tarifnega odbora orl prometnem ministrstvu. Dnevni red so nanaša na pomembne reforme ▼ tarifni politiki državnih železnic, med katerimi Je-prva že prišla v Javnost in »topi v veljavo 1. marca (znižanje potniške tarife).
Upoštevajoč velikansko važnost tarifnega odbora, ki kot posvetovalen organ ministrstva aktivno sodeluje pri izvajanju tarifne politike državnih železnic. Je prišel prometni minister g. Vujič osebno na sejo.
G. ministra sta pozdravila predsednik
o/boia Jo&ip Cugmtu lo najstarejši član odbora Vasa U. Jovanovič, svetnik Industrijske zbornice. Na pozdrav Je odgovoril minister z govorom, v katerem Je poudaril veliko važnost prometnih vprašanj, ki jih Je treba pravilno urediti. Predvsem gre za problem, da se vsem panogam gospodarskega žil vi jen ja po možnosti kolikor 1« mogoče ustreže. Tu je glavno vprašanje tarifno. Dosedanje tarifne obremenitve, kakor da bi bile v glavnem mehanično in formalno Izvedljive v enaki meri ul vas, to je za tranzit ta aa a voz in izvoz in za notranji promet v državi, nikakor niso mogle prav delovati na razvoj gospodarskega življenja. Tarifna politika se mora prilagoditi realnima razmeram v državi. Pri izdelovanj« tarifnih postavk moramo
nI nadoknaditi. Pred očmi je treba imeti tudi potrebo, d« se ensko ustreže vsem potrebam prometa. Upoštevati Je treba tudi zahteve gospodarstva, po drugi strani pa splošne državne in narodne Interese.
Prepričan sem, da vas bodo pri vašem delu vodili življenjski interesi našega gospodarstva in našega državnega življenja in da boste pri svojem delu dali tisto, kar se od ras pričakuje.
Nato je govorili ravnatelj drž. železroii g. Jojič. potem ro prisV na dnevni red ki obsega tete točke: 1) Razmerje žeiezm-ški«b tarif do prejšnjih predlogov tarifnega odbora glede izpremembe lokalne tarife za blago. 2) Reforma tarife za žitarice in mlevske pridelke. 3) Izvajanje pristaniških tarif za blago, ki prihaja po morju rz inozemstva na Sušak iin ki se iz javnih skladišč potem z ladjami prepelje v drug«" luke in odondot v notranjost države. 4) Reforma tarife za prevoz mesa z vagoni v ledenice. 5) Predlogi indnstrijstoih zbornic v tehle vprašanjih: a) revizija železniške blagovne tarife, b) revizija železniške potniške tarife, c) reguliranje odnošajev med železnico, avtomobilom in rečno plovbo, io d) revizija železniške prometne 6lužbe.
Nemška taktika
Na nemško noto, ld stremi po ločenih pogajanjih, bosta odgovorili Francija ln Anglija skupno
Parii, 18. februarja, d. 0 predzgodovini nemškega odgovora na londonske predloge se sedaj doenava, da je bil definitivno sestavljen na podlagi trdovratnega vztrajanja Hitlerja pri svojih nazorih. Stališče Nemčije, da pristane načelno samo na letalsko konvencijo s pridržkom, da bodo izpolnjene posebne nemške želje glede varnosti, dočim kratkomalo odklanja v ostalem splošni sistem zagotovitve miru, ki bi obstojal iz omrežja kolektivnih pogodb, pripisujejo Hitlerjevemu odporu, ki ni hotel za nobeno ceno pristati na francoske želje.
Po trditvah v političnih krogih stremi nemška politika za tem, da bi izločili letalsko konvencijo iz kompleksa ostalih predlogov od 3. februarja in sklenili o tem poseben dogovor Nadaljnji cilj nemške taktike je obrsk angleških ministrov v Berlinu. To žele seveda že iz prestižnih razlogov in v gotov' meri kot prot;utež uspehom, ki jih j hi d os etre 1 Laval v Rimu in Londonu. Vesti, ki predstavljajo Simonov obisk v Rimu kot mogoč in celo verjeten, pa so za sedaj še prezsrodnje. Franrosko-angleSki razgovori glede nemškega odgovora bodo trajali ie več dni Nemška taktika je prozorna in zasleduje eilj. da bi napravila razorožit-
vene določbe versajske pogodbe aa mrtve črke, ne da bi pri tem NemČnja prevzela obveznosti, ki bi mogle omejiti svobodno njenega postopanja. Med diplomatskimi pogajanji ima Nemčija to prednost, rte se lahko neprestano in neovirano oborozuje, kar avtomatično povečuje njen pomen.
Laval: Francija in Anglija bosta odgovorUI skupno
Parit, 18. februarja, č. Francoski zunanji minister Laval je včeraj sprejel pari-gke novinarje in jim podal daljšo izjavo o nemškem odgovoru na angleško-francoske predloge in o nadaljnji diplomatski akciji za ureditev aktualnih evropskih vprašanj. Med drugim je dejal:
Čeprav je nemška vlad* v svoji noti izrazila željo, da bi ae pogajala poaebej z vsako izmed prizadetih držav, in sicer najprej z Anglijo in nato šele s Francijo, bosta francoska in angleška vlada vendarle dali skupen odgovor na nemški odgovor, v katerem bosta potrdili, da sta prejeli odgovor na svoje predloge dne 3. januarja.
Francoski odmev naših volitev
Pari«, 18. februarja. AA. 0 priliki razpisa volitev v Jugoslaviji priobčuje »Ere Nou-velle« uvodnik, v katerem pravi med drugim: »V vsej Jugoslaviji se kaže veliko zanimanje za poslanske volitve, ki se bodo vršile 5. maja L L Prihod g. Bogoljuba Jevličp ne vlado pomeni začetek popuščanja napetosti.«
Pisec ugiba nato o raznih političnih kombinacijah in errupacijiab pri volitvah in končuje: >V vsej sedanji situaciji je značilna le ena reč. to ie. da gre v glavnem za to, da se najde uredilev v okviru jugosloven-*kega edinstva Uprava drŽave le izročena modremu državniku ln diplomatu, ki le užival popolno zaupani«« pokojnega kralja Aleksandra. Uspeh g. Jevtiča tako na medno rodnem polju, kakor v njegovi domovini ga dela za najprimernejšo osebnost za vod-atvo državnih poslov.«
Povratek bana dr. Puca iz Beograda
Beograd, 18. februarja p. Ban dravske banovine g. dr. Puc, ki se Je štiri dni mudil v Beogradu, Je nocoj odpotoval v Ljubljano. V teku svojega bivanja v Beogradu Je bil sprejet od predsednika vlade In vseh resornih ministrov, pri katerih Je interveniral v zadevah dravske banovine.
Pupin nevarno obolel
Beograd 18. februarja p. Iz Washingtona Je prispela vest, da je sloviti Izumitelj In profesor prve ameriške univerze, jugoslovenski rojak Nikola Pupin nevarno obolel. Zaradi visoke starosti se zdravniki boje. da bo nastopila katastrofa. Predsednik Roosevelt se je osebno zanimal za zdravje slovitega učenjaka In naročil najboljše zdravnike v želji, da rešijo zaslužnemu učenjaku življenje.
Sestanek gospodarskega sveta Male antante
Praga, 18. februarja, g. Danes sc jc pričela konferenca stalnega gospodarskega sveta Male antante. ki se bo predvsem ba-vila s trgovsko-političnimi vprašanji in bo trajala do konca meseca. Pred konferenco je zunanji minister dr. Beneš sprejel predsednike posameznih delegacij. Po konferenci si bodo delegati ogledali industrijski revir v Moravski OstrovL Ru-munski dclegaciji predseduje bivši trgovinski minister Teodorescu, jugoslovenski delegaciji sekcijski načelnik v zunanjem ministrstvu Pelivanovič, češkoslovaški pa pooblaščeni minister Friedmann, šef trgo-vinsko-politične sekcije zunanjega ministrstva. V vseh treh delegacijah so tudi zastopniki ostalih zainteresiranih ministrstev.
Komunistični izgredi v Črni gori
Cetinje, 18. februarja AA. Danes okoli 11. je manjša skupina delavcev in študen-tov-komunistov, ki so jih pri zadnjih neredih na beograjski univerzi odstranili iz Beograda, skušala prirediti neprijavljeno zborovanje na cetinjskem trgu, kjer je bilo dosti kmetov, ki so prinesli na prodaj svoje pridelke. Policija je zapovedala zbranim, da se takoj razidejo, ko pa tega niso hoteli storiti, so policijski organi intervenirali in množico razgnali. Pri tej priliki so komunisti s kamenjem znatno ranili štiri policijske organe in tri meščane.
Tudi v Podgorici se je zbralo več študentov in delavcev, da prirede neprijavljeno zborovanje, toda policija jih je hitro razgnala. Pri tem je dobil v osebnem spopadu, ki je nastal med Milošem Steje-vičem, trgovcem iz Podgorice in Ljubo-mirjem Radulovičem, brivcem, Stejevič smrtno rano od strela, ki ga je sprožil nanj Radulovič iz revolverja. Tudi Radulovič je ranjen, ker se je Stejeviču posrečilo sprožiti revolverski strel nanj, še preden je rani podlegel.
Iz sodne službe
Beograd, 18 februarja p. Z odlokom ministra pravde so imenovani za sodni8ke pripravnike na področju apelacijskega sodišča v Ljubljani diplomirani pravniki Pr. Furlan, dr. Anton Drmelj in dr. Fran Baje.
Kongres denarnih zavodov o kmečki zaščiti
Obširen referat predsednika Udruženja bank v Beogradu — Razmerje med kmečkimi dolgovi in vrednostjo kmečke posesti
Beograd. 18. februarja, r. Včeraj se je
'ršilo v Novem Sadu važno zborovanje zastopnikov zasebnih denarnih zavodov in zavarovalnic. Razpravljali so o položaju nagega denarništva v zvezi z dosedanjimi ukrepi vlade za omiljenje gospodarske krize ter o ukrepih, ki bi jih bilo treba še izdati. da se odstrani sedanje mrtvilo na denarnem trgu in normalizirajo kreditni odnaša ji, kar bi neposredno poživilo vse narodno gospodarstvo Za zborovanje je vladalo v gospodarskih krogih veliko zanimanje in ie bilo zastopanih 543 denarnih zavodov, od skupnih 63). kolikor jih je v Jugoslaviji.
Po otvoritvi zborovanja je predsednik g Slepčevič predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel kralju, nakar je podal predsednik beograjskega udruženja bar.k dr. Vlada Markovič obširen referat v katerem je orisal sedanji poiožaj denarnih zavodov in podvrgel stvarni kritiki ukrepe vlade. Poleg splošnega položaja denarnih zavodov je v svojem referatu obširno razčlenil problem kmečkih dolgov ter izjavil mišljenje, da je bilo dosedanje reševanje tega problema napačno in da je treba ta problem reševati v sklopu celotnega narodnega gospodarstva
Posledice kmečke zaščite za denarne zavode
Analizirajoč dosedanje zaščitne ukrepe na korist kmeta je dr. Markovič ugotovil, da je manjkalo pri tem prave osnove. Predvsem je manjkala od vsega začetka točna statistika. Izvzeti bi se b:'.: morali konzum-ni krediti, to je dolgovi kmetov trgovcem rn oortnikom za vsakdanje potrebščine, nadalje dolgovi, ki izvirajo rz delitve kmečkega premoženja potom nasledstva, dolgovi med kmeti samimi in naposled dolgovi pri zadrugah, kojih člani so dolžnik: sami. Ni se tudi smelo zaščito generaluirati. temveč bi se bilo to vprašanje moralo reševati ir.dii dualno. Pogrešno je tudi. da }c i;, a. zabita izvedena izključno na škodo upnikov, ne pa z žrtvami celotnega narečnega gospodarstva
Tem napakam so sledile še druge, med katerimi je glavna ta, da se je odplačevanje kmečkih dolgov stalno odlagalo, tako da se bo prav za prav pričelo z amortizacijo šele Lj. novembra 1935. Napačno se je postopalo tud: v pogledu obrestovanja, ker so se obresti na eni strani kapitalizirale, na drugi stran; pa zniževale na škodo upnikov. Z ld s ti najnovejše znižanje obrestne mere za kmečke dolgove predstavlja hud udarec denarnim zavodom. Vsi ti ukrep: so povzročili rr.učer, položaj v pogledu kreditnih odnošajev To ne samo pri onih. ki v glavnem ali vsaj v veliki meri kredittrajo kmečkemu prebivalstvu, marveč tudi pri denarnih zavodih, ki dajejo takim zavodom kredite. Ta položaj je v toliko težji, ker se sploh ne ve. kak 1 daleč bo to šlo in kdaj bo vprašanje kmečkih dolgov defini-tivno rešeno. Stalno menjanje zakonov :n uredb ne daje rade, da je najnovejša uredba že poslednja.
Izraz te težke situacije denarnih zavo-il-jv se vidi v vedno večjem številu onih zavodov. ki so se prijavili za razne vrste zaščite. Dosedaj je pod zaščito že 1^9 denarnih zavodov in 185 kreditnih zadrug. Vse pa kaže. da se bo to število še povečalo. Pri bodočem reševanju gospodarskih problemov se mora denarništvo v>ekakor bolj upoštevan, kajti treba je pomisliti, da razpolagajo zasebni denarni zavodi s kapita-cm nad 11 milijard, kaj je mnogo vee kakor pa ga morejo dati našemu gospodarstvu na razpolago državni in od države privilegirani denarni zavodi. Rušiti zasebni kapital pomeni isto kakor rušiti celokupno gospodarstvo. kakršen je položaj danes, bi kmečk: dolžniki sami boli želeli, da se jim stavijo na razpolago novi krediti za ureditev starih dolgov, kakor pa tako urejevanje kmečkih dolgov Z dosedanjim napačnim reševanjem tega problema so prišli v zelo težaven položaj baš kmetje sami, ker »o izgubili ves kredit, a v še težji položaj oni. k: imajo svoje hranilne vloge pri privatnih denarnih zavodih.
Stanje kmečkih dolgov
Dr. Markovič je v svojem nadaljnjem govoru navajal statistične podatke o stanju kmečkih dolgov m ugotovil, da so dolgovali kmečki dolžnik' zasebnim in avtonomnim denarnim zavodom 31. decembra 1933 vsega 1536 milijonov dinarjev, razen tega pa Privilegiram agrarni banki 729 milijonov dinarjev Kmečke hranilne vloge pa so istočasno znašale 1490 milijonov Din. Pri primerjavi statističnih podatkov za leto 1932 in 1933 prihaja do zaključka. da so kmečki dolžniki plačali zasebnim denarnim zavodom in avtonomnim hranilnicam na račun svojih dolgov v dobi 21 mesecev 73 milijonov, kar znaša okrog 8 odst. letno. V istem času pa so isti denarni zavodi izplačali kmečkim vlagateljem 697 milijonov dinarjev, to je skoro 50 odst. vseh njihovih hranilnih v!og.
Po uradnih podatkih, ki jih je zbrala Privilegirana agrarna banka v drug: polovici leta 1932. naj bi znašali kmečk' dolgovi okroglo 7 milijard Din. T: uradni podatki pa niso zanesljivi Ugotovljeno je. da so mnogi v domnevi, da se bodo dolgovi brigali ali na kak drug način od strani države odplačali, prijavili mnogo več kakor pa so v resnici dolgovali ker je tudi ze tem bila špekulacija. Koliko točno mašajo kmečki dolgovi, se ne da ugotov-ti. "-ač-jna pa se. da je zadolženih morda nekaj več kakor
30 odst. vseh kmečkih posestnikov. Pred
par leti je bil dohodek narodnega gospodarstva iz skupnega zaslužka kmetijstva pro-računan na okroglo 31 milijard. Ta dohodek je zaradi splošne krize danes mnogo manjši in znaša največ 10 milijard. Vzemimo, da je vrednost kmečke posesti v Jugoslaviji danes 100 milijard in če upoštevamo podatke PA3 kot točne, ne da bi se pri tem odbile hranilne vloge kmečkih vlagateljev. potem znašajo kmečki dolgovi 7 odst. od kmečkega premoženja. To je relativno malo in dokazuje, da ni bilo nikake potrebe za uvedbo generalne zaščite. Zal se je to vprašanje tretiraio vedno kot politično vprašanje, a najnovejša uredba o zaščiti kmetov je izraz volilne politike.
Druga slika o kmečki zadolženost;
Dodatni referat je imel tajnik udruženja bank v Novem Sadu dr Robert Pavlovič. Na podlagi podatkov, ki jih je zbralo udru-ženje bank. je ugotovil, da je številka 400 milijonov, kolikor da bi morali plačati kmetje na obrestih in amortizaciji denarnim zavodom za svoje dolgove, znatno pretirana. Če se vzame, da je v naši državi 13.7 milijona hektarov obaeiane zemlje, ki predstavlja vrednost 47.9 mi!ijard računajoč ha po 3500 Din, in se temu prištejejo vrednost kmečkih hiš v višini 6.6 milijard, vrednost živine 5 milijard in vrednost poljedelskega orodja 275 mil-jonov. potem predstavlja skupna vrednost kmečkih posestev 59.775 milijonov. Tudi če bi kmečki dolgovi zares znašali 7 milijard, kakor je to izjavil kmetijski minister, je zadolžitev kmečke posesti v primeri z njeno vrednostjo razmeroma nizka.
Dr. Pavlovič je nadalje ugotovil, da so vojvodinski kmetje od 20 aprila 1932 do 31. decembra 1934 plačali 1-*" milijonov svojih dolgov, kar predstavlja 70 odst. vseh zapadlih obveznosti. To je docela normalno stanje.
V svojem referatu je dr. Pavlovič razčlenil kmečke dolgove po višini. 12 odst.
kmečkih dolgov maš* pod Dhi. 15 odst.
od 500 do 1000 Da, .M od*t. od 1GUU do 2000 Din, 11 odst. nad 2000 do XM) Din. Nad 4000 Din je zadolženih samo 18 odst. vseh kmečkih dolžnikov. Tudi če se upoštevajo vsi kmečki dolgovi ne samo pri zasebnih denarnih zavodih in zadrugah, marveč tudi pri agrarni banki. Državni hipotekami banki in pri zasebnih upnikih, rnašajo obveznosti kmečkih dolžniicov na obrestih in na amortizacijskem obroku samo 339 milijonov. ne pa 400 milijonov. Upoštevajoč dejstvo, da so kmečki di/lžniki pravočasno poravnali 60 odst. svojih zapadlih obveznosti. potem bi pri 45 odst. obrestni meri potrebovali samo še 40 milijonov, da v celoti zadoste svojim obveznostim Zato je bilo nepotrebno najnovejše odlaganje kmečkih dolgov.
V svojem nadaljnjem referatu se je dr. Pavlovič podrobno bavil s problemom obrestne mere. v zvezi z reševanjem hranilnih vlog pri zasebnih denarnih zavodih. Staro pravilo je, da se štednja dviga z rentabilnostjo naloženega denarja. Ce se sedaj z uredbo o zaščiti kmečkih dolžnikov zniža obrsstna mera za kmečke dolgove na 4.5 odst.. potem je zasebnim denarnim zavodom. ki imajo kmečke dolžnike, nemogoče plačati za hranilne vloge primerno obrestno mero. Zato bo najvažnejša posledica za znižanje obrestne mere na 4.5 odst. ta, da se bo zimnjšala rentabilnost hranilnih vlog pri denarnih zavodih in lahko se zgodi, da bodo vlagatelji svoje vloge kot nerentabilne odpovedali. Z drugimi besedami zaradi 40 milijonov njplačanih obresti za kmečke dolgove pri denarnih zavodih ne bi bilo treba omajat: 8 milijard vlog. s katerimi zasebno denarništvo hrani narodno gospodarstvo. Končno pa je dr. Pavlovič naglasih da znižanje obrestne mere 71 kmečke dolgove ni bilo pravično že z ozi-rom na kmečke vlagatelje, k: so često bolj siromašna, kakor pa so kmečki dolžniki.
O referatih se je razvila zelo živahna debata. ki je mestoma presegala meje dopustne kritike, tako da je morai navzoči policijski komisar večkrat opominjati govornike. da kongres ni politični shod Po končani razpravi je bila sprejeta obširna resolucija ki ugotavlja v 'teku debate ugotovljeno stanje zasebnega denarništva rn v svojem drugem delu apelira na vlado, naj čimprej pristopi k razumnemu reševanju celokupnega gospodarskega problema v svrho čim prejšnje ureditve in normalizacije kreditnih odnošajev v državi. (Resolucijo in predloge je objavilo že por.edeljsko >Jutro«.)
!
Ha potu v Abesinijo
Veliki fašistični svet odobril vojaške ukrepe vlade zaradi spora z Abesinijo — 70.000 miličnikov pod
orožjem
Rim. 18. februarja, k. V noči na nedeljo
je veliki fašistični svet zaključil svoje zasedanje. PoSiednja seja je de^nsko prinesla odločitev giede nadaljnjega p<w.epanjia Italije napram Abesiniji. Veliki faš stični svet je delno mobilizacijo italijan&ke vojak* potrdil m odredil, da se morajo izvajati tuli vse nadaljnje posled ce tega ukrepa.
1'radni komunike pravi med drugim:
Mussolini je poročal velikemu fašističnemu svetu, da se je aad 70.000 miličnikov i* v&eh krajev države prostovoljno prijavilo m službo pri oddelkih, k so določeni za vzhodno Afriko. V istem oaeu ;e prejelo vojno ministrstvo tudi tisoče p-ijav bivših bojevnikov in drugih državljanov. Veliki fašist eni svet je z navdušenjem odobril vojaške ukrepe, k: po b:li v zadnjem ?a<>u izvedeni. da se zagotovi varnost in mir italijanskim kolonijam v vzhodni Afriki, p® tudi vse odredbe, k j:b bo ministrski predsednik in vojni minister izdal za obrambo italijanskih interesov in kokm;alnega pre-b:valiva. Veliki faš;steni svet ugotavlja, da j° b la izvršena mobilizacije kontingentov letn ka 1911 v popolnem redu in disd-plini. Obenem pozdravlja oddelke, ki odpotujejo v Somalijo. f»r sr-v>roča narodu, da so b:!e izdane vse odredbe. ki so bile potrebne. da Italijanka vojska ohrani in izpopolni svoje sile tako u«r»pšno izvrši svo:o dolžnost v vv» '<em primeru.
Nadaljnji del komunikeja ee n«na5a na gosoodansko-korporacijsko «ituac"o ter določi uvedb" 4^-urn^ra dela na t<» len.
Zaradi ooroe 1 fašističnih listov in ?e br>M zaradi komunike« velikega fašističnega sveta o sooru z A bes ni jo je zavladala včeraj donoldne v italijanski javnosti mr zliena napetost. Čeprav so še ob koncu preteklega tedna tudi v Italiji malone pričakovali. da bo spor i Abesinijo vendarle ureie-n po diplomatski poti. ne da bi že mo-b;!:z:n?ne oddelke v celoti odpravili » vzhodno Afriko, prevladuje sedaj v vseh krog'b prepričanie. da ie vojna med Italijo in Abesinijo ne;zogibna. Včeraj popoldne ;e Mu^olrni pr«*gledal v vojašnici prvega grenad irskega polka v Rimu dva bataljona mil čn;kov. ki so ^ odpravljali v Afriko. Tudi drugod in zlasti v iužnih italijanskih me«,:h so b;le včerai ;zvr5»ne take parade. V NeanUu je bataljon toš:st;čn:h miličnikov d°nira! nrmo prestolonaslednika Um-berta Ponoči «o zapustili R:m večji oddelki vojaštva in JsšisftiiriP milice. Posebni v1ak: so jih odvedli v NVaoeli. kier se bodo vkrcali na italiianeke voine ladje.
kaže. do «e je faš;stični režim ne glede na pnoovno intervencijo angleškega, francoskega in 'aponsitega poslanika v Rimu odločil tudi i orožjem zsilit: zadoščenje. k ga je zahteval od Ab^sneev zaradi incidentov pri Ualualu in \fduabu. Ceprev je v Abesiniji sedaj še d^že-.na doba. ki bi mo^a 'talijonsko voisko inatno ovirati pri prodiraniu na ab^sinsko ozemlje, pa ao Ita-I'ian v»ndar odločeni, da čez dve ali tri r^^^p d^ nnsko prifrto pohod proti Addis Ab^bi. če dotlej ne dobijo zahtevanih jamstev. da se incidenti ne bodo več ponovili.
Državna razredna loterifa
Dne 15. februarja so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 3.000 srečka štev.: 33.065
Din 1.000 srečke štev : 122. 10 891. 15.743, 15.757. 15.797, 17.451, 17.479, 24 $57 CC.005 33.058. 51.566 51.570, 51.590, 62.081. 89.867. 89 888, 95.773.
Dne 16. februarja so bili izžrebani naslednji dobitki : Din 2.000 srečki štev.: 17 411 95.769
Din 1.000 srečke Stev.: 5 826. 15.733. 15.762. 17.453, 17.459, 17.471, 17.494, 24.816. 24.828. 24.872, 33.064. 33.066. 75.663 89.886. 95.794.
Srečke ra tekoče kolo so vse razprodane.
TaHmiTna hranilnica, r. z* z o. t.iuhlu>na. Sv« Petra r. J o
in ne bo abes!nska vlad* pristala na
razmejitev Somalije n Abesinije po italijanskem načrtu, tako da bi Ital a pridobila nad 100 kvadratnih km novega ozemlja na zapadu Somalije.
Novi oddelki vkrcani
Seapelj, 18. februarja. AA. Prebivalstvo je dar.es navdušeno pozdravilo miličnike, ki so se vkrcali za pot v vzhodno Afriko. Pamik »Gange« je odi>lul iz luke ob 12. Na njem je tudi okoli 200 ton vojnega materiala.
London, 18. februarja. AA. Reuterjev urad poroča iz Neaplja, da je danes odpotovalo v italijansko Somalijo 2C*X) vojakov redne italijanske vojske
Prihod maršala Balba v Rim
Rim, 18. februarja w. Guverner Libije letalski maršal Balbo je s svojim generalnim tajnikom, letaiskim poveljnikom Libije ter več dragin-.: častniki prispel z letalom v Rim. kjer se bo udeleževal dela vrhovnega obrambnega sveta.
Velikopotezna italijanska akcija
Pariz, 18. februarja, g Včerajšnja posvetovanja velikega fašističnega sveta in objavljeni komun.ki smatrajo pariški politični krogi za znak vel.kopotezne italijanske akcije v Abesiniji. »Matin« javlja, da bo v kratkem mobiliziranih več letnikov italijanskih čet. Rezervisti dveh letnikov so že dobili poziv, naj bodo pripravljeni. »Quo-tidien« javlja iz R ma, da je že pripravljenih 100.000 mož za ouhod v Afriko, in sicer 30.000 mož v Florer.ci in v Messini ter 70.000 prostovoljnih miličnikov, katerih prvi oddelki so že odšli.
Angleško mnenje
London, 19. tebruarja. g. V ivezi z ouno-dom prvih kontingentov italijanskih čet na italijansko-abesinsko mejo pi»e »Times«, da je feba obžalovati, ker abe»inska vuida še ni sprejela pametnega italijanskega predloga, da se naj ustvari nevtralni pas med italijanskimi in etiopskimi četami. \ lada v Addis Abebi morda misii. da bi sprejem tega predloga zmanjšal njene zahteve po spornem ozemlju Somoli.
Zopet uboj v mariborski okolici
Maritjcr, 18. februarja.
Ni se še poleglo razburjanje zaradi umora v Ljutomeru in zaradi umora izvršenega na«j šieiaiioni 2um«-rjem v Gornji Gorica pn Račjem, ko je nocoj v Zimici pr: Sv. Barbari v Slovenskih goricah prišlo do novega uboja. 6egar žrtev je postal n«?-K! viničar Šofer otracar. usJužben pri tu kajšnji stavbni tvrdk: Nassimbeni. je odpeljal danes s tovornim avtomobilom v Sloven6ke gorioe Ustavil *e Je aa poti v Sauperlovt gostilni v Zimici pri Sv. Barbari. V gostflnt Je bil tu* nek: viničar iz okolice, ki ga pa tam nihče izmed navzočih n' poznal Ko sta sedela prt mizi, Je prišlo mej §o:er>em straoarjem ia viničar-jem zaradi malenkostnega vzroka do prepira. Beseda je dala be?eJo in Stracar Je v razburjenju sezel po samokresu, ki ga je Ime! pri sebi. ter ga naravnal proti vi-ničarju Počil je strel, vtntčar se je zru Sil na tla ln v aekaj minutah Izdihnil.
