I CA •K PHIHOBSKl DHEVH1K GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE KAJ JE PRIDIGAL SKOB' SANTIN, KO SO FASIST1 PREGANJALI SLOVANSKE DUHOVNIKE V NJEGOVI SEDANJI ŠKOFIJI ? PRIDIGAL JE TAKO, DA JE Z MUSSOLINIJEVO PRIVOLITVIJO POSTAL TRŽAŠKO - KOPRSKI SKOF ! Letn VT 'sta-tr a /1 300\ P°st»ina Plačana v gotovini j-eio VI - Ote V. O Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST torek 10. januarja 1950 Cena 15 lir FR. LIPOVEC - TINE Zveza partizanov STO-ja se nahaja pred svojo konferenco. Potrebno je in nujno, da se borci za svobodo ponovno zberejo, da Sj pogledajo v oči in Prevzamejo tudi oni del bremena, ki ga naie ljudstvo nosi V borbi za zmago resnice in Pravice, v borbi proti impe-rtalizmu in proti zarotam med-narodnih vojnih hujskačev, v NOB Z<1 obrambo pridobitev ^nuno v tem času je borba ž?„f mbo pridobitev NOB l!Zniske važnosti za naše Prid if-0, mvno sedaj so te Žen najbolj resno ogro- n e- Od dne, ko je uprava se cone prešla v roke zapad-i velesil, go ie-te skušale na srnk uničiti vse, kar op borbi proti nacifašizmu dobili, v ta namen so uporabljale vsa sredstva, cesto tu-1 najbolj grobo silo. Odgovor l^usega ljudstva na v s e te poizkuse jo bil odločen in uspehu, Dolgoletna, ostra in ne-rzprosna borba tržaškega pro-iarlata predstavlja en0 najslavnejših strani v njegovi Zgodovini in je žela priznanje občudovanje pri demokratični javnosti vsega sveta. Tistega dne, ko je izdajal' ska frakcija s pomočjo zloglasne resolucije razbila enotnost tržaških demokratičnih množic v Trstu in tako uničila prvo in najvažnejšo pridobitev NOB, se je v tej borbi imperializmu in njegovim hlapcem pridružil še zaveznik: tržaški informbiro. jevci, ki so do tedaj več ali manj spretno skrivali svojo oportunistično in šovinistično naravo. Slavna epopeja NOB, ki je z ljudsko oboroženo vsta-jo za izgon okupatorja Združila revolucijo za uničenje 0 stoječega izkoriščevalskega razreda, za vzpostavitev ljudske oblasti in zgradite« socializma; štiriletna borba tržaškega delavskega razreda ki je Scitil svoje s krvj0 pridobljene pravice; žrtve, ki jih je tudi ta borba zahtevala — vse to se je kar cez noč spreme-mio za te majiistejše inter- revo- PretoM ” V ~ "sramotno dob- *• izdajalci prav zanr° bedo, da se ne moreta lkati ali ignorirati vloga in ki sta ju imeli pri l'°boditvi naše zemlje NOB J* revolucija jugoslovanskih ”«fodop jn da ravno tako ni Opoče ignorirati vloge JA, ki je med borbo spremenila iz Jbo oboroženih partizanskih diedov p močno in moderno drmado. Ker so seveda vsa ta zgodo-mnslca dejstva silno neprijetna za tiste, ki bi najraje zbrisali z zemljevida ime Jugoslavije, so se našli "teoretiki«, ki so sfabricirali «teorijo», ’ ki °supne vsakega treznega človeka. Junaška borba jugoslovanskih narodov je — a/co bi hoteli verjeti ateoretikom« ta-^egale kova, — samo delo sta-_j'1 in zakrknjenih agentov Uestapa in Ovre. ki so si na-Uek ime CK KPJ. Ki mogoče, da bi borci za cobodo, ki so še vredni tega (r)e"a, lahko brezbrižno gie-kako nekateri in prav ti-*> ki so v borbi za svobodo njmanj doprinesli, blatijo■ in 1^‘nijo naše najsvetejše idea-. kako zatajujejo vso našo p^eklost zmagovitih borb kil.tisto, kar smo si s toii-j,arl žrtvami pridobili in ca U -ho pustili na bojnem po-itsoče najboljših sinov na-tn Jetn^e’ svoboda, bratstvo ®d narodi, ki tu živijo, na-, ha enakopravnost, demo-tične svoboščine, vse to setim ^Tez°bzirno gazijo. Ze predani fašizem skuša ponov-° dvigniti glavo. Kominfor-tstičaj izdajalci, zaslepljeni v 1 °3eni besu proti Jugoslaviji b0Vfem«• kar jih spominja na df f °: Pa .klečeplazijo proseč ■ tiniCe pred tistimi, ki smo ,rti že premagali in ki so P red enim letom trepetali v ed ljudskimi množicami. Do- nlih bo navest’ kot dokaz aopo 0bnašanie v mestnem Um!nskem svetu, kjer si ne £h}o ziniti besedice v slovenji1 jeziku in se pridružuje-^ daliianskim šovinistom, ko g* Za oškodovanje slovenskg-pjolstva, ki je sicer že od str.frJa dne trn v peti vsej pe-dern reakciomrni druščini z jkristjani na čelu. tg( ane. ki jih je povzročila v Ha 5U llaieda ljudstva zloplas-c jesolucija, se sedaj že naglo zas,3°- Velik del tistih, ki so tj j., ePljeni v prvem času sle-hpp lnJ°rmbirojevcem in se gjjejQn^i °d njihove demago-ztRoH*6 3'e znašel in iz prvotne ^ lenosti našel izhod ter se-sov dobr° vidi, kje se skrivajo in ia:nikl delavskega razreda nav *Tna iskrene revolucio-he