ANNALES 4/' 94 
DEL O NAŠI H ZAVODO V IN DRUŠTE V 
DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV 
Claudio Battelli 

DNEV I USTVARJALNI H OTRO K Ž E ČETRTI Č 
ZAPORE D 

Dnevi ustvarjalnih otrok (v nadaljnjem tekstu DUO ) predstavljajo obliko dela z nadarjenimi učenci izven rednega pouka, kot dodatna spodbuda za razvoj ustva­rjalnih potencialov v funkciji obogatitve in prilagajanja metod in pristopov, željam, potrebam in osebnostnim lastnostim nadarjenih otrok. DU O smo zasnovali že leta 1990 (ideja se je porodila na Zavodu za Zaposlovanje v Kopru; pobudnika sta bila Danila Vodopivec in Mirt Nagy), prve pa smo realizirali leta 1991 na Morski biološ­ki postaji v Portorožu. Odtlej smo projekt DU O izvedli vsako leto na koncu šolskega leta. Delo smo zastavili v dveh smereh in sicer v umetnostni in naravoslovni smeri. Ž e od samega začetka vodi projekt DU O Marija Mahne, sicer ravnateljica OS Lucija, ki koordinira skupino men­torjev, ki so zadolženi za posamezne organizacijske in programske naloge. DU O je namenjen in naravnan učencem zadnjih dveh letnikov osnovnih šol. Izbor po­teka po evidentiranju, ki ga opravi Republiški zavod za zaposlovanje vsodelovanju z matičnimi šolami in s starši. Udeleženci so izbrani iz različnih krajev Slovenije in tudi iz tujine (Hrvaška, Italija, Nemčija). Naravoslovni del DU O je bil na začetku lociran na Morski biološki postaji v Portorožu, kasneje pa se je pridružil umetnostnemu v Fiesi. Izbor naravoslovne tematike je definiran za vsako leto posebej. Tako so nadarjeni otroci na prvem srečanju DU O leta 1991 obravnavali posebnosti slovenske obale (kvaliteta vode, varstvo narave, preučevanje živalstva morskega obrežja in obrežne vegetacije), leta 1992 so se posvetili raziskavi posebnosti Sečoveljskih solin (žival­stvo, vegetacija, marikultura in naravovarstvena proble­matika) in leta 1993 poskušali izdelati naravovarstveni vodič. Letos pa so se izbrani nadarjeni otroci ukvarjali z okoljevarstveno problematiko. V aktivni vlogi izpraševal­cev so anketirali različne strokovnjake vdanem prostoru 
in iz prve roke izvedeli, kako si različni ljudje predstavlja­jo razvoj obalnega prostora. 
Raziskave kažejo, da je ustvarjalno mišljenje mogoče spodbujati ob ustrezni vzgoji z vajo in z ustvarjanjem ugodne, spodbudne delovne klime. Ena od nalog DU O je torej proučevanje uspešnosti pri oblikovanju in vpe­ljevanju tovrstnih metod in delovnih pristopov, ki bi maksimalno spodbujali in razvijali ustvarjalno mišljenje pri nadarjenih otrocih na področju okoljevarstvene vzgo­je. Poudarek je na osvajanju strategij, na spodbujanju vprašanj, odpiranju razgovorov, doživljanju zadovoljstva ob uspehih lastne zmogljivosti in ne le uspešnosti. Celot­no delo naj bi bilo usmerjeno k podpiranju otrok v njihovem ustvarjalnem procesu. 
Cilji, ki smo jih želeli na letošnjem DU O uresničiti, so bili ugotoviti v kolikšni meri prispevajo uporabljene me­tode in delovni pristopi k spodbujanju in razvijanju ustvarjalnih sposobnosti nadarjenih otrok, in pripraviti konkretne predloge, kaj bi bilo potrebno storiti, da se obstoječe stanje preseže. V vseh štirih letih lahko brez zadržka zatrdim, da nam je uspelo nadarjene otroke pritegniti k njihovemu ustvarjalnemu procesu, torej je našemu osnovnemu cilju zadoščeno. 
Valter Žiž a 
11. REDN I OBČN I ZBO R ORNITOLOŠKEG A DRUŠTV A IXOBRYCHU S !Z KOPR A 
V deževni soboti, 11 .junija 1994, so člani Ornitološ­kega društva lxobrychus iz Kopra ob svojem 11 -letnem jubileju priredili redni občni zbor v predavalnici Morske biološke postaje v Piranu. Po uvodnem pozdravu se je okoli 30 udeležencev srečanja seznanilo s prenovljenimi aktivnostmi in idejami društva. S pozdravnim nagovorom je predsednik društva, Tihomir Makovec, udeležencem najprej predstavil kratko zgodovino društva, tekoče delo in bodoče smernice delovanja društva, ki jih na kratko predstavljam v tem zapisu. 
Ornitološko društvo !xobrychus je nastalo leta 1983, z osnovnim namenom zbrati v svojem krogu ornitologe in ljubitelje ptic, dejansko pa so se v društvo včlanjevali tudi drugi favnisti in ljubitelji narave istrske Slovenije, ki so se ukvarjali s preučevanjem in opazovanjem lokalne favne in njenih posebnosti. V svoji enajstletni zgodovini je društvo izdalo 8 številk društvene publikacije Falco, v kateri so bili objavljeni tovrstni strokovni in poljudni članki, strokovna poročilater obsežna društvena kronika. V tem obdobju so opravili tri projekte in sicer avtoeko­loški raziskavi populacijske dinamike navadne postavke in gnezditvene ekologije edine slovenske populacije ru­menonogega galeba na Sečoveljskih solinah ter obsežni pregled ornitofavne Slovenske obale. Večino rezultatov teh projektov so objavili v strokovni in poljudnoznanstve­ni literaturi. V teku so še druge naloge, ki obravnavajo 