O trasričnem dogodku, kt Je pretrese! vse vaščane. so bile obveščene mariborske oblasti, ki so takoj uvedle preiskavo Oroini^tvo je aa sledu ra storilcem Iden tltete mrtvega vlnlčarja §e niso mo?! ugotovita Na kraj dogodka Je odšla sCn komisija, k* bo dognala podrobnosti ubc; smrti nesrečnega vlnlčarla.
' .	L . lm ..
U ^
V deževnem vremenu
se lahko prehladite In zbolite na gripi! Vzemite torej takoj o prvih znakih ASPIRIN tablete, ker
baver ve. kaj pomaga t
i - as^aa«.
Pred usmrtitvijo
Laknerja m Pančtirja
Rabelj Hart je že na potu v Maribor — Justifikacija bo izvršena najbrže v sredo zjutraj
Maribor. 18. febmsrja.
Danes je pr®jel višji solni a\y.n* dr. Tombak obvestilo. <ia je najvišja instanca potrd la obsodbo La.cnerja in Pančurja na sm-t na vesalih. Kakor znano, je prišlo dne 4. julija 1'334 zvečer do tracčn^ca dogodka in upora v tukajšnji moški kaznilnic:, k-je saenoval Ivan Lakner skupno s Pančur-jem in Lombarjem. Žrtev upora je poe'al kazniln-ški pazn k Ivan Petrin, ki so ra imenovani trije zločinci poi"li na tla n smrtno nerarao po5kodo*wli. Pe'erin je žara d: pos'edic noSkodb umri. Lakner j" ho-to] takrat pobegnit:. Skočil je	olcno
drugera nadstropja in so ga nezavestnega spravni na varno.
Pri sodo- obravnavi, k'' se }«» vr?Ha v x<v 5V kaznilnici, ;e v»,rki ki«z<>n*»'-: vprt ma-
riborski obsod i Lalcnerja m Pančurja na
Moskovski turni*
Moskva, 18. februarja, a. V soboto je bilo odigrano drugo kolo velikega mednarodnega šahovskega turnirja v Moskvi. Sovjetski mojstri so pripravili ve emoj-strom zapad-ie Evrope zopet ma;h-io presenečenje. Ragozin je namreč g'adko porazi! izredno nadarjenega mladega madžarskega velemojstra Lilienthala. k: je žel na lanskih turnirjih po Evropi uspeh za uspehom in ga Aljehin sam smatra za enega najbolj nadarjen-h in nevarnih šahistov mlajše generacije.
Jugoslovenski mojster Vasja Pire rz Maribora je ime! 7-a nasprotnika sovjetskega mojstra Cechoverja Borba je bila zelo napeta in je končno Pire rmagal v elegantnem stilu.
Partija med bivšim svetovnim prvakom Capablanco in sovjetskim prvakom Bot-vinr.ikom je bila vseskozi solidno zgrajena. Oba šahovska šampijona sta igrala silno previdno. Igra se je končala že po 24. potezah remi«.
Moskovski prvak R:umin. ki je v prvem kolu porazi! Capablanco. je irvojeval drugo zmago. Svetovna prvakinj^ Vera Menšikova niti oddaleč ni bila kos R*u-mimi. ki je v sijajni formi in ie kmalu podlegla
Spielmann je rmel tudi v drugem kolu za nasprotnika sovjetskega mojstra. Toda dočim je doživel v prvem kolu v borbi z Botvinnikom občuten poraz, ima zabeležiti v dragem kolu lep uspeh. Premaga! je namreč po hudi borbi leningrajskega prvaka Alatorceva. Moskovski mojster Kan je porazil ukrajinskega prvaka Bcgarv-r-čuka.
Partiji dr. La«ker-Stah!berg in Roma-novskij-Lo^enfisch sta se končali remis. igri FIohr-Lisicvn in Goglidze-Rab novič , pa sta bili po osemunii borbi p'ekinjeni. |
Stanje po II kolu: Rjumin 2. Pire Bo?- | vinnik. dr Lasker. Romanovskij. Rago- j zin in Lowenfisch 1 m pol, Flohr in Ra-binovič 1 (1 prekinjena igraV Sp;e'mann in Kan 1. Lisicvn po! (1). Capablar.ca. Stahlberg. Lilienthal. Bogatvrčuk in Ce- , chover pol. Goglidze 0 (1), Alatorcev in Menšikova 0.
(r^-*. aa ve^alih. Lmibe^-ja pa na poostreno
d*»mrtno ječo. Proti tej ra»oib: se je Pap-čur pritožil, do^m je Lakner izjavil, da mi je vseeno in ni vložil nikake pritožbe.
Krvni Hart iz Sarajeva bi :mel priti v Maribor že r današnjim popoldanskim br-z:m vlakom. V svoji pisarni ga je Sajca! do 7. zvečer	soini svetnik dr. TorabeJi,
da bi se z njim podrobneje 'd-jgovoril glede juetifJcarije. vendar pa Harta ni brk> » pride najbrž z rvx-nim b-rim vlakom. V tem primeru bo jutri dopoldne obema obooierv eeme prečitana odločitev zadnje rn^a-nee. Ce pride krvnik Hart d^es ponoči, bo ""^.rtrra ob<w!ba irvi^°na v «re«do t*utra^. riSo«-v:e-ira hop^a obe^^a na dvorie&j ka:šnje mo^ke kazn:lnice. f>oj»too k :rv-5h< bodo mell le za^^omikl eodr. h oblast: in novinarji.
evn se je končala s Flohrovo rmago.
Po III. kolu vodi še vedr.o Riumin « i točkami.
Novo pojasnilo glede priznaniške takse
V teku časa se je izvajanje tar. št. 33 taksne tarife, zlasti glede potrdil na piač« privatnih nameščencev in uradnikov kon> pliciraio z raznimi pojasnili, tako da za interesirane zasebne ustanove in zasebni ki niso bil: na jasnem, kdaj in kako i* treba izvajati te določbe.
Da bo izvajanje teh zakonskih določh
ki so po svojem bistvu popolnoma jasna tudi za vse gospodarske ustanove in z* sebr.ike razumljivo, in da se bodo mogl brez strahu zastrar. zakonskih posledic p« njih ravnati, je finančno ministrstvo i» dalo tole pojasnilo:
Takso na pomrla o prejemn plače ima jo plačati vsi zasebni nameščenci in urad niki. če sprejemajo plače po podpisanen ali nepodpisanem seznamu, po nalogu, lz danem blagajni za izplačilo v kuverti, pod pisani ali nepodpisani, ki *e shrani mei akti do prihodnje plače, ali pa ako « knjiži na tekoči račun dotlčnega uredniki (po dosedanjem pojasnilu se ie zahteval« plačilo te takse v vsakem primeru, če j« bil izdatek za plače le kjerkoli v knjigai zabeležen). Pri izvajan ;u določb tarifni številke 33 taksie tarfe se smatra za za sebnega nameščenca ali uradnika vsaki oseba, ki služi pri zasebnih zavodih al ustanovah, pri podjetjih ali zasebnikih, i* je dogovorjena mesečna plača in če ose ba opravlja dela. za katera ima potrebr.< kvalifikacijo. Druge uslužbene osebe, k prejemajo svoje plačilo po dnevih, tednil ali štirinajstdnevno, imajo plačati taksi na potrdilu samo tedaj, če prejetje denar ja potrdijo s svojim podpisom. Zato je tj t.aksa nepotrebna tam. kjer ni r.avedenil pogojev. Ugotovitev plačevanja po knjigah podjetja samega ni razlog za pobin* nje te takse, če ne obstoje šc kater drug gori navedeni moenti (seznam izplačil, bla gajniški nalog, kuverta ali tekoči račun)
Tretj. kolo
Moskva. 18. febr. n. V tretjem kolu je doživel jugosiovenski mojster Pire svoj prvi poraz. Premagal ga je madžarski velemojster Lilienthal. Capablanca je premagal Alatorceva. Rjumin Romanovskega. Botvinnik Menšikovo, L6wenfisch Stahl-berga. Lisicvn Rabinoviča.
Remis so se končale partije: Lasker-Bogatvrčuk. Flohr Ragozin. Kan-Čechover in Goglidze-Spielmann.
V II. kolu prekinjena partija Flohr-Lisi-
Potres v Bokjariji
Sofija. 18. februarja AA. Davi ob 841 je sof:jska potresomerska postaja zabel* žila precej hud potrea z epicentrom 220 ka jugovzhodno od prestolnice. Potres se Ji posebno tudo občutil na južnem Bolgar skem.
Vremenska nanoved
Dunaj<ka vremenska napoved ta torefc
Jasno, ponoči mraz. podnevi milo.
Br««
=111=
Potrtih src naznanjamo tužno vest, da je naš ljubi oče. stari oCe gospod
Simon A ara t
cinkarniški upokojenec
dna 17. t. m. ob 1. url zjutraj v 80. letu starosti, po dolgi in mučni oolezni. previden a sv zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vrtil v torek 19. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiJe žalortL Komenskega 12. na okoliško pokopališče v Celju.
Sv. masa zaduSnica se bo darovala v župni cerkvi v sredo 20. t. m. ob 7. uri zjutraj.
Celje—G RAZ, dne 18. februarja 1935.
Žalujoče rodbine:
Narat, Verbnik, Dunkler, Korošec, Dečman
In ostalo sorodstvo.
Naši kraji in l|ud|e
Za napredek gasilstva
Po občnih zborih vseh gasilskih žup — Veliki uspehi preureditve gasilskih organizacij po odredbah zakona
Ljubljana, 18. februarja Pred dvema letoma so bile gasilske organizacije v naši državi preurejene po določilih zakona o gasilstvu. Konec februarja lanskega leta so bila končana zadnja dela preureditve gasilskih čet in žup in je tako naše gasilstvo stopilo v novo življenje in r novo dobo svojega razvoja. Mnoge jugoslovenske gasilske organizacije so čakale po 60 let, da dobijo med raznimi dobrodelnimi ustanovami in organizacijami zasluženo mesto, ki odgovarja plemenitim in splo-šnosti služečim ciljem. Zakon o gasilstvu je izpopolnil v veliki meri te nade. Z zakonom so bile gasilske organizacije prerojene. zakon sam, ki je eden od najmodernejših zakonov te vrste v vsej Evropi, pa ie v mnogih krajih dal tudi dobro podlago *a uspešen razvoj novoustanovljenih gasilskih organizacij.
V zadnjih dneh so bila po vsej državi zborovanja gasilskih čet, ki so bila povsod izvedena v najlepšem redu in z velikimi nspehi. Nove gasilske čete, ki so bile po sprejetju zakona o gasilstvu ustanovljene tudi po vaseh, niso več prepuščene samo iniciativi in požrtvovalnosti svojih ustanoviteljev. odbornikov in članov, marveč imaio vso zaslombo pri organizacijah, ki poslu-ejo že dolga leta. V vseh gasilskih organizacijah — novih, starejših in najstarejših «c uspešno udejstvuje duh vzajemnosti, dedovanje pa se razvija po enotnih smernicah. Celo v savski banovini, ki ima za dravsko rajmočmejše in najstarejše gasilske organizacije, se je v zadnjem letu na organizato-ričnem polju storilo veliko več, kakor pa e bilo mogoče doseči poprej nekdaj v več-Vtni dobi. Tudi jugovzhodne pokrajine, ki prej razen v velikih mestih sploh niso ime-f. gasilskih organizacij, tekmujejo se-daj, da se čim uspešnejše udejstvovale v gasil-
eraj so imele vse gasilske župe v drža-r vnje redne občne /bore, ki so tudi po-
kazali razveseljive uspehe pri delovanju. Zborovanja gasilskih žup pa so na drugi strani pokazala tudi upravičenost načela zakon« o gasilstvu, naj bi imel vsak srez svojo gasilsko župo. V onih pokrajinah, kjer so bile že ustanovljene gasilske župe, se namreč tudi najuspešnejše razvijajo gasilske čete. Mnoge gasilske župe so bile ustanovljene po uveljavljenju zakona o gasilstvu in vsaka nova župa je v kratkem času močno zvišala delavnost gasilstva v svojem področju. Kakor je »Jutro« že nedavno poročalo po statistiki ob koncu lanskega leta, poslujejo doslej gasilske župe samo v dravski, savski in dunavski banovini. Kakor vse organizacije gasilstva tako so tudi slovenske gasilske župe najstarejše. Na področju dravske banovine je 25, v savski banovini 50, dunavska banovina pa ima 29 žup.
Na vseh zborovanjih gasilskih organizacij pa so razpravljali tudi o nedostatkih, ki so jih gasilski organizatorji opazili v dobi zadnjih let Tudi te razprave so bile potrebne zaradi napredka našega gasilstva. V največji meri se pri večini gasilskih organizacij občuti pomanjkanje v pogledu gmotne oskrbe. Zakon o gasilstvu je rešil to vprašanje na ta način, da je obvezal zavarovalna društva, naj plačajo šest odstotkov od premij požarnih zavarovanj v gasilski fond, ki naj se ustanovi pri posameznih banovinah in ki naj se uporablja samo v korist razvoja gasilstva dotičnih banovin. Po dveh letih pa to določilo še ni prišlo do veljave. Vse gasilske organizacije so na svojih zborovanjih sedaj zahtevale, naj pride zakon o gasilstvu tudi v tem pogledu do polne veljave, da ne bi bila zaman velika požrtvovalnost gasilskih organizatorjev in organiziranih članov, ki jih je že blizu 68.000 v državi in ki imajo v svojih organizacijah že preko 96 milijonov v svojih opremah in preko 35 milijonov v svojih domovih in drugih nepremičninah.
Za zgradbo veterinske bolnice v Ljubljani
Akcija mestne občine in drž. bakteriološkega zavoda
Ljubljana, 18. februarja
Vprašanje državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani je, kakor vse kaže, še zmerom odprto. Mestna občina mu za zdaj sicer še ne krati skromnega gostoljubja, ki ga uživa pod streho stare šentpetrske vojašnice, vendar pa pri takšnem provi7oriju zavod ne more priti do svojega pravega razmaha, ki mu ga nalagajo nujne zahteve naše doslej še ne povsem urejene veterinarske službe. Ker se >- na pobudo ravnateljstva mestne klavnice začela zadnji čas tudi mestna občina sama baviti z nekimi načrti na tem polju, ;e vodstvo bakteriološkega zavoda pred dnevi vnovič pokrenilo svojo akcijo za zgradbo modernega, nalogam časa ustreza-očega bakteriološkega zavoda v Ljubljani. Med mestno občinsko upravo ter med ravnateljstvi bakteriološkega zavoda, klavnice in mestnega gradbenega urada se je zadnji čas vršilo več aktualnih posvetovanj, tako da so razgovori že dospeli do konkretnega ačrta v glavnih obrisih, in pred dnevi je
f veterinarskega bakteriološkega zavoda »-Ir Hribar odpotoval v Beograd, da v kme-•"jskem ministrstvu in na drugih odločilnih ;ies'ih izposluje potrebne kredit«
Kakor nam poročajo, je mestna občina pripravljena, oddati 2500 m8 zemlje ob Poljanski cesti za zgradbo pod pogojem, da se tu koncentrirajo vsi najpotrebnejši državni in mestni živino/dravski instituti. To e parcela med vojašnico kralja Petra I. Osvoboditelja in mestno klavnico ob levem bregu Gruberjevega kanala, kjer je imelo mesto svoj čas svojo gramozno jamo. Mestna občina ie imela nekaj časa namen, da crgradi tam svoje materialno skladišče, a je Ao namero opustila, ker se je izkazala potreba, da se skladišče namesti kje bliže prometnemu središču. Na pobudo ravnateljstva mestne klavnice se je nato mestna uprava odločila, da sezida na tem kraju h voj o prepotrebno kontumačno klavnico z.a kužno sumljivo živino. Tej ustanovi bi bili lahko pridruženi tudi izolacijski hlevi za b<'lno živino, ki lahko ob skrbni strokovni j;egi okreva, a jo je treba ločiti od zdravih 7 i vali. S tem bi bil postavljen vogelni kamen va/nemu zavodu, ki ga Ljubljana kot hredišče najnaprednejše agrarne pokrajine ^ državi v resnici nujno potrebuje, namreč vrterinski bolnišnici. Takšne bolnišnice že
zdavnaj delujejo po kulturnih središčih v tujini, a v Jugoslaviji imamo doslej samo en takšen zasebni zavod v Beogradu. Nalogo, da organizira takšno bolnišnico, bi prevzel državni veterinarski zavod, ki se bo v novi zgradbi lahko še znatno izpopolnil in razširil, tako da bo družil v sebi štiri oddelke: propagandnega, bakteriološkega, zavod za zdravljenje bolne živine in ambulanco.
Vodstvo bakteriološkega zavoda živahno pripravlja ves strokovni material, ki ga potrebuje mestni gradbeni urad, da na njegovi podlagi izdela načrte. Poklicanim instancam pa pripade dolžnost, da bodo s potrebnimi sredstvi od svoje strani omogočili izvedbo lepe in koristne zamisli.
Otvoritev specialnega elektrotehničnega tečaja
Ljubljana, 18. februarja Danes dopoldne je bil v Vajenskem domu otvorjen III. specialni elektrotehniški tečaj, ki ga prirejajo združene elektrarne, elektrotehniki in elektroinstalaterji za vajenski naraščaj IV. letnika, h vseh delov dravske banovine j« prišlo do 50 udeležencev, da se v enomesečnem tečaju pripravijo za monterske izpite.
Združenje elektrotehničnih obrti za dravsko banovino je v cilju strokovne izpopolnitve vseh rokovalcev v elektrotehniki smatralo za potrebno, da se nudi naraščaju po 41etni vajenski dobi tudi prilika teoretičnega pouka in razumevanja, s katerim se šele dopolni znanje strokovnjaka tako, kakor od njega zahteva napredek in poslanstvo elektrike. V predavalni zbor so povabljeni strokovnjaki, ki bodo v kratki dobi podali novemu pomočniškemu kadru vsaj najnujnejša poglavja iz teoretične in gospodarske vede elektrotehnike. Prepričani smo, da bo ob taki izobrazbi obrtniških stanov zrasla tudi vrednost lastne domače stvoritve, ki so bile do nedavna še tako prepredene z raznimi inozemskimi inštruktorji. Posebno pa je naraščaj važen v elektrotehniški stroki, zakaj sedanja doba je ona, ki jo oblikujejo pridobitve elektrike tako izdatno in temeljito, da se ob njej iz-preminja vs« naše gospodarsko, kulturno in socialno življenje. V naši državi stoji
KULTURNI PREGLED
Iva sorlija »Blodnji ognji"
Krstne predstave irvirnih slovenskih del no v našem Narodnem gledališču sicer precej redki dogodki, a v naši kulturni javnosti se vkljub temu ob njih po navadi ti i koli ne razburkajo valovi. Hiše so na takšnih večerih, ki bi morali biti narodni prazniki v plemenitem pomenu besede, po navadi le medlo zasedene, njih resonanca v našem kulturnem in umetniškem občestvu razgubi že do naslednjega dne. Čeprav velja vse to v znatni meri tudi za prvo predstavo Sorlijeve drame »Blodni ognji«, ki smo jo doživeli r soboto zvečer, pa je treba pribiti, da je naša gledališka publika tokrat sprejela domače delo na tako lep. dostojen način in s tolikšno iskreno hvaležnostjo, kakor že dolgo ne. Pisatelj, ki je prisostvoval premieri, je bil z burnimi aklamacijami nekajkrat klican pred zastor in prav tako občinstvo ni šte-dilo z aplavzom izvajalcem.
Igro samo približuje sodobnemu gledalcu njena snov, vzeta prav iz dejanja in ne-hanja tekočih dni. Dobra, lahko se reče ugledna meščanska družina gospoda sodnega nadsvetnika, zraven pa protestirane menice, računi, računi bree rezultata,
hčerka brez dote za možitev, skoraj mlada žena, ki si želi še utehe od življenja, a po vrhu vsega sin, ki mu je, kakor tako številnim iz današnjega mladega rodu, čas kakor ciankalij razgrizel dušo: malo zapoznel študent, ki je z maturo v svoji duši ostarel, preslaboten, premalo razgledan, da bi bil zmožen odpora, a vendar preveč naravno dober in čist, da bi se mogel vsega iztratiti v plehkem cinizmu. Tu se zastavi zgodba o menici, ki jo ima v rokah bogat veletrgovec, skrit, a goreč, neuga-sen oboževalec gospe nadsvetnikove. z nečedno in z literarnega vidika tudi težko umljivo trgovsko igro skuša ta človek izterjati od gospe nadsvetnikove dolg ali srce, ln življenja žejna, v sebi šibka gospa se mu v resnici skruši v naročje. Iz groze in strahu pred poslednjim razdejanjem očetnjega doma se za odrešitev matere in vseh svojih žrtvuje mladi študent s tem, da se ubije. Za njegovo življenje plača zavarovalnica sto tisočakov — za tako majhno hišo ogromen denar. Menica je krita, dota sestri je zagotovljena in 9e staršema ostane za siva, samotna leta precejšnja pomoč. Ob velikem dejanju svojega sina
naša banovina na prvem mestu glede izvedene elektrifikacije in dobro bo, če pride iz naših delavnic in šol tudi naraščaj, ki bo širil elektriko po našem jugu.
Tečaj je otvoril komisar združenja gospod Minko Heinrihar z lepim nagovorom na vajence v prisotnosti predavateljev gg. inž. Novaka, inž. Bcdjaniča, inž. Zajca, inž. \Veibla in A. Kuharja ter upravnika Vajenskega doma, ki s takimi prireditvami dosledno izvaja koristne in važne naloge obrtniškega stanu. Vajencem, bodočim monterjem, želimo lepih uspehov v korist njihovemu poklicu v bodočnosti. Vajenci bodo v ekskurzijah obiskovali električne centrale in delavnice v Ljubljani in okolici.
Jubilej dela
Na svojem skrbno urejenem domu v Medvodah slavi danes trgovec in posestnik g. Franc Sajovic lep jubilej svoje delavnosti: že pol stoletja se udejstvuje kot trgovec, za seboj pa ima tudi dolga desetletja požrtvovalnega javnega dela. Trgovine se je izučil v Skofji Loki in Radovljici, samostojno trgovino pa je začel voditi v Poljanah nad Škof jo Loko, od koder se je priženil v Soro. S soprogo Nežo sta 6e po-
tem preselila v Medvode. Slavljenca odlikujejo vse vrline dobrega trgovca Njegovo podjetje je kmalu zaslovelo daleč na okoli. G. Sajovic pa ne dela le zase in za svojo družino, temveč ima odprto srce in roke tudi za svojega bližnjega. Javnost ga pozna kot požrtvovalnega delavca povsod, kjer jc treba skrbeti to. skupnost. Njegova narodna zavednost je bila vedno vzorna in vsem so znane njegove zasluge za gasilsko društvo, ki ga je kot svojega ustanovitelja in dolgoletnega blagajnika izvolila za častnega člana. Velike zasluge si je pridobil tudi pri napeljavi elektrike v Medvodah, kadar pa so pobirali za zgradbo šole, So-kolskega doma in v podobne svrhe, je bil vedno med prvimi darovalci. Mož vztrajnega dela in lepih uspehov je deležen tudi velike rodbinske sreče. Od šestih otrok mu jih je ostalo pet in vsi so dobro preskrbljeni. V krogu srečne rodbine praznuje svoj jubilej, ki mu naj v sreči sledijo še drugi.
Pomoč našim ghshonemcem
Ljubljana, 18. februarja
Mnogo je siromaščine med nami, največja pa je navadno tam, kjer je ne vidimo in ne čujemo. V tem skritem kotu ždijo naši gluhonemci v vsej svoji pohlevnosti tako na kraju, da jih že nihče bolj odriniti ne more. Oni pač ne znajo kričati o svojih tegobah, trpe nešteto krivic in zapostavljanj, doživljajo obupne boje za suho skorjo kruha, svet pa gre mimo njih, kakor da ga to vse skupaj nič ne briga.
Ta pretresljiva slika naše socialne malomarnosti je bila na ogled na zadnjem občnem zboru Podpornega društva za gluhonemo mladino. S svojo propagandno brošuro »Usoda gluhoneme mladine« je društvo v preteklem letu sicer močno razširilo vrste svojih prijateljev, ki jim bodi vsa čast in hvala, da so to dobrodelno ustanovo tudi po svojih najboljših močeh gmotno podpirali. Bili pa so tudi ljudje in celo nekatere občine, ki se jim niti ni zdelo vredno, da bi bili to drobno brošurico vsaj prebrali, nego so jo kratkomalo vrnili s stereotipno pripombo »Ne sprejmem« kakor kako židovsko reklamo. Prav občine
Ko se začno krvne cevi poapnjevati,
deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefovo« grenčico, ker odpravi zastaja-nje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost. »Franz Josefova« voda se dobi povsod.
gre mati vase in se notranje osvobodi in prerodi, življenje, ki je bilo zablodilo v krive ognje, očiščeno teče naprej.
Mimo tega, da Ivo šorli tudi v drami ne more zatajiti svojega epičnega poslanstva — dialogi na odru mu tečejo lagodno, brez vzpetih ostrin, kakor kramljanje r povesti ali romanu — in mimo tega, da so tudi same etične osnove dela precej nejasne in se notranja borba ljudi skoraj ne dvigne iz kaosa, je občinstvo »Blodne ognje« sprejelo s toplim, širokogrudnim navdušenjem. V Skrbinškovi režiji je drama doživela svetlo, jasno podono, čeprav bi še nekaj dramaturških in režijskih prijemov /ahko samo povečalo uspeh. 2ivo, plastično izoblikovane figure so podali predvsem Medvedova (gospa Melonija), Kralj (njen sin), šaričeva (hči), Levar (veletrgovec) in Potokar (nadsvetnikov brat z dežele). Težja, a obenem mnogo manj hvaležna naloga je pripadla Jermanu (nadsvetnik) ter Gregorinu in Bratini.	l. m.
Zagrebško pismo
V »Plesu z maskami« smo imeli debut mlade zagrebške pevke Lele Brolich. Pevka se je prezgodaj opogumila za pevski in glasovno težko vlogo Ameiije, dasi ima sicer mnogo pevskega materiala. Glas ji je velik, prodoren, nosilen, a najbolje učinkuje v visokih legah. V teh legah kaže Lela Bro-1 i e h tudi pevsko sigurnost, medtem ko T.
bi moralo to pereče socialno vprsSanje najbolj zanimati, saj nosijo one s neizobraženimi gluhonemci najhujša bremena, medtem ko je šolan gluhonemec dobra in zanesljiva delovna moč in zmožen samostojnega preživljanja. Odpreti mu vrsts do izobrazbe in pomagati mu do kruh«, je dolžnost vse javnosti, zlasti pa dolžnost občin. Ne gre tu le za razširjenje naše gluhonem-nice. ki ga je zdaj vendar enkrat vzela banovina v rvoj račun, gre tudi z« moralno in materialno podporo gluhonemih sirot samih, zlasti pa odraslih gluhonemcev, za katere se doslej nihče ni brigal. Slepci imajo že svoj dom, gluhonemci pa tavajo izgubljeni po vsej domovini. Vse kulturne pridobitve gredo mimo njih, ker se ne morejo udeleževati javnih predavanj. Nikogar nimajo, ki bi jih vodil skozi velike dnevne dogodke in skrbel za njihovo na-daljno izobrazbo. V drugih kulturnih državah je to javna skrb že davno uredila, čas je. da storimo tudi mi to imperativno dolžnost vsaj v mejah možnosti!	V. M.
Dva otroka sta zgorela
Mirna na Dolenjskem, 18. februarja Danes pTOti večeru se je po Mimi na-gloma raznesla vest o strašni nesreči, ki je doletela oglarja Janeza Lupanca in njegovo ženo. Njuna otroka, 41etni Stanko in 31etna Mici, sta postala žrtev požara, ki je bil izbruhnil v koči.
Janez Lupanc je oglar in žge it več mesecev oglje v gozdu. Danes ob 17. je odšla njegova žena r gozd k možu, doma pa je pustila oba otroka brez nadzorstva. Ko se je z možem vrnila, je od koče ostal samo še kup kadečih sc ruševin, otrok pa ni bilo nikjer, ker sta našla v plamenih strašno smrt.
