UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska uJiea St. 8 'tiskarna I. nadstr.). Uradna ure za stranke so od la do 11. dopoldne in od 6. do 6. poroldne vsak dan razen nedelj in iraznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : • BAROCNINA : celoletna po posti ali s pošiljanjem na domza Lstro-Osrsko in liosno K 21*60, polletna K 10-80, K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno.K 26 40, za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 8B-. Posamezne številke po 8 vin. ZARJA Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov / ob pol 11. dopoldne. \ •, •. UPRAVM1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, O., in uraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 8. do 7. zvečer tnserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in rek lun c 40 vin- — tarnate sprejema uj ravništvo. Nefrankirana ali premalo !iankirau;i pisma se ne sprejemajo ■ .......... Reklamacije lista so poštnine proste. ——— Stev. 742. V Ljubljani, v ponedeljek dne 24. novembra 1913. Leto III. Volilci splošne kurije’ V pondeljek, 1. decembra, boste volili 11 poslancev v kranjski deželni zbor. V tem razredu, s katerim se pričenjajo volitve, poidete na podlagi splošne volilne pravice na volišče. Napačno pa bi bilo, če bi kdo sodil, da velja za-raditega splošna in enaka volilna pravica za kranjski deželni zbor. Kar Vas je proletarcev, boste dne 1. deccmbra opravili svojo volilno pravico in dolžnost; drugi, ki volijo ta dan z Vami, pa pojdejo še enkrat volit v kmečki, v mestni in v veleposestniški kuriji. Pluralno volilno pravico je vpeljala vladajoča klerikalna stranka za kranjski deželni zbor, v splošni kuriji pa je napravila tako velike in tako mešane volilne okraje, da ne pride delavstvo nikjer do veljave. Volilci! Že to dejanje, ki je bilo vodoma naperjeno proti zavednemu delavstvu, mora zadostovati, da porabi delavsko ljudstvo te volitve za ognjen protest proti krivici, ki mu jo dela deželni volilni red. Kadar je treba izpolnjevati dolžnosti, pozna dežela delavce in zahteva od njih strogo izpolnjevanje. Tudi s tru-dapolnim delom prisluženi in najteže pogrešani delavski vinarji pomagajo pri deželnem gospodarstvu. In kar prispeva delavstvo s svojim delom, iz katerega izvira bogastvo drugih, je toliko vredno, da bi bilo vse sodobno gospodarstvo brez ustvarjajoče sile, če se ne bi prebitek vrednosti, ki ga delavec ne dobiva, stakal v velike blagajne, v katerih se na ta način zbirajo velikanski zakladi gospoduječoga in vnovič izkoriščajočega kapitalizma. Tudi kar dobiva dežela od bogatih razredov, je večinoma neposredni sad dela; davki imovitih se črpajo iz bogastva, ustvarjenega od žuljavih delavskih rok medtem ko ostaja stvarnikom samim vpričo užitkov, razkošja in napuha gola revščina in težka skrb. . Za vse napore, za vso požrtvovalnost daje dežela delavcem glasovnico v splošni kuriji, košček papirja, ki je z ozirom na razdelitev okrajev in na dvojno volilno pravico privilegiranih skoraj brez vrednosti. Za to, da Je gospodarsko izkoriščan, Jc delavec v dezeh še N&olitično ponižan. Ker m bil rojen v graščini, ker niso znali in mogli njegovi očetje in dedi z izkoriščanjem tujega dela sebi nabrati velikih zakladov In nagnati drugih ljudi v službo svo-,Wa kapitala, ker mora živeti od poštenega, tr-a dela svojih rok in večino svojega pridelka •'iti gospodarjem, velja za deželana slabše oddal*1 . naj inolči, kadar drugi upravljajo, vrste. h gospodujejo in poveljujejo. Zakonom vladajo, s . oren; ali kadar jjh sklepajo, ne more dh klavca, če so mu koristni ali vpr5f-vi Davščine mora plačevati; ali kadar š., , W',io ne posluša nihče njegovega glasu, k* politične nezrelosti so ca udarili; v-ikor 7a posmeh so mu odprli vrata dežclocea i «r,V da pogleda oddalec v zbornico, v kafer?kujeio njegovo usodo; če se približa, mu K. na zaloputnejo pred nosom. Volilci, delavci! Z ogorčenjem Vam mora mnolniti dušo ta brezpravnost v deželi, v ka-S ima mala peščica ljudstvu tujili veleposestnikov deset poslancev, medtem ko bi \am na,-Sr« „e privoščili niti enega glasu v deželnem zboru Razdražiti Vas mora to zapostavljanje Sni boli ker ste si priborih politično enakopravnost za državni zbor, ki ima neprimerno širši delokrog in neprimerno večje naloge. Dne 1 decembra boste oddajah svoje glasovnice. Takrat se spomnite, da so gospodarji dežele zgradili zid med Vami m imovitimi sloji ter dali na eno stran pravico na drugo pa krivico In Vas so postavili na zadnjo stran. S svojimi glasovnicami Izrecite protest proti temu nezaslišanemu poniževanju; s svojimi glasovnicami pokažite, da se zavedate svoje vred-nosii, da se hočete bojevati za svoje pravice, da nočete odnehati, dokler ne zmagate! Volilci, delavci! Vsak glas, ki ga dobi pri teh volitvah socialno demokratična stranka, poveča silo in vrednost tega protesta. Zakaj socialno demokratična stranka je najneizpiosnejsa nasprotnica krivičnega volilnega reda, ki ga imamo v deželi in najodločnejša bojevnica za splošno in enako volilno pravico. Cim večje bo Število glasov, ki jih zberete za socialno demokratične kandidate, tem močneje bo gospodarjem dežele donelo v ušesih, da se delavstvo na Kranjskem ne da molče zasužnjevati m zapostavljati. Ošabni mogotci mislijo, da je zahteva po sj)lošni in enaki volilni pravici prazna beseda za parado, papirnato terjatev, na katero nihče ne misli in na katero se zaradi tega tudi ni treba ozirati. Ta porogljivost jih bo minila, če pokažete s svojimi glasovi, da Vas je armada, ki se je naveličala pohlevnega čakanja in ponižnih prošenj. Vsaka glasovnica za socialno demokracijo bo znamenje zahtevanja, znamenje boievitosti. . . ’ , Pojdite na volišče s trdno voljo, da dosežete uspeli Vse dosedanje gospodarstvo v deželi Vas sili, da napnete vse moči za zmago. Kajti kakor ne mara deželni volilni red za delavce. tako jih veljaki ne poznajo pri svojem delu v deželnem dvorcu. Zaman pregledujete zgodovino klerikalnega gospodstva na Kranj-skern; dobrote za delavstvo ne najdete v njej. Veliko denarja je izdala oblastna večina za vsa-kovrstne namene; tudi od delavstva ga je jemala, izdajala ga ni za delavce. Izdajala ga je toliko, da je zapeljala deželo v velike dolgove; te bo treba plačevati, in obresti tudi. In ko bo treba jemati, bo zopet poznala delavce. Kakor pa Vam doslej ni dala ničesar, Vam tudi pozneje ne da, če ne boste mogli tako krepko zahtevati, da Vas bodo morali upoštevati. Vaši klici doma, na shodih in zborovanjih, so glas vpijočega v puščavi, če ne morete priti sami med nje tja, kjer kujejo postave in režejo deželni kruh. Ako bo socialno demokratična stranka zastopana v kranjskem deželnem zboru, ne bo veljal le glas poslanca, ki govori v imenu delavstva, ampak na tehtnici bo moč velike množice, ki je pri volitvah pokazala svojo zavednost in svoje nejiodkupljivo prepričanje. Socialno demokratična stranka Vas vabi v boj, ne da bi Vam obljubovala hribe in doline; zakaj v političnem življenju se ne gode čudeži. Velike izprememebe ne prihajajo čez noč. Najboljša volja in najmarljivejša delavnost ne napravi iz siromašne, zanemarjene dežele paradiža. Vendar bo prvi socialno demokratični glas, ki se bo slišal v kranjski deželni zbornici, velikanskega pomena za našo bodočnost, zakaj z njim pride nov duh v to dvorano, in beseda delavskega