prijatelje. oklTainikl ljudstva so brez nrj> ,anja izrabili edinstveno hepričak^’ ki se iim >e tak0 l0 ^okovano nudila temelji- kj . zna!i izkoristiti zmedo, tabo''hastala v demokratičnem Ukrer ^rsta ne— —a Proglašena je sfavka v vsej pokrajini Emiliji iiJoleg mrtvih je večje število delavcev ranjenih - Napet položai ' Modeni: po ulicah oklepni avtomobili, telefonske zveze prekin^ne, trgovine zaprte nekateri policijski MODENA, 9. — Nove žrtve Scelbove policije so danes padle v Modeni. Pet mrtvih, ki so padli kot žrtve protiljudske politike De Gasperijeve klero-lašistične vlade, ki po navodilih svojih prekoceanskih gospodarja podpira veleindustrij-ce. ki zapirajo tovarne in odpuščajo delavstvo. Delavci se odločno upirajo tej ofenzivi veleindustrijcev in v mnogih krajih sami upravljajo tovarne, ki so jih zasedli. Scelba pa pošilja svojo policijo nad delavce in izziva nerede. Tako je danes policija izzvala nerede v Modeni. Surovo je napadla delavce, ki so skušali zopet zasesti tovarno, od koder jih je policija s si! izgnala. Delavci so bili prisiljeni braniti se s kamenjem in s Palicami. Z izgovorom, da so delavci tudi streljali, je policija začela streljati na mncžico, pri čemer je bilo 5 mrtvih in večje število ranjenih. Ranjeni so bili tudi agenti. Položaj je v Modeni zelo napet. p0 cestah krožijo policijski oklepni avtomobili. Telefonske zveze so prekinjene, Trgovine so zaprte in ulice so prazne. Razburjenje je veliko v vsej Lombardiji. Tudi v Sas-suolo, Carpi in Mirandola so delavci odločno nastopili proti nameram industrijcev, da bi ustavili obratovanje tovarn. Delavska zbornica v Milanu je izdala poročilo, v katerem poudarja odgovornost policije za incidente. V raznih tovarnah so delavci iz protesta zapustili delo,- Delavska zbornica v Modeni je proglasila protestno st ko do 18. jutri zjutr >. Na glavnem trgu je t^a tisoče delavcev priredilo protestno zborovanje. Tajnik CGIL Di Vit-torio je popoldne po telefonu govoril z notranjim ministrom Scelbo. Novinarjem je Di Vit-torio izjavil med drugim; »Namesto. da bi vladne oblasti iz- vajale pritisk na industrijce, da jih prisilijo na spravljivost v sindikalnih sporih, se vedno poslužujejo policije v korist delodajalcev. To je glavni vzrok dramatičnega zaključka številnih sindikalnih sporov. Potrebno je temeljito spremeniti notranjo politiko vlade, če se hoče, da bedo sindikalni spori rešeni sporazumno med prizadetimi. Želim, da bi protest italijanskih delavcev potekel mirno in disciplinirano. Toda nihče naj ne misli, da bo delavski razred dopustil, da bi ga drugi potlačili. Tajništvo Splošne konfederacije dela je odobrilo sklep Delavske zbornice y Emiliji, ki proglaša za jutri splošno stavko v tej pokrajini, ter sklep • Zveze kovinar'kih del"vcev, da za jutri proglasijo stavko te kategorije. Dalje je tajništvo pozvalo delavske zbornice vse Italije, naj izrazijo svoio solidarnost z delavci iz Modene. Izvršilni odbor Splošne konfe- Mum lzm/om HmmoRMisjm Brezuspešne »čistke titovoev" Sz vseh evropskih kompartij Pietro Rossi opravičuje neuspeh voditeljev HPI v borbi proti ,,titizmu“ V Zahodni Nemčiji so izključili 80 zelo znanih voditeljev KP ter druge pa kritizirali, med katerimi je sam predsednik RP Max Reiman BEuuRAD, 8. — Včerajšnja «Borba» pouuarja, da se je v zadnji številki giasila Inform-biroja objavljeni člar.ek Pietra Rossija, enega izmed voditeljev KPI prikrit poskus, ki naj bi opravičil neuspeh, ki so ga doživeli voditelji KPI v borbi proti «titovstvu» in to prav sedaj, ko sta Togliatti in Secchia bila v Moskvi. V svojem članku prikazuje Rossi težak položaj KPI. Krivdo za to vali na »Titove emi-sarjes, ki so bili zelo aktivni «ter pošiljali na tisoče zavojev propagandnega gradiva najvažnejšim članom federacij in sekcij naše partije. S svojo špijonsko službo so «titovci» dobili naslove teh voditeljev KPI». Rossi piše dalje, da skuša beograjska vlada preko svojega poslaništva v Rimu, uradnikov poročevalske agencije Tanjug in drugih trgovskih uradov priti v stik z bivšimi partizani, novinarji in intelektualci, levičarji ter s člar.i socialistične stranke. Te vabijo v Jugoslavijo na obisk. Istočasno je Titova klika okrepila svojo vohunsko mrežo, ki jo je razpredla v Italiji skupno z Inteligence Serviceom in ameriško obveščevalno službo zaradi vojaške špijonažen. «Po procesu v Budimpešti — piše «Borba» — je bilo vsem znano, da «Jugoslovani