Kako je nastal v koči ogenj, ni znano. V kotu je stal majhen gašperček hi je mogoče, da je padel ogorek na suha pre-perela tla, ki so se hipoma vžgala. Ni pa tudi izključeno, da sta se otroka igrala <in sama zanetila požar. Vss obupana sta prihitela Lupančeva okrog 18. v Mimo, kjer sta pripovedovala strašno nesrečo.
Radio kotiček
Nagrade sa itvirne skladbe. Uprava »Radiofonske postaje v Ljubljani« razpisuje tri nagrade v višini Din 10(10.—, 600.—, 400.— za izvirne, še neizdane skladbe pod sledečimi pogoji: 1. Skladbe naj temeljijo na slovenski narodni pesmi, bodisi v obliki potpurijev, variacij, parafraz ali drugih glasbenih oblik. 2. Trajanje minimum 15 minut. 3. Za ansambl salonskega orkestra v sledeči zasedbi: violina I in II (ozir. obli-gat, viola od Iib.), violinčelo, kontrabas, ena flavta, ena boboa (ad lih.), en klarinet, ena troinpeta, eua pozavna, harmonij, klavir in tolkala. 4. Predložene partiture mora jo biti jasno, čitljivo napisane in brez po-greškov. 5. K partituri mora biti priložen lepo jasno in brezhibno prepisan orkestralni materijal. 6. Vsako kompozicijo, ki ne bi odgovarjala zahtevam iz točk 4 in 5, s« zavrne neocenjeno. 7. Priporoča se, da se ▼ skladbah potpurijskih oblik po možnosti
Do 20%
vei svetlobe
za mani denarja
TUNGSRAM
aitka ▼ dvojni vijačni« svetloba« množina f dekalamenib
D
zabeleži tudi pevski part (solo, dvospev, trospev ali četverospev za moške, ženske ali mešane glasove). 8. Vsakemu izvodu naj bo priloženo geslo v zapečateni kuverti. 9. Zadnji rok za vlaganje 20. IV. 1935 s partituro in glasovi. 10. Materijal in pravica izvajanja je pridržana. Istočasno razpisuje tri nagrade (Din 1.000.—, Din 700.— Din 500.—) za izvirne slovenske slušn«* igre, ki bi trajale od pol do ene ure. Prednost imajo dela v poljudnem in po možnosti narodnem slogu. Informacije (zlasti zaradi tehnike slušne igre) se dobe v studiu ljubljanske oddajne postaje na Bleiweisovi cesti št 54. Poleg zgoraj omenjenih nagrad dobe avtorji še običajne tantijeme od vsake vprizoritve. Dobro, a nenagrajeno delo po postaja odkupila, odnosno honorirala r običajnimi tantijemami. Rokopise je treba Tposlati pod psevdonimom najkasneje do 16. marca 1. 1935.
Tati za L 1935
je vsak »Jutrov« naročnik zavarovan za primer smrtne nezgode pri »Jugoslaviji« zavarovalni družbi v Ljubljani
Pogoj: točno plačevanje naročnine!
Brez prisilnega jopiča, brez kriiev na oknih
Po otvoritvi novega paviljona na Studencu
Ljubljana, 16. februarja
Ponedeljsko »Jutro« poroča o pomembnem slavju, ki ga je doživela v nedeljo umobolnica na Studencu — e otvoritvi novega, najmoderneje opremljenega paviljona na ženskem oddelku tega zavoda, ki mora v novi državi služiti mnogo večjemu ozemlju kakor svoj čas in je zato vsa zadnja leta brez primere prenatr-pan. Z izgradnjo novega poslopja se je Studenec brez dvoma postavil na prvo mesto vseh podobnih zavodov v Jugoslaviji, saj sta pri ustvaritvi tega novega doma najbednejših uspešno tekmovali med seboj stavbena umetnost z vsemi pridobitvami najnovejšega časa in sodobna terapija, ki si v svoji vnemi akoraj vsak dan izmišlja novih sredstev, da bi olajšala in ublažila lečenje blaznih.
Tisto, kar gostu na novem poslopju najprej pade v oči, je dejstvo, da okna ne poznajo več železnih križev, ki so po starih bolnišnicah položaj umobolnrka skoraj izenačevali z usodo arestanta. Sipe so delane iz posebnega patentnega stekla, ki je tako rekoč neuničljivo. Za zračenje prostorov pa je dovolj, da se odpirajo samo zgornja krila, ki prebivalcem zavoda ne nudijo nobene prilike ne za pobeg ne za poizkus samomora, ki v domu duševne žalosti in nesreče seveda ni najbolj redek primer. Električne svetilke so pod stropom vdelane tako, da nikogar ne more zapeljati slast, da bi vrgel kakršnokoli zanko po njih in bi si v hipu prevelike melanholije poizkušal napraviti kratek proces. Z enako skrbjo so izdelane vse lriju-ke na vratih in oknih bi vse instalacijske naprave, ki jih je seveda precej r tako razkošno opremljeni zgradbi.
Med prostornimi, svetlimi, solnčnimi spalnicami se vrstijo prijazno obednice. delavnice, kopalnice, obsežne terase. Delo je v moderni umobolnici eno najuspešnejših medicinskih sredstev, delo umirj* in zbira razdejane duše, delo prinaša radost, ugodje, ponos. Da se ta vrsta terapije ra Studencu že doslej s pridom uporablja, je pričala za otvoritev improvizirana Tazstavica ročnih del pacijentov in pacijentk: pleteno pohištvo, prednožniki iz slame in preproge, čipke, copatc, igrače, panji, cigaretni ustniki — vse od grobega do skoraj filigranskega dela. Vsaki spalnici je pridružena udobna kopalnica s 6 kadmi. Za primer, da eden izmed bolnikov pobesni, se v modemih zavodih ne uporablja več obsovraien prisilni jopič in fizično nasilje, temveč medicinska sredstva ali pa pomirjajoča kadna kopeL Te velike kopalnice pomenijo v umobolnici novo zmago humanitete. Nekaj posebnega so solnčne in zračne terase za paciente, sumljive za jetiko. Poslopje pa je bogato opremljeno tudi z vsem drugim, kar je takšnemu zavodu potrebno. Tako »o pripravljeni tudi ločeni prostori za pojav kakšne infekcijske bolezni med blazniki, a vse sobe in dvorane so zvezane med seboj tako, da je z enega mesta mogoče kontrolirati na vse strani.
Želji, ki jo je ob otvoritveni slovesnosti izrekel zastopnik pacientov, da je namreč treba podobno lepe in velike nove hiše v najkrajšem času tudi za moški oddelek, se iz iskrene duše pridružujemo tudi mi in želimo, da bi se na srečo in zdravje svojih prebivalcev zavod na Studencu stalno tako lopo izpopolnjeval.
srednjih in globokih registrih, ki zaostajajo za visokimi, njeni toni nekoliko vibrirajo. To je obenem največja napaka njene pevske izobrazbe. Sicer je prikupna debutant-ka pokazala mnogo ambicije in muzikalno-sti in bo nedvomno z nadaljnjim študijem odstranila prej omenjene nedostatke.
Novo nantudirana Humperdinckova opera »l vira in Marica« je prinesla na oder dve senzaciji: Eriko Druzovič kot Ivieo in Nado Tončič kot Marico. Ti dve mladi in nadarjeni pevki sta dali svojim vlogam mladostno svežost in ljubkost in si jih z muzikalnega stališča poslušal res z užitkom. Boljših protagonistk za Ivico in Marico si skoraj ne moremo zamisliti. Istega večera se je odlikovala s sijajno kreacijo Čarovnice Lucija Ožegovič, medtem ko so bile ostale vloge v rokah Draga Hažiča, Ludmile Ra-dol»oj in Gite Gjuranec. Opero je dirigiral Oskar Jozefovič.
Na petem društvenem koncerta Hrvatskega glasbenega zavoda smo ob 260!etnici rojstva Bacha in H3ndla slišali glasbena dela teh dveh velikanov. Kot interpreti so nastopili številni solisti in orkester Hrvat, glasbenega zavoda, ki se je tudi ob tej priliki odlikoval z ubranim igranjem. Koncert je dirigiral Boris Papandopnlo, ki se je obenem poslovil od Zagreba, ker ga služba kliče v Split
Po daljšem času je zopet prispel k nam mojster klavirja Moritz Rosenthal, eden izmed poslednjih živih nositeljev Liszteve tradicije. Rosenthal je star 78 let, a kot koncertni pianist nastopa ie od svojega 18. leta.
V teku Sestdesetletnega delovanja je prepotoval ves svet in prišel na glas kot najslavnejši pianist. Se danes Rosenthal kljub visoki starosti izvaja najtežja dela klavirske literature. V njem še vedno vidimo sodobnega mojstra, čigar interpretacija je lahko ▼zor, čeprav prstna veščina ne kaže vcČ tiste dovršene briljanse in sile, ki smo j« bili pri njem vajeni. Obe natrpano polni' dvorani Hrv. glasbenega zavoda sta pričali, da lahko Rosenthal §c vedno privablja in fascinira koncertno občinstvo.
V našem gledališču pripravljajo izvedbo dela sodobnega francoskega dramatika Edu-arda Bourdetja »Težki Časi«. — V prihodnjih dneh bomo imeli premiera »Koklje« češkega avtorja Edmonda Konrada. — V operi pripravljajo reprizo Berseve opere »Ogenj«, ▼ kateri bo pel glavno vlogo Pavel Vlahovič Marion. — Hinko Nučič proslavi 36letniro svojega odrskega delovanja dne 7. marca na premieri novega Feldma-novega komada »Na oglu«. — V čast Antonije K asovi 6 Cvijič uprizore njeno aktovko »U dvorovima bijelimc. To delo pride na oder ob priliki proslave njene TOletnice in igralka Blaženka Kataliniš bo gostovala pri nas nekaj večerov kot operetna pevka.
Siga Hirsehler.
Sedemdesetletnica Svena H edina. Danes se vsa kulturna Evropa spominja sedemdesetletnice največjega geografskega raziskovalca sodobnosti, Šveda Svena Hedina. 2e L 1886. je tedanji mladi absolvent univerze nastopil prvo znanstveno ekspedicijo ▼ Ari-
ELITNI KINO MATICA reiefoo 21-24 Samo Se danes ob 16« uri
(večerne predstave radi koncerta odpadejo)
Telefon 21-24
I Ukradena nevesta
I	To je komedija, polna smeha in veselja ter lepe godbe.
P	SODELUJEJO:
1 R. A. ROBERTS, LISZI HOLZSCHUH
i	ADELA SANDROCK in VIKTOR DE KOWA
Domače vesti
♦	Hrib kralja Aleksandra v Palestini.
Kakor znano, eo naši državljani tzraelit-ske vere v sporazumu s svojimi rojaki, naseljenimi v Palestini, sklenili počastiti spomin pokojnega kralia Aleksandra na ta način, da bo v Palestini sredi kolonij jugoslovenskih Židov bnb, ki ga bodo lepo "pogozdili, nosil v večen spomin iime kralja Aleksandra. Sedaj je vrhovni rabinat v Beogradu povai vse izraelitske verske občine, naj z dvorišč svojih verskih domov zbero nekaj zemlje, ki bo poslana v Palestino, da bo priložena pod vznožje spomenika jugoslovenskega vladarja na spominskem hribu.
♦	Nacionalna ura radia. Današnje predavanje bo posvečeno spominu prvega rektorja zagrebškega vseučilišča in zgodovinarja Matije Mešiča. Matija Mešič je bil hrods>ki rojak, živel pa je od leta 1826. do 1878. Že pred otvoritvijo zagrebškega vseučilišča si je pridobil po vsem slovanskem svetu velik 6loves kot raziskovalec zgodovine Hrvatov. Po poklicu je bil duhovnik, deloval na je kot profesor na raznih gimnazijah in v bogoslovju. Ko je bila leta 1S74. ustanovljena zagrebška univerza, je postal prvi profesor njene filozofske fakultete in njen prvi rektor. Predaval bo rektor zagrebške univerze in član akademije znanosti dr. Bazala.
♦	Grobove nemških vojakov, ki so padli m»'d svetovno vojno na jugoslovenskem podTfčju, odkopava posebna komisija, ki je n<vlavno prispela iz Nemčije. Ta komisija bo v večjih krajih uredila skupna pokopališča nemških žrtev svetovne vojne na naših tleh. iz manjših krajev pa Sodo kosti prenesene v skupne grobnice. Te dni se mudi ta komisija v okolici Sme-<1erevske Palanke, potem pa bo obiskala Požarevac, kjer je že urejeno pokopališče nemških vojakov Komisija bo obiskala tudi Prizren. Bitolj, Veles in vse večje kraje Južne Srbije. Računajo, da se bo ta komisija mudila v naših krajih tri leta
♦	Za organizacijo strokovne medicinske knjižnice. Pod naslovom »Solnčne in senčna sVani slovenske zdravstvene literature« je kot ponatis iz Zdravniškega vest-nika pravkar izšla v posebni brošurici razprava asistenta dr. Tomaža Furlana z Golnika, v kateri avtor v zanimivih izvajanjih prikazuje razvo slovenskih medicinskih publikacij od leta 1780., ko je izšlo prvo <!<rtnače delo te vrete, Antona Makovica, kirurga v Ljubljani, »Poduzhenje za Babice«, pa do danes. Avtor razprave prihaja (ko zaključka, da je v današnjih razmerah poleg naloge, da se Zdravniškemu vestni-ku zagotovi trajen obstanek in razvoj, najbolj nujna naloga, da se organizira tudi strogo znanstvena slovenska zdravniška knjižnica. »Na prvi pogled je dosti razumljivo.« ugotavlja dr. Furlan, »da ravno zdravniški stan pri Slovencih ni sposoben za n kako organizacijsko napredovanje. V tem oziru smo doeti zaostali za Hrvati tn Srbi. Trd ogla vo indivitualrziranje uničuje smisel za podreditev skupnosti ter redi bohotno rast lokalnega patriotizma. Na ppetiranje, če trdim, da igrajo slovenski zdravniki kot stan vlogo statista med posameznimi stanovi. Novi časi, ki neizbežno prihajajo, nas bodo temeljito pretresli Privatna praksa, jedro in ključ do razu-
PETJE in GOVORJENJE
pozimi često povzroča hripavost. Zato jemljejo pevci, predavatelji in govorniki sploh MR. BAHOVČEVE
,wSrnreica*g bcnbcne
iz smrekovega ekstrakta in mentola, ki < lesinficirajo usta in grlo, obvarujejo j.-red kašljem in hripavostjo, preganjajo /3jo, nadomeščajo kajo in oživljajo razpoloženje. Orig. zavitek po Din 3.— in 5.—. v lekarnah in drogerijah
Apoteka Mr. L. Bahovec
Ljubljana	/
Kongresni trg štev. 12. /A
mevanja sedanjega zdravnika, bo kmalu zgodovina. Imamo razlogov dovolj, da se kot stan vsaj malo vzravnamo ln postru-mimo. Prvi znaki izboljšanja v tem pogledu med zdravniki bo prostovoljna struitev v reprezentativni organizaciji Slovenskega zdravniškega društva ter v dobri fundaciji izdajanja zdravstvene literature«. Dr. Furlan je za svoje delce dobil pred kratkim razpisano nagrado za najboljši 6pis o tej temi.
♦ Natečaj za umetnike. Združenje likovnim umetnikov v Beogradu razpisuje natečaj za reprezentativna portreta Nj. Vel. kralja Petra II. in Nj. kr. Vis. kneza namestnika. Pogoji so; Slike morajo biti v olju in z navadnim okvirjem, portreti naj so v prirodni velikosti, umetnikom je prepuščena popolna svoboda zasnove portretov, natečaj Je anoninem in velja za vse jugoslovenske umetnike, nagrade za vsak portret so tri, in sicer 30.000 Din prva, 20 000 Din druga in 15.000 Din tretja nagTada, umetniku pripada pravica do reprodukcije in dobi 5% čistega dohodka do vsote 30.000 Din. Nagrade se bodo izplačale 30 dni po pridobitvi pravice do reprodukcije. Razsodišče tvorijo: gdč. Ana Martnkovlč, slikarka, Sreten Stojanovič, kipar, Peter Dobrovič, slikar, Pjer Kri-žanič slikar Ilija Kozarevič, kipar. Ne-deljko Ovozdenovič, slikar in Vinko Gr-dan, slikar. Rok natečaja poteče 15. maja 1935. ob 12., ko morajo biti vsa dela v
PRIDE
Pesem na Volgi
ORIGINALNI RUSKI VELEFILM!
umetniškem paviljonu »Cvijete Zuzorič». obenem z zapečatenim ovitkom z imenom umetnika. Slike in zapečateni ovitki morajo imeti šifro. Z udeležbo pri natečaju priznajo udeleženci, da so jim pogoji natečaja znani in da z njimi soglašajo.
♦	Razvoj čebelarstva v Hercegovini. Po Moetarju prodajajo med po 8 Din za kg. Čebelarstvo je postalo v zadnjem času v Hercegovini izdatna panoga narodnega gospodarstva. Pri tem imajo velike zasluge spet sokolske čete, ki so prirejale po vaseh tudi tečaje o čebelarstvu. Vas Slivnica pri Trebinju je obvestila sokolsko žu-po, da imajo njeni čebelarji že nad 2000 kg medu na prodaj Mnoge vasi imajo od čebelarstva lepe dohodke.
♦	Enodnevni tečaj o trsnl rezi bo v četrtek 21. t m. pri banovinski trsnici iu drevesnici v Pekrah pri Mariboru. Pouk bo teoretičen in praktičen ter bo trajal od 8. do 12. In od 14. do 18. ure.
♦	Nova durmitorska cesta. Del velike ecete, ki bo preko durmitorskih planin vezala Črno goro s Sandžakom ter bo v zvezi z drugimi cestami predstavljala najkrajšo pot od Beograda do morja, bo že spomladi izročen prometu. Za zetsko banovino pomeni ta del ceste, ki Je bila zgrajena po izredni želji pokojnega vladarja, novo dobo, ker bo veliko pokrajino izročila modernemu življenju. Od Nikšiča do Plevlja se bo prišlo po tej cesti v štirih urah. V kratkem času bo realiziran tudi že znan; načrt turističnega društva v Nikšiču, ki hoče pod Durmitorjem ob črnem jezeru zgraditi velik hotel in potem še razna druga planinska zavetišča. Načrt za zgradbo planinskega hotela je že izdelal znani beograjski arhitekt Vasič, ki je velik prijatelj planin.
♦	Odborniki invalidske zadruge »Vračar« ki so bili, kakor znano, pred beograjskim 8odiiščem obtoženi zaradi raznih neredno-stl v zadružnem posJovanJu, so bili po dvodnevni razpravi oproščeni, ker so vsi deMkti že zastareli. Kakor Je »Jutro« že poročalo, je nerednosti v poslovanju zadru ge že leta 1932. odkrila posebna komisija, ki >o je določilo ministrstvo.
♦	Sleparstvo pri razporokl. MIlan Ob-radovič, kmet v Don jem Vidovu V pa-račinskem srezu se je naveličal svoje zakonske žene in se je na vsak način hotel razporočiti. V ta namen se je obrnil na
cerkveno sodišče v Požarevcu. Stvar pa
jo. Prepotoval je Perzijo in Mezopotamijo in spisal o tej poti obsežno knjigo. L. 1894. je mogel Sven Hedin s podporo švedskega kralja prvič potovati v centralno Azijo, kamor je pozneje priredil več znamenitih ek3pedi-cij (181*5, 1899. 1905. 1906) Proučil in odkril je svetu mongolske kitajske in tibet-ske puščave, bil je prvi Evropec. ki se je vtihotapil v sveto mesto Tibetancev LhasiO. Mogočen plod teb raziskavanj je tri knjige obsegajoči spis »Transhimalava« (1. 1909), ki je prinesei Svenu Hedinu svetovni sloves. Spisal je tuji dolgo vrsto poljudnih potopisov, ki so zanesli njegovo ime in slavo v najširše čitateljske vrste (Potopis »V azijskih puščavah* je izdala v priredbi P. Ku-raverja Tiskovna zadruga 1. 1927.). Med vojno je Sven Hedin vsiljivo poudarjal svoje germanofilsko stališče. Po vojni je nadaljeval raziskavanja v centralni Aziji Sedaj so ga kot zemljepisca svetovnega slovesa podpirale tudi azijske vlade (Kitajska Japonska. Indija). Dalai Lama ga je sprepd kot prijatelja. a mladi kitajski geografi 60 ga voljno spremliali na ekspedicijah. ki so takisto bile vse drugače opremljene, kakor njegovi prvotni pohodi v neznane azijske pustinje Vzlio temu so mu notranje zmede na Kitai«kem povzročale marsikakšno no prijetno presenečenje: tako ga je lansko '»to uiel v*ta«ki general Mačunglng in sa iz I ustil šele tedaj, ko so pričele prodirati kitajske Vladne čete Leta 1927 je IzSls pri r-rokhansu v Lipskem Sven Hedinova av-lobiocrrfT?? »Mrin Lebca als Entdecker«.
Koncert ob desetletnici pevskega društva Sava«. V soboto, 16. t m. je priredilo pev-sko društvo »Sava« v dvorani Delavske zbornice jubilejni koncert, ki je v vsakem oziru prav dobro uspel. Društvo, ki se je izkazalo že večkrat pri svojih nastopih na skupnih koncertih Hubadove pevske župe in zlasti ob prilik 251etnice »Trboveljskega Zvona«, šteje 21 za lepo pevsko umetnost navdušenih članov. Tej sicer majhni, toda zavedni četi pridnih pevcev načeluje pevo-vodja Milan Grm, ki jih s krepko roko drži skupaj in vnema za pevsko umetnost. Koncert je obsegal po 4 pesmi Foersterja, po 3 Adamiča, po 2 Prelovca in Deva ter po eno pesem Gerbiča, Pavčiča, Hubada, Mirka, Gašperiča in Gotovca. Pesmi so bile ritmično in dinamično v splošnem dobro izdelane in nekatere podane vprav vzorno Tenorski glasovi, med katerimi Je prednja-čil vodja tenorske skupine, ki se je zlasti odlikoval kot solist v Gotovčevi pesmi »Pod jorgovanom«, so prav čvrsto zmagovali višinske partije, basom pa je zlasti pri soli stičnih mestih tu pa tam nedostajalo potrebne prožnosti iu prepričevalne sigurnosti, kar pa ni kvarilo splošno dobrega predna šanja tudi tehnično težjih pesmi Kot solist ob spremljevanju klavirja je nastopil naš priznani basist Tone Petrovčič t dramatično Premrlovo »Memeuto mori«, ki jo je pel it rokopisa in nežno Adamičevo »Kol iz tihe zahljene kapele« Na splošno zahtevo je moral dodati Premrlovo: »Bil kralj je nekje davno«. Prejel je lep Šopek nageljev.
Jod redči In čisti kri
oreprečuje sklerozo, odstranjuje njene komplikacije, deluje na večino žlez.
Radenska
vsebuje jod prav v najlepši količini! Posebno sedaj pozimi, ko je hrana težja in kri gosta. Vam malo joda ne bo škodilo, kakor tudi ne litii proti sečni kislini. A razen joda in litija ima Radenska ogromno količino drugih zdravilnih mineralov.
ni šla tako gladko, kakor je mislil, da pojde, ker se je žena upirala razporokl. Ko pa je prišlo od cerkvenega sodišča vabilo za oba, je Milan zatajil ženi vabilo in sam krenil proti Požarevcu. Medpo-toma je v Mali Krsni uašel žensko, ki je za 50 Din nagrade sprejela vlogo njegove žene in Je pred cerkvenim sodiščem izjavila, da pristaja na razporoko z Mila nom tn nitt ne zahteva vzdrževalnine. samo da 6e ga reši. Tako je cerkveno sodišče izreklo razporoko. Toda pozneje j* prišlo na dan Milanovo sleparstvo, pa je
Zvočni kino Ideal gg£9
Danes ob 4., 7. In 9.U uri zvečer
Paul Abrahamova
opereta ognjevitega jazza, sladkih melodij ln nepozabnih šlagerjev
VIKTORIJA IN NJEN HUZAR
Svetislav Petrovič, Greti Thelmer. Mihael Bohnen, Friedl Schuster, Ernst Verebes.
moral razponočenec sedaj odgovarjati zanj pred kazenskim sodiščem, ki mu je prisodilo tri mesece zapora. Toda razpo-ročen je vendarle, ker se razsodba cerkvenega sodišča ne da razveljaviti.
•	Sel je prosjačit in krast. Iz šmarre pri Homcu v kamniškem srezu je preu dnevi pobegnil 13-letni šolar Stanko Pe-terlin. Doma mu je hodilo nekaj navzkriž, pa je pobegnil od svojih staršev z grožnjo, češ, da se bo že tudi pri tujih ljudeh kano pretolkel s prosjačenjem in krajo. Fant. ki je okroglega, debelega obraza in mu spodnjo ustnico pokrivajo dolgi zgornji zobje, je vobče precej podvržen tatvini. Kdor bi ga slučajno naletel, naj fanta na stroške njegovih sorodnikov odpravi v Homec.
*	Obledele obleke barve v ra/.Učnih bat-vah in pil sira tovarna JOS. REICII.
Zvočni kino Dvor pg
Tel 27-30 SAMO SE DANES SMEH GROHOT ZABAVA
Stan Laurel in Oliver liard>
v premieri filma
Zakonski četverokot
SMEH	SMEH	SMEH
Predstave ob 4., 7. in 9. uri Vstopnina Din 4.50 m 6 50
• Pozimi, ko Je hrana težka, pijte Radensko za čiščenje krvi.
Iz Ljubljane
u— Ljudska univerza. Drevi ob 19.15 bo predaval na državni trgovski akademiji g. pomočnik direktorja Pokojninskega zavoda dr. Kosti Janko o pokoj m nekem zavarovanju nameščencev.
u— Razstava v proslavo jubileja slikarja Magoliča. 14. aprila bo v Jakopičevem paviljonu umetnootna razstava slikarja Srečka Magoliča, ki bo v času razstave, ki bo trajala cel mesec, doživel 75. leto svojega neumornega ln plodnega življenja Razstavo bo organiziralo za svojega strokovnega kokgo Podporno društvo grafičnih faktorjev v Ljubljani, ki je že marljivo na delu. Magolič, ki kljub svojim 75 letom še neumorno dela, je doslej trikrat razstavil samostojno Tako vsake 4 leta nas preseneti z novimi lepimi deli Leta 1926. je imel I. kolektivno razstavo, 1930. drugo, no in letos HI. in ne zadnjo, fie vedno svež ima v sebi še polno energije ln smo uverjeni, da nam bo šc mnogo lepega ustvaril. Razstavljenih bo okrog 150 novin, še ne razstavljenih del, raznih velikosti m motivov lz vseh krajev naše lepe domovi-
□ ELITNI KINO MATICA
»pereta :
_1
1 U|ICICUi
DUNAJSKO DEKLE
MAGDA SCHNEIDER
• i' '.*.•> VJtV. W - '
H
Samo ta mesec traja RAZPRODAJA otroških In damsldh oblek, bluz itd. Oble-cite sebe in otroke solidno za pomlad ln poletje z najmanjšim izdatkom. M. Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg 9.
V imenu Hubadove pevske župe je čestital k jubileju društvenemu predsedniku Dragu Pogačniku, pevovodji Milanu Grmu in pevcem dr Švigelj, ki je zlasti poudarjal njihovo neomajno ljubezen do zborovskeca resnega petja ter jih bodril k nadaljnemu idealizmu in izpopolnitvi. Tudi dirigent in predsednik sta bila obdarovana. Lepo obiskani jubilejni koncert naj bo »Savi« v vzpodbudo k nadaljnjemu požrtvovalnemu delu. _ I. K.
Proslava 35letniee umetniškega delovanja Hinka Nučiča. V Zagrebu so ustanovili i*>-seben častni odbor, ki bo skrbel, da se do-stoino proslavi Saletnica umetniškega delo vanja našega rojaka, odličnega igralca in režiserja Hinka Nučiča. V odboru so najuglednejše osebnosti iz zagrebške družbe. Proslava Je določena na 7 marca t 1.
Rado Pregarc, blvSi režiser mariborskega gledališča, je spisal dramo »Kozačka krv«. Novo dramatsko delo je uvrstilo v repertoar gledališče v Sarajevu, kjer g. Pregarc ie nekaj let uspešno deluje kot igralec in režiser.