ljudstva, ki je doslej uti-šavana, bo donela iz deželnega dvorca po vsej deželi, učila nezavedne, dramila si>eče in navduševala malodušne. Trda je pest, ki vlada sedaj v kranjski deželi. Brezobzirno je gospodstvo klerikalne stranke; edina misel vladajoče klike so njeni strankarski interesi. Zoper njeno strahovlado je treba neustrašnega, krepkega boja. Tega Vam obljubuje socialna demokracija. V deželnem zboru hoče biti pogumna zagovornica zatiranih in izkoriščanih. Nobeni drugi obziri je ne vežejo, kakor misel na delavsko ljudstvo, ki se trudi v potu svojega obraza, da pridelava drugim kruh in pogačo. Socialno demokratični stranki ni treba slepila, da bo delala za vse sloje; kaiti delavska zastopnica je in kapitalistični interesi niso njeni interesi. Nikdar ni zatajevala resnice, da se mora revščina ublažiti le na račun prevelikega bogastva. Dvema gospodarjema ni mogoče služiti; ona pa si je izbrala izkoriščane, da jim služi, in zato se bojuje proti izkoriščevalcem, naj imajo kakršnokoli barvo. Jn ker je izkoriščanje kruto, mora biti trd tudi odpor. Delavci volilci, glasujte torei za socialno demokratične kandidate! Vi drugi pa, ki se ne prištevale delavcem četudi Vas je veliko število, ki morate živeti na ta način, da prodajate svojo delavno moč kakor rudar, klesar, železničar, tovarniški delavec — spomnite se, da izvršite delo pravičnosti, če glasujete v splošni kuriji za delavske kandidate Temelji Vašega gospodarskega življenja, če delate v šoli ali v pisarni, na sodišču ali v laboratoriju, so enaki kakor delavčevi. Lahko Vam gospoduje privatni podjetnik ali pa država; vendar ste v vsakem slučaju, če nimate zasebnega imetja, kakor delavec odvisni od gospodarja, in kakor delavec se morate boriti z organizirano močjo, če hočete nekoliko povečati svojo svobodo in zboljšati svoj gospodarski položaj. Zavedno delavstvo, ki sc bojuje za svoje interese, se bojuje tudi za Vas. Če pomagate socialni demokraciji do uspeha, olajšate svoj boj in okrepite svojega naravnega zaveznika. ' Če bi bil volilni zakon pravičen, bi delavstvo lahko doseglo v deželnem zboru tako zastopstvo, ki bi bilo primerno njegovi moči. Kdor glasuje za socialno demokratične kandidate, pomaga le odpraviti vnebovpijočo krivico, ki so jo deželni gospodarji prizadeli veliki množici delavskega ljudstva. In če se zavedate, da ste po krivem izkoriščani, boste mirne vesti in z notranjim zadoščenjem lahko glasovali za socialno demokracijo, ki nosi prapor vseh izkoriščanih v boj, zmagi naproti! Volilci! Izredna je važnost sedanjih volitev za Kranjsko deželo. Odgovoriti mora njih uspeh na vprašanje, če so razmere dozorele za temeljito izpremembo, ki bi bila nujno l^otreb-na, da se pripravi boljša bodočnost kranjskega prebivalstva. Sedanje gospodstvo leži kakor mora na deželi. Pristranost je dosegla vrhunec, neizogibno gre roko v roki korupcija z njo. Brezprimerna hinavščina se je zasejala med ljudstvo, zakaj odkrito, možato prepričanje ne velja nič; postalo je tržno blago, ki sc prodaja na dražbi. Strašna je gospodarska beda, še groznejše je propadanje politične morale, duševno hlapčevstvo in bahava hinavščina. Zoper te strahove kličemo v boj možatost, odkrito prepričanje in zavednost. Jugoslovanska socialno demokratična stranka hoče voditi ta boj brez strahu in omahovanja. V imenu tega boja ji dajte svoje glasove! Kandidatje jugoslovanske socialno demokratične stranke za splošno kurijo so; Ljubljana: Etbin Kristtan, urednik’v Ljubljani. Ljubljanska okolica: Anton Kristan, ravnatelj konsumnega društva v Spod. Šiški. Radovljica-Kranjska gora-Tržič; Jože Pintar, železničar in posestnik v Kranjski gori. Kranj-Škofja Loka: Anton Kristan, ravnatelj konsumnega društva v Spodnji Šiški. Kamnik-Brdo: Sajovic Valentin, krojač v Ljubljani. Postojna-Senožeče-llirska Bistrica-Vipa-va-Lož: Ivan T o k a n , urednik »Rudarja« v Ljubljani. Vrhnika-Logatec-Idrija-Cerknica: Ivan Štravs, župan v Idriji. Litija-Višnja gora-Radeče: Etbin Kristan, urednik v Ljubljani. Novo mesto-črnomelj-Metlika: Melhi-j o r Č o b a 1, ravnatelj konsumnega društva v Zagorju ob Savi. Kočevje-Velikc Lašče-Ribnica-Zužemberk: Ivan Tokan, urednik »Rudarja« v Ljubljani. Krško - Kostanjevica - Mokronog-Trebnje: Melhijor Čobal, ravnatelj konsumnega društva v Zagorju ob Savi. Najnovejši paradiž goriških učiteljev. »Soča« je čutila i)otrcbo pohvaliti nekega tovariša, ker je skušal prepričati svoje kolege v »Uč. Tovarišu«, da je novo politično društvo v Gorici edini eldorado za učiteljsko rajo. »Vsak razumen in razsoden učitelj«, piše do-tični tovariš, »mora biti njegov član in marljiv propagator njegovih namenov.« Ti nameni? Evo jih: »Razširjati poiltiško izobrazbo med slovenskim ljudstvom, braniti njegove narodne pravice, delovati na to, da sc povzdigne njegova narodna zavest in da se izboljša gospodarsko stanje vseh narodnih slojev.« Tako torej cenjeni tovariš; vsak razumen in razsoden učitelj mora biti njegov član in marljiv propagator njegovih namenov. Kaj pa, ko bi razumni in'razsodni učitelji delali ravno nasi>rotno? Ali ne čutiš, kolega, da so vsi ti nameni ena sama emfatična fraza? »Braniti narodne pravice!« Ali ima ljudstvo še kake druge pravice, razen narodnih? Če jih ima, zakaj ne bi branilo politično društvo tudi teh? Če jiii nima, čemu to prazno markiranje »narodnih« pravic. »Delovati na to, da se povzdigne'njegova narodna zavest.« Kako si to predstavlja politično društvo in kako ti, tovariš, glasnik nove dobe slovenskega naroda na Goriškem? Ali tako, da se vtisne vsaki zabavi pečat »narodna«, kakor pritiskajo klerikalci vsakemu svojemu društvu katoliško »etiketo« in trdijo, da jc ravno zaradi tega narodno? Vsako pevsko društvo je narodno, vsaka telovadna organizacija je narodna, vsi gospodarski liberalni zavodi so narodne institucije prvega reda. Vsako liberalno popivanje jc narodno delo in »držati Štih« pri takih krokih, jc narodna dolžnost. Vsake narodne dame prva narodna dolžnost je, da streže v narodni noši narodnim krokarjem z jedili in pijačami s trobarvno etiketo odličnih narodnih tvrdk. Izdajica slovenskega naroda je, kdor bi se drznil dvomiti, da je to res pravo narodno delo. To je torej, dragi tovariš, delo na to, da se povzdigne narodna zavest slovenskega ljudstva. Če jc to, potem smo mi propagatorji tega dela že leta in leta. Saj igra ravno učiteljski stan pri takih narodnih prireditvah najvažnejšo vlogo. Saj ravno mi učitelji aranžiramo največkrat take narodne prireditve, mi »pionirji prosvete«. Pri takih prireditvah je menda najpripravnejši moment, da pozno v noč propagiramo narodno zavest in najnovejše pridobitve prosvete. Čemu torej apel na nas? Mi vzbujamo narodno zavest že desetletja in Boga zahvalimo, da je naše delo — brezuspešno; kajti v nasprotnem slučaju bi morali teči mi in naše delo za narodno prosveto. asCBBBBB Toda, ne smemo pozabiti Še zadnjega^ntf-' • -0 i. mena novega političnega društva: »Da s$ Jz-...y boljša gospodarsko stanje vseh narodnih jev«. Vsak razumen in razsoden učitelj biti propagator tudi tega namena, kajti bedak je, kdor ne razume in ne priseže na to krasno — frazo. Trgovci bodo kupovali ceneno blago in ga drago prodajali. Za posestnike z mnogo glav živine se bodo meje zaprle, istočasno odprle za one, ki morajo živino in meso kupovati. Reguliral se bo konsutn alkohola, ljudi