237 

ANNALES 4/' 94 
DEL O N AŠS HNZAVOD O V i N DRUŠTE V 
status beločelega deževnika in črne iiske ter ornitofavnis­tični pregledi Kraškega roba in Čičarije. Naravovarstvena prizadevanja članov društva so po mnenju T.Makovca najbolj razvidna pri aktivnem vključevanju z a dosledno in učinkovito zaščito Sečoveljskih solin in v varstvenih naporih za zaščito Škocjanskega zatoka. V svoji kratki zgodovini je društvo organiziralo nekaj strokovnih odprav, in sicer na Prespansko jezero in na otoke Mljet, Susak in Cres. Člani društva so se v preteklosti udeležili številnih kongresov in simpozijev, od katerih so najpo­membnejša srečanja v Porrentruyu v Švici (1990), v Cradežu v Italiji (1991) in na otoku Hiosu v Grčiji (1992). Širšo in ožjo javnost so člani društva osveščali s priredit­vijo dveh razstav ter v radijskih in televizijskih oddajah. Med ostalimi dejavnostmi je treba omeniti še sodelova­nje na mladinskih raziskovalnih taborih in na tekmova­njih gibanja Znanost mladini ter redno prisotnost s pri­spevki članov društva v slovenski ornitološki in naravos­lovni publicistiki. Danes združuje O D lxobrycbus nara­voslovce, ljubitelje narave, študente in dijake naravos­lovnih usmeritev ter druge, ki so doumeli pomen nara­vovarstvenih naporov za zaščito našega okolja. V okviru svojega bodočega dela načrtujejo organizacijo medna­rodnega srečanja slovenskih, italijanskih in hrvaških or­nitologov v zvezi z raziskovanjem ter zaščito severnojad­ranskih mokrišč. V pripravi je začetek kartiranja ptic istrske Slovenije, implementacija varstvenih prizadevanj na Sečoveljskih solinah s predlogi novih naravnih rezer­vatov ter dosledno udejanjenje varstvenega režima na že zaščitenih območjih. Nadaljevali bodo z izdajanjem dru­štvene publikacije Falco v prenovljeni podobi in vsebin­sko kvalitetnejši obliki. Poleg omenjenih dejavnosti pa je predsednik društva omenil še sodelovanje pri skupni pobudi nastanka multidisciplinarnega inštituta za istrske in mediteranske študije. Predsednikovemu nagovoru je sledila izvolitev novega vodstva društva, nakar nam je Iztok Škornik predstavil potovanje v svet sredozemskih mokrišč, ki se je pričelo v Sečoveljskih solinah, nadalje­valo v italijanskih mokriščih Isole deiia Cona, Maranske lagune, slovitega Commachia, Punta Albereta in zaklju­čilo v obsežnem Camargue v Franciji. Vsako mokrišče je 
ovrednotil z zanimivimi posnetki izjemnih omitoloških posebnosti, ki dajejo pečat posameznemu mokrišču, Andrej Bibič pa nas je seznanil z odpravo študentov biologije na daljne Filipine. Zanimivo vsebino je pospre­mi! z odličnimi posnetki živega sveta daljne dežele. Občni zbor se je zaključil s pestro paleto izbranih diapo­zitivov na temo dokumentirane zgodovine Ornitološke­ga društva. 