Uspeh Odakove »Dorira pleSe« v Bengrs do. V nedeliskl »Politiki« je izšla obsežna ocena Odakove opere »Dorica pleše«, ki jo igrajo tudi v ljubljanskem gledališču Kritik. znani muzikolog in skladtelj dr Miloie Milojevič. prihaja po daljM razčlembi Oda kovega dela. do sklepa: .Dorica pl»»&e i u Beogradu »vojn srdačnti l«krenu Igru. rs-snu. umetnifkl istinitu l dopsla se. i zaslužila je da se dopadne. Ta partitura je
ne. O razstavi bomo fie podrobneje poročali.
u— Okrajna organizacija JNS za sodni okraj Ljubljano vabi svoje člane m somišljenike. da se prepričajo, če so vpisani v volilni imenik, ki je razgrnjen pri mestnem poglavarstvu. Mestni trg 2.II, soba št. 46. Popravki se lahko zahtevajo do vštevši 22. t. m. Pravico do vpisa v volilni imenik ima vsak, ki biva eno leto v občini in je star 21 let. Uradne listine, potrebne za popravek ali vpis v volilni imenik, izdajajo oblastva v kratkem roku in takse prosto.
u— Na IT. Javni produkciji gojencev
drž. konservatorija, ki se vrši v sredo 20. t. m ob 18.30, nastopijo naslednji gojenci: Rupel Zora (klavir), Polajnar Milica (sopran), Sever Marko (violina), Dolenc Justina (soprani, feivic Gustav (čelo), Jeraj Karola (čelo), Praprotntk Štefan (čelo), Lupša Friderik (bas>, šušteršič Vinko (klavir), Lapajne Helena (sopran), Osterc Marta (klavir). Podrobni spored Javimo jutri. Začetek produkcije je točno ob pol 7. uri zvečer v sredo 20. t. m. v Filhar-mo.nični dvorani.
u— Na občnem zboru Podpornega društva za gluhonemo mladino, kt je bil t petek je bil Izvoljen namesto biagopokojnega predsednika g. Frana Vedernjaka s. dr. Henrik Steska, član upravnega sodišča v p. Tako je dobilo to mlado karfta-tivno društvo spet krepko oporo in lahko pričakujemo, da bo njegovo delovanje za lajšanje hude usode teh Invalidov tudi v prihodnje tako uspešno, kakor je bilo doslej. Nizka letna članarina 12 Din ne more biti nikomur v oviro, da ne bi pristopil k temu dobrodelnemu društvu. Društvo hvaležno sprejema vsako podporo. Njegov poštnočekovni račun ima številko 15S37. Na željo pošlje društvo vsakomur brezplačno propagandno brošuro »Usoda gluhoneme mladine.«
PRIDE
Pesem na Volgi
ORIGINALNI RUSKI VELEFILM!
u— Opozarjamo na Handlov večer, ki se
bo vršil v okviru intimnega koncerta Glasbene Matice ljubljanske v petek 22. t m. ob 20. v Hubadovi pevski dvorani. Na sporedu so klavirske in orgelske skladbe ter samospevi s spremljevanjem orgel, flavte, oboe, violine in čela. Podrobni spored la-vimo jutri.
u— Novi grobovi. V Ljubljani so umrli: državni gozdar v pokoju g. Lovrenc P1 e-š k o, star 78 let, pogreb bo danes ob pol 15., gospa Fani B a 11 e 11 n o rojena Mi-hevčeva, pogreb bo danes ob pol 17., gospa Marija Zabukovčeva rojena Fer-kolj, pogreb bo jutri ob 16., sodni nadofi-cial v p g. Vinko H r o v a t, pogreb bo jutri ob pol 15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno sožalje!
U— Društvo likovnih umetnikov vabi člane ln prijatelje na svoj občni ibor, ki bo v soboto 23. t. m. ob 8. v restavraciji Zvezdi.
u— Večerni tečaj za pripravo raznega
testa In peciva priredi gospodinjska Soia »Mladika« od 25 t. m. dalje. Tečaj bo trajal 6 tednov po dva večera tedensko. Natančnejša pojasnila daje učiteljstvo »Mladike«. Vpisovanje vsak dan.
u— Za zavetišče zveze gospodlnjsldh pomočnic je darovala gospa Godina 200 Din namesto cvetja tržaškemu rodoljubu.
u— Nevaren padec. Na kirurški oddelek obče državne bolnišnice so pripeljali 75-letnega krojača Antona Sotlarja z Vidov-danske ceste. Starčku je spodrsnilo na spolzkih stopnicah v domači hiši, da je padel in dobil težke notranje poškodbe. Iz Dol pri Litiji pa so pripeljali 35-letno go-stilničarko Justino Novakovo, ki je padla s sani in dobila več poškodb po glavi.
u— Mlada gospa, ki se razume na perilo. O tem, kako težke življenjske katastrofe lahko prinese človeku raz*!or v družini, bi vedela povedati precej težke In bridke izkušnje mlada, šele 321etna gospa, ki je imela svoj čas svojo trgovino, danes pa je večkrat gost ljubljanskega kriminalnega oddelka. Nekoč je bila izobražena in spoštovana žena, a ko se je ločila — najbrž ne brez svoje krivde — od svojega moža, je kmalu zabredla v tatvine in v alkohol. Poizkušala se Je preživljati s tem, da je od ča«a do časa prevzemala postrežnlške posle po boljših hišah, a odkar je sama pogrešala vseh dobrih reči, jo Je kmalu zamainilo, da je začela svojim gospodinjam izmikati, kar ji je že prišlo pod roko. Ker je kot postrežnica imela največ opravka s pranjem in likanjem ,se je v kraji spe-
dokaz naše nacionalne umetničke iivotne snage, jedan kamen u temelju naše budufe velike kulture. Ko sme toine da se ne ra-duje?« V vlogi Dorice je nastopila gdč. Anita Mezetova Dr. Milojevič sodi o njeni vlo-ni: tGca Meze je sa punim autoritetora oživela tip Dorice zrelo umetniČki, i glumač-ki i pevački je kao stvorena za ovu ulogu.« A hndeevr?lP calOg b54ii..§ hr»8g iiLAdč Ob priliki uprizoritve Lhntka • Mlakarjevega baleta »Hudit na vasi« v mestnem gledališču v Curihu. je priobčila »Neue Zur-clier Zeitung« podlistek o tem baletu z izjavo Pina Mlakarja Obenem je list posnel iz »Jugoslavvische Anthologiec. ki jo je pred leti izdala » Curihu Katarina A. Jovanovič, neko narodno ženitovanjsko pesem in Drago-tina Ketteja »Zimsko idilo«.
O odmevih svetovne vojne m Balkana v češki literaturi ie izdal J. Springer v 6uro-perku 228 strani obsecajočo studijo (»Ohlasy sv^tovč vilkv na Balkftnč v če«ke literatu-fe«) Knjiga obsega bibliografijo vseh čeških spisov, ki se tičejo balkanskih bojiSČ v svetovni vojni.
•Ženski tipi v romanih Tareenjeva« je naslov članka, ki ga je v februarski številki zaključil Ženski svet«. Članek |e prispevala Milena TopolovČeva in pokazala, da se je poglobila v delo slovefegs ruskega pisatelja Dalje prinaSa 2 zvezek »2en«k«»ea sveta* pesmi Anlee Cerneleve in Vide Tau-ferieve. nadaljevani povesti MaSe Slsv?*-ve .Pod dalmatln«k»m «olncem«. prozo Milice Ostročke »Dva obiskat, članek Zlato
cijalizirala za perilo. Tako je v neki hiš":
tudi te dni pokradla raznih trnih vezenin, prtičev, preoblek in servijet za 2300 Din, prodala pa je vse to blago za dva stota k a in Izkupiček zapila. Policija je nepobolj-šljivko aretirala in izročila sodišču.
Iz Maribora
a— Zbor častnikov. V soboto zvečer je bilo v dvorani kina Apolo poučno strokovno predavanje, namenjeno mariborskim aktivnim častnikom. Dvorana je bila nabito polna. Uvodoma je spregovoril mestni poveljnik general HadžJč, ki se je v toplih besedah spomnil biagopokojnega kralja Aleksandra, čigar spomiu so navzočnl počastili s parminutnim molkom. Nato Je sledilo temeljito vojaško strokovno predavanje, ki ga je imel poveljnik 32 topniškega polka podpolkovnik Rariovanovič o nekaterih sodobnih vojnih sredstvih. Predavatelja so navzoči nagraditi z živahnim pritrjevanjem.
a— prisrčno 6lovo. Včeraj popoldne so potovali skozi Maribor s popoldanskim vlakom udeleženci tmuških saveznih tekem v škofjii Loki. V imenu župe se je poslovil od brstov Sokolov brat Dojčinovič ter vsakemu podaril kraljevo sliko in §opek nageljev. V imenu Sokola Matice in smuške-ga odseka je br. Alfred Kralj podaril vsakemu album Maribora tn album dravske banovine ter Jih povabil za drugo leto ▼ Maribor, kjer se bodo vršile savezne mw-ške tekme.
a— Za spomenik. V tekstilni tovarni Doctor ln drug Je prispevalo uredništvo 1405 Din za mariborski spomenik kralju Uedinitelju, tvornišKo delavstvo p« Je v isti namen darovalo 2000 Din. Komandi'-orožniške stanice pri Sv. Lovrencu na Pohorju Martin Fifolt Je s pomočjo Jožefa Lamprehta lz Kumna nabral za maribor skt spomenik 1120 Din.
a— Dom avtomobili« tov v Mar«>ort»-Hvalevredna Je pobuda članstva mariborske sekcije Avtokluba za postavitev posebnega doma avtomobili« to v, ▼ katerem bi poleg stanovanj, trgovskih lokaJov is organizaoij6.kih pisarn bile tudi moderne garaže. Dom naj bi imel predvsem repre-zentacijskl namen in naj bt predstavljaj naše avtomobilstvo na severni meji. Idej«, doma avtomobilistoT se že konkretno 1*-vaja s stalnimi vplačili članstva, tako da Je doslej zbranih v ta namen 320.000 Dtn. Novi dom je zamišljen kot lepa rep nenatančna stavba, ki bo velikem« Maribora v kraa in ponos. O stvari Je bBo povtora tudi na nedeljskem občnem zboru tukajšnje sekcije Avto kluba.
a— Novo vodstvo. N« sobotnem Občnem zboru pcfcreške NO. o katerem stno poročali v ponedeljskem »Jutru«, Je bil izvoljen nas-lednji odbor: Anton Poiar, predsednik, Danilo Vezjak, prvi podpredsednik, Miloš Ledinek, drugi podpredsednik. Ao-gelj Gruden, tajnik, Josip štibilj. blagajnik. V odiboru so: Kari Kobal, Joetp Kle-menčič, Ivan Caf, Franjo L« k naj-, An te Tončič za Strelsko drui-no, Rudolf Stanič za gasilsko četo Milan Klemenčič ta »Zar->o«. Ivan Petrovič ta Sokolsko društvo L Tušak sa tenensiko sokolsko društvo, Štefan Renčelj, Matevž K rajnik. Josip fierpo in Frenjo Orač.
a— Nova žrtev materinstva. V tnfcaj-šnjo splošno bolnišnico so pripeljat! 21 letno soprogo mornariškega častnika Prt-do Car, ker so zaradi poroda nastopile neke komplikacije, ki jiim Je rč*>raj podlegla. Njene telesne ostanke so v Zgornji 1'olskavl polomili k večnemu počitku.
a— Grob pri grobu. Na Betnavski cesti 37 Je umrla v visoki starosti &3 let zaseb-nica Barbara Jurič«*va. V Trstenjakovt ulici 22 je preminila v starosti 57 let aaseb-nioa OtlHja Andirašričeva. Žalujočim naše Iskreno sožalje!
a— Komen$ky nI KoseskU Ns »bU te-viiT.lci ob avtobusni postaji na Glavnem t'gu Je označen trg, ki bi naj bil v resnici Ktmenskega trg, Imenovan po velikem pedagogu Jami Komenskem, kot »Koseškega trg«. Prihajajo ljudje in zaman Iščejo, kje bi mogel biti Komenskeg* trg. Ko-eesfci tma sicer v bližini svojo ulloo, trga pa nima v Mariboru. Pomoto bd bilo treba popravltd.
a— JNS VI Občni zbor JNS ta peti mestni okraj Ima t soboto dne 23. t m. rodni občni zbor v telovadnici tret>e deške osnovne šole ne Ruški ceetL
a— KomunalizaciJa dlmnlkarstva. V smislu novega zakona se tma izvršiti kome-nallzaclja dimnikarstva. Za Maribor se proučuje tozadevni načrt pri mestnem poglavarstvu.
I Pirnatove »Ob sedemstoletnici ?v. Save« in članek Raste Pieskovičeve »Zakaj bi ne mogle iti ženske mladinske sodnice?« Med književnimi poročili piše Vera Dostalova o izdajah naših knjižnih družb.
Maria Autoinetta ? češki drami. Pred dnevi je bila v praškem Narodnem divadlu premiera pet dejanj obsegajoče igre iz francoske revolucije »Marije Antoinette«. Spisala jo je Joža Gotzova, zrežiral pa K. H. Hilar. Gotzova je žena znanega Čefkega dramaturga, kritika in esejista dr. Františka Gotza. Je nadarjena avtorica gledaliških iger ter znana prevajalka Njena najnovejša, na podlagi literarnih in zgodovinskih spisov o kraljici Mariji Antoinetti spisana igra je imela lep uspeh in jo v Stanovskem gledališču, kamor je prešla iz Narodnega gledališča, še vedno dajejo pred razprodano hišo. Avtorica je uporabila vse, kar more osvetliti osebnost nesrečne kraljice, takisto je skušala opravičiti nieno pustolovsko življenje. Njena Marija Antoinetta je nekajkratna mučenka: prvič, ker je bila tujesa porekla, potem ker je bila plod vzgoje, dalje: mučenka nesrečneea zakona in žrtev okolja. Avtorica je ne šteje v zlo niti lesa. kar je objektivno govorilo zoper njo in kar je moralo po pravici ogorčiti eladuioče ljudstvo ter prinesti nesrečen konec Tudi Ludvik XVI ni tako zoprna ln strahopetna postava. kakor smo nanlo vafeni Avtorica je izpolnila kraljevo du5o r notrnnlo dilemo: aH nsl Izda narod ali pa nai l*da dinasti-i Jo? Ta dramatični boj v Ludvikovi duši
ELITNI KINO MATICA
relefoo 21-24 Samo ge danes ob 16. nH Telefon
(večerne predstave radi koncerta odpadejo)
Ukradena nevesta
To je komedija, polna smeha ln veselja ter lepe godbe.
SODELUJEJO:
R. A. ROBERTS, LISZI HOLZSCHUH
ADELA SANDROCK hi VIKTOR DE KOWA
Domače vesti
♦	Hrib kralja Aleksandra v Palestini.
Kakor znano, eo naši državljani izraelit-ske vere v sporazumu s svojimi rojaki, naseljenimi v Palestini, sklenili počastiti spomin pokojnega kralia Aleksandra na ta način, da bo v Palestini sredi kolonij jugoslovenskih Židov brib, ki ga bodo lepo 'pogozdili, nosil v večen spomin ime kralja Aleksandra. Sedaj je vrhovni rabinat v Beogradu poval vse izraelitske verske občine, naj z dvorišč svojih verskih domov zbero nekaj zemlje, ki bo poslana v Palestino, da bo priložena pod vznožje spomenika JugosJovenskcga vladarja na spominskem hribu.
♦	Nacionalna ura radia. Današnje predavanje bo posvečeno spominu prvega rektorja zagrebškega vseučilišča in zgodovinarja Matije Mešiča. Matija Mešič je bil hrodski rojak, živel pa je od leta 1826. do 1878. že pred otvoritvijo zagrebškega vseučilišča si je pridobil po vsem slovanskem svetu velik sloves kot raziskovalec zgodovine Hrvatov. Po poklicu je bil duhovnik, deloval na je kot profesor na raznih gimnazijah in v bogoslovju. Ko je bila leta 1874. ustanovljena zagrebška univerza, je postal prvi profesor njene filozofske fa-kultete in njen prvi rektor. Predaval bo rektor zagrebške univerze in član akademije znanosti dr. Bazala.
♦	Grobcve nemških vojakov, ki so padli med svetovno vojno na jugoslovenskem področju, odkopava popebna komisija, ki je nedavno prispela iz Nemčije. Ta komisija bo v večjih krajih uredila skupna pokopališča nemških žrtev svetovne vojne na naših tleh. iz manjših krajev pa bodo kosti prenesene v skupne grobnice. Te dni se mudi ta komisija v okolici Sme derevske Palanke, potem pa bo obiskala .Požarevac, kjer Je že urejeno pokopališče nemških vojakov Komisija bo obiskala tudi Prizren. Bitolj, Veles in vse večje kraje Južne Srbije. Računajo. da se bo ta komisija mudila v naših krajih tri leta
♦	Za organizacijo strokovne medicinske knjižnice. Pod naslovom »Solnčne in senčna stkani slovenske zdravstvene literature* je kot ponatis iz Zdravniškega vestnika pravkar izšla v posebni brošurici razprava asistenta dr. Tomaža Furlana z Golnika, v kateri avtor v zanimivih izvajanjih prikazuje razvo slovenskih medicinskih publikacij od leta 1780., ko je izšlo prvo <l<fluače delo te vrete, Antona Makovica, kirurga v Ljubljani, »Poduzhenje za Babi-«e«, pa do danes. Avtor razprave prihaja »ko zaključka, da Je v današnjih razmerah poleg naloge, da se Zdravniškemu vestni-kn zagotovi trajen obstanek in razvoj, najbolj nujna naloga, da se organizira tuli strogo znanstvena slovenska zdravniška knjižnica. »Na prvi pogled je dosti razumljivo.« ugotavlja dr. Furlan, »da ravno zdravniški stan pri Slovencih ni sposoben
n:kako organizacijsko napredovanje. V tem oziru smo dosti zaostali za Hrvati ln Srbi. Trdoglavo indivitualrziranje uničuje smisel za podreditev skupnosti ter redi bohotno rast lokalnega patriotizma. Ni pretiran.ie, če trdim, da igrajo slovenski z<iravniki kot stan vlogo statista med posameznimi stanovi. Novi časi, ki neizbež no prihajajo, nas bodo temeljito pretresli Privatna praksa, jedro in ključ do razu-
PETJE in GOVORJENJE
pozimi često povzroča hripavost. Zato jemljejo pevci, predavatelji in govorniki sploh MU. BAHOVCEVE
pp&mrefcn*' bctthcrte
iz smrekovega ekstrakta in mentola, ki desinficirajo usta in grlo, obvarujejo I-red kašljem in hripavostjo, preganjajo žejo, nadomeščajo kajo in oživljajo razpoloženje. Orig. zavitek po Din 3.— in 5.—. v lekarnah in drogerijah
Apoteka Mr. L. Bahovec
Ljubljana	/
Kongresni trg štev. 12. /A
mevanja sedanjega zdravnika, bo kmalu zgodovina, imamo razlogov dovolj, da se kot stan vsaj malo vzravnamo in postru-mimo. Prvi znaki izboljšanja v tem pogledu med zdravniki bo prostovoljna struitev v reprezentativni organizaciji Slovenskega zdravniškega društva ter v dobri fundaciji izdajanja zdravstvene Literature«. Dr. Furlan je za svoje delce dobil pred kratkim razpisano nagrado za najboljši spis o tej temi.
♦ Natečaj za umetnike. Združenje likovnim umetnikov v Beogradu razpisuje natečaj za reprezentativna portreta Nj. Vel. kralja Petra II. in Nj. kr. Vis. kneza namestnika. Pogoji so; Slike morajo biti v olju in z navadnim okvirjem, portreti naj so v prirodni velikosti, umetnikom je prepuščena popolna svoboda zasnove portretov, natečaj je a n on i nem in velja za vse jugoslovenske umetnike, nagrade za vsak portret so tri, in sicer 30.000 Din prva. 20 000 Din druga in 15.000 Din tretja nagrada, umetniku pripada pravica do reprodukcije in dobi 5% Či6tega dohodka do vsote 30.000 Din. Nagrade se bodo izplačale 30 dni po pridobitvi pravice do reprodukcije. Razsodišče tvorijo: gdč. Ana Marinkovlč. slikarka, Sreten Stojanovič, kipar, Peter Dobrovič, slikar, Pjer Kri-žanič slikar Ilija Kozarevič, kipar, Ne-deljko Gvozdenovič, slikar in Vinko Gr-dan, slikar. Rok natečaja poteče 15. maja 1935. ob 12., ko morajo biti vsa dela v
PRIDE
Pesem na Volgf
ORIGINALNI RUSKI VELEFILM!
umetniškem paviljonu »Cvijete Zuzorič-, obenem z zapečatenim ovitkom z imenom umetnika. Slike in zapečateni ovitki morajo imeti šifro. Z udeležbo pri natečaju priznajo udeleženci, da so Jim pogoji natečaja znani in da z njimi soglašajo.
♦	Razvoj čebelarstva v Hercegovini. Po Moetarju prodajajo med po 8 Din za kg. Čebelarstvo je postalo v zadnjem času v Hercegovini izdatna panoga narodnega gospodarstva. Pri tem imajo velike zasluge spet sokolske čete, ki so prirejale po vaseh tudi tečaje o čebelarstvu. Vas Slivnica pri Trebinju je obvestila sokolsko žu-po, da imajo njeni čebelarji že nad 2000 kg medu na prodaj Mnoge vasi imajo od čebelarstva lepe dohodke.
♦	Enodnevni tečaj o trsnl rezi bo v četrtek 21. L m. pri banovinski trsnici ln drevesnici v Pekrah pri Mariboru. Pouk bo teoretičen ln praktičen ter bo trajal od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
♦	Nova durmitorska cesta. Del velike ceste, ki bo preko durmitorskih planin ve-zala Črno goro s Sandžakom ter bo v zvezi z drugimi cestami predstavljala najkrajšo pot od Beograda do morja, bo že spomladi izročen prometu. Za zetsko banovino pomeni ta del ceste, ki Je bila zgrajena po izredni želji pokojnega vladarja, novo dobo, ker bo veliko pokrajino Izročila modernemu življenju. Od Nikšiča do Plevlja se bo prišlo po tej cesti v štirih urah. V kratkem času bo realiziran tudi že znan. načrt turističnega društva v Nikšiču, ki hoče pod Durmitorjem ob črnem jezeru zgraditi velik hotel in potem še razna druga planinska zavetišča. Načrt za zgradbo planinskega hotela je že izdelal znani beograjski arhitekt Vasič, ki je velik prijatelj planin.
♦	Odborniki invalidske zadruge »Vračar« ki so bili, kakor znano, pred beograjskim Bodiiščem obtoženi zaradi raznih neredno-sti v zadružnem poslovanju, so bili po dvodnevni razpravi oproščeni, ker so vsi delikti že zastareli. Kakor je »Jutro« te poročalo, Je nerednosti v poslovanju zadru ge že leta 1932. odkrila posebna komisija, ki jo je določilo ministrstvo.
♦	Sleparstvo pri razporokl. MIlan Ob-radovič, kmet v Do njem Vidova v pa-račinekem srezu 6e je naveličal svoje zakonske žene in se Je na vsak način hotel razporočiti. V ta namen se je obrnil na
cerkveno sodišče v Požarevcu. Stvar pa
Jod red« In Cisti kri
oreprečuje sklerozo, odstranjuje njene komplikacije, deluje na večino žlez.
Radenska
vsebuje jod prav v najlepši količini! Posebno sedaj pozimi, ko je hrana težja in kri gosta. Vam malo joda ne bo škodilo, kakor tudi ne litii proti sečni kislini. A razen joda in litija ima Radenska ogromno količino drugih zdravilnih mineralov.
ni šla tako gladko, kakor je mislil, da pojde, ker se je žena upirala razporokl. Ko pa je prišlo od cerkvenega sodišča vabilo za oba, Je Milan zatajil ženi vabilo in sam krenil proti Požarevcu. Medpo-toma je v Mali Krsni našel žensko, ki je za 50 Din nagrade sprejela vlogo njegove žene ln Je pred cerkvenim sodiščem izjavila, da pristaja na razporoko z Mila nom ln niti ne zahteva vzdrževalnine, samo da 6e ga reši. Tako je cerkveno sodišče izreklo razporoko. Toda pozneje je prišlo na dan Milanovo sleparstvo, pa je
Zvočni kino Ideal ggSI
Danes ob 4., 7. in 9.',i uri zvečer
Paul Abrahamova
opereta ognjevitega jazza, sladkih melodij in nepozabnih šlagerjev
VIKTORIJA IN NJEN HUZAR
Svetislav Petrovič, Greti Thelmer, Mihael Bohnen, Friedl Schuster, Ernst Verebes.
moral razporočenec sedaj odgovarjati zanj pred kazenskim sodiščem, ki mu j«' prisodilo tri mesece zapora. Toda razpo-ročen je vendarle, ker se razsodita cerkvenega sodišča ne da razveljaviti.
•	Šel je prosjačit in krast. Iz šmarre pri Homcu v kamniškem srezu je preu dnevi pobegnil 13-letni šolar Stanko Pc-terlin. Doma mu je hodilo nekaj navzkriž, pa je pobegnil od svojih staršev z grožnjo, češ, da se bo že tudi pri tujih ljudeh kano pretolkel s prosjačenjem in krajo. Fant, ki je okroglega, debelega obraza in mu spodnjo ustnico pokrivajo dolgi zgornji zobje, je vobče precej podvržen tatvini. Kdor bi ga slučajno naletel, naj fanta na stroške njegovih sorodnikov odpravi v Homec.
•	Obledele obleke barve v različnih barvah in plisira tovarna JOS. RRICII.
HH Zvočni kino Dvor gjjgB
Tel 27-3(1 SAMO SE DANES SMEH GROHOT ZABAVA
Stan Laurel in Oliver Hard.v
v premieri filma
Zakonski četverokot
SMEH	SMEH	SMEH
Predstave ob 4., 7. in 9. uri Vstopnina Din 4.50 in 6 50
• Pozimi, ko Je hrana tež'>ia, ptjte Radensko za čiščenje krvi.
Iz Ljubljane
u— Ljudska univerza. Drevi ob 19.1 -j bo predaval na državni trgovski akademiji g. poenočnik direktorja 1'okojniu-skega zavoda dr. Kosti Janko o pokoj ninskem zavarovanju nameščencev.
u— Razstava v proslavo jubileja slikarja Magoliča. 14. aprila bo v Jakopičevem paviljonu umetnootna razstava slikarja Srečka Magoliča, ki bo v času razstave, ki bo trajala cel mesec, doživel 75. leto svojega neumornega ln plodnega življenja Razstavo bo organiziralo za svojega strokovnega kokgo Podporno društvo grafičnih faktorjev v Ljubljani, ki je že marljivo na delu. Magolič, ki kljub svojim V5 letom Se neumorno dela, je doslej trikrat razstavil samostojno Tako vsake 4 leta nas preseneti z novimi lepimi deli. Leta 1926. je imel I. kolektivno razstavo, 1930. drugo, no in letos m. in ne zadnjo. 8e vedno svež ima v sebi še polno energije ln smo uverjeni, da nam bo še mnogo lepega ustvaril. Razstavljenih bo okrog 150 novin, še ne razstavljenih del, raznih velikosti m motivov iz vseh krajev naše lepe domovi-
Samo ta mesec traja RAZPRODAJA otroških in dainsklh oblek, bluz Itd. Oble-cite sebe in otroke solidno za pomlad ln poletje z najmanjšim izdatkom. M. Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg 9.
n ELITNI KINO MATICA
»pere ta
: i
DUNAJSKO DEKLE
MAGDA SCHNEIDER

ne. O razstavi bomo Se podrobneje poročali.
u— Okrajna organizacija JNS za sodni okraj Ljubljano vabi svoje člane in somišljenike, da se prepričajo, če so vpisani v volilni imenik, ki je razgrnjen pri mestnem poglavarstvu, Mestni trg 2.II, soba št. 46. Popravki se lahko zahtevajo do vštevši 22. t. m. Pravico do vpisa v volilni imenik ima vsak, ki biva eno leto v občini in je star 21 let. Uradne listine, potrebne za popravek ali vpis v volilni imenik, izdajajo oblastva v kratkem roku in takse prosto.