rešilo te grozne strasti, istočasno krčmarjem pomagalo na noge. Državi se bodo dovolili kanoni in drednoti, da bodo varovali interese dinastije in kapitala, da bodo imeli zaslužek delavci in fabrikantje, kmetje ter vsi davkoplačevalci pa več denarja v žepu. Učiteljstvu se bodo zvišale plače, istočasno znižale doklade na davke in užitnino. Delavci bodo dobili večje plače, istočasno bodo gospodarji znižali mezde in dražje prodajali svoje produkte. Kaj gledaš tako začudeno, kolega? Če si razumen in razsoden, boš vendar to kapiral. Stvar se zdi od začetka nekoliko paradoksna, toda v resnici je jako priprosta, za pravovernega larodnjakarja namreč. Tiste razbrzdane izdajice slovenskega naroda, socialni demokratje, trdijo namreč, dat o ni mogoče, ampak da stoji danes v boju razred proti razredu, da se interesi enega razreda in stanu ne morejo kriti z interesi drugega, ter je vsled tega nemogoče v današnjih razmerah taka politika, ki bi bila na korist vsetn stanovom. Toda to trdijo socialisti le zaradi tega, ker niso narodni. Naša stranka pa je narodna stranka in zato je njen namen, da izboljša gospodarsko stanje vseh narodnih slojev Torej ti slovenski učitelj, Če še zdaj ne razumeš, potem ti ni pomagati. Toda pač še nekaj ti j)ove tovariš v »Učiteljskem Tovarišu«; mogoče ti to odpre oči: »To društvo oklepa že zdaj enajst narodnih poslancev pri rodoljubnem delu za goriško Slovenstvo.« Ali veruješ zdaj, ali razumeš? če ne, nisi božji! Pojdi torej, ti uboga učiteljska para, potrkaj se na svoje grešne prsi in spoznaj, da je nebeško kraljestvo veliko in še večje je njegovo usmiljenje. Ne obotavljaj se in vstopi! Vrata so odprta vsako popoldne pri društvenem tajniku v pisarni dr. Puca v Gorici. Dnevne beležke. Le še teden dni je časa za agitacijo za deželnozborske volitve v splošni kuriji. Danes teden jc že volitev. 1 o |)omcni, da je prišel za sodruge čas odločilnega dela in boja.^ Z zadoščenjem priznavamo, da je doslej že veliko število zavednih sodrugov izpolnjevalo svojo dolžnost. Opravilo sc je mnogo dela, in sadovi se bodo pokazali ne le pri volitvah, ampak tudi pozneje v organizaciji. Vendar moramo apelirati‘še na vse sodruge, zakaj v tem boju je potrebna vsaka moč, naj je velika ali mala. Nihče sc ne sme podcenjevati, nihče ne sme misliti, da ne more opraviti kakšnega agitač-S nega dela. Kdor jc sodrug, je že s tem pokazal več sposobnosti od nezavednega, nepoučenega volilca. ki potrebuje potika. Zaveden sodrug si bo šle! v čast, da sme delati v stranki, kateri se prišteva. Ta čast pa jc obenem dolžnost, zakaj kdor hoče zmago, se ne sme zanašati na srečne slučaje, ampak mora sodelovati in se udeleževati bojev. Nasprotniki so napeli vse sile in agitirajo na življenje in smrt. 1 emu se ni čuditi, kajti vsaka najmanjša izguba omaje njih dosedanje absolutistično stališče. Zategadelj je gotovo, da bodo izrabljali vsa sredstva, ki jih imaio na razpolago. Iz tega pa ne sledi nič dru-zega, kakor da morajo tudi naši somišljeniki delati, kolikor jim je dopuščajo moči. To delo pa je hvaležno, zakaj razpoloženje za boj je po vsej deželi tako ugodno kakor še nikdar ne. Kdor gre na delo, stori to lahko v zavesti, da bo trud obrodil sad. — Volilne izkaznice in gasovnice se v mnogih krajih že dostavljajo. Zaradi tega upo-zarjamo vse somišljenike, naj jiazijo, da jim pridejo v roke in da bodo pravilne. Prepričati se je treba, če je volilčevo ime, stanovanje itd. na izkaznici pravilno zapisano. Drugače se lahko zgodi, da pride volilec na volišče, pokaže izkaznico komisiji, ta pa dožene, da je ime na izkaznici drugačno kakor v volilskcm imeniku, in volilec je brez volilne pravice. Gledati je treba tudi na to, da ima glasovnica pečat okrajnega glavarstva, ter da ni pa niei nič za- pisanega in nobenega znamenja. Kadar ima volilec glasovnico v roki, je najbolje, da takoj pazno napiše nanjo ime, priimek, stan in bivališče socialno demokratičnega kandidata, pri čemer naj dobro gleda, da bo vse popolnoma prav zapisano, potem pa naj glasovnico in izkaznico tako varno spravi, da ne more nihče do nje. Tudi sam naj je nikomur ne izroča in ne k&že. Kdor pa najpozneje tri dni pred volit-vijo nima glasovnice in izkaznice v rokah, naj sc pobriga, da jo dobi od okrajnega glavarstva, oziroma v Ljubljani od deželne vlade — Slovenska Ljudska Stranka ne bo zvišala doklad, pravi »Slovenec«, kajti postavila se je na stališče, da mora k ogromnim, vedno večjim stroškom za šolstvo in za zdravstvo prispevati država. Zato so klerikalni poslanci zastavili vse sile, da se vpeljejo novi davki, katere morajo plačevati veliki bogataši. To se prekrasno bere, in kdor misli, da mora biti vse resnično, kar piše »Slovenec«, bo prepričan, da napočijo takoj meseca decembra zlati časi za kranjsko deželo. Ampak pobožno katoliško glasilo je pozabilo na nekatere malenkosti. Klerikalci se lahko postavljajo na stališče, da mora država plačevati njihove potrebščine; skoraj tako bi se lahko postavili tudi na stališče, da jih mora plačevati Rokefeller ali pa pariški Rot-šikl. Ampak s samim stališčem se nič ne opravi. Deželni izdatki, tudi državni prispevki za dežele se ne sklepajo v izvrševalnem odboru Slovenske Ljudske Stranke, temveč v državnem zboru na Dunaju, in kdor pozna ondotni položaj, ve, da ima tudi visoka vlada pri tem /,elo tehtno besedo. In doslej še ni prav nič sklenjeno o državnih preodkazih, tako da delajo klerikalci za sedaj račun brez krčmarja. Priliko pa izrabljajo, da se delajo tudi lepe pred ljudstvom, češ oni zahtevajo davke na avtomobile, na šampanjsko vino, na stave pri dirkah, torej davke, ki jih bodo morali plačevati bogataši. Ne pove pa, da bodo ti davki prav majhni in da bi lc tedaj imeli kaj pomena, če bi bila večina državnega zbora sprejela socialno demokratične predloge, ki so zahtevali resnično obdavčenje in takoj-šuio uvedbo vseh teh davkov. Nadalie oa >Slo- venec* tudi ne mara povedati, da zahtevajo klerikalci velikansko zvišanje davka na žganje, ki ga ne bodo plačevali veliki bogataši, ampak majhni reveži; veliki bogataši, ki delaio profite z žganjem, bodo pa dobivali velikanska darila. Potem je katoliško glasilo še prezrlo, da nima dežela stroškov le za šolstvo iti zdravstvo, pač pa ima cgromtie primanjkljaje tudi zdaj, ko ne stori skoraj nič za šolstvo in za zdravstvo. Ce torej dobi državne preodkaze za ureditev učiteljskih plač in za zgradbo bolnišnic, ne izgine deficit iz proračuna. In radi bi vedeli, kako naj tega pokrije, ne da bi posegla prebivalstvu v žep. — Kakšna pa je cena, za katero naj dežela dobi nekaj denarja od države? Roka roko umiva, in če hočejo klerikalci od vlade kaj dobiti, morajo vladi za to tudi kaj dati. In že danes dobro vemo, kaj ji bodo dali. Glasovali bodo na Dunaju za nove vojaške zahteve, s katerimi bo prebivalstvo' tako obremenjeno, da bo krvav pot potilo. S. L. S. lahko pripoveduje, da bo tudi to dobiček za ljudstvo; kdor zna računati, pa razume, da mu klerikalci pletejo bič. — »Slovenec« od sobote v idrijskih novicah zopet impertinentno laže. Pišejo ga tako-zvani »božji namestniki«; pa kako daleč so vsi ti^ ljudje od resnice, hčerke božje! »Slovenec« piše v odgovor na »Zarjo«, ki je omenjala, da se v Idriji muči otroke že v I. in II. razredu rudniške šole z nemščino ter pravi: »Socialni demokratje so šli pred leti v grad in zabavljali čez rudniško šolo, da se premalo nemščine uči m izstopivšl učenci ne razumejo dovolj nemškega jezika. Terjali so od direkcije, naj ustanovi za delavske otroke poseben privaten tečaj za pouk v nemščini in naj nakloni 100 kron remuneracije za učno moč. Bili so uslišani. Tečaj se je res otvoril in učna moč preskrbela — žena Antona Kristana, onega, ki sedaj turško vero uči svojega sina v Ljubljani. Pa kmalu je gospa Ružena obupala nad svojo nadebudno mladino. Ne bomo preiskovali, ali je bil material slab, ali še slabejša učiteljska moč, le dejstvo konstatiramo: Tečaj za nemščino je kmalu prenehal, in vsa naprava, s tolikim pompom vprizorjena, je šla v franže.