organizirajo skupno z Inteligence Servicom in ameriško obveščevalno službo vohunsko mrežo. Kljub temu pa je sedaj Pietro Rossi ugotovil, da takale vohunska služba ni razpredena samo v deželah ljudske demokracije, pač pa tudi v državah, katere Rossi označuje za »ameriške kolonije«. Da bi še naprej pojasnil, zakaj je boj proti «Titovi kliki« v vrstah KPI še neuspešen, opozarja Rossi na to, da se borba vrši v deželi »kjer je Titovim agentom omogočeno izvajati vohunsko in provokatersko dejavnost«. »Borba« piše v drugem članku, da so postali tudi dogodki v Nemčiji predmet živahnega zanimanja, posebno pa še zaradi povečanega trenja v komunističnih partijah. Med drugim piše «Borba», 23. novembra lanskega leta je vodstvo komunistične partije Zahodne Nemčije izdalo komunike, v katerem je bilo sporočeno, da je bil Walter Fisch, bivši predsednik KP in poslanec v zvezni skupščini razrešen dolžnosti načelnika za vzgojo kadrov v partiji. To odstavitev so utemeljili s pomanjkanjem pazljivosti, ker je Fisch dopu- stil, da so v glasilu partije «Freies Volks« objavili dva članka o «titovstvu» Agencija »France Presse« poroča, da se je isto pripetilo Ugu Paulu, članu centralnega komiteja komunistične partije Zahodne Nemčije za Porenje in Westfalijo Tudi ta je bil razrešen svojih dolžnosti iz podobnih razlogov. Centralni komite je istočasno strogo grajal iz vršilni odbor komunistične partije za Porenje in Westfali-jo. Slednjega je obvestil o razrešitvi vseh nalog Josefa Scha-peja, odgovornega urednika osrednjega glasila komunistične partije Nemčije. Preko 80 zelo znanih voditeljev komunistične partije je bilo začasno razrešenih svojih nalog ali pa izključenih iz partije. Helmutha Schmeilca, predsednika komunistične skupin« na Nižjem Saškem so prisilili, da je podal ostavko na predsedniško mesto partije. Tudi v tem primeru so veljale iste obtožbe kot pri drugih voditeljih. Številne inozemske poročevalske agencije javljajo, da so bili kritizirani številni voditelji komunistične partije Zahodne Nemčije. Med temi je omenjen tudi sam voditelj partije Max Reimann. Istočasno so bila grajana glasila partije v Dort- Albanski teroristi in vohuni pred sodiščem v Skoplju Obmejni prebivalci so teroriste polovili, čim so jih albanske oblasti poslale čez mejo BEOGRAD, 9. — Popoldne se ie začel pred ljudskim sodiščem v Skoplju proces proti desetim vohunom, saboterjem in teroristom, ki so jih poslale albanske oblasti v Jugoslavijo, da bi izvršili zločinstva proti ljudstvu in državi. Ja /ni tožilec Lazar Mojsov je prečital obtožnico. Ta očita obtožencu Salli Lis-siju, da je po naročilu tajnika albanskega poslaništva Riza Hoze organiziral skupine vohunov iz vrst agentov Gestapa in podobnih. Te agente je povezal z albanskim poslaništvom, da bi na to izvršili dejanja proti redu in miru v Jugoslaviji. Vzpostavil je protizakonito zvezo z Alb; vi jo, od koder je dobival navodila, propagandistično gradivo in Orožje. Drugi obtoženec Ahmed Pero je obtožen, da je v drugi polovici 1948. leta organiziral skupaj s Salli Lissijem teroristično skupino, katere naloga je bila borba proti državni ureditvi v Jugoslaviji in ločitev ne’ terih jugoslovanskih ozemelj, oziroma združitev teh z Albanijo. V obtožnici je navedeno, da je bil Ahmed Pero med vojno v italijanski in nemški obveščevalni službi v Go-stivaru. Tretji iz skupin" Melia Sil-meni je obtožen, da je k t član teroristične skupine v prvi polovici 1949. leta organiziral oboroženo skupino v vasi Raven, v katero je zbral večinoma kulake. Od oktobra 1948 pa do aretacije je bil v stiku z vojnim zločincem Izmed Fe-ta Fejzulijem. katerega so poslale v Jugoslavijo albanske oblasti, da bi podtalno deloval. Četrti obtoženec, Aitro Pili je obtožen, da je skrivaj prišel v J oslavijo, da bi tu izvrševal teroristična dejanja in vohunsko službo. Obtožen je tudi, da je širil protizakonito prooagandno gradivo, in tako ljudstvo pozival k uporu proti državni ureditvi v Jugoslaviji. Obtoženec Zeladin Kocu je prav tako na skrivaj prišel v Jugoslavijo, da bi deloval nro-ti državni ureditvi. Albanskim oblastem je pošiljal poročila o političnem položaju v Jugoslaviji, o razporeditvi jugoslovanskih oboroženih sil ob albansko-jugoslovansl ’ meji in o jugoslovanski varnostni službi. . Obtoženec Amed Vari je bil že od albanskih oblasti obsojen na 20 let ječe zaradi kola-boračionizma. Pozneje je bil izpuščen, ker