U— Na n. Javni produkciji gojencev
drž. konservatorija, ki se vrši v sredo 20. t. m ob 18.30, nastopijo naslednji gojenci: Rupel Zora (klavir), Polajnar Milica (sopran), Sever Marko (violina), Dolenc Justina (soprani, Sivic Gustav (čelo), Jeraj Karola (čelo), Praprotnik Štefan (čelo), Lupša Friderik (basi, Sušteršič Vinko (klavir), Lapajne Helena (sopran), Ostero Marta (klavir). Podrobni spored Javimo jutri. Začetek produkcije je točno ob pol 7. uri zvečer v sredo 20. t. m. v Filhar-mo.nični dvorani.
u— Na občnem zboru Podpornega društva za gluhonemo mladino, ki Je bil v petek je bil izvoljen namesto blagopokoj-nega predsednika g. Frana Vedernjaka e. dr. Henrik Steska. član upravnega sodišča v p. Tako Je dobflo to mlado karita-tivno društvo spet krepko oporo ln lahko pričakujemo, da bo njegovo delovanje za lajšanje hude usode teh Invalidov tudi v prihodnje tako uspešno, kakor je bilo doslej. Nizka letna članarina 12 Din ne more biti nikomur v oviro, da ne bi pristopil k temu dobrodelnemu društvu. l>ruštvo hvaležno sprejema vsako podporo. Njegov poštnočekovni račun ima številko 15837. Na željo pošlje društvo vsakomur brezplačno propagandno brošuro »Usoda gluhoneme mladino.«
PRIDE
Pesem na Volgi
ORIGINALNI RUSKI VELEFILM!
u— Opozarjamo na Handlov večer, ki se
bo vršil v okviru intimnega koncerta Glasbene Matice ljubljanske v petek 22. L m. ob 20. v Hubadovi pevski dvorani. Na sporedu so klavirske in orgelske akladbe ter samospevi s spremljevanjem orgel, flavte, oboe, violine in čela. Podrobni spored la-vimo jutri.
u— Novi grobovi. V Ljubljani so umrli: državni gozdar v pokoju g. Lovrenc P1 e-š k o, star 78 let, pogreb bo danes ob pol 15., gospa Fani B a 11 e 1 i n o rojena Mi-hevčeva, pogreb bo danes ob pol 17., gospa Marija Zabukovčeva rojena Fer-kolj, pogreb bo jutri ob 16., sodni nadofi-cial v p g. Vinko H r o v a t, pogreb bo jutri ob pol 15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno sožalje!
u— Društvo likovnih umetnikov vab! člane in prijatelje na svoj občni Zbor, ki bo v soboto 23. t. m. ob 8. v restavraciji Zvezdi.
u— Večerni tečaj ca pripravo raznega
testa In peciva priredi gospodinjska šoia »Mladika« od 25. t. m. dalje. Tečaj bo trajal 6 tednov po dva večera tedensko. Natančnejša pojasnila daje učiteljstvo »Mladike«. Vpisovanje vsak dan.
u— Za zavetišče zveze gospodinjskih pomočnic je darovala gospa Godina 200 Din namesto cvetja tržaškemu rodoljubu.
u— Nevaren padec. Na kirurški oddelek obče državne bolnišnice so pripeljali 75-letnega krojača Antona Sotlarja z Vidov-danske ceste. Starčku je spodrsnilo na spolzkih stopnicah v domači hiši, da Je padel in dobil težke notranje poškodbe. Iz Dol pri Litiji pa so pripeljali 35-letno go-stilničarko Justino Novakovo, ki je padla s sani in dobila več poškodb po glavi.
u— Mlada gospa, ki se razume na perilo. O tem, kako težke življenjske katastrofe lahko prinese človeku razdor v družini, bi vedela povedati precej težke ln bridke Izkušnje mlada, šele 321etna gospa, ki je imela svoj čas svojo trgovino, dane« pa je večkrat gost ljubljanskega kriminalnega oddelka. Nekoč je bila Izobražena in spoštovana žena, a ko se Je ločiila — najbrž ne brez svoje krivde — od svojega moža, je kmalu zabredla v tatvine in v alkohol. Poizkušala se Je preživljati s tem, da Je od časa do časa prevzemala postrežniške posle po boljših hišah, a odkar je sama pogrešala vseh dobrih reči. Jo Je kmalu zantamilo, da je začela svojim gospodinjam izmikati, kar ji Je že prišlo pod roko. Ker Je kot postrežnka Imela največ opravka s pranjem ln likanjem ,se je v kraji spe-
ci jalizirala za perilo. Tako je v neki hifc tudi te dni pokradla raznih finih vezenin, prtičev, preoblek in servijet za 2300 Din, prodala pa je vse to blapo za dva stotaka in izkupiček zapila. Policija je nepobolj-šljivko aretirala in izročila sodišču.
Iz Maribora
a— Zbor častnikov. V soboto zvečer Je bilo v dvorani kina Apolo poučno strokovno predavanje, namenjeno manbmrskim aktivnim častnikom. Dvorana je bila nabito polna. Uvodoma je spregovoril mestni poveljnik general Hadžič, ki s«* je v toplih besedah spomnil blagopokojnega kralja Aleksandra, čigar spomin bo navzočnl počastili s parminutnim molkom. Nato Je sledilo temeljito voja&ko strokovno predavanje, ki ga je imel poveljnik 32. topniškega polka podpolkovnik Radovanovič o nekaterih sodobnih vojnih sredstvih. Predavatelja so navzoči nagradili z živahnim pritrjevanjem.
a— Prisrčno slovo. Včeraj popoldne »o potovali skozi Maribor s popoldanskim vlakom udeleženci črnuških saveznih tekem v Skofji Loki. V imenu župe se je poslovil od bratov Sokolov brat Dojčinovič ter vsakemu podaril kraljevo sliko in Šopek na-geljov. V imenu Sokola Matice in smuške-ga odseka je br. Alfred Kralj podaril vsakemu album Maribora in album dravske banovine ter Jih povabil za drugo leto v Maribor, kjer se bodo vršile Favezne smo ške tekme.
a— Za spomenik. V tekstilni tovarni Doctor in drug Je prispevalo uradnlfttvo 1405 Din za mariborski spomenik kralju Uedinitelju, tvomiško delavstvo pa j* v isti namen darovalo 2000 Din. Komandi'-orožniške stanice pri Sv. Lovrencu na Pohorju Martin Fifolt Je b pomočjo Jožefa Lamprehta iz Kumna nabral za marlbor ski spomenik 1120 Din.
»— Dom avtomobillstov v VaHbom Hvalevredna Je pobuda članstva mariborske sekcije Avtokluba za postavitev posebnega dnma avtomobilistov, v katerem bi poleg stanovanj, trgovskih lokalov in organizacijskih pisarn bile tudi moderne garaže. Dom naj bi imeJ predvsem repre-aentacijski namen ln naj b! predstavljaj naše avtomobilstvo na severni meji. Ideja doma avtomobilistov se že konkretno lava j-a s stalnimi vplačili članstva, tako da Je doslej zbranih v ta namen 320.000 Dtn. Novi dom je zamišljen kot lepa repreieo-tančna stavba, ki bo velikemu Mariboru v kras tn ponos. O stvari je bBo govora tudi na nedeljskem občnem z bom tukajšnje sekcije Avto kluba
a— Novo vodstvo. Na sobotmenn otoftnere zboru pobreške NO, o katerem smo poročali v pone-deljsketn »Jutru«, Je bil izvoljen naslednji od<bor: Anton Požar, predsednik, Danilo Vezjak, prvi podpredseidLnlk, Miloš Ledinek, drugI podpredsednik, Ar>-gelj Gruden, tajnik, Josip StibilJ. blagajnik. V odtboro so: Kari Kobal, Joelp Kle-menčič, Ivan Caf, Franjo Luknar, An te Tončrič za Strelsko družino, Rudolf Stanič za gasilsko četo Milan Klemenčrtč ca »Zarjo«, Ivan Petrovič ea Sokoisko društvo L Tušsk za terensko sokoteko društvo, Štefan Renčelj, Matevž K rajnik. Josip feerjro in Frenjo Orač.
•— Nova žrtev materinstva V tnkaj-Snjo splošno bolnišnico »o pripeljati JI letno soprogo mornariškega častnika Frt-«io Car, ker so zaradi poroda nastopile neke komplikacije, kt Jim Je včeraj podlegla. Njene telesne ostanke so v Zgornji 1'olskavi položrill k večnemu počitku.
a— Grob pri grobu. Na Betnavskl cesti 37 Je umrla v visoki staroeti 83 let zasebnica Barbara Jurič«?>va. V Trstenjakovi ulici 22 je preminila v starosti 57 let zasebnica Otilija Andrašičeva žalujočim naš« iskreno sožalje!
a— Komensky nI Koseskl! Na tabli te-viiMci ob avte^rasni postaji na Glavnem t-gu je označen trg, ki bi naj bil v resnici Ktmenskega trg, Imenovan po velikem pedagoipu Jann Komemskem, kot »Koseškega trg«. Prihajajo ljudje in zaman iščejo, kje bi mogel biti Komenskega trg. Koseskl Ima sicer v bližini svojo ulico, trga pa nima v Mariboru. Pomoto bd bilo treba popraviti.
a— JNS V! Občni zbor JNS ra. peti mestni okraj Ima v soboto dne 23. t. m. redni občni zbor v telovadnici tretje deške osnovne šole ne Ruški ceetL
a— Komunalizacija dlmnlkarstva. V smisla novega zakona se Ima izvršiti komunalizacija dimnikarstva. Za Maribor se proučuje tozadevni načrt pri mestnem poglavarstvu.
jo. Prepotoval je Perzijo in Mezopotamijo in spisal o tej poti obsežno knjigo. L. 1894. je mogel Sven Hediu s podporo švedskega kralia prvič potovati v centralno Azijo, kamor je pozneje priredil več znamenitih ekspedi-cij (181)6, 1899. 1905. 1908) Proučil in odkril je svetu mongolske kitajske in tibet-ske puščave, bil je prvi Evropec. ki se je vtihotapil v svWo mesto Tibetancev Lhasšo. Mogočen plod teb raziskavanj je tri knjige obsegajoči spis »Transhimalava< (1. 1909), ki je prinesel Svenu lledinu svetovni sloves. Spisal je tudi dolgo vrsto poljudnih potopisov, ki so zanesli njegovo ime ln slavo v najširše čitateljske vrste (Potopis »V azijskih puščavah* je izdala v priredbi P. Ku-raverja Tiskovna zadruga 1. 1927.). Med vojno je Sven Hedin vsiljivo poudarjal svoje germanofilsko stališče Po vojni je nadaljeval raziskavanja v centralni Aziji Sedaj so ga kot zemljepisca svetovnega slovesa podpirale tudi azijske vlade (Kitajska. Japonska. Indija). Dalai Lama ga je sprejel kot prijatelja, a mladi kitajski geografi so ga voljno spremljali na ekspedicijah. ki so takisto bile vse drugače opremljene, kakor nienovi prvotni pohodi v neznane azijske pustinje Vzlir temu so mu notranje zmede na K i tankem povzročale marsikakSno ne prijetno presenečenje: tako ga je lansko !»to ujel vstaSki general Mačunging in ?a iz I ustil šele tedaj, ko so pričele prodirati kitajske vladne čete Leta 1927 je lz«la pri 1' rokhatisn v Llpskem Sven Hedinova av-tobiocrrf?;? *Mcin Lehca »Is Entdecker«.
Koncert ob desetletnici pevskega društva Sava«. V soboto, 16. t m. je priredilo pevsko društvo »Sava« v dvorani Delavske zbornice jubilejni koncert, ki je v vsakem oziru prav dobro uspel Društvo, ki se je izkazalo že večkrat pri svojih nastopih na skupnih koncertih Hubadove pevske župe in zlasti ob prilik 251etnice »Trboveljskega Zvona«, šteje 21 za lepo pevsko umetnost navdušenih članov. Tej sicer majhni, toda zavedni četi pridnih pevcev načeluje pevo-vodja Milan Grm, ki jih • krepko roko drži skupaj in vnema za pevsko umetnost. Koncert je obsegal po 4 pesmi Foersterja, po 3 Adamiča, po 2 Prelovca in Deva ter po eno pesem Gerbiča, Pavčiča, Hubada, Mirka, GašperiČa in Gotovca. Pesmi so bile ritmično in dinamično v splošnem dobro izdelane in nekatere podane vprav vzorno Tenorski glasovi, med katerimi je prednja-čil vodja tenorske skupine, ki se je zlasti odlikoval kot solist v Gotovčevi pesmi »Pod jorgovanomc, so prav čvrsto zmagovali višinske partije, basom pa je zlasti pri solističnih mestih tu pa tam nedostajalo potrebne prožnosti in prepričevalne sigurnosti, kar pa ni kvarilo splošno dobrega predna Sanja tudi tehnično težjih pesmi Kot solist ob spremljevanju klavirja je nastopil naš priznani basist Tone PetrovčiS z dramatično Premrlovo »Memento mori«, ki jo je pel ii rokopisa in nežno Adamičevo »Kol iz tihe zahtjene kapele« Na splošno zahtevo je moral dodati Premrlovo: »Bil kralj je nekje davno«. Prejel je lep šopek nageljev.
V imenu Hubadove pevske župe je čestital k jubileju društvenemu predsedniku Dragu Pogačniku, pevovodji Milanu Grmu in pevcem dr Svigelj, ki je zlasti poudarjal njihovo neomajno ljubezen do zborovskega resnega petja ter jih bodril k nadaljnemu idealizmu in izpopolnitvi. Tudi dirigent in predsednik sta bila obdarovana. Lepo obiskani jubilejni koncert naj bo »Savi« v vzpodbudo k nadaljnjemu požrtvovalnemu delu. - I. K.
Proslava 35letnire umetniškega delovanja Hinka Nutita. V Zagrebu so ustanovili i>o-seben častni odbor, ki bo skrbel, da se do-stoino proslavi Sftletnica umetniškega delo vanja našega rojaka, odličnega igralca in režiserja Hinka Nučiča. V odboru so najuglednejše osebnosti iz zagrebške družbe. Proslava je določena na 7 marca L 1.
Rado Pregare, bivši režiser mariborskega gledališča, je spisal dramo »Kozačka krv«. Novo dramatsko delo je uvrstilo v repertoar gledališče v Sarajevu, kjer g. Pregare že nekaj let uspešno deluje kot igralec in režiser.
Uspeh Odakove »Dorica pleše« v Beoera da V nedeliski »Politiki« je izšla obsežna ocena Odakove opere »Dorica pleše«, ki jo igrajo tudi v ljubljanskem gledališču Kritik. znani muzikolog in skladtelj dr Miloie Milojevič. prihaja po daljši razčlembi Oda kovega dela. do oklepa: »Dorica pleše I u Beogradu ■vojn srdačnu l«krenu Igru, ra-inu. umetnički istinitu I dopala se. I zaslužila je da se dopadne. Ta parlitura je
dokaz naše nacionalne umetničke životne i snage, jedan kamen u temelju naše buduče velike kulture. Ko sme tome da se ne ra-duje?< V vlogi Dorice je nastopila gdč. Ani-ta Mezetova Dr. Milojevič sodi o njeni vlo-ni: »Gca Meze je sa punim autoritetora oživela tip Dorice zrelo umetnički, I glumač-ki i pevački je kao stvorena za ovu ulogu.« A hndeevr?lP calOg b54U,.§ hr»8g (iLAdč
Ob priliki uprizoritve Lhotka - Mlakarjevega baleta »Hudič na vasi« v mestnem gledališču v Curihu. je priobčila »Neue Ziir-cher Zeitung« podlistek o tem baletu z izjavo Pina Mlakarja Obenem je list posnel iz >Jugoslawische Anthologie«, ki jo je pred leti Izdal« ? Curihu Katarina A. Jovanovič, neko narodno ženitovanjsko pesem in Drago-tina Ketteja »Zimsko Idilo«.
O odmevih avetovne vojne na Balkana v češki literaturi ie izdal J. Sprtnger v ftum-perku 228 strani ohsegajočo studijo (»Ohlasy svštovč vilkv na BalkAnč v Češke literatu-fe«). Knjiga obsega bibliografijo vseh čeških spisov, ki se tičejo balkanskih bojišč v svetovni vojni.
•Ženski tipi v romanih Targenjeva« je naslov članka, ki ga je v februarski številki zaključil Ženski svet«. Članek je prispevala Milena TopolovČeva in pokazala, da se je poglobila v delo slovefega mskega pisatelja Dalje prinaša 2 rvezek .Ženskega svftac peoml Anlre Cerneieve In Vide Tau-ferleve. nadaljevani* po ve« 11 Maše Slaviš-ve »Pod dalmatinskim «o1nrom«. prozo Ml-lice Oslroške »Dva obiska«, članek Zlato i
Pirnatove »Ob sedemstoletnici sv. Save« in Članek Raste Pleekovičeve »Zakaj bi ne mogle iti žen«ke mladinske sodnice?« Med književnimi poročili piše Vera Dostalova o izdajah naših knjižnih družb.
Maria Autoinetta v češki drami. Pred dnevi je bila v praškem Narodnem divadlu premiera pet dejanj obsegajoče igre iz francoske revolucije »Marije Antoinette«. Spisala jo je Joža Gotzova, zrežiral pa K. H. Hilar. Gotzova je žena znanega Češkega dramaturga, kritika in esejista dr. Františka Gotza. Je nadarjena avtorica gledaliških iger ter znana prevajalka Njena najnovejša, na podlagi literarnih in zgodovinskih spisov o kraljici Mariji Antoinetti spisana igra je imela lep uspeh in jo v Stanovskem gledališču, kamor je prešla iz Narodnega gledališča, Še vedno dajejo pred razprodano hišo. Avtorica je uporabila vse, kar more osvetliti osebnost nesrečne kraljice, takisto je skušala opravičiti nieno pustolovsko življenje. Njena Marija Antoinetta je nekajkratna muČenka: prvič, ker je bila tujega porekla, potem ker je bila plod vzgoje, dalje: mučenka nesrečnega zakona in žrtev okolja. Avtorica je ne šteje v zlo niti »ega. kar je objektivno govorilo zoper njo in kar je moralo po pravici ogorčiti eladuioče ljudstvo ter prinesti ne«rečen konec Tudi Ludvik XVI ni tako zoprna In strahopetna postava. kakor «mo nanlo vafeni Avtorica je Izpolnila krallevo dušo r, notrnnlo dilemo: aH nai Izda narod ali pa na| l^ds dinastijo? Ta dramatični boj v Ludvikovi duši

Potrebujete 11 sredstvo za Iztrebljenje? Zgodaj zjutraj boste Imeli normalno milo lz-praznjenje, ako ste vzeli dam poprej na večer dve do tri ARTIN-DRAŽEJE dr. Wandera. Dobivajo se v vseh lekarnah, v Škatlicah po 12 diažej Din 8 in v vrečici po 2 dražeji Din 1.50.
Ogl. reg. pod S. br. 12258/32.
a_ setad pa so prišli tudi mojstri na
vrsto. Te dni je tukajšnja tekstilna tvornica Docktor in drug odpustila nekaj tkalskih mojstrov. Med odpuščenimi so tudi ta^šui, ki so bil pri podjetju že deset let. Zanimivo je, da so med odpuščene! izključno domačini, ki eo si svojo strokovno usposobljenost pridobili v tovarni. V zadevi je pričela oblast posredovalna pogajanja
a— Enodnevni tečaj o trsni rezi bo v četrtek dne 21. t. m. pri banovinski trssnici in drevesnici v Pekrah pri Mariboru. Pouk bo teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18.
a— Po slovenskih goricah pobirajo podpise za Hitlerja. V Maribor so prišli v bo-boto na veliki trg tudi številni posestniki in kmetje lz srednjih Slovenskih goric, ki ■o pripovedovali, da so se na podeželju pojavili neznani agentje in prigovarjali ljudem, naj dajo evoje podpise za Hitlerja. Točen smisel teh podpisov se še ni mogel dognati, ker ljudje niso vedeli iz napisanega, za kaj gre, ln ker si agentje niso upali v gostejša selišča, ker bi prišli v stik s kakšnim inteligentom. O stvari so obveščena tudi tukajšnja oblastva, ki vodijo v stvari potrebno preiskavo tn iščejo informacije.
a— Redna letna skupščina združenja prevozniških obrti v Mariboru bo v soboto 23 t. m. ob pol 20. 'pol 8.) uri v Gambri-novi dvorani, Gregorčičeva ulica.
a— Mladi ljudje Izginjajo. Od doma Je iwed dnevi pobegnil 131etni Zvon ko Gruden iz Stritarjeve ulice in se odtlej ni več vrnil <frxmov. Njegova mati je vsa v skrbeh prijavila to policiji. Fant je dobro razvit, temne polti, črnih las in čedno oblečen.
a— Belo veselje. 19Ietna zasebna uradnica Rezi Stropnikova se je v nedeljo .mučala na Pohorju. Na nekem ostrem ovimku Je padla tako nesrečno, da se je lomila levo nogo. Prepeljali so jo v bolnišnic®.
•i— Draga postrv. Pred malim kazenskim senatom se je včeraj zagovarjal 37 letni delavec Tomaž A. ker je r potoku Radolnl vlovil postrv ln povzročili b tem škodo mariborskem« Ribarskemu društvu. Orožnlstvo ga Je označilo kot strastnega ribiča. Senat ga je obsodil na 15 dni zapora.
a— »Tovariš« tovarišem. Šel je brezposelni R. okoli svojih znancev in tovarišev ter si izposojal suknje. Nekajkrat je šlo in je R. suknje nato gladko prodal. Tisti, od katerih si je izposodil, so bili ubogi delavci. Zadeva je prijavljena sodišču.
a— Sodna komisija, obstoječa iz preiskovalnega sodnika dr. Turata, zdravnika dr. Ju reč k a in zapisnikarja Petroviča, se je v<s*raj popoldne podala v Cirkovce, kjer je ▼ tamošnji mrtvašnici obducirala truplo ubitega Štefana žumerja, o katerem uboju je poročalo ponedeljeko »Jutro«. Ubijalca Ivana Fingušta so prepeljali včeraj v Maribor v Jetnišnične zapore. Fingušt se zagovarja s sllobranom. Zdi se, da trpi na fiksni ideji, da ga neprestano zasledujejo in preganjajo.
a— Slabe ceste so krive. Leta 1330 je pri vozilo preko št. Ilja v Dašo državo preko 20.000 avtomobilov, v preteklem letu je dva 10.000. Ljudje, k! Imajo vpogled v tuj-fkoprometne stvari, pravijo, da so temu krive slabe ceste.
Iz Celja
e— Kongres nacionalnega delavstva bo
7. Ln 8. aprila v Celju. Pokroviteljstvo je prevzel minister za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Drago Marušič, kar je vsekako odlično priznanje našemu narodnemu delavstvu. Kongresni odbor je že pričel z delom in srno prepričani, da mu bodo šli vsi sloji na roko. To tembolj, ker ta kongres ni samo za Celje velikega pomena, temveč bo služil kot dokaz, kako krepko je zasidrana nacionalna zavest med našim delavstvom. Odbor prosi vse meščane in okoličane, da mu javijo, če imajo event. na razpolago brezplačno prenočišče z« manj premožne udeležence. Vse prijave sprejema predsednik kongresnega odbora tov. Franjo \Vltavsky. Po prijavah sodeč, bo ta dan manifestiralo svojo čisto jugoslovansko nacionalno in socialno misel nad 1500 delegatov. Pričakujemo tudi delegacije bratov Čehov. — Podružnica NSZ za Celje in okolico.
e— Umrla je v nedeljo v Bukovem žla-ku 1 pri Celju v starosti 63 let znana go-stilničarka in pogestnica Roza Koštoma-jeva. V Celju (Komenskega ulica 12) Je umrl v nedeljo 79-letni upokojeni cinkar-niški delavec Simon Narat. V celjski bolnišnici sta umrla v soboto 53-letnt posest-
vzbuja zanimanje in sočutje. Živo sta podana tudi Mirabeau in Beaumarchais. Igra ima nekoliko močnih prizorov in kaže veliko notranjo napetost, poleg tega pa ima tudi dokaj epičnega elementa, ilustrativne vsebine in statičnih postav. Sodeluje okrog 80 oseb. V naslovni vlogi nastopa odlična češka umetnica Mila Pačova, ki vodi svojo junakinjo od muhaste igravosti do akcentov energične in trpeče resnosti. Zdenčb Stepanek je v vlogi Ludvika mogočno juge-riral, kako bedno |e lahko dostojanstvo in kako dostojna beda Odlična sta bila tudi Vvdra kot Mirabeau in Kohout kot Beau marchais. M. 0-kova (Praga).
Poljtka nagrada za mlade pisatelje. Pol} ska Literarna akademija je sklenila, da podeli letošnjo »nagrado za mlade« pesniku Jalu Kurku. Ta nagrada ie namenjena pi sateljem. ki še niso dopolnili 30. leta in znaša 30(j0 zlotih. Kurek je po r^Ju iz Kra-kova in je že l. 1925 objavil svojo prvo knjigo V mladem poljskem slovstvu zastopa sodobno romantiko
Emila Ludwiga Razgovori i Masarykom izideio v kratkem v Amsterdamu. Sočasno z nemškim izvirnikom izide v Pragi češki prevod.
Revifa
ŽIVLJENJE IN SVE1
POSAMEZNA ATEVfLRA 2 Din SEGAJTE PO DOBREM fiTIVUl
nik Andrej Amšek iz Škofje vasi pri Celju in 74-letnl občinski revež Mihael Jev-šenak iz Zreč pri Konjicah.
e— Usodna najdba. V četrtek je našel 19-letni posestnikov sin Martin Bezgov-Sek od Sv. Petra pri Marljagradcu patro-no. Ko se je z njo Igral, je eksplodirala in mu razmesariia roko. Bezgovšek se zdravi v celjski bolnišnici
e— Ponarejen kovance za 50 Din se je pojavil v Celju. Falzifikat je iz mešavine aluminija in svinca, slabo izdelan, temno-slve barve, brez napisa na robu ln Ima zvenk po pločevini. Opozarjamo prebivalstvo na te falzlfikate.
e— Iz maščevalnosti je nekdo v noči na petek zaklal delavki Emi Pušnikovi v Prešernovi ulici 22 na dvorišču šest kokoši in jih pustil v kurnlku.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Dezerter« in zvočni tednik.
Iz življenja na dežel?
POLJE. O kakih komunalnih pridobitvah v naši občini zaradi težkih časov seveda ni prilike večkrat govoriti. Sedaj pa je občinski svet odobril kredit za napravo velike ponikovalnice, katere glavni namen je bil ta, da bi se vendar za vselej odpravil bajer, ki nastane ob vsakem nalivu ob cestnem križišču Vevče-Zalog in zavzems vedno tolik obseg, da zapre pot do cerkve in do postaje Nedavno smo imeli na nJem imenitno drsališče mladini v veselje, pa-santom pa v strah. Da bi bilo to zlo odpravljeno, so torej zgradili veliko poniKo-valnico. speljali v njo kanale ln namestili požiralnik, a ne na najnižjem delu bajer-ja, marveč za dobrih 10 cm previsoko, da
se voda vanj sploh ne more stekati. Ljudje gledajo zdaj to čudovito napravo, ki bo menda stala okrog 15.000 Din, ter j-e-mišljujejo, kdo bo vodi zapovedal, da bo lezla do požiralnika in se potem stekala vanj. Pri tem imajo v mislih pripovedke o gostilničarju, ki je nekdaj gostil imenitnega gospoda, ki se Je pritoževal, da ne more jesti, ker je preveč muh, ter zahteval. naj gostilničar muham postreže kje drugje. Gostilničar je muham postregel na dvoršču ter javil imenitnemu gospodu: Za muhe je pripravljeno, sedaj Jim pi ukažite, naj gredo fest na dvorišče'
Iz Ptuja
1— Volilni upravičenci se opozarjajo, da pregledajo volilne imenike, ker poteče rok za reklamacije 22. t. m. Volilni imeniki so vsakomur na vpogled na mestnem magistratu med uradnimi urami. ■
j— Občni zbor Društva hišnih posestnikov za Ptuj in okolico bo ob 20. v dvorani ge. Zupančičeve z običajnim dnevnim redom in s predavanjem g. Freliha o raznih novih davčnih in gospodarskih zadevah.
j— Kino bo predvajal v sredo ln četrtek
ob 20. nemško komedijo »Ljubico«. Dodatek Paramountov tednik.