« —- Tako »Slovenec«. Kolikor besedi, toliko laži! Ni res, da se je hotelo ali poučevalo šolsko mladino, ni res, da je poučevala žena Antona Kristana, ni res, da je obupala nad »nadebudno mladino« itd. I osvečeni in maziljeni dopisnik (po slogu ga poznam ) se je zopet nesramno zlagal! Kolikor vem, sem svoj čas na željo 30 do 40 odraslih sodrugov erio zimo (5 mesecev) poučeval seve popolnoma brezplačno nemščino s polnim uspehom! Tečaj je bil v zimskih mesecih. Ko se je tvarina predelala, se je tečaj končal - in posamezniki so si nabavili knjige ter se učili dalje. Moja žena ni nikdar imela s čim takim opravka; pač je pa nad dve leti poučevala petje, seve brezplačno... Klerikalni obrekovalci bi pač radi metali blato na neljube jim osebe — no, obvisi pa vse na njih! Idrijča-nje odvrnite se od te lažnjive svojati! A. Kristan. V Trnovo-Krakovo! Danes zvečer se vrsi pri Krakovčatm na Krakovskem nasipu redno člansko zborovanje članov konsumnega društva za Ljubljano in okolico za okrožje Krakovo-1 rnovo. Pridite vsi! Začetek ob 8. zvečer. . ~ V Šiško! V torek zvečer pri Anžoku shod konsumentov. Začetek ob 8. — Po shodu volilni shod! Agitirajte za obilno udeležbo! — Vič-Glince. V soboto zvečer se je vršil v Sostilni Amerika zelo dobro obiskan volilni shod Poročal je kandidat s. Ant. Kristan. Zborovalci so burno pritrjevali govorniku. Govorih so se sodrugi Čolnar, Buda in Puh. Navzoči so sklenili, kar najenergičnejše delovati za tem, da dobi soc. dem. kandidat kar največ glasov dne 1. decembra. ,, , Jugoslov. akad. društvo »Sloga« v Ljubnem naznanja odbor, izvoljen na I. občnem zboru dne 21. listopada: Predsednik Černe Boris, stud mont.; I. tajnik: Bonča Ludovik, stud. mont.; II. tajnik: Josip Vončina, stud mont.; blagajnik: Petrovič Milorad, stud. mont.; knjiž-m je' ^in*f0vec Ferdo, stud. mont. Revizorja: Manfred knez Borelli, stud. mont.; Folko knez Borelli, stud. mont. — Gospod Moškerc ne zaupa ljubljanskim porotnikom. Danes bi morala biti pred ljubljan- skim porotnim sodiščem obravnava proti g. Mihi Moškercu, bivšemu odgovornemu uredniku »Slovenca« vsled tožbe gdč. Theimerjeve. Ali g. Moškerc si je premislil stvar. Tik pred obravnavo je spoznal, da ljubljansko porotno sodišče ni primeren kraj, kjer naj bi se podpisalo in zapečatilo »Slovenčevo« obrekovanje in je prosil zato za delegacijo drugega porotnega sodišča. Svoj čas je bil »Slovenec« navedel toliko »dokazov« za svoje ostudno obrekovanje, ali že dvakrat se je izognil priliki, da bi prišli ti dokazi v sodno dvorano. Tako se najpoštenejši list na Slovenskem boji sodnij-ske obravnave. — Gospod Janko Florjančič, odgovorni urednik »Gorenjca«, ima smolo. Prehitro je namreč okreval. Pred časom je šel na »dopust«, da bi ga ne dobil sodnijski sluga s povabilom k porotni obravnavi, ki bi morala biti proti njemu vsled tožbe gdč. Theimerjeve dne 27. novembra. Nekoliko prehitro se je vrnil z dopusta in tako je lehko dobil Še prijazno povabilo, naj pride 2. decembra v porotno dvorano, kjer bo imel priliko, da dokaže resničnost vseh ostudnih napadov, priobčenih v »Gorenjcu« proti gdč. Theimerjevi. — »Ljubljanski društveni orkester« se je sestavil iz bivših članov orkestra Slovenske filharmonije, katerih število znaša 16. V slučaju se lahko orkester pomnoži na 20 godbenikov. Orkester je sedaj odvisen od koncertnega zaslužka in od prispevkov podpornih članov. Zato prosi odbor ljubljansko prebivalstvo, da bi v največjem številu pristopilo kot podporni člani, ker le na ta način bo mogoče vzdrževati prepotrebni orkester za Ljubljano. Orkester ima tako dobre moči, da bo lahko nastopal pri matičnih koncertih, v gledališču, koncertih, društvenih prireditvah, sprevodih itd. Slavna društva opozarja odbor kakor tud vsakega, kdor rabi godbo, naj se pravočasno obrne na odbor »Ljubljanskega društvenega orkestra« pismeno ali ustmeno. Odbor ima vsak pondeljek redno sejo. Odslej bo prirejal orkester vsak teden po en koncert za podporne Člane in sicer vsakokrat v drugi restavraciji, katere lastnik je tudi podporni član Ljubljanskega orkestra. Za vsakovrstne priglasitve se prav vljudno priporoča odbor. — Zglaševanje nabornikov. Mladeniči, ki so rojeni leta 1891., 1892., in 1893., pridejo spomladi 1914 k glavnemu naboru. Po obstoječih predpisih se je vsem mladeničem, rojenim v omenjenih letih, meseca novembra zglasiti za nabor pri županstvu v bivališču, v Ljubljani v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu«, 1. nadstropje. — Kdor opusti zglasitev, se kaznuje z denarno globo do 200 K, ali pa s temu primernim zaporom. — Zglasitev leta 1885. rojenih mladeničev. S 1. Januarjem 1914 stopijo mladeniči, ki so rojeni leta 1885., v črnovejno dolžnost. Radi zabeležbe se je vsem, omenjenega leta v Ljubljani rojenim mladeničem in izven Ljubljane rojenim, pa v Ljubljano pristojnim mladeničem do 1. decembra 1913 zglasiti v »Mestnem domu«, I. nadstropje. Bolne, odsotne in zadržane mladeniče morejo zglasiti sorodniki. — Spored porotnih obravnav v Ljubljani. Dne 24. novembra proti Mihi Moškercu, tiskovna pravda. Dne 25. novembra Janez Pivk iz Nove Oselice, posestnikov sin, brez stalnega bivališča, zaradi hudodelstva roparskega umora; Jožefa Medved, služkinja iz Trbovelj, zaradi tatvine iz navade in dve tiskovni pravdi proti Franju Bartlu. Dne 26. novembra Antjpn Piškur, pek in Vencelj Steiner, užitkar, oba v Ljubljani, zaradi hudodelstva posiljenja in oskrumbe; Ludovek Schuster, natakar in Jožef Troha, pekovski pomočnik, oba v Ljubljani, zaradi hudodelstva ropa. Dne 27. novembra Marija Neuhold iz Murecka pri Radgoni, vdova in Rudolf Medvešček, delavec iz Trojan, oba zaradi tatvine iz navade. Dne 28. novembra tiskovna pravda proti Valentinu Kopitarju. Dne 29. novembra Jakob Oblak, občinski siromak v Javorju pri Poljanah, zaradi hudodelstva posiljenja in oskrumbe. Dne 2. decembra tiskovna pravda proti Janku Florjančiču. — Krasen shod volilcev je bil včeraj v Idriji. Ob 9. dopoldne se je napolnila prostorna dvorana pri »črnem Orlu« do zadnjega kota. Zanimanje za deželnozborske volitve je med idrij- Za resnico. Roman. Spisal Jožef Lalchter. (Dalje.) XXXVI. Vsi so gledali za Kačercvsklm, težka atmosfera se jim je razlila nad glavami. Ivan je tudi gledal, napol grozeče, napol osuplo. Toda naenkrat je vzkriknil iz globine duše: »Kačerov-skoy!« Vzkrik mu je vzhitel iz notranjosti nehote, sam se je vstrašil svojega glasu. Pa z?.°va je vzkliknil: »Kačerovsky!