ie bil poslan v Jugoslavijo, kjer naj bi vršil protidržavno delovanje. Prišel je v Jugoslavijo skrivai ip tu širil protizakonito propagandno gradivo ter vršil vohunsko službo. Ista dejanja očita obtožnica obtoženemu Duca Kazimu, ki je tudi skrivaj prišel v Jugoslavijo. Obtoženec Cokevski, ki je pod vplivom protijugoslovanske propagande skrivaj prišel iz Jugoslavije v Albanijo, je obtožen, da je albanskim varnostnim organom v Podgrad :u dal poročila o gospodarskem in političnem položaju v Jugo. slaviji. Na jugoslovanskem ozemlju, kamor je sporazumno z albanskimi oblastmi znova prišel, je organiziral vohunsko in špijonsko skupino. Državni tožilec je v svojem govoru predvsem opozoril na vodilno vlogo, ki so jo pri tem imeli uradni krogi albanskega glavnega štaba in obmejnih čet. Kajpada so bili tudi člani albanskega poslaništva soudeleženi pri organizaciji, ki je imela namen izvajati teroristične akcije. Vsa ta zločinska dejavnost je del kominformi-stične gonje proti svobodi, neodvisnosti in izpolnitvi načrtov jugoslovanskih narodov. Albanska vlada je ustanovila v Pod-gradcu, Liberesu in Peškopeji nekakšne teroristične in špi-jonske baze. • Državni tožilec je poudaril, da je večino teh obtožencev ulovilo obmejno prebivalstvo, čim so prešli čez mejo, in jih je izročilo varnostnim organom. mur.du zaradi svojih »titovskih člankov«. Glagjl.o KP v Dortmundu »Neue Volkszeitung« pa je bilo grajano, ker ni objavilo poslanice tajništva KP Nemčije, v kateri so bila voščila k 70. letnici Stalina. V Vzhodni Nemčiji pa so čistke v vrstah KP na dnevnem redu. Časopis «Der Abend« piše, da so v Stanthalu blizu Berlina aretirali 80 komunistov zaradi «titovstva». Časopis je javil tudi, da je prispel v Berlin sam sovjetski polkovnik Kotlov od sovjetske obveščevalne službe." Ta ima nalogo očistiti enotno socialistično stranko vseh «komunistov. nacionalistov in titovcev«. Erich Kopps, predsednik nemške enotne socialistične stranke v Turingiji je bil razrešen dolžnosti. Očitajo mu njegovo sovražno stališče do «stalinske linije« v partiji. Angleški list «News Croni-cle« piše, da so v Turingiji izvršili v Enotni socialistični stranki čistko vseh- «titovcev». IB Kitajska zahteva iikliuCitev tonila ala PARIZ, 9. Radio Ljudske republike Kitajske je javil, da je zunanji minister Maocetun-gove vlade Cuenlai poslal predsedniku glavne skupčine OZN Romulu brzojavko, v kateri zahteva, naj izključijo iz Varnostnega sveta zastopnika Cangkajškove Kitajske. Podobna brzojavka je bila poslana tudi glavnemu tajniku OZN Trygve Lieu in drugim zastopstvom v Varnostnem syetu. V brzojavki je rečeno, da smatra vlada Ljudske republike Kitajske prisotnost reakcionarne klike Kuomintanga v Varnostnem svetu OZN za nezakonito. Vatikanska misionarska a-gencija «FIDES» se v nekem svojem poročilu, ki ga je napisal neki misionar, ki je prišel iz Hong Konga, strašno jezi na vse tiste, ki so že priznali, ali pa ki imajo namen priznati novo Ljudsko republiko Kitajsko. Pri tem misionar-ski dopisnik ponavlja vse tiste laži, ki jih vatikanski tisk trobi v svel ° vse^1 državah ljudske demokracije bot na primer: ni svobode, brezko,nčna zasliševanja, onemogočeno mi-sionsko delo itd. Misionar iz Hong Konga pa za razliko dodaja še — najbrž zato, da bi dokazal, kako se prav za prav skoro noben Kitajec ni boril za novo Ljudsko republiko — da je 90 odst. Kitajcev nasprotno novemu režimu. ZAGREB, 9. — Skupščina Ljudske republike Hrvatske je bila ža 18. marca t. 1. sklicana na tretje izredno zasedanje. Na tem zasedanju bo skupščina obravnavala proračun za leto 1950. PARIZ, 9. — Radio Moskva je javil, da bodo v nedeljo 12. marca t. 1. volitve v Vrhovni sovjet ZSSR, deracije dela se bo sestal 11. januarja v Modeni. V zr.ak protesta proti dogodkom v Modeni so proglasili splošno stavko tudi železničarji v pokrajini Bologna. Na kongresu Saragatove stranke so resolucijo, ki se izreka za sodelovanje z vlado, sprejeli z 82,8 glasovi. . zbor zadružnikov v LJUBLJANA, 9. — V soboto dopoldne se je pričel v Ljubljani prvi zbor zadružnikov, ki ga je izklical izvršilni odbor Osvobodilne fronte Slovenije. Zboru prisostvuje nad 800 delegatov in gostov iz vseh kmetijskih obdelovalnih zadrug Slovenije. Na zboru zadružnikov pa so navzoči tudi člani politbiroja centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, predstavniki izvršilnega odbora Osvobodilne fronte in množičnih organizacij. Predsednik kmečke komisije pri CK KP Slovenije Franc Popit je v svojem poročilu poudaril dejstvo, da narašča šte-’ vilo zadrug v Sloveniji. Leta 1948 je bilo število teh v Sloveniji samo 68, proti koncu preteklega leta pa že 352. Medtem ko je bilo 1. 