<jiOipodar§fvo
K predlogu ljubljanskega proračuna
Stališče hišnih posestnikov
Predlog proračuna mestne občine ljubljanske, ki je razgrnjen na mestnem magistratu, je med ljubljanskimi hišnimi posestniki vzbudil precej vznemirjenja, kar je razumljivo, saj predvideva ta predlog proračuna občutno poveoamje davčnega bremena za hišno posest. Skupna obremenitev z gostaščino, kanalsko pristojbino in vodarino naj bi se za stare hiše povišala od 12 na 14% kosmate najemnine, pri novih hišah od 6.5 na 9.5%. To pomeni, da bi moral hišni lastnik od kosmatega le-tnega najemninskega dohodka n. pr. 100.000 Din plačati (poleg visokih neposrednih davkov in doklad) pri starih hiSah 14.000 Din namesto dosedanjih 12.000 Din in pri novih hišah 9500 Din, namesto dosedanjih 6500 Din. To povišanje je tem občutneje, ker 60 vsa zadnja leta državne in samoupravne davčne dajatve, ki obremenjujejo hišno posest, stalno naraščale in so dosegle že izredno višino.
Ne sme roas pri tem motiti dejstvo, da je bila zadnja leta skupna odstotna izme-a go-staščine. kanalske pristojbine in vodarine precej znižana (pri starih hišah od 18% v letu 1930 na 12% v lanskem letu). Navzlic temu zniževanju p« je breme od leta do leta naraščalo in so ee tudi dohodki mestne blagajne od teh treh davščin navzlic zniževanju odstotne izmere davka prav občutno povečali, in sicer zaradi tega. ker se je osnova za odmero zgradarine podvojila. Kosmata najemnina vseh zgradb v Ljnhljani (ki je osmoza za odmero gostaščine, kanalske prist. in vodarine) je snašala leta 1930 49.7 milijona D'n. lani pa ie 100 milijonov Din. To povečanje skupne vsote kosmate najemnine pa ni toliko posledic« prirastka novih zgradb, temveč je predvsem v sveži z davčno prakso, ki se je dede zgradarine silno poostrila zlasti s parifikpcijo pri določanju najemne vrednosti stanovanj. Tako je znašala kosmata najemnina za stare hiše leta 1930. 36 mili ionov, po proračunu za leto 1934 pa že 61.6 milijona Din. Ker pe je po davčni upravi ugotovljena kosmata najemnina osnova za pobiranje gostaščine, kanalske pristojbine in vodarine. 6e je donos teh davkov navzlic manjši odstotni izmeri prav občutno dvignil.
V leta 1929. je inašal donos gostaščine. kanalsk« pristojbine in vodarine po proračunu Se 5.83 mili iona Din, naslednje leto sc je dvignil na 6.64 milijona Din. leta 1931. na 8.09 milijona Din. leta 1932. na 8.28 milijona Din. predlanskem na 909 milijona Din in lani na 9.88 milijona Din; po pred- • logn novega proračuna pa naj znaša 12.14 milijona Din. Če bo predpono povišanje gostaščine, kanalske pristojbine in vodarine obveljalo, tedaj se bo breme teh treh
ščin v primeri i letom 1929. povišalo od 5.83 na 12.14 milijona Din. torej za 631 milijona Din ali za vef nego 100». Od tezi
poviška odpade le razmeroma majhen d d na prirastek novih hiš. saj se od '.eta 1929 v Ljubljani ni baš mnogo zgradilo
Povečanje teh občinskih dajatev občutijo l4ublianski hišni posestniki »em liuje, ker So ie tudi zicrm-dorina z dokladami vred za-rad povišanja obnove (kosm.<*e nremnne) v zvezi z uvedbo parifikecije pri ugotavlja-n:u najemne vrednosti skorj podvoj;U. Navzlic temu pa predlaga novi proraču.i no-v šnnje doklade na neposredne >vke (torej tudi ma zgradarino) od 50 na 60%, in to na osnovo, ki se je zadnja leta orav občutno povečala Leta 1931 je znašal v LnibLani osnovni davek zgmdarine 3.94 milii^r.s Din, naslednie leto 4.51 milijona Din. predlanskim 5.02 nrliiona Din in lani pa 5.91 milijona Din: za letos pa je računati lajmanj r. osnovo 6 milijonov Din. Pri tej osnovi bi
on ooo Din. doč-m je let« 1030 znašala prav tako 60% doklada le 2,300.000 Din.
Pri vsem tem je treba še upoštevati, da se je davčno breme hišne posesti v zadnjih letih občutno dvignilo tudi zaradi povišanja zgradarine na nove hiše od 3 na 6 odnosno na 12%. Skupna obremenitev hišne posesti v Limbliani zaradi zgradarine in doklnd ter gos»3Ščine. kana1»V» pristojbine in vodarine je znašala leta 1930. okrog 16 milijonov Din. lani je dosegla že skoro 28 milijon*** Din. v tekočem l«tu pa b' se, če bodo obveljali poviJn.ni občinsiki davki, dvignila m nadaljnje 3 milijone na 31 milijonov. Razumljivo je. da tako 3talno dviganje obremenitve hišne p<?spsti ne more ostati brez vpliva ali na najemnine ali pa rw donos hišne nosesti (s čimer se zmanjšuje vrednost hiš) .
Hišni posestniki opozarjajo na navodila ki jih je izdal finančni m:n!ster za sestaivo proračuna mestnih občin za leto 1935-36. ki pravijo med drugim, do stormia doklade ne sme nikakor biti ve*ia od stopnje, ki je bila odobrena Ma 1931.. in da ne bo dovoljeno uvesti novih davščin; nasprotno. tud; pri obVoječ''h nal se izvrši revizija in naj se jne davščine, ki so previsoke in ne ustrezajo vrednosti pro;zvodov 'm uslug, zn katere se r»obiraio. iik'ne'0 ali znižajo. Opozoriti ie tudi treb* na deklaracijo kralje«-ske vlade od 3. januarja, ki pran. da je davčm obremenitev dosegla svoj višek. Zato hiSni posestn:k' trdno nričakujejo. da bo po »talnem naraščanju bremen v zadniih letih	nr^nfa proračun« v pogle-
di davščin, ki zadenejo hišno posest, diran.	S.
Za železnico št. Janž—Sevnica
V	nedeljo dopoldne so se zbrali v Trebnjem odlični predstavniki naše javnosti, da na manifestacijskem zborovanju postavijo odločno zahtevo po zgraditvi železnice Št. Janž - Sevnica. Zborovanje se je vršilo v nabito polni dvorani Prosvetnega doma in ga je otvoril trebanjski dekan g Ivan Tomažič, ki je pozdravil številne naše javne delavce in župane skoro vseh občin Dolenjske.
V	imenu pripravljalnega odbora je podal poročilo inž Milan Š u k 1 i e, ki je izrazij upanje, da bo akcijski odbor v enem ali dveh mesecih lahko odložil svoje funkcije, ker bo cilj dosežeu. Seveda se bo treba odločno zavzeti za to. da se železnica čim prej zgradi Nato je prečita! imena častnega izvršilnega iu širšega akcijskega odbora, ka-kar jih predlaga pripravljalni odbor Predlog glede postavitve teh odborov so zborovalci sprejeli z odobravanjem.
Predsednik častnega odbora je minister dr. Drago Marušič, člani: predsednik Udruženja industrijalcev za savsko banovino in Centrale industrijskih korporacij g Vladimir Ar ko. predsednik sindikata lokalnih železnie ff Draeotin Hribar ban dravske banovine e. dr Dinko Puc. knezo škof ljubljanski g. dr Gregor Rožman in bivši deželni glavar g Fran ft u k 1 j e; v izvrSevalnem odboru so ga Kan Jel a čin. predsednik Zbornice za TOI. ko» predsednik; novomešk župan dr Josip Re*< <> kot podpredsednik, inž. Milan S u k 1 j e ko!
I. tajnik, novinar Jože Zupančič kot II tajnik, industrijalec Joško Javornik ko* blagajnik. min;ster n- r. in generalni tajnik ZTOI Ivan Mohorič. ljubljanski podžupan prof Evgpn J src. viš. magistratni svetnik dr Rško Fux in inž Fran Zupančič kot člani. V širšem odboru so gg. Martin Bajuk Metlika; Robert grof B a r b o, Rakovnik; Alojzij Bukovec. Velika Loka; Ignac Bukovec. Trebnje; Fran Bule. Mirna, novomeški prošt K Čer in; Karel CimperSek. Sevnica: bivši narodni poslanec Alojzij Dermelj. Boštani; Fran DobovSek. župan BoStanjs; Jože Erjavce. /npan Višnie gore; dr Adolf G olja. Ljubi iftna: Beno Gregorič. treove* v Ljubljani; Venče J s k 11. ftt. Janž; Franc Javornik Grosuolje; Edmund K a « I e-
K onk ii rs
Odbor za podizanie spomenika Vite-škom kralju Aleksandru I Uiedinitoi-i u Voino tehničkom zavodu v Kragujevcu poziva sve umetnike lueoslnvpriske državi iane da nodnesu Ideine sVce
Predvidjene nagrade su I. od 5000, O. od 3000 1 m od 2000 dinara.
Uslovi se mosru dobiti besplatno od j pomenutoe odbora.
1 i e, Novo mes»o; Franc K 1 e m e n č i č, župan, Trebelno; bivši narodni poslanec Alojzij Kline, Gornje polje, dr. Alojzij Ko bal, odvetnik v Ljubljani; Fnnn Kosale. Grosuplje, E^-nest K r u 1 e j, Sevnica; Josiip Lavrič. Vid pri Stični. Ignac Majcen, župan v ftt. Janžu; Sandi M a j-e e n. Mokronog; Jase M i k 1 i č. Trebnje, Drauo Potočnik, novinar v Ljubljani; Josip Prijatelj. Tržišče; Tomaž Prijatelj, župan v St. Rupertu; Anion Roječ. St. Vid pri Stični; Ivan Rus. Grosuplje; Alojz Saje. župan v Veliki Loki; Fran Šeunig. novinar v Ljubljani: R;kard Skubec. generalni ravnatelj TPD; Srečko ftircelj. trgovec v Mokronogu; lekan Ivan Tome ž i č. Trebnje: Alojzij T r a-t a r. župan v Tržišču. I. T r u p e j, žunan v Sevnici; dr. Fran VV i n d iseh e r, Ljubljana; Jože Windischer, Novo meslo; Karel Zupane. Sevnica; dr. Vinko Zoreč, odvetnik v Beogralu; Fran Zupan-č i č. Rakovnik; Jože Zupančič, banski svetnik, Trebnje; novinar Sa^a Železni-kar. Ljubljana.
Po odobritvi predlogov pripravljalnega odbora je prevzel predsedstvo predsednik izvršilnega odbora g. Ivan J e 1 a Č i n. ki je ob napetem zanimanju zborovalcev utemeljil potrebo gradnje železniške zveze med Št. Janžem in Sevnico, ki tvori sestavni del širšega načrta za zvezo Slovenije z morjem. Ta proga je bila že uzakonjena, na lazpo-laao je bil tudi denar, pa je padlo vse v vodo. Sedaj, ko namerava vlada izvesti velika javna dela. je prišel trenutek, ko moramo z vso odločnostjo ponoviti svoio zahtevo jx) železnici St. Janž - Sevnica. Zadnji čas je, da se ta že uzakonjena proga tudi zgradi. Za železnico ftt. Janž - Sevnica <^e mora najti denar, potrebna je železna volja, pa bo šlo.
Sledil je govor novomeškega župana dr. Rezka, ki je naglasil, da za železnico št. Janž - Sevnica ne prosimo, temveč jo zahtevamo. To mora bili zahteva vseh Slovencev. Gradnja te proge je minimum, kar moramo zahtevati v okviru javnih del, ki se naj z Vboto ene milijarde po programu kr. vlade izvršijo v dveh letih. V imenu kultumo-go.-.podarskega odbora v Mokronogu je govoril inž. Franc Zupančič, ki je omenil vse prizadevanje odbora za gradnjo te železnice, ki se je pričelo že po prevratu.
V temperamentnem govoru je inž. Milan
S u k I j e ugotovil, da mokronoški odbor ni kriv, Če cilj doslej še ni bil dosežen. Dolenjska ne uiore več čakati. V gospodarstvu vlada popoino mrtvilo in namen velikih javnih del, ki iih namerava kr. vlada, je baS ta. da se to mrtvilo odpravi. Dolenjska je revna, zato stanje nikjer ni tako žalostno, kakor baš na Dolenjskem. Pri gradnji železnice ftt. Janž - Sevnica pa ne gre samo za lokalne interese, za Mimsko dolino, temveč za to, da se s pametno prometno politiko izkoristijo možnosti, ki se nam nudijo v železniškem omrežju. Postavil je zahtevo, da se morajo tudi železnice na Dolenjskem tako preurediti in rekonstruirati, da ne bodo služile samo kot vicinalke. Cim bo zgrajena železnica Št. Janž • Sevnica, bo poire-ba rekonstrukcije dolenjskih železnic sama po sebi nasiopila, ker se bo promet dvignil. Obsodil je tudi načrt, ki je bil sprožen, da bi se namreč zgradila železnica ftt. Janž-Zidani most namesto St. Janž - Sevnica. Taki nereelni predlogi bi se v interesu dobre stvari ne smeli ponavljati. Govorili so še sevniški župan I. T r u p e j, Fran Bule iz Mirne, končno pa je spregovoril še nekaj toplih besed trebanjski dekan g. Tomažič.
RESOLUCIJA
Nato je inž. S-uklje prečital resolucijo, ki so jo zborovalci sprejeli z velikim navdušenjem Resolucija se glasi:
Na }a\'nem zborovanju dne 17. februarja 1935 v Trebnjem zbrani mnogoštevilni predataintki gospodarskih korporacij, mestnih in kmetskih občin, gospodarskih podjetij in ustanov ter najiirših slojev prebivalstva jugovzhodnega dela dravske banovine, ao soglasno sklenili sledečo re-soluci fo:
Kraljevska vlada se oporarja na neodložljivo potrebo nujne zgradit\'e proge Št. Janž—Sevnica, ki bo vezala dolenjske železnice t glavno progo Zagreb—Zidani most Ta proga ni samo največjega gospodarskega pomena za ves vzhodni del dravske banovine in za sosedno »avsko banovino, temveč je tudi izredne važnosti ta nadaljnji razvoj prometa k Jadranskemu morju Je to edini projekt zveze med dolenjskimi železnicami in g lavno progo Zagreb—Zidani most. ki prihaja tako iz gospodarskih kakor tudi iz tehničnih vidikov v poštev Pbsebef je poudariti, da je zgraditev te proge neodložljiva tudi z ozirom na interese državne obrambe.
Zahteva po nujni zgraditvi železniike proge St Janž—Sevnica /e tembolj utemeljena, kor fe bila ta proga uzakonjena že leta 1922 In predvidena v državnem budže-tu 1927/28. ter samo zaradi finančnih tež-koč ie ni prišlo do zgraditve te proge, za katero so izdelani vsi podrobni načvli ter se ie že vršila ofertalna licitacija Po Izjavi kraljevske vlade so sedaj v programu klikih lavnih del finančna sredstva tudi za to proso zagotovljena
Pri gradnji fe tledati na to, da se prvenstveno zaposli delavsko ljudstvo domačih občin
Pozivi jemo kraljevsko vlado, da z vso pospešbo ukrene vse potrebno, da te proga St Janž—Sevnica brez nadaljnjega od lašanfa zgradi
Z zborovanja so bile poslane vdanost ne odnosno pozdravne brzojavke Nj Vis knezu Pavlu in kraljevima namestnikoma ministrskemu predsedniku Jevtiču. ministrom dr Marušiču in* Vujiču. dr Sto-jadinoviču gen Zivkoviču. nadalje načelniku fleneralnega štaba generalu Mariču. načelniku prometnega ministrstva *nž Pa-skoviču novemu pomočniku vojnega mi nistra generalu Cukavcu in predsedniku Centrale industrijskih korporacij Vladi mirju Arku
Borze
18. februarja
Na ljubljanski borzi sta danes devizi Newyork in London nekoliko popustili. V privatnem kliringu avstrijski šilingi niso notirali. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 224, v grških bonih po 30.25, v avstrijskih šilingih po 8.23. uočim so se španske pe-zete nudile po 5.40.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna šikoda najprej učvrstila in je bila zaključena po pozneje pa je popustil tečaj na 381 in celo 380 (v Beogradu promet po 380 — 377); za marc jc bil promet po 3S2 in za junij po 3S2 in 383i V ostalem so bili še zaključki v 7 odst. investicijskem posojilu po 76, v 8 odst Blai-rovem posojilu po 75.50, v 7 odst. Seelig-mannovem posojilu po 71 in 6 odst beg-luJkih obveznicah po 65. Končno so bili zaključki v delnicah PAB po 260.
Devize.
Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam ^Jitii.oS — 2y&3.17. Berlin 17d«.08 — 1769.95, Bruselj 1024.50—1029.63, Curih 1421.01 — 1428 08, London 213.28 — 215.34, Newyork 4351.87 — 4388.18, Pariz 289.60 — 290.03, Praga 183.42 — 184.52. Trst 372.25 — 375.33. Avstrijski SUing r privatnem klirfntm 8.20—8.30.
Cnrih. Beograd 7.02. Pariz 20.38. London 150750. Nevvvork 309.1250. Bruselj 72.10, Milan 26.24. Madrid 42.2350, Amsterdam 2.KS.85, Berlin 123.90. Dunaj 57.25. Stockholm 77.70. Oslo 75.70. Kobenhavn 67.30. Praga 12.9150, Varšava 5S.30, Alene 2.92, Bukarešta 3.05.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 380 — 382. 7*U
investicijsko 75_77. 8" o Blp.ir 75 — 76, 7«/»
Blair 66—67. 4°/o agrarne 47—48. 6®'« begluške 65 _ 66.
Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 3S0 — 381, za marc. april, maj, junij 380 do 382. 7*/» investicijsko 75 — 77, 7®'« Blair 06.625 _ 67, 8°'o Blair 74 — 75. 7V. Drž. hipotekama banka 70 50 — 72. 64/o begluške 64 — 65: delnice: Narodna banka 5(100 den., Priv. agrarna banka 260 — 262, Trboveljska 122 — 125. ftečerana O^ijek lo() den.
Beograd. Vojna škoda 379 — 380 (380, 377), za februar 378.50 — 380 (378), za marc 379.50 — 380 50 (381, 378.50). Blair 76 bi., 7°/» Blair 66.25 — 67, 7°/» Drž. hipotekama banka 73 bi., Narodna banka 5400 — 5450 (o 150). Priv. agrarna banka 250 — 261 (262, 257.50).
Dunaj. Dunav-Sava-huiran 13.30, Državne železnice 24 40, Trboveljska 14.98, Alpi-ne-Monian. 11.20
Blagovna tržišča
ŽITO.
+ Chicago. 18. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 96.6250, za julij 90. za september 88.25; koruza; za maj 85.6250, za julij 80.1250.
-4 Ljubljanska borza (18. L m.) Tendenca za žito čvrsla. Zaključena sta bila dva vagona pšenice. Nudi 6e (vse franko nakladalna postaja) pšenica: baška 79 kg, po 135 — 138: banatska. 87 kg težka po 132 _ 133; oves; bosanski 105 — 110; koruza: baška po 77.50 — 80; banatska po
75 _ 76; moka: baška in banatska »O« i>o
215 — 235. baška »2« po 200 — 220; baška >5« pa po 180 — 20u; otrobi: baški debeli 105 - 110.
-i- Novosadska blagovna borza (18. L m.) Tendenca ie b la mirna. Promed sredini. Pšenica: baška potiska in slavonska 132 do 134, baška in sremska 125 — 128; banatska 123 _ 128. — Rž: baška 122.50 do 125 — Ječmen: baški in sremski, 65/66 kg 120 - 122.50. jari, 67 G8 kg 132.50-137 50. _ Koruza: baška in srenrka 70 — 72; banatska 67_69. — Moka: baška in banatska
Xig< in >0gg< 197.50—220; >2« 177.50-200; ,5< 157.50 — 180; >6c 140 — 155: >7« 115 — 120; >8« 85 — 90. _ Otrobi: baški in sremski 82 — 84; banalski 81—83. — Fižol: baški in sremski beli 132.50 do 137.50.
ZVOČNI KINO • SOKOLSKI DOM« v Slškl. — Telefon 33-87.
V	torek, sredo ln četrtek ob 7. In 9. film, ki se odigrava na potniškem
parobrodu na potu v Ameriko
Hotel na Oceanu
Po romanu od Gnie Kaus. V glavnih vlogah:
GEORG BRENT, CITA JOHANN
Paramountov film v nemškem jeziku.
V	dopolnilo nov Foxov zvočni tednik
In Saloigra »Bety Boop«
V	soboto! »ESKIMO« V soboto!
			
JmmJJ	Mil^iJBBMlffl		
DRAMA.
Začetek ob 20
Torek. 19.: Zaprto.
Sreda. 20.: Sluga dveh gospodov. Sreda.
Četrtek, 21.: Postržek. Četrtek.
OPERA
Začetek ob 20.
Torek, 19.: Netopir. C.
Sreda. 20.: Hoffmannove pripovedke. Gostovanje Josipa Rijavca. Izven.
Četrtek. 21 oh 15.- Dorica p!e§e. iD jaška predstava po znatno znižanih cenah. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek oh 20
Torek, 19. ob 20.: Veseli kme"» Fr. niie-ra C.
Sreda. 20. Vijolica z Montmartrt. A. Gostovanje Erike Druzovičeve.
Smrt iz vesoljstva
Kozmični vplivi na umrljivost Zemljanov
Zdravniki so že davno ugotovili, da se smrtni primeri ob nekih dnevih še posebno pomnožijo. Pravega vzroka za ta pojav še ne morejo z gotovostjo navesti, pač pa domnevajo že dolgo, da je v zvezi z dogodki na soncu. Kratke, toda močne erupcije na sončni površini, ki jih mi opazimo v podobi sončnih peg. imajo prav gotovo odločilen vpliv na vremenske spremembe, te pa zopet učinKUjejo na ljudi, ki so posebno občutljivi za te spremembe, na bolezni in »a umrljivost. Drobni delci, ki derejo ob erupcijah iz sončne notranjosti v sonCno atmosfero, dosežejo pod nekimi pogoji zemljo in povzročajo tu takozvane elek-
tronske vdore, ki jih doznamo pred vsem kot motnje zemeljsko magnetskih polj.
Iz zadnjih let so posebno zanimivi poskusi in raziskave, ki so jih napravili od 1. jan. 1928 do 31. dec. 1934 v Kodanju ln Curihu. V Kodanju so proučili v tem času 36.000 smrtnih primerov, v Curihu pa 4000. Obe mesti sta oddaljeni 1000 km drugo od drugega in podobni izsledki v obeh govore seveda že od vsega početka za is*«, zunanje, kozmične vplive. In res so v obeh mestih ugotovili izrazito periodo 27 dni, v kateri število smrtnih primerov narase. Ta perioda pa je znana zvezdo-slovcera kot rotacijska perioda sonca in geofizikom kot perioda motenj v zemelj-
skem magnetizmu, zemeljskih električnih tokih in polarnih sojev.
Skoraj istočasno z elektronskimi vdori in po njih povzročenimi »magnetskimi viharji« je opaziti po podatkih iz obeh mest porast smrtnih primerov zaradi živčnih bolezni, bolezni čutil in duše, kratko potem dosežejo višek samomori in smrti zavoljo bolezni v žilju. Porast smrti zavoljo smrti v dihalih doseže svoj višek nekoliko dni pozneje. Krivulje iz Kodanja in Curi-ha se v tem popolnoma skladajo. Te sončne erupcije in električne invazije določajo pa samo čas za sprožitev smrtnih primerov, ne njih števila.
Kralja kuharjev ni več
Umrl je mož, ki |e izučil tri četrtine kulinaričnih
umetnikov na svetu
V 89. letu starosti jo umrl v svoji vili v Monte Carlu, ki mu jo je svoječasno darovala Ritzova dmžba za oapočitek, znani »kralj kuharske umeuiosti« Auguste Escoffier. Nešteto je imenitnih jedi, ki Jim je bil izumitelj in ki so ga napravile slavnega po vsem svetu, med njimi posebno »Mellbina breskev«, ki jo je imenoval po pi oviti avstralski pevki, cela kopica Je njegovih knjig, iz katerih se mojstri in učenci kuharske stroke učijo, kako se pripravljajo jedi, da so tudi duši. ne samo želodcu v veselje. Francosko kuhinjo je udomačil po svetu nemara še bolj nego njegovi. nič manj slavni predhodniki.
Escoffier sc je rodil 1846. in j* začel Fvojo kuharsko kariero v starosti komaj 13 let v majhnem restavrantu, ki ga je imei njegov stric v Niči Ni trajalo dolgo Ln ie ta gostilna dobila pravi mednarodni sloves. A žc šest let pozneje je mladi Escoffier, ki se je bil med tem časom nepre-ctano učil in izpopolnjeval v svoji stroki, prišel v Pariz, kjer se je začela njegova kariera. Od vsega početka je ta sovražnik množestvenega dela v vsakem področju dajal svoji fantaziji prosto pot in izumljal kuharske umetnine, ki so mu morale do-
NEKAJ ZA VSE
Ocenjevanje živil po njih kaiorijski vrednosti je enostransko. 100 g mesa brez tol-šče daje n. pr. 111 kal., tolstega mesa 360 kal., krapjega mesa 152, sardin v olju 21 S. jajc 158. mleka 67, masla 761, emen-dolskega sira 419. žemelj 265 in navadnega kruha 220 kalorij. A vendar je kruh boljše živilo nego maslo, ker Ima kruh tudi mnogo ogljikovih hidratov in beljakovine. maslo pa skoraj samo tolščo. Najboljša
je še vedno mešana hrana.
*
žolčni kamni pred 20. letom.
se pojavijo le izjemamo
Desni srčni prekat deluje le pol
kolikor levi.
toliko
Kadar mišice po srportu ali delu narase-jo, se odebelijo pač posamezna mišična vlakna, njih število pa se ne zveča.
Roosevelt zvišuje
uradnikom plače
Prezident Rooscvelt je te dni podpisal ukaz, s katerim se postavlja izven zakona zadnja uredba o znižanju ameriških uradniških prejemkov. Ta uredba je svojčas prikrajšala uradnike za 15 odst. plače. Zveznim uradnikom Zedinjenih držav sc torej v kratkem obetajo boljši časi.
našati hvalo celo ljudi, ki jim sicer do res dobro pripravljene jedi ni mnogo.
L.. 1870. je prišel za kuhinjskega Šefa generalnega štaba v Metz, prisostvoval je v tej funkciji vsem bitkam okrog tega mesta in je padel Nemcem kot ujetnik v roke. Njegova knjiga »Spomini kuharja renske armade« s humorjem opisuje vsakovrstne pripetljaje, ki so se mu dogodili v tej vojni. Kakor je bil v svojem poklicu neutruden in celo pedanten, tako šegav ln globoko izobražen je bil namreč v ostalem življenju.
L.. 1880. se je zvezal z Ritzem, ustanoviteljem najbolj znamenitih hotelov po metropolah sveta. Za dober del te znamenitosti se morajo zahvaliti baš Escoffieru in njegovi spretnosti. Po vrsti je vodil kuhinje in sodeloval v ravnateljstvih najrazno-vrstnejših luksuznih hotelov po vseh evropskih prestolnicah in tudi v Newyorku, vodil je kuhinje cele kopice vladarskih rodbin v Evropi, pri vsem tem pa si je vzel še dovolj čas za pisanje svojih knjig Ln za izobrazbo naraščaja. V 40 letih je namestil okrog 2000 francoskih kuharjev po vseh delih sveta, izučil je baje 75 odstotkov vseh vodilnih kuhinjskih šefov v Evropi in Ameriki L. 1919. ga je francoska vlada počastila z redom častne legije. Takrat mu je priredil Herriot banket, na katerem je osebno kuhal za slavljenca.