Dag Kleva 
DRACONjA , MAL I DRAGUL j 
Dragonja, mali dragulj to je samo ena od liričnih metafor, ki so jih izrekli udeleženci okrogle mize o problematiki te reke. 
Okrogla miza je bila formalni zaključek dva dni traja­jočega projekta Dolina reke Dragonje "včeraj - danes ­jutri", delo neinstitucionalnih entuziastov in kopice eko­loško ozaveščenih sponzorjev. Po dveh mesecih priprav se je v soboto, 22. oktobra 1994, v zgodnjih jutranjih urah pričel prvi del projekta. V bližini izvira Štuiovice, pod Poletiči, se je zbrala skupina pomembnih predsta­vnikov, in sicer z občine Piran, Ministrstva za okolje in prostor, mejne policije, carine, direktor Sečoveljskih solin ter dva ornitologa iz društva txobrychus. Tam jih je pričakal organizator s konji, na katerih je skupina v naslednjih dveh dneh prejahala celoten tok reke Drago­nje. Kljub negotovosti, saj je večina prvič zajahala konja, niso mogli skriti navdušenja nad sorazmerno neznanim zgornjim tokom reke, ki je zaradi težke dostopnosti ostal praktično neokrnjen. Struga je bila skoraj izsušena, voda se je zadrževala le v večjih tolmunih. Drugi dan ježe, v nedeljo, pa se je pokazala druga plat medalje, tista, ki vzbuja skrb. Pri znanem "piknik-placu" pred sotočjem Rokave in Dragonje so ležali kupi piknikarskih odpad­kov, naslednja, še bolj grozljiva slika pa je jezdece priča­kala na Škrlinah, kjer je bilo avtomobilov za večje parki­rišče, po okolici pa je hajkala v zeleno odeta druščina, izdatno okrepljena z mednarodno pomočjo iz sosednje Italije. Po vztrajnem pokanju sodeč so krepko pomagali naravni selekciji pri odstranjevanju "šibkejših" in "nepri­lagojenih" primerkov najbolj okusnih živalskih vrst. Po­vabljenci na ježo so bili ogorčeni, ko je mimo njih zapeljal lovec s steklenim pogledom, iz prtljažnika pa so štrleli parklji pokončane smjadi. Bilo je pa prav, da so direktno doživeli ta prizor, saj je bil cilj ježe ogled reke in dogajanja okoli nje, ne pa zabava in rekreacija. In žal je, poleg smeti, tudi lov del Dragonjinega vsakdana. 
Popoldan so jezdeci prijahali naže omenjeno okroglo mizo, kjer so čakali tudi drugi povabljenci ter zainteresi­rana javnost. Vsi govorniki so si bili edini, da je ta mali dragulj nujno potreben globalne zaščite, saj so bili pri­sotni zgolj ozaveščeni ljudje, predstavniki institucij, na katere bi lahko leteli očitki, pa so se izgovorili s kopico 

238