1948 v zadrugah 1716 kmečkih družin z 10 tisoč hektarjev zemlje, se je 1949 priključilo kmečkim obdelovalnim zadrugam preko 8 tisoč kmečkih družin z več kot 75 .tisoč hektarji obdelane zemlje Po referatu Popita se je začela diskusija. Popoldne je zbor obiskal podpredsednik zvezne vlade tov. Edvard Kardelj, katerega so zborovalci pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Tov. Kardelj je v kratkem nagovoru pozdravil zadružnike in jim želel uspeha na zborovanju in njihovem nadaljnjem delu v zadrugah. Danes bo zbor zadružnikov končan. V popoldanskih urah si bodo zadružniki ogledali Litostroj. Prui dan procesa proti goribaiocem v Brescii BRESCIA, 9. — V okviru načrtne protipartizanske gonje se je začel danes v Brescii proces proti skupini partizanov — ga-ribaldincev, ki so obtoženi, da so v februarju 1945 likvidirali 17 pripadnikov brigade «Osop-po» na Toplem vrhu v Benečiji. Danes je bila prečitana obtožnica in zaslišani prvi obtoženci. Med advokati, vj zasto-rajo tožitelje, je tudi znani tržaški advokat Giannim, ki je branil fašistično morilko Pa-eljala 2 avtobusom p Se-o. Tu so zasedli zanje pri-vljen vagon, v katerem »o tli vse do Kranjske gore. :nja do Ljubljane za večino .-•d njih ni predstavljala nf-■e novosti, ker so jo že poli, a od Ljubljane po Go-1 jski je bila že tema. le bi verjel, da bo smučanj gOče, ko pa še na Jesen’rr opaziti snega. Potem se tla belijo, snežna odeja je če- Ije debelejša, do Kranjske ■e je pa snega že kar dovolj. To naši potniki lahko ugotovijo e iz vlaka, ko napenjajo oči v temo. Ob Izstopu v Kranjski gori — bilo je že okrog 23.30 — p: so ugotovili še to, da je namreč zrak kar čudovito «sveži). Seveda, če smuči in prtljage ni treh nositi, ker za vse to že čakajo pripravljene dvoje sani, potem človek lahko korači tistih «20 ml« ut« do Doma pod Prisojnikom, pa čeprav mraz pritiska. Ni tako enostavno, če pride skupina preko 40 ljudi počasno v hotel. Vodja skupine ima kar polne roke dela, da se v upravi dogovori zaradi porazdelitve sob upoštevajoč še želje pOsam‘znih skupinic, ki ne bi hotele biti «razbite». Kljub pozni url pa novoprlspele goste še čaka večerja. Kajpak je že precej pozro, ko je vse opravljeno in se Tržačani spravijo pod odeje. Motil bi se, kdor bi mislil, da so se zaradi pozne ure, ko so se bili odpravili k počitku, novi jostje zjutraj kaj zelo pozno dvignili iz postflj. Nekateri so sicer res prilezli precej pozno iz svojih sob, večino je pa radovednost, kakšen je sneg, vrgla z ležišč, pa čeprav so bili še zaspani. Pom pod Prisojnikom ima to prednost, da ni treba nikamor h oditi, če hočeš poskusiti, »kako kaj gret, saj se lahko zapelješ kar skoraj izpred vrat. Ta travnik pred hotelom je se-reda domena začetnikov, a vendar se na njem preizkušajo tudi -pretnejši. Zato je seveda, na njem vsaka ped tisočkrat prevožena. Za resnejšo vožnjo pa je Je treba nekoliko minut od hotela. No in naši Tržačani so kar kmalu vzeli vso stvar dovolj resno. To jim je bilo seveda mogoče, ker so že od vsega začetka imeli na razpolago dva trenerja, enega za tekmovalen, to je za tiste, ki so na smučkah te kar dobro »do mas, in enega zd začetnike. Kmalu pa se je Izkazalo, da so med začetniki taki, ki so res prvič nos smučeh, pa tudi taki, ki jim nnu-Čanj« le ni več tako tuja zadeva, Zalo je trener Marjan tudi to skupino razdelil tip dvoje. In potem je Ho dan za dnem — pri večini z veliko vnemo in voljo, pri nekaterih nekoliko bolj mlačno, vendar pa so bili končni uspehi zelo zadovoljivi. Dnevi pa niso potekali zgolj v učenju smučanja, temveč je še vedno ostrilo dovolj časa za zabavo, za godbo, razne igre, šahiranje itd. Velik dogodek v času zimovanja ja bil izlet v Planico in to prav na dan, ko je bila tu trening-tekma jugoslovanskih skakalcev na 90 m skakalnici. Mladi Tržačuni so imeli priložnost, da vidijo, kaj se pravi skakati na tako veliki skakalnici. Ponovno so zdrseli preko odskočnega mostu Poldd, Klančnik, Mežik, Finžgar, Langus, Rogelj, Zalokar in drugi. Polda je tega dne dosegel dolžino 77 m in ga je za cn meter prekosil le norvžški trener (čez nekaj dni pa je Polda dosegel 93,5 m, Norvežan