Sven Hedin — 70 letnik
r
Danes obhaja "JOletnlco rojstva eden najznamenitejših svetovnih potnikov In raziskovalcev, ftved dr. Sven H c d i n. O jubilantu, ki sc mudi ob svojem slavju z neko odpravo na Kitajskem, poročamo V »Jutru« na dnrgrm mestu
Brez predujma sil smrt1
Posrečena šala na odru pariškega gledališča
Ves Pariz se smeje smoli, ki jo je imel ravnatelj nekega majhnega gledališča v francoski prestolnici. Mož je enemu svojih najbolj sposobnih igralcev odklonil prea-jem. Zvečer sta igrala skupaj v neki igri, v kateri bi moral ravnatelj kot glavni junak svojega tekmeca, baš tega igralca, položiti s strelom iz pištole na tla. Toda orožje je odpovedalo — slučajno? — ravnatelj se je razburil, vsa igra bi bila lahno skvarjena. Toda kot priseben mož se Je hitro zbral in za vpil: »Zgrešil sem. toda smrt ti ne uide.« In v istem trenutku je navalil z mečem na nasprotnika. Naletel je pa slabo. Igralec je bil izvrsten sabljač in mu je že v prvem spopadu i zbil meč lz rok. Občinstvo je bilo navdušeno nad naturalistično silo igre, ubogi ravnatelj je pihal od jeze pograbil je stol, mizo, karkoli mu je prišlo v roke, samo da bi nasprotnika pobil. Vse zaman, nasprotnik »e mu je spretno izmikal. Končno je za vpil ravnatelj ves razjarjen: »Da bi vam strela! Ali se vam bo končno zljubilo umreti?« Igralec pa je imel en sam odgovor:
»Ali dobim svoj predjem?« Nekaj časa se je ravnatelj upiral in boril dalje, ko je pa videl, da pričenja občinstvo nekaj slutiti, je dejal: »Dobite!« nakar se je dal igralec brez upora zgrabiti za vrat in »zadaviti«. Naslednjega dne je pa resnica vendarle prišla v javnost...
Na Tirolskem Je upadlo leto« toliko snega, da ga morajo z lopatami kidati, ker W
ostale drugače hiše do streh v njem
Mati prosi milosti za sina
Hauptmann v celici smrti — Guvernanta Betty Gow
zopet v Lindberghovi hiši
Iz Nrw Yorka poročajo, da se je brani-telj obsojenega Hauptmanna pritožil proti krivdoreku porotnikom na način, ki lahko zavleče Hauptmannovo justifikacijo za celi dve leti. Obenem so nalepili šiTom Amerike proglas, v katerem sporoča obsojenec javnosti, da je popolnoma nedolžen. Ker je tudi brez sredstev za nadaljevanje svojega procesa, apelira na javnost, naj mu priskoči n« pomoč z denarno podporo. Zaključek procesa bo imel za nekatere priče šc neprijetne posledice. Proti Štirim pričam, ki so hotele pričati ugodno za Hauptmanna in so jim dokazali, da so v zmoti, bo državno pravdništvo uvedlo sodni postopek. Prav tako se bo mogel zagovar jati župnik Burns zaradi izjave, da je 1. 1932 spovedal moškega, ki je izjavil, da je ugrabil Lindberghovega otroka. Newvor-ška policija pa je spustila v javnost vesti, da je ie dolgo poučena o človeku, ki je pomagal Hauptmannu pri ugrabljenju pol-kovnikovega prvorojenca. Tega Ilauptman-novega pomagača je videl Lindbergh
pokopališču sledu.
v Bronvu in zdaj 60
na mu na
Bogastva Antarktide
Veliki zakladi v zemlji in morju — Edinstvena smučišča
Veleslepar na dražbi
Izkupiček za prodane predmete je dosegel samo
10.000 frankov
V Melbourneu je znani polarni raziskovalec Douglas Mawson govoril o gospodarski bodočnosti Antarktide. Poudaril jc, da so že dosedanja preiskovanja ogromne, 10 milijonov kvadratnih kilometrov obsegajoče zaiedenele edine pokazala, da so v njenih tleh bogati naravni zakladi, med drugim tudi zlata. Morja, ki jo oblivajo, so najbogatejša na svetu, kar se tiče živalstva. Rib, kitov, pingvinov, tjulnjev v njih kar mrgoli, na cclini je tudi dosti belih lisic in drugih živali Antarktida ima edinstvene terene za smučanje in druge panoge zimskega športa, že zavoljo njih bi bilo vredno, da bi organizirali med prebivalci Južne Afrike in Južne Amerike obiske v te kraje, kakor jih danes pri-
rejajo proti Severnemu rtu. Stalni viharji, ki vejejo v antarktičnem ozemlju, bi se dali izkoristiti za gradnjo električnih central na veter, ki bi dajale tem krajem eicktrično silo, luč in toploto, kar bi jih napravilo ugodne za naselitev. Mawson je dal še več nasvetov te vrste, kako izkoristiti v gospodarskem pogledu možnosti, ki jih nudi Antarktida.
Po njegovem mnenju bi morala to vprašanje vzeti v roke posebna vsebritska uprava, ki bi združila pod svojo oblastjo vse doslej odkrite antarktične predele. Baje je ta načrt že v pripravi in je možno, da bo Antarktida vsaj kolikor reflektira Britska nanjo, v kratkem postala samostojno kolonialno področje.
Mati obsojenega Hauptmanna, kS žhrt
n* Saškem v Nemčiji, je poslala predsed niku Zedmjenih držav Rooseveltu prošnjo za pomilostitev njenega sina. V prošnji na vaja, da je izgubila v vojni moža in dva sina. Rooscvelt pa je prošnjo odklonil iz razloga, ker je bil Hauptmann obsojen ne. podlagi zakona, ki velja v državi Nev Jerscv, ne pa v vseh zveznih državah Ato rike.
Po izrečeni sodbi ao dobili ameriški re-porterji dovoljenje, da smejo govoriti * Hauptmannom. Nekdo ga je vprašal, če se boji smrti. Hauptmann mu je odvrnil: »Ne bojim se je! Tudi vi ne bi se je bali, če bi imeli čisto ves<t kakor jaz!«
Pri vsem tem pa se Amerika žrvo zanima za Hauptmamnovo usmrtitev. Vzklicno sodišče v New Jerseyu. ki se bo v Haupt-mannovi zadevi sestak) 14. maja. je doslej prejelo že 30.000 prošenj oseb. ki bi rade prisostvovale usmrčenju obsojenca. Neki ameriški gledališki ravnatelj je sodišču v Flemingtonu napravil ponudbo za odkup stolov, na katerih so sedeli porotniki med procesom. Ponudil je zanje tisoč dolarjev. Seveda je sodišče odklonilo to sramotno ponudbo, ki priča, da se v Ameriki dela kupčija iz vsake reči
V ameriški javnosti je zbudilo precejšnjo pozornost dejstvo, da je Lindbergho-va žena angažirala Betty Gow. ki je nastopala kot priča v fl e mi n£ tonskem procesu, za pestunjo polkovnikovega drugorojenca. Pestunja je v zvezi s to službo izjavila ameriškim novinarjem, da se čuti presrečno zaradi zaupanja, ki ga ji je izkazala ga. Lindberghova, ko jo je ponovno angažirala za guvernanto.
te drugič je ušel smrti
Avtomatičen policijski pes
Vankamoskop, nova priprava za izsledovanje zločincev
Pogled v dvorano hotela »Drouot«. Na levi vidimo smuči in smuške palice 8tavtohegm
To je
V pariškem hotelu »Drouot« so imeli prošli teden viharen dan. Navzlic dežju, ki je lil iz oblakov, je stalo na ulici na stotine ljudi, ki so z gnečo na cesti ovirali promet. Ta množica se ni zmenila za mimo brzeče avtomobile, ki so brizgali biato daleč naokoli Vsak je pritiskal dalje, da bi čim prej stopil v dvorano št. 17, kjer je čakala na začetek dražbe zapuščina Aleksandra Staviskega.
Vse skupaj je napravljalo vtis žalostnega sejma. V dvorani je bilo pekaj stolov, pred njimi pa so bile razvrščene reči, ki so j'.h nabrali v sleparjevih stanovanjih. Zunanja slika dražbi namenjenih predmetov je oči t ovala slabega režiserja. Vse je bik) zmešano. obleke poleg kuhinjskega posodja slike med perilom Na prvi pogled se je tudi videlo, da interesentov ni zbralo skupaj zanimanje za dražbo, marveč želja po senzaciji. Med ljudmi je bik) nenavadno mnogo žensk, zlasti deklet. In med nprni tudi nekaj tucatov mrkih in temnih obrazov. o katerih je obiskovalec lahko takoj triUi kupovat, marveč sa-
mo oprezovat, kdo bo kaj kupil bila nekdanja garda Staviskega.
Pohištvo so prodali po sramotno nizki ceni, neko hladilno omaro in tri radijske aparate je dobil interesent skoro zastouj. Sele ko je prišlo na vrsto posodje, se ie živahnost nekoliko stopnjevala, v element pa je prišla publika, ko »o začeli izklicevati cene za vrhnjo in spodnjo obleko. Kravate in manšetni gumbi so dosegli najvišjo ceno. Veliko zanimanje so zbujale Staviskega smuči in kožuh, ki ga i? imel na sebi, ko se je peljal v Chamcniz. Otroške smuči sleparjevega sina in hčefi je kupila bivša guvernanta otrok, Lefrancoi-seva za 80 frankov. In izkliceva'ec ie priložil še belo-rdeče popleskano ladjo, ki je ležala pod goro obleke in perila. Dejal Je: »Nate 5e to povrhu, saj tega »ploh ne bo mogoče prodati... »V dveh urah je b'la dražba končana, nekdanji ponos Staviakega stanovanja raztepen na vse vetrove, izkupiček pa je dosegel komaj borih 10 tisoč frankov.
Londonske »Times« pišejo povsem resno da Je neki kanadski policijski uradnik izumil pripravo, ki omogoča zasledovanje zločinca po njegovem osebnem duhu.
Doslej so razkrinkavali zločince pretežno na podlagi prstnih odtisov, kajti nista dva človeka na svetu, ki bi Imela enake prstne odtise. Kanadčan pa je ugotovil, da diši tudi vsak človek drugače nego kakršenkoli drugi človek. Na tej ugotovitvi je zgradil svojo pripravo, ki jo imenuje »van-kamoskop«. Kakor se pri iskanju prstnih odtisov potrese jo sumljiva mesta s praškom, ki omogoča, da stopi prstni odtis jasno na dan. tako potresa kanaski kriminalist sumljiva mesta z drobnim kemič-
nim praškom, potem gre pa a svojo pripravo sem in tja in na stekleni plošči se pojavi »spektrumc, ki je vsakokrat drugačen, kakor pač človek diši Po določenih črtah spektra se da sestaviti kriminalistični »steni, ki obsega na deset tisoče raznih kombinacij.
Policije ne bi imele po rmiwiju izumlts-Ija druge naloge, nego da bi vodile v svojih arhivih te spektre vseh zločincev bi tudi normalnih ljudi, kakor delajo to danes s prstnimi odtisi. Ce bi se zgodil kje kakšen zločin, bi stopil na kraju dejanja v akcijo vankamoskop in v nekoliko trenutkih bi pokazal spektrum. ki bo zločinca izdal.
Ruimm&kt Landni
V Bukarešti zbuja ogTomno pozornost slučaj bivšega sodnika Bastie, ki je umoril rvojo gospodinjo Viktorijo Boicu. Stvar se razvija ▼ senzacijo, kstere ni nihče pričakoval.
Bastia je priznal umor ter povedal, da je storil zločin v pijanosti. Toda ko so začeli raziskovati stvar, so našli na vrtu Boke truplo ženske, ki jo je bil ondu nekdo zakopal Sodna komisija, ki je bila o tem obveščena in pozvana na kraj, da ugotovi podrobnosti, je dognala, da je ležalo truplo že kakšna štiri leta v zemlji. To odkritje je povzročilo velikansko rarburjenje in v Rumuniji se splošno govori. da je Bastia navaden morilec, ki je spravljal ženske na drugi svet kakor francoski zločinec Landru. Sumijo, da ima mož na vesti še nekaj drugih žrtev, zaradi česar so oblasti uvedle natančno preiskavo.
Zaklad iz antike
lz Taškenta poročajo, da so odkrili v Uzbekistanu v zemlji vrč iz žgane gline. Vrč je bil do roba napolnjen t zlatimi nov ci. ki jim cenijo starost na 450 do 480 let pred našim štetjem. Med zlatniki je tudi več kitajskih cekinov.
ČE BEREŠ TO, IZVEŠ
da je podlegel znani zračni kapitan Flemming, ki je vodil »Zeppelina« večkrat čez Ocean, v Friedrtchshafnu operaciji v trebušni votlini;
da je cestna železnica na Dunaju znižala tarifo za kratke vožnje na vseh svojih progah;
da obhaja te dni 75 letnico rojstva baron Vladimir Giesl, nekdanji avstro-ogrski poslanik v Srbiji, ki je izročil v tmenu iz-ginole habsburške monarhije srbski vladi 1. 1914. vojno napoved:
da bo bivši francoski generalissimus Weygand najbrže imenovan za generalnega rezidenta francoskega MaToka:
da je viharno morje te dni odtrgalo na obali Finske ledno grudo z 200 ribiči, za katerimi »o poslali letala:
da se je ruski letalec Golubov izgubil med poletom nad rusko tundro:
da sta prispela Kentski vojvoda tn princesa Marina na svojem poročnem potovanju na Ha+ti in da so mlado dvojico ob prihodu v Ameriko pozdravljala letala Zedinjenih držav.
Točno plačui »Jutra« naročnino Varuj svofoeni zavarovalnino
Kapitan H e r b e r t T. W i 1 e y, po\ cljnlk »Macona«, ki se je po čudežnem naključju otel te pri katastrofi »Acrona« ter si je. drugič otel življenje pri nesreči »Mvonw
ANEKDOTA
Nekoč so v neki družbi trdili da je nekatere Liebermannove slike Dapravil Les-ser Ury. >To me nič ne zanima, če ljudje govoričijo, da so moje slike Lesser Urv-Jeve,« je izjavil Liebermann, »a če bi lesser Ury trdil, da sem njegove napravil Jaz, bi ga tožil.«
VSAK DAN ENA
2ena: »Poglej, možiček, ta krasni plašč v izložbenem oknu! Ali nimaš občutka, da Je danes zelo mrzlo?«
Mož: »Plašč vidim, toda občutka mraza rttmam, prej M dejal, da mi je vroče.«
Ponos
perice in gospodinje je lepo, belo perilo, ki aa da le
Hiviela » ietpeniinvvG mi C o
ZahteTa|te gn povsod!
rai
ie bilo na 18 km
Neugodno vreme — slabe maže — ostra konkurenca
Strbske Plešo, 15. februarja.
Danes se je tukaj izvedel tek na 18 km. V>eme je bilo skrajno neugodno. Brila je tnočna burja, ki je nosila droben gost sneg. Preko noči je zapadlo nad 30 cm novega snega, snežilo pa je tudi med tekmovanjem Ob času starta, ki se je vršil ob 10. pod skakalnico, je bilo vreme še slabše. Mraz je dosegel 20 stopinj in burja je brila tako močno, da je bilo skoro nemogoče H ti na prostem. Kljub vsemu temu smo tartali. Prve številke so imele najslabše pogoje, ker je bila proga povsem zasuta.
Proga 18 km. Proga je vodila okoli jezera Strbske Ple-«o pod letoviščem v strmih smukih in zopet na drugi strani doline po skoro 5 km dolgem vzponu do Popradskega Plesa, na to zopet po strmih smukih in velikem vzponu nazaj k skakalnici. Višinska razlika, ki io ie bilo treba naenkrat premagati, je /našala 330 m, skupno vse strmine pa pn ižno 650 m. Proga je bila zaradi novega snega in velikih vzponov ter strmih smj 1 ov dokaj težka, ker je vzela vsakemu "ckmovalcu prekomerno energije.
»Zamazali« so 6e. Naši tekmovalci, 8 po številu, so startali po že objavljenem vrstnem redu. Največjo smolo s številko je imel Sramel (10), ki itak ni najboljši tekač. Sneg se je močno prijemal smuči, s čimer je bilo vse izgubljeno. Poleg tesa je moral Sramel startati na novih smučeh, ki so bile težke in neei.i-stične. Zelo velika umetnost je bilo di-našnje mazanje. V tem so slabo odrezali tudi Smolej, Bervar in Baebler. Drugi i-t šli v svoji običajni formi in tudi mazali »o dokaj dobro. Da je bilo naše mazanje tako jvonesrečeno, je bila krivda pač v sldb'h prometnih vozilih, ki so oskrbovali promet do Strbskega Plesa. Prispeli smo četrt ure pred startom v samo letovišče, a start se je izvedel pod skakalnico, ki leži deset minut daleč. Na »premazanje« odnosno izboljšanje maže ni bilo misliti.
Srednieevropci uspešni. Se pri nobenem tekmovanju FIS se niso Srednjcevropci tako lepo zrinili v place-mentu med severnjake, kot danes. Odlični Nemci Motz, Bogner, Leupold, vztrajni Čchoslovak Musil in Avstrijec Rudi Matt so severnjake povsem presenetili. Poudarjati moramo, da so se nekateri Norvežani dokaj »zamazali«, zaradi česar so se uvrstili šele po 17. mestu, odlični Finec Liika-nen pa šele na 21. mesto za Nemcem Zel-lerjem in češkim Nemcem Berauerjem.
Jugoslovenski tekmovalci. Naši so se kljub navedenim težkočam še dobro uvrstili, če pomislimo na močno in številno konkurenco Prijavljenih je bilo 315, a startalo je 219 tekmovalcev. Smolej je kljub slabi maži ostal za 39 sekund za Knapom, ki je bil v odlični formi. Oba sta v tem teku prekosila dokaj dobrih tekačev, med njimi Šimunka Luke/a, Bronislava ('zccha, Stanislava Andreja Maruszafa itd. Tudi Dečman je absolvlral enega svojih najboljši! tekov in je "*ilo na cilju videti, da bi še veliko več zmogel Nekoliko slabše je tekel Janša, kateremu je maža odpovedala. Zaostal ie za Dečmanom 53 sekund. Jakopič, Baebler in Bervar so potrebovali manj od dveh ur, kar Šramlu ni uspelo.
Še nekaj rezultatov.
Glavne rezultate smo objavili že v svoji brzojavni vesti v soboto Kot prvi Jugosloven se je plasiral na 54. mestu Knap v času 1:48, sledil mu je na 56. mestu Smolej 1:48:32. Prvi Rumun Kloeckner je zasedel s časom 1:49:21 62. mesto. Dvakratni jugoslovenski prvak František Simunek je prišel šele na 77. mesto v času 1:52.09. Tretji Jugosloven je bi' Dečman Poide na 87. mestu s časom 1:53.05. na 89. mestu pa mu je sledil Janša Jože 1:53.56 mesto je dosegel Jakopič Albin 1:54.39. drugo mesto po 100 tekmovalcu pa Baebler Leo 1.3S20 Ko* 106. je rezal cilj Bervar Nani 1:56.45 in zadnji Jugosloven je bil Sramel H*>qc oa t^i. mestu v času 2:0735. Zadnji
tekmovalec je potreboval za proso 3:07.29 in se je plasiral kot 211.
Točke za kombinacijo.
Istočasno se je teklo tudi za kombinacijo ter so dobili: 1. Hagen (Norveška) 240 točk, 2. Hoffbakken (Norveška) 225. 3. Motz (Nemčija) 214.5, 4. Roen (Norveška) 211-5, 5. Bogner (Nemčija) 201, 6. Valonen
(Finska) 200.25, 7. Matt (Avstrija) 198, 8.
Vinjarengen (Norveška) 195, 9. Berauer (HD\V) 189. 10. Gorski (Poljska) 178.50. 11. Julen (Švica) 174, 12. Hauser (Avstrija) 171, 44. Dečman Tone 130.5, 47. Jakopič Albin 124.5, 52. Baebler Leo 121.5, 68. Sramel Bogo 72. Za kombinacijo se je plasiralo 95 tekmovalcev.
Jutri bodo skoki za kombinacijo. Seveda je veliko vprašanje, ali se bo skakalo, ker po tem stanju vremena ni niti misliti na skoke. Skakalnica je zavita v gosto meglo, burja brije po njej, kakor le v visokih planinah. Ni mogoče videti 20 m daleč. Jutri zjutraj se bo sestala komisija, ki bo ugotovila, ali se bo skakalo ali ne. (V nedeljski številki smo prinesli brzojavno poročilo o teh skokih, ki so se vendarle vršili, toda ob zelo neugodnem vremenu. Op. ur.)
SO km šele danes
Tatranska Lomnica, 18. februarja, b. Zadnja točka FLS tekem tek na 50 km je postala žrtev vremena. Ponoči je divjal tak vihar, ki je ruval drevesa in napravil veliko škodo. Uničil jc tudi električne vode, tako da je v hotelih nastala tcina, kar je povzročilo celo nekaj panike med gosti. Zjutraj je vihar sicer ponehal, vendar pa na tekmovanje ni bilo misliti Markacije na progi so vse izginile Vodstvo tekem sc je zaradi tega odločilo odt>oditi tek na 50 kilometrov na jutri v torek. Prijavljenih jc 136 tekmovalcev, startalo pa bo le 59.
LZSP (službeno). Sklepi 17. redne seje Verificirani so za SK Reko Mrzlikar Jakob, Tičar Marjan, Dular Anton za Sm K. Ltubljano Lombar Franc in Deklsva Milan, za smuški odsek SPD Zagorje Priman Iv. JZSS je potrdil skakalnico v Zagorju. JZ SS je izdal nekatere pravilnike v novi izdaji. Skupino teh pravilnikov, to je Pravila JZSS (verifikacijski, sodniški in učiteljski pravilnik), tekmovalni pravilnik za tek in skoke, tekmovalni pravilnik za smuK in slalom in tabele za kombinacijo in skoke naj si nabavijo vsi klubi, ki so člani saveza. Skupina stane 50 Din. Savez zahteva tudi, da si nabavi vsak savezni sodnik za tek, smuk in sialom po en pravilnik za te panoge in pravila, sodnik za skoke pa še tabele, sicer ne more dobiti legitimacije. Tekmovalcem, ki žele startati na prireditvah Sokola kraljevine Jugoslavije, bo JZSS dovolil start, vendar le tedaj, ako zaprosijo predhodno startno dovoljenje.
Gorenjski zimskosportni podsavez na Jesenicah razpisuje za 24. t. m. na Rožci nad Jesenicami prvenstveno podsavezno tekmovanje v alpski kombinaciji (smuk in slalom). Program: v nedeljo ob 9. slalom s startom in ciljem na Rožci, nato smuk. Slalom se oceni posebej, kakor tudi smuk posebej in oboje za kombinacijo. Splošna določila Vsa tekmovanja se vrše po pravilih ln pravilnikih JZSS. Prijavnina znaša Din 5 za tekmovalca, katero Je skupno s prijavnico poslati na prednlsanih savez-nih prijavnicah najkasneje do 22. t. m. na naslov: Jože Cinkovic, Jesenice (Gorenjsko). žrebanje se vršil v petek 22. t. m. ob 20. v restavraciji g. Legata na Jesenicah Delegate klubov pozivamo, da prisostvujejo pri žrebanju. Vsi tekmovalci morajo biti na Rožci najkasneje 24. t. m. ob 7. zjutraj. Razglasitev rezultatov ln razde-
litev prlmanlc ob 17. v hotelu »Paar« na
Jesenicah Prvak v alpski kombinaciji dobi poleg naslova »Alpski prvak GZSP« za sezono 1934-35 Se diplomo. Istotako ae podeli častni naslov prvaku GZSP v slalomu in smuku.
JZSS poziva sodnike na ozemlju ljubljanskega podsaveza, c'a dvignejo sodiiišttts legitimacije med uradnimi urami v savea-ni pisarni. Istotam dobe tudi pravila in pravilnike JZSS proti plačilu Din 25.
ISSK Maribor (nogometni odsek) naproša vse klube, da pošiljajo vse dopise le na naslov: I. Konič, Maribor, Marijina ulica 24.
Koturaški podsaver Ljubljena. Seja upravnega odbora drevi ob 20. v gostilni pri »Amerikancu«. Na dnevnem redu je
poročilo o savezni skupščini ter določitev občnega zbora.
Tekmo v smuškem teku na 18 km ze
prvenstvo Celja razpisuje SK Celje za nedeljo 24. t. m. Tekmuje se po pravilih
JZi>S in imajo pravico starta vsi verificirani člani JZSS. ki se izkažejo z verifikacij-sko legitimacijo. Start in cilj pri Celjski koči. Start oh 10.50. Žrebanje startnih številk pol ure pred startom v Celjski koči. Prijave se sprejemajo do 23. t. m. na naslov SK Celje, Fcri Pletcršek, Celje, katastrska uprava. Prijavnina 10 Din. Zmagovalec prejme naslov »Prvak Celja v smu-škem teku na 18 km za 1. 1935.« in častno rilo, drugi in tretji diplomo. Najboljši tekmovalec SK Celja prejme naslov prvaka kluba in častno darilo, drugi in tretji diplomo.
Smuška sekcija SK Celja. V torek 19. t. m. ob 19. bo v garderobi na Glaziji sestanek smuške sekcije. Opozarjajo se vsi člani, da se zanesljivo udeleže sestanka.
Skakalna tekma na dr. Kugvjevi skakalnici v Liscah pri Celju, ki je bila zaradi slabih snežnih razmer 10. t. m. odpovedana, bo v nedeljo 24. t. m. Posebni razpisi se ne bodo več razpošiljali. Ta tekma bo ena najzanimivejših, ker se je poleg celjskih prijavilo tudi lepo število tekmovalcev iz Ljub'jane, Maribora in Gorenjske ter najboljši avstrijski skakači.	^
Smučarski klub Ljubljana razpisuje za 24. t. m. tradicionalno medklubsko tekmo v smuških skokih »Rovanov memorial« na skakalnici na Bledu. Tekmuje sc po pravilniku JZSS ter opozarjamo, da tekmuje vsak tekmovalec na lastno odgovornost. Prvi trije premejo v trajno last pokale. Prijave sprejema do 23. t. m. g. Franjo Kopriva, Ljubljana, Aleksandrova cesta 14, palača Trboveljske prem. družbe. S prijavo vred je poravnati prijavnino 10 Din za tekmovalca. Čas žrebanja in start se objavita naknadno.
ASK Primorje (nogometna sekcija): Danes ob 18.30 in 19.30 cross-country za ligo in rezervo.
2SK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 18.30 seja odbora v lokalu na glavnem kolodvoru. Pridejo naj Lazar. Lukežič, Bergant, Habiht, Roht. Kuret, Skrajnar,
Lauš, Prešern. Pozivajo se vsi igrači na današnji trening ob 20. na igrišču. Oblak, Daneu, Fcrjan, Kretič, Košenina, Zalokar, Peteln Derenda, Brodnik, Kariž, Sočan. Loboda gotovo. Službo vršita g. Erlih in Zane. Igralci oddajte opremo.
SK Mars. Danes ob 20. seja odbora. Gotovo vsi v gost. Zaje Mar. na Poljanski cesti. Kdor še ni oddal opreme ali ni poravnal članarine, naj to nemudoma izvrši. Članstvo se opozarja, da se bodo začeli redni treningi.
S K Slavija. Danes ob 20. strogo obvezna odborova seja v restavraciji »Slon«.
SK Reka. Jutri ob 20. strogo obvezen trening igračev prvih dveh moštev v osnovni Soli na Viču.
Sokol
Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola
Na izrednem občnem zboru 8. t. m. je po dal stari odbor pod načclstvom br. Fran-keta iz utemeljenih razlogov ostavko. Občni zbor je soglasno izrekel staremu od boru zaupnico z zahvalo, posebno br. Fran-ketu, ki je 25 let načeloval odseku. Pri volitvah je hil izvoljen naslednji upravni odbor: načelnik: Muravec, podnačelnik Mochtig, tajnik Velepič, blagajnik Kačar, gospodar Cvetrežuk, zastavonoša Kumar, nam. Valentinčič, pregledniki Vodnik in Stupica. Na prvi seji novega odbora sta bila kot zastopnika v ŽJO določena načelnik br. Muravec in tajnik br. Velepič. Bratska društva naprošamo, da pošiljajo dopise na naslov načelnika br. Muravca Franja. davčna uprava, Ljubljana.
adto
Torek, 19. februarja.