« in že je rimi k vratom dvorane in popadel Kačerovskega za roko ter klical nekako brez moči; »Pomisilte, Kačerovsky, kaj počenjate. Pomislite, za kaj gre, preudarite, kaj hočemo, baj nočemo vzvišeno, nenavadno stvar. Ne gre za nikako komično blasfemijo, celemu svetu hočemo dati vzgled. Zakaj bi na Češkem ne mogli mi razluščiti socialnega vprašanja? Glejte, enkrat smo že razrešili versko vpraša-“I® ,in cela Evropa se je osuplo klanjala našemu kelihu. Pomislite, da smo takrat hkratu rešili 1 nravnostno vprašanje, da je celi svet se potapljal v močvirju razuzdanosti in zapuščenosti in da smo edini jasno razsvetljevali njegovo temo. In premislite, da smo poslali Komenskega izza naših mej, da bi učil narode. In ali mari ne čutite, da je sedaj prišla tudi tako velika ura? Mi moramo, čujte, moramo imeti svojo državo, svojo samo,stalnost, da izpolnimo svoj namen. Ali ne razumete?’To je naša naloga, to naša dolžnost. Betlehem je bilo tudi malo mesto. m vendar Je iz Betlehema — KaČerovsky, odgovorite sedaj, recite, da hočete iti z nami! Saj naša poslednja naloga ni moritev, in v revoluciji je tudi obramba — naša poslednja naloga « Kačerovsky se Je iztrgal Ivanu. »Ne, naša pota se razhajajo,« je dejal temno, »človek je stroj — ali se spominjate? I to je blasfemija, če se sedaj sklicujete na Utiša in Komenskega, in Če govorite o nravnostnem vprašanju. Bella-my in Strindberg sta vaša! Njima je človek tudi mašina! Z Bogom!« In naglo je odprl duri in odšel Ivan je obstal za vrati. Nekaj ga je priganjalo, da bi hitel za Kačerovskym, a ni se ganil. Nekak kaos se je razprostrl v njegovi notranjosti. V tem je prišel k njemu Mikyška rekoč: »Hruby, kaj vam je padlo v glavo, Kačerovskega prositi? Naj gre, tem bolje. Saj si znamo pomagati brez njega.« XXXVII. Ivan se je vrnil na svoje mesto. Debatirali so še. Ivanu je bilo začetkoma tesno, a pozneje se je razvnel skoro ekzaltirano in znova govoril ognjevito o nalogi češkega naroda. »Sedaj smo na poti k svojemu cilju in jaz čutim podvojeno, da se moramo že te dni svetu pokazati. Ne zapiranje, ne prepovedi, nič nas ne sme preplašiti, 12. kimovca bode in mora biti pomenljiv in zgodovinski dan!« S tem geslom je bila zaključena seja in udeleženci so se odpravljali v Prago. Mračilo se Je že, ko so se dali prepeljati po brodu v Chuchle. Tu Je en del vstopil na ladijo, drugi pa so se napotili oeš proti Smichovu. (DaljeJ skhn delavstvom zelo veliko, in ogramna udeležba kljub temu, da so bili lepaki šele v soboto zvečer nabiti, tako da lih rudarji, ki so šli pozno z dela, niti videli niso, je krasno izpričevalo socialistične zavednosti našega delavskega ljudstva. Shod je otvoril župan sodrug Štravs, za predsednika je bil izvoljen sodrug Peternel, potem pa je poročal o delovanju deželnega zbora in o volitvah sodrug Etbin Kristan. V svojem obširnem govoru je predvsem podvrgel deželni volilni red z njegovo slepilno splošno kurijo ostri kritiki ter je dokazal, da so klerikalci s to politično spako najkrepkeje izrazili svoje sovraštvo do delavcev. Kajti da ie bila vpeljava splošne in enake volilna pravice nemogoča reč, bi mogli trditi klerikalci le tedaj, če bi bili taki politični otroci, da ne bi razumeli pomena boja v odločilnih trenotkih. Stranki, ki se nepre neboma baha z velikanskimi uspehi in s svojimi znamenitimi šahovskimi potezami, prav slabo pristoja, če vrže puško še pred začetkom boja v koruzo. Pa tudi če bi bilo res tako, da je imelo petdeset veleposestnikov več moči kakor vse stranke in vse prebivalstvo v deželi, bi bili klerikalci lahko sklenili volilni red, ki bi bil delavstvu vsaj nekoliko pravičnejši. Tega pa niso mogli storiti, ker niso hoteli. Govornik je nato temeljito obdelal vprašanje, kje so skrite tiste dobrote, ki so jih klerikalci baje izvršili za delavstvo. Sami ne znajo v tem oziru povedati nič stvarnega. Sama splošna trditev, da so skrbeli za delavce, ne pove prav nič. Našteti pa niso znali nič druzega kakor volilno pravico, o kateri smo že videli, da je slepilo, in pa — Završ-nico. Toda Završniea ni prinesla delavstvu doslej nobene koristi, in tudi zanaprej je ni pričakovati. Trud dr. Lampeta, da bi preprečil jasnost o hidroelektričnih napravah, je na vsak način zelo sumljiv; in dokler trdijo znameniti tch-ničarji, da bo Završniea pasivna, jim moramo v takih vprašanjih več verjeti kakor dr. Lampetu. Jako pasivno podjetje pa tudi delavcem ne more prinašati nobene koristi. Res pa je. da bi bila dežela lahko marsikaj storila, da bi se položaj delavstva gmotno in duševno zboljšal. Govornik je navedel celo vrsto takih možnosti, pokazal je pa tudi, da je ostala dežela delavcem vse dolžna. Zato nima klerikalna stranka nobene pravice zahtevati od delavcev zaupanja in glasove. — Sodrug Štravs je potem naznanil, kakšne debele neresnice je pravil klerikalni kandidat dekan Arko na svojem zadnjem shodu pri Didiču, ter je jasno dokazal neosnovanost teli trditev.-Shod se je zaključil ob velikem navdušenju navzočih. — V Spodnji Idriji je bil včeraj ob 1. popoldne pri Stefanu Lapajnetu zelo mnogoštevilno obiskan shod volilcev. Medtem ko zapirajo klerikalci na svojih shodih vrata vsakemu nasprotiku, je bil na našem zborovanju tudi znanim klerikalnim petelinom dovoljen pristop, in niti tedaj niso bili klerikalci odstranjeni, ko je začelo par fantalinov z razumljivem namenom in s hripavimi, pijanimi glasovi prepevati. Na shodu je bilo tudi veliko kmečkega ljudstva. Sodrug Etbin Kristan je podal zborovalcem Jasno sliko o gospodarstvu in absolutizmu kranjskega deželnega odbora ter je žel za svoja izvajanja splošno odobravanje. Kandidat za splošno kurijo je tukaj sodrug Ivan Štravs, župan v Idriji. — Klerikalna agitacija. Idrijski klerikalci agitirajo proti kandidatom naše stranke s tem, da so socialni demokratje odjedli rudarjem žito in, da morata hišni posestnik in kmet zato rž in koruzo dražje kupovati, ker rudarji nimajo več žita. Da klerikalci nesramno lažejo, to dokazuje naslednja statistika: Leta 1908. je veljal pod skladiščem kupljen mernik rži 3 K 90 v in mernik koruze 4 K 25 v. Leta 1909. mernik rži 3 K 30 v in mernik koruze 4 K. Leta 1910. istotako. Leta 1911. ko je bil v veljavi še stari plačilnik je veljal mernik rži 3 K 90 v in koruze 4 K 80 v. Leta 1912. po novem plačilniku pa rž 3 K 90 v in koruza 4 K 40 v. Leta 1913. pa zopet lehko dobi, kdor rabi rž, mernik za 3 K 60 v in koruzo za4 K 20 v. Cene pšenične in koruzne moke pa so letos v primeri z zadnjimi leti padle od 2 do 4 K za 100 kg. Taka agitacija torej ne bo držala, gospodje agitatorji. Sploh pa je kupčijska parola vedno taka, da kdor prodaja rad drago prodaja in kdor kupuje, rad po ceni kupuje. Ako pa ima kdo glede odprave žita, kaj na vesti, imata pač to v prvi vrsti klerikalna državna poslanca Gostinčar in Krek, ki sta že pred tem pisala in pripovedovala na shodih pri Didiču, kakšne dobrote se delajo v ministrstvu za idrijsko delavstvo. Zato pa Gostinčar, ki je ta dobro vedel in se tej reformi ni upal vpreti, ni prišel na shod, ki so ga delavci vseh strank sklicali, in se je izgovarjal, da je zadržan. Gospodje le z jasnimi besedami na dan, pa se bomo zmenili kako in kaj. volilcem pa svetujemo, da ostanejo v tem boju hladne krvi ter počakajo, da slišijo tudi od naše strani odgovor na napade, ki jih bobnajo nasprotniki s cirkuškim šundrom. — V Logatcu je bil snoči v gostilni pri Kuncu volilen shod, na katerem je bila udeležba tako dobra, da je bil salon ves poln. Par navzočih klerikalcev Je to zelo grizlo, ker so bili popoldne na Gostinčarjevem shodu, pa so videli, kako malo zanimanja je logaško ljudstvo pokazalo za klerikalno zborovanje. Na našem shodu je predsedoval sodrug Urbas, poročal je sodrug Etbin Kristan, ki je plastično opisal klerikalno gospodstvo, ki je baje Kranjsko iz-premenilo v obljubljeno deželo, le da ljudstvo ničesar ne opazi o teh rajskih krasotah. Zborovalci so zelo pazno zasledovali poročilo in spremljali govor s pritrjevalnimi opombami. Glavni klerikalni petelin je še med shodom zapustil dvorano, seveda nezadovoljen, tako da se na vprašanje sodruga Urbasa, če želi kdo besedo, nihče ni oglasil. — Od doma je pobegnil v družbi dveh žensk, Jožefe Višnikarjeve in Kristine Rupnikove, 17letni Anton Brajer, sin čevljarskega mojstra v Ljubljani. 