Pa je pri 92,5 n padel). Večina udeležencev zimovd-nja se je povzpelo tudi na Vr-Itč do Erjavčeve koče, oziroma do Tlčarjevega doma. Pri tem pa niso imeli vsi sreče. Tisti namreč, ki so se za ta izlet odločili prej, so imeli krasno vreme, pozne].? pa sc jc obesila megla zelo nizko. Zimovanje pa jv doseglo svoj višek predzadnji dgn, ko so se vršile tekme. Pri vseh udeležencih zimovanja je vladalo nekakšno slovesno navdušenje. Trenerja Emil ln Marjan sta najprej pripravila progo za slalom za prvo skupino, Nestrpno smo pričakovali, kako bodo naši tekmovalci vozili po tej strmini ln skozi obvezna vratca. Napetost gledalcev sc jz še povečala, ker se jc prijavilo nekaj mladih članov beograjskega «Metalca», ki so želeli z našimi tekmovati. Ko je u poskusni vožnji prvi zdrvel po strmini in b ovinkih navzdol Emil, so gledalci kar obstali. Pot.!-m je vozil progo še Marjan in tekmovanje se jc pričelo. Kar dobro so vozili Tržačani, pa, čeprav je koga malo zaneslo in se je povaljal po tleh ali podrl kak a vrata, vendar pa tudi Beograjčani niso bili, da bi jih podcenjeval in uspelo jim je vriniti ge med Tržačdne. Pri smuku je eden, od Tržačanov dokaj neprijetno padel vendar pa je zvečer že plesal. Za prvo skupino petih tekmovalcev j>3 nastopila na nekoliko skrajšani progi druga skupina, ki je bila mnogo številnejša. Seveda vse ni šlo brez veselosti in smeha ob raznih zabavnih padcih. Največ odobravanja je žela Nevenka, ki je pri smuku padla tik pred ciljem, a se je s prisebnostjo takoj še enkrat prekucnila preko cilja in — zmagala. Tekmovanja se je nadaljevalo še Popoldne z nastopom tretje skupine. Štirje mladinci iz druge skupine so pa tekmovali še v teku. Zvečer je sledila razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad, ki so jih pri tej priložnosti bili deležni predvsem mlajši. (Poročilo o tekmovanju objavljamo na drugem mestu T. Zabava, ki se je potem razvila, je trajala pozno v noč. SaJ to je bil poslednji večer prijetnega zimovanja. Muzikant El-lio je imel s svojo harmoniko dovolj dela. Med vsemi pa je vladalo zadovoljstvo, da se bodo vrnili v Trst z znanjem, ki ga prej niso imeli. Saj se dane« že pogumno vozijo taki, ki prej še stali niso znali na smučeh. Tisti, ki so pa že prejšnja leta tekmovali, pa so s priznanjem ugotavljali, da se pri trs-nerju Emilu Žerjalu iz Rateč «re» nekaj naučiš«. Da je Emil trener evropske višine, pa je potrdil tudi jugoslovanski reprezentant Janez Rožič, ki j5 tudi prišel na ta večer, potem ko se jc vrnil s treninga na Pokljuki. Iz njegovega pripovedovanja smo izvedeli, kako težko je vzdržati tak trening, ki ga prinese le, kdor je zares pravi športnik z izredno voljo iu scmodisclptlno. Tržačani pa so imeli priliko spoznati, kaj vse nudi Jugoslavija mladini za njen jizkultur• ni razvoj. Saj so tako rekoč na vsdkem koraku naleteli ;ia kako moštvo bodisi iz Zagreba, Ljubljane, Beograda, ali pa na člane državne reprezentance; tako v Kranjskl gori, na Vršiču, v Planici. In bili so med njimi skakalci, tekmovalci alpskih disciplin, drsalci. Tako skrbi za svojo mladino država, kjer se gradi socializem s tako vnemo in kljub težavam s tolikimi uspehi, lzakor nikjer drugje. Ni čuda, da je ta mlddina domovini hvaležna ln ponosna, četudi s svojimi športnimi uspehi pomaga, da ugVd njene domovine v tujini raste. Tržaška mladina, ki je Planinske u društvu hvaležna za prijetno zimovanje, se bo vedno rada vračala k jugoslovanskim športnikom in jim pri njihovem delu in prizadevanju želi kdr največ uspeha. Ane Y tem, da je slaboumna. Ana bo morala ostali v zdravniški oskrbi 15 dni, seveda če ne bodo nastopile komplikacije. Kupoval je prstane uhradel pa verižice Neprijetno presenečen je bi' včeraj lastnifc zlatarne v Ul. Cavana Igino Bonivento, ko je pospravljal v predale več zlatih predmetov, ki jih je prej razkazoval .svojim klientom. Manjkalo mu le namreč več zlatih verižic y skupni vredno, ati 150 tisoč lir. Takoj je poklical policijo, kateri je povedal, da sumi nekega 451etnega moškega, ki je malo prej pri njem kupoval zlat zaročni prstan rekoč, da ga rabi ze svojo zaročenko. Policija je uvedla preiskavo, vendar pa »e brez vsakega uspeha. Nočna služba lekarn v mesecu januarju Barbo-Carniel, Garibaldijev trg 5, tel. 90-015; Benussi, Ul. Cavanu 11, tel. 52-72; Ravasini, Trg Liberta 6, tel. 89-81; »Alln Salute«, Ul. Giulia 1, tel. 95-369; Zanetti, Ul. Mazzini 43, tel. 78-16; Harabaglia v Barkovljah ln NIcoli v Skednju imata stalno nočno službo. Lekarne z nočno službo se zapirajo ob 21, dodatne pristojbine pa »e pričnejo pobirati po 22. uri. Rossetti: 16,00: «KriStof Kolumtoi Fredrtc March. Eacelsior. 