LJUBLJANA 11: Šolska ura: MoJ vzpon na najvišji vrh Atlasa (dr. O. Reya). — 12: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Otroški kotiček (Gašprček — čudežni zdravnik (Gornikove lutke). — 18.20:
Primorska kuhinja (ga. M. Znideršič). _
18.40: Nemščina (dr. Kolarič). — 19.10: Pravna ura (dr. Knaflič). — 19.30: Nacionalna ura: Duh znanosti in nacionalne kulture (dr. Albert Bazala — iz Zagreba). — 20: Cas. jedilni list, program za sredo. — 20.10: Glasbeno predavanje: O delih Handla (g. škerjanc), Radio - orkester izvaja HSnd-
love kompozicije, vmes plošče. _ 21.15:
Srhumannove duete pojeta gdč. Rudolfova in Korenčanova. — 21.45: Cas, poročila, plšče.
CITAJTE
ŽIVLJENJE IN SVET
TEDENSKA REVIJA
2 Din ŠTEVILKA
MM99C
OGLAN
Oficirsld dom n Mostam počev od 1. maja 1985. godlne Izdaje se pod zakup.
Zainteresovani da se obrate za nslove Upravnom odbora a
Mostaru najdalje do 10. marta ove godine.
Za uslove dostaviti 20 Din u novcu iii noštanskim markama.
UPRAVA.
Na križišču centra Ljubljane oddamo v prvem nadstropju
komfortno
stanovanje
obstoječe: lz 5 velikih aob in dveh Kabinetov primerno tudi za poslovne lokale Vprašati jt v oglasnem oddelku »Jutra«
Semenski krompir „ONEIDA"
gorenjski, priznano najboljši ter roza krompir »Rožnik« dobavlja solidno ln točno
Kmetijska okrajna zadruga KRANJ	1781
Ali trpite na tej
oleznl
nog?
INSERIRAJTE V „JUTRU"!

Občin« Ljubljana	(i	M«wtni pogrebni larod
Dotrpel Je v nedeljo najin ljubljeni soprog, oziroma
oče, gospod
Vinko Hrovaf
sodni nadoficial v p.
Spremili ga bomo v sredo, dne 20. februarja 1935., ob i£3. uri popoldne iz hiše žalosti. Gledališka ulica štev. 12, na njegovo večno domovanje.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 22. t. m., ob url zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Ljubljani, dne 18. februarja 193S.
Soproga Suzana in hčerka Cenka.
o:,-/-- rJ"

Potrti globoke žalosti naznanjamo, da Je naša ljubljena, dobra mamica, stara mamica in gospa
Rozalija Koštomaj
gostilničarka In posesfeJca
v starosti 64 let dne 16. L m. ob 22. uri po kratki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnlce se bo vršil v torek 19. t. m. ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Tenarju.
Bukovžlak pri Celju, dne 16. februarja 1935.
Globoko žalujoči
otroci in ostalo sorodstvo.
Tvrdka Ignac Repše, Ljubljana, Dvorni trg 1
priporoča
VSAKOVRSTNO POHIŠTVO
izdelano iz zajamčeno suhega lesa po najnižjih cenah. Kvalitetna izdelava po lastnih in danih načrtih. 1803
Meftni pogrebni zarod Ob^n* Ljubljana
Zapustila nas Je za vedno naSa nad vse ljubljena mati, sestra, teta in svakinja, gospa
Fani Battelino roj. Mihevc
dne 17. t. m. po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabne pokojnlce bo v torek, dne 19. februarja 1935., ob %5. uri popoldne na pokopališče na Viču.
Ljubljana, dne 17. februarja 1935.
žalujoči: BORIS, sin; BORKA, hčerka, In vse ostalo
sorodstvo.
i.	v-.' a,,>''--O.
Vf«»nt pogrebni tarivl
Oblina Ljuh!<ana
f
.' S .
r	, rV i,,
Prvi znaki so vedno rdeča koža in občutljivost med prsti. Koža med prsti je vlažna, razpokana ali luskinasta z neugodno srbečico, ali pa je bela, odebelela in neprijetnega vonja. Premotrite noge takoj zvečer. Ce najdete le enega od teh znakov, okre-nite takoj potrebno. Vodi dodajte Saltrat Rodell. Soli izločujejo kisik ter dajo vodi videz neposoetega mleka. Ko pomočite noge v to mlečno kopeli Saltrata, prodre kisik v znojnice in naglo uni6i parazite gnojnega lišaja, ki so povzročitelji te nevarne bolezni Čudovite Saltrat kopeli umirijo io zdravijo utrujene noge in pa. noge. ki pečeio. Z upo rabo Saltrat kopeli se omehčajo vsa trda 1 mesta in žulji, ki jih lahko takoj odstranite s koreninami vred Saltrat Rodell se prodaja z jamstvom uspeha v vseh lekarnah drogeriiah in parfumerijah.
ZAHVALA
Za izraze iskrenega sočutja, ki smo Jih prejeli ob bridki izgubi naše nepozabne soproge, mamice, sestre, svakinje, teU, nečakinje, sestrične, tašče, gospe
Anice Novak
se tem potom vsem najlskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni pevskemu društvu »Slogi«, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnico na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 19. februarja 1935.
Žalujoči ostali
Tužnih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog. < e. stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod
£ovrette (Plešteo
drž. gozdar v pokoju
danes, dne 17. t. m., ob 4. uri zjutraj, v 78. letu starosti, po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 19. februarja 1935., ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Tržaška cesta štev. 11, na pokopališče na Viču.
LJubljana, Cleveland, Bakar, SI boni k, 17. f 't. 1935. žalujoče rodbine:
Pleiko, Albanese, De Cola, Vrecti.
- »JUTRO« K. 41 ===== Ii. WOUTi	25
Pokonci slavo
>Tukaj (TOrmesson. Gospodična Sarlota?«
»Da,« je osupla odgovorila.
>Dober dan. Povejte, ljubo dete, aH ste drevi oddani?«
>Res ne razumem, kako —«
>Ali hočete drevi z menoj večerjati? Proeim, nikar ne recite ne! Kateri čas vam ustreza?«
»Motite se, gospod vikont,« je ogorčeno odvrnila Sarlota. >Z gospodi, ki jih ne poznam, ne večerjam.«
Obesila je slušalo in hitro odšla iz telefonske celice. A vendar, mar ni bilo nekoliko smešno, da je zaigrala užaljeno dvorno damo? Povsod na svetu je samoumevno, da lahko povabiš zalo manekenko *a večerjo. Vikont torej ni bil poizkusil ničesar nenavadnega. Zadostovalo bi bilo, če bi bila mlademu Francozu prijazno odgovorila, da je drevi na žalost oddana. A da bi se bila povzpela do takega odgovora, pač ne bi bila smela biti hči pastorja Giseviusa iz Dar-kehmena.
Šarlota se je jezila na evoje nerodno in zaletelo vedenje.
Ko je pa zvečer odhajala iz trgovine, ji je stopil d'Ormesson naiproti.
>Ne zamerite, prosim, da sem tu prežal na vas, gospodična Sarlota,« je rekel ponižno, s čudovito krotkim pogledom. »A moral sem brezpogojno še nocoj govoriti z vami.«
Sarlota je hotela popraviti svojo neprijaznost pri telefonu 5n ni branila mlademu možu, da je krenil z njo.
»Bojim se, da sem zakrivil majhen nesporazum, gospodična
Barlota«
Molče je stopala dalje.
»Priznam, da sem bil nekoliko nespameten. Lahko bi si bil mislil, da imate prijatelja, gospodična Sarlota.«
Hotela je ogorčeno vzrojiti, a premagala se je ln skoraj z nasmehom odgovorila:
»Nimam prijatelja, gospod vikont.«
»Moj Bog, to je pa krasno«« je navdušeno, čeprav nejeverno vzkliknil d'Ormesson. »A zakaj potem nočete večerjati z menoj, gospodična Šarlota? Ali sem vam tolikanj zoprn?«
»Da.«
Mladi vikont se je veselo zasmejal.
>Ni ree, kar pravite, gospodična Sarlota. Zakaj naj bi vam bil zoprn? Zelo prijazen sem, res.« Mahoma 6e je zresnil. »In ljubim vas, gospodična Šarlota. Od prvega trenutka, ko sem vas zagledal. Bil jo tisti znani coup de foudre.«
»Ali se vara ta napev ne zdi predolgočasen, go«=pod vikont? Meni je atonalna glasba ljubša.«
Francoz se je zamislil.
>Seveda imate prav, gospodična Šarlota. Neroden sem, da nikoli tega. Kdor ljubi, je zmerom smešen.«
»Lahko noč. gospod vikont,« jo dejala Šarlota in obstala pred postajo podzemeljske železnice.
»Torej res nočete večerjati z menoj, gospodična Šarlota?«
»Res nočem večerjati z vami «
»Čudno! A kako mislite porabiti ta lepi večer, dovolite, da vprašam ?<
»Domov se popeljem. Lahko nrtv, gospod vikont.«
Živčno se je ugriznil v ustnico.
»Ali vas smem spremiti do doma, gospodična Sarlota?«
»Na žalost vam ne morem braniti, gospod vikont.«
Spet se je mah^^ia zasmejai
>Moj Bog, kako ste smešni, gospodična Šarlota! Zakaj se branite? Ali res ne čutite, da sva namenjena drug drugemu?«
»Prisežem vam, gospod vikont, da ne čutim ničesar podobnega.«
>Lepo. Ali se morava zaradi tega voziti 6 podzemeljsko železnico? Berlin mi zelo ugaja, občudujem ga, ali njegova podzemeljska je nemogoča.«
»Jaz se peljem s podzemeljsko, gospod vikont.«
Vdal so je in krenil s šarloto na postajni hodnik, kjer so čakali trudni, upehani, živčni ljudje, ki niso imeli časa. Vlak je prišel, in vse je planilo van"
Šarlota in d'Ormesson sta stala tesno drug ob drugem v neraz-pletljivem klobčiču ljudi. Kako mučno je tako stati, je z občutkom sramu pomislila Sarlota in začutila, da ji pritiska rdečica v obraz.
»Ali ni poniževalno, da se ljudje takole premikajo s kraja na kraj?« je vprašal d'Ormesson.
»Če vam no ugaja, peljite se z avtomobilom!« je očitajoče odvrnil gospod, ki je utegnil biti kak poštni ali finančni tajnik.
Vikont se je prijazno nasmohnil gospodu tajniku, ki je pričakoval krepilnega prepirvka in se je čutil zdaj osleparjenega za svoj up.
Šarlota se je oddahnila, kn «o dospeli na TVittenberški trg in Je Hmela zapustiti strupeno ozračje voza.
J-Hudodelstvo je, da se vozite s podzemeljsko, gospodična Barlota.«
Vse pristofhine za male oglase le pladati pri predaji naročile, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim oristoibir.am še manipulacijska
Dristnibina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tfčoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek Jutra", Ljubljana.
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo, Din 2.— davks za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 8.— za Slfro ali dajanje naslovov plaAaJo oni, k) Iftčejo ■lotb. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglaaa Oin 12-—. Dopisi In tenitve se zaračunajo po Din za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 20—. Vsi nu tal! oglasi se zaračunajo p« Din U— za besedo, Din 2.— davka a vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6— sa Šifro al) dajanje naslovov NaJmanfSI memefe t» enkratne objavo ostIms Din 17.—
romanam na Šifre ne prllagaite znamk? Ijb. ee santevane ou
Oglasnega oddelka »Jutra« n««* « _ _
Odtrevnr nriložite UM 5» ▼ MiaiMCan.
GOSTILNIČARJI*
Nudite gostom naJsijajncjSe jugoslovensko
BERMET-VINO
Črnino iz FroSke gore. V i*vWih od 50 litjov naprej ga poftijja
B. MAREVKOV
Sremski Karlovci, Fruška gora.
	
m	znaj
Beseda 1 Dio davek 2 01*. m Ji',-o atl dajanj« naslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Dia. 01]»ki U Ota
Francosko - nemško
kntrrTM^ij« s pravil!!« U ^ovorjavn daje gospod, ki j« brvnl v obeh dr»*vjfh, »ar I aLi več osebam, ti že »ekaj govore.. — Ponudbe na ogl. cM- »Jutra« pod »tSfr.TTEB« **hteve«. 3013-1
Beseda i Din, davek 2 Din, •• Miro aH dajanje aaslova 5 01«. Najmanjil tnesek !7 Din.
Trg. pomočnico
i daljšo prakso, dobro prMajalko, t »nan jem nemščine »prejmea v več jo galanterijske trgovino. Vaalov v rtfn poelovaini eali »Jutra«.	3228-1
Kontoristinja
»»otea v»eb ptsarniikib del, slovenske. srbohrvaške •« nemške korespondence, vodstva kartoteke. (M »prejme. Nastop službe fo dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« vo<J »Tovarniško podjetje« 3537-1
Trgovski pomočnik
»larejii, »tiso it čeleznin-• Ke »t,roke, dobi službo. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« ]Kxl »/.eletnina«.
Daktilografinjo
ki perfektno obvlada slov., srbohrvaški ln nemški je tik • stenografijo po dik tato, iščemo. Ponudijo naj »e samo prvovrstne moči m navedbo plače na oglas, oddelek »Jutra« pod Iifro »Perfektna«.	9IK4-1
Natakarico
čedno, zgovorno. s kavcijo sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj sprejmem«.
320M
Natakarico
atiadoetnih let, čedna, vljudna »a boljie goste (boljšo goetilno\ absolutno joSteno, samostojna in lik vtdna »prejmemo. Osebna rredstavitev. Hrenovi ulica 34, gostiln« Tomšič.
•fflfi-?
Natakarico
pridno in po*t«no, f«ime
lunanji^sti iščem » takoj v Lj'ib!j*ni. Nvsler v ogl. odd. ».Jutra«.	»144
Natakarico
» kavcijo sprejmem takoj. VasJov v vseh poslovsluj-cah »Jutra«.	.TliJ-1
Perica
»prejme perilo v pranje. Naslov v ogl. odd. >.Iut,ra«
ynzs
22 letni fant
vojaJfine prost, polten in marljiv iJee kakršnokoli Mroalitev. Ponndbe na ogl. odd. »Jntra« po<i ,Veerlj« do dela«.	mv?
Brivskega
pomočnika
dobrega deiavr* apreimem t 1. februarjem. Avgust IVI Bello, brivski salon. TVimiale.	3M1-<1
Mlajšo kuharico
snatno, najraj« is def.ele, ki koba samostojno okusno domačo hrano in lepo lika. i večletnimi spričevali išče dobra rodbina v Ljubljani poleg hišne. Pismene ponndbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stalna slntjja«.
»16-1
Beseda 1 Dia. davek t Dta,
ta iifro ali da)aa]c mslova 5 Dia K»lmao]if tnesek 17 Wb.
Tovorni avto
pertonskl, samo modern voz z dvojnimi kolesi na zadnji aeovtnl. kupim. Ponudbe pod >Te-retnjakt na Publlclta.s, Zagreb. Ilica 9. 3057-10
Fina šivilja
gre takoj na dom p« relo nizki r«rri. Na^fev v vseb poslovaJni<-J»b »ratra«.
Prodam
Beseda 1 Dia, davek 2 Dio. za »ifro al) dajanje aaslova 5 Din. NajmanjS znesek 17 Dtn.
Ženini frne suknje in obleke rea p o e e a I kurite pri Presberj«. $v. Petra e. 14 81-«
Smučarske, gorske in športne čevlje
lz nepremočljlvega krom-usnja. Škornje, gamafe itd. izdeluje ln razpošilja ročna čevljar-na Ivan Zaje, Zirl. Prodajalna lastnih Izdelkov. Ljubljana. Miklošičeva St. 36.	3174-6
Zlata Schafhausen ura
i verliioo, Se nova, »»prodaj ka polovično ceno. NmIov v ogl. odd. »Jntra« 3310-6
»Reaktor« aparat
proti vlomu, • popolnoma nov, še ne rabljen, s« proda sa polovično ceno. Eventnelno tudi na knjiži-ee. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«.
Avto limuzino
jr.3.1« rabljeno, ekonomično, ter ? tonsM tovorni avto por.eni proda 2užek, Ljubljana, Tavčarjeva U.
*)3(U!t>
Sluibe išče
Seseda M para. davek t
Ola. ta Utre aH dajanj* naslova S Dia. Na|o>aoll) 12 Ola.
Kateri trgovec
bi »prejel mlajšega pomočnika zanesljivega in poštenega t debele veščega železnraske La špecerijske stroke. Naslov v ogl. odd. »Jutra« »od »Kjerkoli«.
Mesto gospodinje
želi gospa k boljšemu, solidnemu gospodu. Cenj. po-. nadbe prosi pod šifro »Ve-i selje do gospodinjstva 4S< na ogl. odd. »Jutra«.
332R-?
G Th Rotman:
Brata Smuka
»Pomagajte, pomagajte! MoJe papigice, meje slnicel« Je zakričal Peter, * groro strmeč ra perotnlno, kl Je letela kdo ve kam. Nato Je skočil čez plot In planil za kokošmi, kl so Jo bile ubrale na sosedov vrt V svoji zbeganosti je zdirjal kar po sosedinih tulipanih in poteptal prekrasne cvetlice kakor slon ali vodni konj.
1 amerik. rolo
pis. mize (hrastV 1 novo posteljo, t ra<lio aparat ugodno prodam. Naslov v vseh poslov. »Jnfra«.
.'flSTi-6
Kupim
Oeseda 1 Din. davek J Dia ea litre alt datan}* aaslova i Ola Nalman}l< inesek 17 Dia.
Parafm zs sode
kupim. Ponudbe aa Ivan
Krajnc, bačvar d. dom. Danilovgrad.	3.'i33-7
Beseda 1 Dio. davek 2 Dtn ta iifr« aH dajanje aaslova S Dio Naimanjši tneaek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
knpnje po najvišjih eenah
ČERNE - hivellr
Ljubljana, VVotfova nllca 3
Kapital
tfeaada I Ola, davek 2 Dia ia iifro afl dajanje aaaleva
5 Dia Najtnaajii tnesek n Dia.
Posojila
na hranilne knjiiiee daje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10, telefon 373?.	3296 16
4000 Din
odpis vloge
Meetne Ljubljana prodam. Tudi na obroke. Ponudbe pod »Mestna« na ogl. odd. »Jutra«.
3119-16
Izutnel sem tri
iznajdbe
7. Iznajdba za železnice. — II. Iznajdba za vodne naprave primerna za kme te, stoječe vode. Ii te na [>ra\e si lahko uredi posestnik pvgonsko lastno ele.ktrično luč, za mlatilni-co, »lamorezniro Itd. — III. Isnm za iage, kateri žene polnojajmenik brez parne, brez električne, brez vodne sil«. Stroški teh naprav ni«o posebno veliki, IJčem kompanjona. Ponndbe: Fran Grebene, Skofjariža M, Trbovlje I.
Din 40.000
posojila iščem proti vknjil-bi n» prvo mesto n* posestvo. Naelov v vseh poslovalnicah »Jutra*
S
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova S Dia. Naimanjši cneaek 17 Din.
2 krasni parceli
ob TjrSevi ln Celovški ee-sti poceni naprodaj. Naslov v vaeb poslovalnicah Jntra S003-J0
Vilno parcelo
vogalno, fW> m* v centru mesta prodam. Dol »e plača tudi lahko s knjižico Kmetsie posojilnic«. Naslov v ogi. odd. »Jvtra*.
,T*T!-30
Posestvo z gostilno
prodam. Sajovie 1»m, Marija Keka, po««a Trbovlje II.	rt«?-30
Prodam hišo
novo, 4 sobe, knhinja, klet in velik vrt. Zavodna št. 63, Celje.	VrH-20
Oblačilu
Beseda 1 Dio. davek 2 Dtn. ia Šifro aH daianje naslova 5 Dia Najmanjil tneaek 17 Dio.
Vaša garderoba
bo elegantna in bo trajala leta, te jo daste v likanje čiščeoje io popravo paro likalnicl, modnemu ateljeju Josipa Boca. Kolodvorska al. 6. Najboljla in najce nejša oboovljalnlea oblačil r.7-18
Lokali
Beseda 1 Dl«, davek 2 Din. ta iifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjil tnesek 1? Din
Lokat v Kranju
aa prometnem kraju oddam takoj v najem ta trgovino z meš. blagom. Cena ngodna. Natančni naslov na ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani.	®9S-19
Pohištvo
Beseda 1 Ola. davek 2 Din. ta Mir« aH dajanje aaslova S DU. Najmanjil tnesek 17 Din.
Vsakovrstno
pohištvo
iadelano 1» zajamčeno »n bega lesa, dobite po znat no t a I i a a I h cenah pri tvrdkl Ig. Repše, ta loga pohištva. Ljubljana, Dvor nI trg it 1.	M-13
Več kompletnih spalnic
navadne hi boljše vrrte agodno prodam. Tomiii, mizarstvo, 7jg. Kalelj, D. M. v Polju.____33TM-U.'
Rabljeno pohištvo
poceni prodam. Poatojnaka eesta 9, ta Tobačno tovarno.	S3TB-:S
Pohištvo
za 1 sobo in kuhinje i»o-dam. Brod It. t», p. St. Vid nad Ljablj. SVMe
Stanovanje
Beseda I Dl«, davek 2 Dl«. ta iifro aH dajanje naslova S Dl«. Najmanj« tneaek 17 Din.
Sezonsko stanovanj-
za dobo 3 mesecev oddam v prijaznem kraju na Gorenjskem, obstoječe iz 3 opremljenih bob s kuhinjo ln vao kuhinjsko opremo. A. Pod-loger, Florljanska 10.
3574-21
Dvosob. stanovanje
p^jketirano, a pritiklinami oddam maločlanski družini. Pod Rožnikom, Cesta XII., itev 11. 8310-31
Dvosob. stanovanje
na Karlovški eestl 8 oddam za 1. maj. SArtVai
Štirisob. stano\"anje
z etažno knrjavo v ceo-trumn za maj ali preje oddam. Naslov v ogl. odd. »jutra«.	acnr-ai
£223233TEB
Beseda 1 Din, davek 2 Din. aa Iifro atl dajaoje aaslova i Din. Najmanjil tnesek 17 Din.
Trlsob. stanovanje
» kopalnico in to bo za služkinjo, v bližini centra iščem z majem. Ponndbe na oglvni oddelek »Jntra« pod »Sodnik«. asn-81/a
Sobo odda
Beseda 1 Dia, davek 2 Dia. ta iifro aH dajanje naslova S Dia. Najmanjil tneaek 17 Ola.
Sobo
t posebnim vhod nn oddan ttkoj ali t t. ma/cem. Tavčar j«»va «1. 1/ levo.
fOlri-38
Veliko sobo
• posebnim vbodom, prae-no ali opremljeno er. ■ »»uporabo kuhinje oddani a 1. marcem. Kolodvorska ulita »/I.	»»31-33
Sobo
lepo. poleg gimnazije aa
Poljanah taioj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah •Ju tr««.
Sobe iiče
Beeeda M para. davek I Dl« t« «tre ali dajanje aaslova 3 Dio Najaiaol« taeaek 12 01«
Sobo
mebliraoo, strogo teparira-no »ajuo ali pa enosob-no stanovanje v bližini bolnice In mesta iščem. Pismene ponudbe in termia pod »Zdravnik-eamee« aa ogl .odd. »Jntra«. M3I-9Ba
Glasbila
Beseda t Din, davek 2 Din. ta iifro afl dajanje aaslova 5 Dia Najmanjil tneaek H Din.
Instrumente
za godbo
na pihala proda Sokolska četa Sv. Vrban pri Ptuju. Cena ngodna.	£7*7-06
VMtal pogrebni savod
Zapustila nas je za vedno naSa nad vse ljubljena mati, babica, prababica in taSča, gospa
Marija Zabukovec roj. Ferkolj
zasebniea
danes, dne 18. t. m., po dolgi muftni bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabne pokojnlce bo v sredo, dne 20. februarja 1935., ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti Stev. 9., na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 18. februarja 1935.
Vlogo Obrtne banke v Ljubljani
W0.000 prodamo za 55.000 Din. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ulica 6/II. — Telefon interurb. 98-38.
30SS-16
Bančne vložne knjižice
Naknp, prodaja, kompen zaclje aajsolidneje io naj hitreje lamo preko Po »lovni tavod d. d. Zagreh Praika ulica ft/II Telefon iaterurban 38-38. Naročila Izven Zagreba izvršujem' promptno	36f® '6
ZAHVALA
Vsem ki so mi ob smrti mojega nepozabnega in blagega soproga, očeta, starega očeta, tasta, svaka, strica
ANTONA MEHLETA
višjega sodnega oficiaia v p.
stali ob strani in vsem, od katerih sem prejela ustne, kakor tudi pismene izraze sožalja, se najprisrčneje zahvaljujem Posebno zahvalo sem dolžna Akademskemu pevskemu zboru za prekrasne žalostinke, članstvu Sokola n. in vsem prijateljem ter znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Vsem ponovno — najprisrčnejša hvala. Ljubljana, dne 18. februarja 1935.
Globoko žalujoča soproga z otroci
Plačljivo Din 30.— mesečno
Leksikon Minerva tolmači okrog 40.000 pojmov iz vseh področij človeškega nm-nja, prinaša cca. 2000 slik, tabel in geografskih kart.
V redakciji DR. GUSTAVA SAMALASOVICA, red. prof. Višje ped. šole hi docent* univerze v Zagrebu, in s sodelovanjem preko 100 prominentnih znanstvenikov.
Zahtevajte obširni ilustrirani prospekt.
LEKSIKON MINERVA PRIDE V TISK TA MESEC. TOf:EN DATUM F7TD4
OBJAVIMO V ČASOPISJU.
Izpolniti, lire ta ti, prilepiti na dopisnico ali v knvertl poslaM na p»A naslovi
MINERVI, NAKLADNOJ KNJI2ARI, O. D. ZAGREB, OUNDUUCEVA 7.
NAROČILNICA
S trm naročam I.EKSIKON MINERVA ra Izredno ugodno predplačno ceno 250 Mo. Danes Vem naka-iem 40 Din a ostanek 210 Din se obvežem, da ga izplačam v obrokih po » Din do najkasneje 1*. vsake« meseca pričenii s prihodnjim pr»im. Leksikon bom no izplačilo in izidu prejel franko. Vsa vplačila bočem nakazati na račun »Leksikon Minerva« br. 37.404 Poštne hranilnice v Zagreba.
Poklic:_________________
Kraj la naslov:__________
Datnm:
(Jotro 1—1« 2. ».)
rtj t
teaeda 2 Din, davek 2 Dit a iifro ab dajanje aaslova )ln Na)maaji> »nesel 2* 01«
Diskretnost 26
Pismo v oglasnem oddelku. Odgovorite nujno. StM-il
Beseda I Din. davek 2 Dio. ta iifro atl dajanje aaalova 5 Din Najmanjil tnesek 17 Dia
Pisalni stroj
ilčem na posodo proti pla čila ta par mesecev. Po nudbs na ogl. odd. »Jutra« I *od »Stroj«.	3306-:»
Šivalni stroj
krojaški kupim. Zabkai Sv. Jerneja o. 53/L
®S00l
Beseda 1 Din. davek 2 Din. ta iifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din
Mlad pes
»Tiger«, mešano volčje pasme, sivo črne barve je pobegnil. Vsa sporočil* proti nagradi: Uobežnik Angust, Vič 70. tel. 31-80.
KUG-.'!
Izgubljeno
Beseda M oara. davek 2 Oin. ta iifro ali dajanje aaslova S Din Najmanjši tnesek 12 Din.
Skunks boa
temnorjava je bila izgnb Ijena na Golovcu v nedeljo popoldne. Najditelj je na prošen. da jo proti nagra di odda v ogl odd. »Ju tra«.	»I? >
»fii —iiuni m
fJMm" W
Seseda 1 Oin. davek 2 Dio ti šifro ali dajanje aaslova i Din Najmanjši tnesek 17 Dio
Davčne pritožbe
prošnje ta obročno plačevanje, nasvete: »-Davčna poslovalnica«, Ljuhljsna. Miklošičeva 7, IL nad. _3829-31
M3SB3SB
Beseda I Din. davek 2 Din ca iifro ali dajanje aaslova i Din Naimanjši toesek 17 Dia.
Telefon 2059
Premog .\:irbopakpt< drva in kokt. nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica 5

uspehov
na
en oglas v
»JUTRU«
»igciujc Davorin Ravljen. - totoja m konzorcij »Jutra« AdoU Ribnika. - Za Narodno dakarno d. d. fcot tlakarnarja Franc Jenertek. - 2a inaerauu del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi t Ljubljani