2enskl sta doma iz Trbovelj in sta fanta premotili, ki je bil vedno pošten In priden, a je nekoliko slaboumen, da Je vzel svoji materi 80 kron. Zenske so pa po- kradle več perila in zlatnine. V sredo so bili vsi trije v Pulju, sedaj so pa najbrže v Trstu. Mati pobeglega fanta prosi, če hi kdo videl njenega sina. naj ga izroči policiji. — Ženo je ustrelil. Iz Zagorja ob Savi poročajo: V petek okolu 5. popoldne je ustrelil Anton Tomšič, rudar in posestnik v Zg. Zavi-tiali z lovsko puško svojo ženo. Zena je bila takoj mrtva. Tomšič je po svojem groznem dejanju takoj pobegnil. Slučajno ondot patrula-joča orožnika, Erjavec in Sušnik, sta srečala človeka, kateri se jima je dozdeval nekako sumljiv v obnašanju in sta ga ustavila. Na prvo vprašanje, kdo da je in kam se je napotil, jima je rekel: »Vidini, da me imate. Svojo ženo sein ustrelil.« Tomšiča so aretirali in odvedli v zapore c. kr. okrajnega sodišča v Litiji. — Nova avtomobilna zveza. Ljubljanski arhitekt in stavbenik Hugo Uhlir namerava otvoriti avtomobilno zvezo med mestom Kranjem in ondotnim kolodvorom. — Vrat si je prerezal. Delavec Matevž Zalokar v Sp. Gorjah si je z nožem, ki je za kruh, prerezal v duševni zmedenosti vrat. Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico. — Nezgoda. 831etnega ubožca Janeza Gru-'ma iz Stepanje vasi je na Poljanski cesti povozil neki voznik tako nesrečno, da si je zlomil roko in nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. ' — Divji lovci. Iz Krškega poročajo: V zadnjih dneh so zasledili v tukajšnjih loviščih več divjih lovcev. Zbrala se je velika družba lovcev in orožnikov na lov na divje lovce, četa je prenočila v nekih svislih. Zjutraj zgodaj so slišali strele in se začeli bližati divjim lovcem. Toda divji lovci so jih pravočasno opazili in pobegnili. Preganjalci so našli v nekem jarku enega divjega lovca, ki je na begu padel Če* 15 m visoko pečino in obležal težko ranjen v jarku. Piše se Josip Moser. Prenesli so ga v bolnišnico, njegove rane so nevarne. Zlomil sl je več reber in je dobil težke notranje poškodbe. — V kavarni »Central« je vsak večer koncert damskega orkestra. S 1. decembrom začno zopet »Original the Weihings ensemble«, večeri smeha. — Sama se hvali vsaka dobra stvar in sl zna pridobiti ugled in priznanje. Tudi Kolinska kavna primes, ki je — kakor znano najboljši kavni pridatek, si je našla pot v vse kroge zaradi svoje izvrstne kakovosti, obenem pa tudi zato, ker je edini pristno domači kavni pridatek. Kolinsko kavno primes vsem prav toplo priporočamo. — Kinematograf »Ideal«. »Kralj«, drama v 4 delih od Riharda Fischerja. V glavni vlogi Albert Bassermann, znamenit nemški traged. »Kralj« se igra od Jutri do četrtka v Kino »Idealu«. Zanimanje za te predstave je veliko, ker se bo nudilo obiskovalcem res nekaj izrednega. Predstave trajajo 2 uri. Začetek ob 3., 5., 7., 9. Zvišane cene za 10 vin. Za pravice idrijskih rudarjev. Plačilnik, ki velja za idrijske rudarje od 1. januarja 1912 dalje in ki je bil rudarjem ta, korekoč vsiljen — erarju se namreč ni zdelo vredno, da bi pri tem življenskem vprašanju rudarjev poizvedel njihovo mnenje in upošteval njihove želje — je za velik del rudarjev skrajno krivičen. Ker vse upravičene prošnje za odpravo teh krivic pri idrijskem rudniškem ravnateljstvu niso nič izdale in se je ravnateljstvo vedno izgovarjalo na ministrstvo, češ, da ministrstvo ne dovoli pravičnega uvrščenja, so sestavili idrijski rudarji po navodilu župana sodruga Štrausa pretečeni mesec natančen seznam vseh prizadetih rudarjev. Seznam so poslali rudniškemu ravnateljstvu v Idriji in socialno demokratičnim poslancem v državni zbor. Državni poslanci sodrugi Maks VVlnter, Clngr in tovariši so v tej zadevi vložili 14. novembra 1913 v državnem zboru naslednjo Interpelacijo: Rudarji v Idriji so dobivali prej poleg zelo nizke temeljne plače tudi naturalije, ki so bile odmerjene po tem, če je bil rudar oženjen ali neoženjen in po številu otrok, za katere je moral skrbeti. Pri novi določitvi temeljnih mezd 1. 4912. pa je bilo mnogo delavcev prikrajšanih. Pri novi določitvi se namreč niso prav nič ozirali na število službenih let in so uvrstili ne-oženjene rudarje in rudarje brez otrok tako, da pridejo šele po 30 do 39 službenih letih v 5. razred plačilnega tarifa II. S tem niso prikrajšani delavci le na mezdah, temveč tudi pri bolniščini, njihove vdove in sirote pa pri pokojnini. To prikrajšanje — zadelo je 167 delavcev — je resna nevarnost, ker zamore le zadostna hrana dajati delavcem toliko odporne sile, da ne podležejo izredno opasnim nevarnostim za njihovo zdravje, ki jih prinaša delo z živim srebrom. Prikrajšanje je tudi zaraditega vredno vsega obžalovanja, ker je zbudilo pri rudarjih sum, da je vodila rudniško klerikalno ravnateljstvo pri tem politična sovražnost. Imena prikrajšanih delavcev in obseg tega prikrajšanja so razvidna iz priložene tabele. Zato vprašujemo gospoda ministra, če hoče odrediti, da se uvrste vsi delavci državnega rudnika v Idriji v oni plačilni razred, v katerega spadajo po svojih službenih letih, in sicer tako, da se računa triletna doba napredovanja od dneva vstopa v službo in da dosežejo po 27letncni službovanju 5. stopnjo plačilnega tarifa II.? Na Dunaju, 14. novembra 1913. Koroško. — Smrtna nezgoda v rudniku. Iz Črne nam poročajo: V sredo dopoldne se je zgodila v tukajšnjem rudniku za svinec smrtna nezgoda. Tesar Lovrenc Božič Je tesal v rovu. pri tem pa ga je zasulo. Bil je takoj mrtev. Ne- eča se je zgodila v navzočnosti Potočnika, ima nalogo, da preiskuje rov na stanje var-isti Tega pa Potočnik ni storil. 