15.00: »Srnica«, Grego-ry Pečk, Jane Wyir.an. Fenice. 15.30; »Mornar Slnbad«» Douglas Fairbanks in Maureen O’ Hara. Filodramroatlco. 16.30: »Čudežen vrelec«. Gary Cooper in Patri-cia Neal. • Alabarda. 16.00: ((Cesarski valček« B. Crosby. Garibaldi. 14,30: »Junaški nepridiprav«, Jon Hall. Ideale. 15.30:' «Smrtonosna skrivnost« V. Mc Laglen. Impero 15.45: »Ciganska kri«# Annabella, H. Fonda. Italia. 16.00: «Cesarski valček«. Bing Crosby. Viale. 15.30: »Verige«, A. Nazzarl. Vlttorio Veneto. 16: «Devlca Orleanska«, Ingrid Bergman. Adua. »Tajno povelje«. Armonia. 14.00: »Čudežen človek« Danny Kaye. Azzurro, 15.30: »Trije kavalirji«. Belvedere. 15.30: »Madam Curie«. Grecr Garson In W. Pidgeon. Kino ob morju. 15.30: «MajhnO pristanišče«, Glnger Rogerš. Joel Mc Crea. Marconi. 15.30: ((Tuljenje volka«. Barbara Stanwyr.k, E. Flinn. Maislmo. 16.00: »Kapitan Casanova«, L. Bremer, T. Bey. Novo Cine. 14.30: «Verlge«, A( Nazzarl. Odeon. 15.30: »Vse neveste «* lepe«. Radio. 15.30: «Roparji iz El Paso« Fred Scott ln Fuzil. Savona. 15.00: »Roman življenja«. Spencer Tracy. Venezia. 15.00: «Na Jugu od Ekvatorja«. Vittorla. 16.00: »Lepotica In razbojnik«, Gllbert Roland *n Ramsay Ana. ZAL02NISTVO TR2ASKEGA TISKA naznanja žalostno vest, da jc y soboto 7. t, in. po kratkj bolezni umrlt' njegova nameščenku ASSUNTA SPAZZALI Pogreb pokojnice je bil včeraj 9. t. m. Soprogu in sorodnikom izreka iskreno sožalje. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATT1STI 301 a ■ I.; ■ TEL. 70 U IZBOLJŠANJE NOTRANJE ORGANIZACIJE OBDELOVALNIH ZADRUG i KllItllMe prireditve V KOPM Ho odgovornosti, pravilen odnos do skupnega dela Iffl naofajevanie no del« in sposobnosti je osnova pravilno organiziianepa dola K PODLISTKU „KRKAVČANI OBIRAJO OLJKE'* IVIckaj pripomb in nasvetov k predelavi oljčnega sadn Naše kmetijstvo je y zadnjih časih z ustanavljanjem obdelovalnih zadrug spremenilo svoje lice. Ravno zaradi tega mo ramo okrepiti notranjo organi- Za^li° zadru8 *n jim posvetiti potrebno zanimanje. To o moramo smatrati kot eno Pomembnejših nalog, in nc sa ™ kot na»0 dolžnost po na ključju. Dovojj bo, de ugotovimo, da lma. z izjemo v obalnih mestih skoro vsak krajevni ljudski od. br svojo obdelovalno zadrugo, o obstaja v koprskem okra. H takih zadrug, ka v _ ^cvtlo se stalno veča • Je tudi, da se stalno ve ca luč; hov. Pogoj 2a ir(ino jn solidno or. jn ( c'j° obdelovalnih zadrug niih’ . ip treba takoj po JMiOvj ustanovitvi postaviti i** P^vilno gospodarsko, po-eno ln organizacijsko pod' “So. To pomeni, dc- je treba Ugotoviti tem zadrugam zura' ,o in sposobno strokovno, ka* °r tudi politično vodstvo, ki o znalo V vsakem pogledu Pravilno voditi vse gospodar Ske panoge zadruge. V tem pogledu ime eno naj. važnejših vlog predsednik za-,jrUge kot predstavnik in sploš. hi Voditelj zadruge. Predsednik hiora biti politično in gospodar. ®»o sposoben mož ter se mora zavedati, da vodi vse gospodar, “ko in politično življenje zadruge, in to v smislu zadružnih Pravil ter v interesu vseh za-ruinikov, kakor tudi celotnega zadružnega gospodarstva •o&veduti se mora, da vodi zadrugo, ki ima nalogo, da posta-o najbolj napredna ustanov našega novega gospodarstva in a ima dalje ta zcdruga nalo-80 dj, dvigne materialno in kulturno življenje zadružnikov J1* -'Piošno delovnega ljud stva Istrskega okrožja. Pred-••ednik mora zato imeti svojca in značaj človeka, ki bo ^crbel, da bo vključil vse zadružnike v aktivno in koristno deto. pri čemer bodo izpolnjevat''16 ?‘>m? sv^e naloge kot kmetovale, temveč da se bodo udejstvovali organizatorlčno, Politično m prosvetno, v ne ^terih zadrugah VS1 ti proble oiii čeprav kljutčt i. nllhov& rešitev darrtu.-' Za Pravilen gospo-dru Jb Poetični razvoj za-V mnogih primerih je V zna zato, ker so se np?fc Vrinili sovražni in ?a "v® dTUžbi. V ta hizirati treba Pravllno °rga-nejj, Proizvodnjo v zadruž- izkcri«°Spo<1arstvu iri pri tem n Udi ?