1- Vojaška begunca. Od 4. domobranskega >!ka v Celovcu je pobegnil desetnik Jurij essner, v Šmohorju pa domobranec Vinko irtner. — Samomor vojaka. Dne 21. t. m. se je v {lovcu ustrelil v domobranski vojašnici do-obranec Andrej .lavšovec od 5. stotnije. Ker :v cev pušte nalil vode, mu je strel glavo polinoma raznesel, tako da so se možgani ul j na stropu stranišča, kjer je bil unomor. Vzrok groznemu dejanju lenda strah pred kaznijo. — Samomor. V Trnjivasi pri Celovcu se iictrplil v sence bivši knjigovodja tvrdke 'ogler Našli so ga mrtvega. - V 1 skočila neka Poley. Navzoči so lasno potegnili izvode. po-izvršil ie bil .endkanal jo pravo- teinelj za nadaljna pogaja-pod jetniki. Goriško. Grahovo. (Dopisniku »Novega Časa«.) »Novem Času« in v »Železniškem Glasniku« » večkrat dopisi iz Grahovega. Dopisnik se »Sti zaletava v našega prožnega mojstra t Slutimo sicer, kdo da je kovač teh dopisov za to dotičnega prav resno svarimo pred ne-lesničimi dopisi. Nihče ga ni pooblastil, da go-v teh dopisih v imenu tukajšnjih železni-jariev In če ima dopisunček kaj tovariškega ‘uta v' sebi, mora prenehati z obrekovanjem po erikalnih listih, ker trpe vsled tega nedolžni ljudje Prožni mojster St. seveda ne ve pravega jpisnika in zato stresa svojo jezo tudi na povsem nedolžne. Vse tovariše svarimo pred do-»sunom klerikalnih listov. Ogibljejo naj se ga, L drugače se jim lehko zgodi, da jih dopisu-šov nriiatelj in zaščitnik vikar Abram pri pri-itei sramoti. Če ne bo zalegel ta opomin, tovariš v čuvajnici št. 58, bomo storili druge ko- fajce i_ Velika nesreča v Gorici. V petek jk>-ooldne okrog tri četrt na 3. se je v Gorici zgodila velika nesreča. V prodajalno orožja g. Sau-giea na Kornu je prišel nekdo kupit revolver. Pri pregledovanju je vtaknil v cevko tudi pa-trono Mož pa ni kupil ničesar in je odšel. Fant, ki se uči puškarstva, se Je nato z revolverjem jgrai Enkrat se sproži in krogla zadene bla-*vsi Humar v prsi. Dekle vstane in stopi Disalne mize v delavnico. Tu zakliče »Moj Bogi« iz ust ji privre kri in zgrudi se na tla. V malo trenotkih je bila mrtva. Hiteli so po idravnika, a ko je došel na mesto nesreče, je bila Humarjeva že mrtva. Ki ogla ji je predrla dušnik in srce. Zadnje vesti. 5ROF BERCHTOLD DOB[ NEZAUPNICO. Dunaj 23. V torek se prične v delegacijah debata o’ Berchtoldovem ekspozeju. Proti Berchtoldovi zunanji politiki bodo nastopili jocialni demokratje, nemški Nacionalverband, \eYii iti Hrvatje < . _zts l M rejeli njegovi sorodniki in člani španskega poslaništva. BOLGARSKI KRALJ ODSTOPI? Peterburg, 23. »Ruskoje Slowo« prinaša iz Pariza naslednjo vest: »Vaš dopisnik jb izvedel iz popolnoma zanesljivega vira, da se ne vrne kralj Ferdinand nič več v Sofijo. Akt, s katerim se odreče Ferdinand prestolu, bo podpisana na Dunaju. Minister Genadjev, ki je bil pozvan na Dunaj, je sporočil kralju, da mu preti resna nevarnost, če se prikaže v Sofiji. Ferdinand je baje že pooblastil Genadjev, da se pogaja iz voditelji političnih strank na Bolgarskem o proklamaciji princa Borisa za kralja.« Ferdinand bi rajši ostal. Pariz, 24. Francosko časopisje poroča: Bolgarski poslanik v Parizu izjavlja, da so po zunanjih listih razširjene vesti, češ da namerava kralj Ferdinand odstopiti in da se ne vrne več na Bolgarsko, brez podlage. V diplomatičnih krogih zatrjujejo, da se vrne Ferdinand z ozirom na te vesti takoj v Sofijo, ker bi se daljša odsotnost lehko tolmačila v tem zinislu, da je na onih vesteh kaj resnice. BOLGARSKE OBDOLŽITVE PROTI GRKOM Sofija, 23. »Agence Tilegraphiquc bulga-re« poroča: Prefekt iz Strumice je brzojavil, da je kompanija grških vojakov obkolila bolgarsko vas Hadži Bejlik v okraju Demirhisar s pretvezo, da bo iskala orožje. Pri tein pa so grški vojaki umorili več vaščanov, ki jih navaja prefekt z imeni. Grki so predtem mučili vaščane. Vso vas so popolnoma razdejali. Večina prebivalstva je pobegnila v Petriče. MANIFEST ČRNOGORSKEGA KRALJA. Cetinje, 23. Uradni list objavlja razglas kralja Nikole o aneksiji novih krajev. Manifest pravi: Dasi ne stoje novi kraji, ki smo jih pridobili, v nobenem razmerju z našimi žrtvami, in dasi smo bili prisiljeni v interesu evr. miru in pod pritiskom velesil opustiti s tradicijami nam posvečeni Skader in osvojeno obrežje, so naše pridobitve vendar znatne. Naše nove pridobitve nam dovoljujejo, da zaupamo v sijajno bodočnost. Zdaj je treba složnega dela in nemotenega reda. Moja in moje vlade skrb bo zdaj ,da zajamčimo podanikom v novih krajih varnost osebe in imetja in jim naklonimo dobrote dobre justice, modernega pouka ter svobodo vere in vesti. Kar jamči moje osebno mišljenje in tradicionalno načelo našega doma, da ravnamo z vsakim kakor z bratom, naj bo katerekoli vere, naj se strogo izvršuje naprain mojim novim podanikom. Mojim rimskO-kato-liškim podanikom zagotavlja razun obsežne tolerance, ki je vedno prešinjala Črno Goro, tudi konkordat s sveto stolico popolno svobodo vesti. Glede na upravo novih krajev izjavlja razglas, da se bodo novi kraji do zakonite ureditve upravljali po odredbah kralja in vlade na podlagi obstoječih zakonov. ALBANSKI KNEZ. Frankobrod o. M., 23. »Frankfurter Ztg.« poroča, da se je vseh šest velesil izreklo za kandidaturo princa Viljema Wieda za albanski prestol. Sredi decembra bo sklicala provizorična albanska vlada delegate vseh albanskih rodov v Valono, ki bodo formelno izvolili princa za bodočega albanskega vladajra. Po končani volitvi bo odšlo odposlanstvo delegatov in provizorične vlade v Potsdam, kjer bodo ponudili princu albanski prestol. Princ in njegova soproga bosta prišla v drugi polovici januarja v Albanijo, kjer bo slovesno ustoličenje. GRŠKO-TURŠKI MIR. Atene, 23. Zbornica je v prvem čitanju sprejela grško-turško mirovno pogodbo. STAVKA RUDARJEV NA FRANCOSKEM. Leus, 23. Med stavkajočimi rudarji in orožniki je prišlo v pretečeni noči do krvavih spopadov. Tudi v Fossi so bili krvavi spopadi in je bilo šest rudarjev ranjenih. Število stavkajočih znaša približno 75.000. Ker se poljski rudarji zelo živahno udeležujejo stavke, bo storila vlada najbrže važne odločitve, ker že od nekdaj ne trpi rada poljskih delavcev v rud- in Pas-de-Calais, da pojdejo v pondeljek na delo. DIJAK! NA ŠPANSKEM. Cerbere, 23. Iz Barcelone javljajo: Ko so dijaki vnovič uprizorili demonstracije, jih je policija naskočila z golimi sabljami. Okrog trideset dijakov je ranjenih. Več policistov je bilo zadetih in poškodovanih od kamenja. BEJLIS DEFINITIVNO OPROŠČEN. Peterburg, 23. V krogih članov ruske dume zatrjujejo, da ne bo državno pravdništvo poseglo po nobenih pravnih sredstvih zoper razsodbo, s katero je bil v Kijevu zaradi ritualnega umora obtoženi Bejlis od porotnikov oproščen. MEHIKA PRED VOJNO Z ZEDINJENIMI DRŽAVAMI. Kehnorajn, 23. »Kolnische Zeitung« izve od svojega poročevalca v Washingtonu, da bodo Zedinjene države nastopile proti Mehiki z oboroženo silo. Zedinjene države bodo odpoklicale svojega poslanika iz Mehike in razveljavile prepoved za uvoz orožja za Carranciste. Mehiko, 23. V mestu Viktoria so ljuti boji med vstaši in zveznimi četami. Vojno ministrstvo poroča, da se poveljnk zveznih čet dobro brani proti vstašem in da je boj trajal v mestu 24 ur nepretrgoma. London, 23. Dve angleški bojni ladji sta dobili povelje, da odplujeta na zahodno obal Mehike. Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zaiie«. T’>, n 1’čiteljska tiskarna« v Ljubliani. Kavarna »Central* vsak večer KONCERT elitnega damskega orkestra. Vso noč odprto! Vstop prost! Prednaznanilo. Z dnem 1. decembra zopetni nastop priljubljenega „Qriginal The Weihing’s ■ Ensemble“. Večeri smeha. Hi II 40 letni uspeh, ki ga potrjujejo na tisoče priznanj. Želodčna = tinktura I € learnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. BFSK G. PiCCOli, Ljubljana. m m m posebnost T,**':-,-- „ Zdravnik ™ želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsura-nega društva za Ljubljano in okolico. Odlikovan v Parizu z zlato kolajno in čist. križeetu. Italijani, nekateri Jugoslovani in delegatje jCposke zbornice. NOVI TOPOVI NA DRIDNOTIH. niliiai 23. Na strelišču v Saccorgiani bodo naikrajšem času strelni poizkusi z novimi «.5 centimeterskiml topovi za dridnote. Cevna dolžina topa znaša 15*3 metrov, teža pa 70000 kilogramov. Teza naboja znaša približno 700 kilogramov in bo prestrelila na 9 klm daljave 40 centimertersko Kruppovo okloptio ploščo. Top je namenjen za novo projektirano drldnotsko divizijo. TARIFNA POGAJANJA TISKARJEV. Pogajanja odgodena. Dunaj 22. Kakor smo že poročali, so se oričela tarifna pogajanja tiskarjev v torek popoldne Pogajanja se silno vlečejo, ker zahtevajo podjetniki, da predlože delavci naprej vse svoje predloge. Ko so delavci na željo podjetnikov naznanili bodočo razdelitev razredov, niso hoteli podjetniki na ta predlog odgovoriti, temveč so zahtevali od delavcev, naj ti še prej naznanijo, katere predloge podjetnikov da SDreimeio. Tej želji pa zastopniki delavcev niso tnoKli ugoditi in so zahtevali protipredloge podjetnikov Končno so uvideli podjetniki, da s tem načinom pogajanj ne dosežejo ničesar in so zato predlagali, da naj se vrše pogajanja ob-enem o r'ed,°£e in so zahtevali Drntinrpdloge. Končno so pa izjavili, da ne od-nehaFo od svojih predlogov glede delovnega tasa posredovanja služb, mlmma m cen od tisoča in da so le pod teni pogojem pripravljeni Izpolniti svoje obljube glede drugih točk, če delavci ugode prej omenjenim željam podjetnikov Ker je bil to takorekoč ultimatum, so iz-iaviii zastopniki delavcev, da ne morejo staviti protipredlogov. Sodrug Schiegl ie dejal | nato da so prišla pogajanja na mrtvo točko In i niških okrožjih to ponehajo samaposebl. Pogajanja so nato Pariz, 23. Vsled posvetovanja med delavci odgodili in čakati bo treba, če se najde izven I in podjetniki so sklenili rudarji v okraju Nord Korespondenta s perfektnim znanjem slovenskega in srbo-hrvatskega jezika se sprejme pod jako ugodnimi pogoji. Prosilci, ki so zmožni tudi italijanskega jezika imajo prednost. Prošnje je nasloviti na „Cooperative Operaie“ Trst. J. Pogačnik Ljubljana, Marije Terezije cesta 13-18 ; (Kolizej.) : : Mizarstvo. : Zaloga pohištva in tapetniškega blaga Naznanilo. P. n. Kot dosedanji lastnik tvrdke Franc Kapus, zaloga pohištva in tapetniškega blaga v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 13, (Kolizej) vljudno naznanjam, da sem svoje dosedanje mizarstvo gnatno povečal in bodem isto pod lastnim imenom vodil naprej. Kakor dosedaj, bodem tudi v bodoče razpolagal z najsolidnejšo kakovostjo lastnih izdelkov in se za cenjena nadaljna naročila najtopleje priporočam. . Z odličnim spoštovanjem Ljubljana, v novembru 1913. J. Pogačnik. Moderne kožuhovine za dame, kakor mufi in ovratnice, otročje garniture, kožuhovinaste čepice, ovratnice in rokavice za gospode v obilni izbiri in poljubni ceni v modni in športni trgovini P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte. Peter Kozina & Ko. Tovarna čevljev v Tržiču (Gorenjsko) (najmodernejše podjetje monarhije) Otvoril sem lastno prodajalno LJUBLJANA Breg 20 — Varstvena znamk* na drobno JSrPU I1 na debelo v Cojzovi hiši. | Ker »o vžigalice jugoslovansko socialno demokratične stranke le WTOZOl ! Pošlie priporoča se v marljivo odjemanje vžigalice „Arbelterwille\ :: Naroča se jih pri upravi »ZARJE* v Ljubljani. :: E2B ES Občno konsumEiB društvo vTrMjab registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svoje bogato zalogo manufakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd. •_____________• 'V' • • po najnizji ceni Vabi se torej cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Clan lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-::: kih do 40 kron. ::: Načelstvo. ■ ■ ■ □ □ D ■ □ :E3B E i Žepni koledar za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za- ••• • •• ••• ••• ložbi „ZARJE“. Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor ::: vsako leto K 1*—. ::: Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani. □ Občno konsumno društvo v Idriji registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Glavna prodajalna v lastni hiši. Tri filijalke. Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji. Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufakturnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah. \ Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev. Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge --------- ter jih obrestuje po sur 5°|o m m n ■■■■■■■■■■■■■■ NASI ZAPISKI Socialistična revija. Izide na leto dvanajst številk. Cena: Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K, za ostale države 6‘40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3*60 K. Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2*50 K. Posamezna številka po 42 vinarjev. Naročnina se pošilja upravi »Naših Zapiskov" v Gorici. i s i \COf \»/ S ZENSKI LIST glasilo soeialisdčnega ženstva Urednica: Alojzija Stebi v Ljubljani. Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin. Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani. sl& M Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure, ki jih ima v zalogi založba „Zarje“ v Ljubljani. Pripovedni spisi: Etbin Kristan: Francka in drugi. Cena 50 vin. S. Mac h ar: Magdalena. Preložil dr. Anton Dermota. Cena 2 K. Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. I. del. Ctna ‘2 60 K. Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. 11. del. Cena 2 K. P. Mihalek: lz nižin življenja. Cena 1 K, M. Gorki j: Mati. Cena 4 K E. Zola: Rim. Prevel Etbin Kristan. l Znanstveni spisi: Dr. Drag. Lončar: Politično življenje Slovencev. Dr. Drag. Lončar: Dr. Janez Bleiwei5 in njegova doba. Cena 1 K. Dr. IvanPrijatelj: Prešernov spomenik, Cena 80 vin. Di. Ivan Prijatelj: Drama Prešernovega življenja. Cena 40 vin. A b d i t u s: Občinski socializem. Agitacijska izdajanja: in socialna demokracija. Cena demokracije v Av- — Vojna 30 vin. — Program socialne striji. Cena 6 vin. —•— Vun z enako volilno pravico. Cena 4 v. —*— Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin Kristan: Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 8 vin. Libcratus: V dobi klerikalizma. Cena 40 v. —Razprava Vil rednega zbora jugoslovanske soc dem. stranke. Cena 60 vin. Oto Bauer: Narodni ali razredni boj. Cena 6 vin. —•— Lurška pravljica. Cena 50 vin. Ljudski oder: Moderni razvoj. T roje predavanj soc. poslancev. Cena 40 vin. Knjižica časopisa „Naprej“. Ant. Kristan: Socializem. 1.zvezek. Druga izdaia. Cena 20 vin. Ant. Ki istan: Socialna demokracija in kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin. Ant. Kristan: Zakaj smo socialisti? Cena 14 vin. K. M arx in Fr. Engels: Komunistični manifest. Cena 40 vin. L. W a h r m u n d: Katoliško svetovno nazi-ranje in svobodna znanost. Cena 70 vin. Karl Kautsky: Kdo uničuje proizvajanje v malem. Cena 30 vin. KarlKautsky: Kapitalistični razred. Cena 30 vin. Karl Ke utsky: Proletarijat. Cena 30 v. Karl Kautlky: Razredni boj. Cena 40 v. Karl Kau tsky: Država bodočnosti. Cena 50 vin. EtbinKristan: Nevarni socializem. Cena 30 vin. Etbin Kristan: Strahovi. Cena 30 vin. Anton Kristan: O konsumnih društvih. Cena 20 vin. E. Kristan: Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 30 vin. Koledarji: Žepni koledar za leto 1913. Cena 1 K- V zalogi so tudi še letniki 1912, 1911. Družinski koledar za leto 1913. Cena 1 K. 1910 in starejši. Zadružni koledar za leto 1913. Cena 30 vin. Naši Zapiski. Dobe se po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912. „Zarjaa: letniki n leto 1911/12, 1912/18, vezana po 14 kron. "AIST Založbo ,Zarje‘ v Ljubljani.