«« VFP prednosti, ki jih knlektivno g-ospodarstvo. stv„ “J zadružnega gospodar, teh Prvi P°8°j za izvedbo san 'lalo8. ki jih vsebujejo že terih brav‘lS' zadruge ir od ka. Hje ,,Je odvisno boljše živijc-siavl - °V zadruge, Zalo p-fti-izvrni ; za vsabo zadrugo pro-hjen nJa 0£novr,i element za Naj ° organizacijsko okrepitev. azheiše panoge proizvod- hejse nje večine naših obdelovalnih zadrug so vinogrt dništvo, vrtnarstvo in živinoreja. Prav tako imajo naša zadružna gospodarstva vse pogoje za razvoj sadjarstva. Vsestranski razv.oj zadružnega gospodarstva, ki je urejeno Po produkcijskem planu, zahteva tudi odgovarjajočo organizacijo dela. Teka organizacija obstaja v brigadne.m načinu dela. Za njegovo izvedbo ne obstajajo nobenc težkeče, treba je le, da s- slišimo, nam pripravlja naša gledališka uprava v Kopru že za januar in februar precej bogat delovni program. Obeta se nam zopet gostovanje rame in opere iz Ljubljane in Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta. Za spremembo dobimo v svojo sredino dramsko družino iz Postojne in igralce mladinske organizacije Slovenskega učiteljišča iz Portoroža, Ta nastopi že v četrtek dne 12. januarja ob 20, uri v obnovljenem gledališču v Kopru z dramo v 2. dejanjih «Razvalina življenja» F. S. Finžgarja. Ljubljanska drama namerava nastopiti g Calderdnovo ttDama-škrats, opera pa z Donizettijevim «Don Pasquale». Slovensko narodno gledališče iz Trsta bo ponovilo P. Go'.ie-vo «Sneguljiico», Galsworthy-jevo aGloboko so kcrenine» in kot noviteto pa bo dalo Nuši- čevo komedijo «Sumljivo oseboi». Za prijetno razvedrilo bo skrbela Radovana Gobca «P/u.-ninska rcža», ki jo bodo uprizorili igralci dramske družin’: iz Postojne Poleg teh prireditev bo pod okriljem ljudske univerze predaval v sredo 11. t. m. ob 20 uri v mali dvorani obnovljenega gledališča v Kopru tov. Kav 'ek Slavko, ravnatelj Pomorskega tehnikuma v Piranu, o temi «Borba slovenskega ljudstva za naše morje«. Danes 10. t. m. o b 11. uri pa bodo nastopili v gledališču v Ko* . italijanski ljudskošolski otroci. Med drugim bodo nastopili igrico «Maestro d i vil-luggio — eVaški učitelj,» dru-ga skupina bo nastopila s prizori v maskah, mladinski mešani pevski zbor pa bo zapel več pesmic. V četrtek 12. januarja t. 1. ob 20 uri bo v obnovljenem gledališču v Kopru uprizorila mladinska organizacija slovenskih učiteljiščnlkov Iz Portoroža Flnžgarjevo dramo v treh dejanjih »Razvalina življenja«. Vstopnice bodo v prodaji v sredo od 10.32 do 12.30 in na dan predstave eno uro pred pričetkom pri gledališki blagajni. Z velikim zanimanjem in še z večjim veseljem sem prečital v članku «Krkavčani obirajo oljke« o debri letini oljk. V. izredno hudi zimj leta 1929 je po-zeblo ogromno število oljčnih dreves in le radikalno sredstvo požaganja dreves je rešilo to važno kmetijsko panogo pred uničenjem. Ce bodo novo vsajena drevesa pravilno negovana. bodo gotovo vsako leto primemo obrodila. 2e pred leti smo kmetijski strokovnjaki začeli s poukom o obrezovanju, negovanju in gnojenju oljčnih dreves. Mnenje, da oljka ng obredi vsako ieto, ne drž; dobesedno. Drevo potrebuje iz zemlje hranilne snovi v obilni meri. Ce zemlji tc snovi ne vrnemo, jih tudi ona drevesu ne more dati. Pravilno obrezovanje, okopavanje in gnojenje bo gotovo pripomoglo k temu, da bodo oljčna drevesa bolj pogo-stema obrodila kakor do sedaj. Ni bil danes moj namen, da napišem brošuro o obiranju oljk, o pridobivanju olja, nego da napišem nekaj pripomb z o-zirom na rtekatere ugotovitve v članku tov. Ogareva, kjer pravi: «V tej oljarni bo dela za dva meseca, prej ko bodo zrnastih in predelal; vse nabrane oljke v olje«. Dva meseca naj bi tedaj ležale oljke najbrže v neprimernih shrambah. Žal, jc bila, in je najbrž še danes navada (cd leta 1915 nisem imel več prilike videti, kako vse to danes opravlja), da naložijo oljke kar- na kupe in jih puste dokler ne dozorijo popolnoma, oziroma se spremenijo v oljnato pokvarjeno, plesnivo, žaltavo in grenko maso. To se v Ki kavčih ne sme zgodili. Raztresite oljke na podstrešjih ali kjer koli v suhih prostorih v plasti, ki niso debelejše od 10 do 20 cm. Vsake štiri pet dni jih pomešajte, da se ne ogrejejo. Pri maščenju oljčnega sadu delajte V izmenah podnevi in ponoči, da pride čim prej pod mlinske kamne in v stiskalnice. Le na ta način boste pridelali zdravo in okusno namizno olje. Pisec navaja dalje: ((Popravili so in tudi prenovili oljarno ter prizidali še prostor za kuhanje olja». Kakor imamo ztx umno kletarstvo neka pravila, tako obstajajo tudi pravila za pridelovanje finega namiznega oljčnega olja. Prvo pravilo jc: obirati oljko pravočasno, jim so primerno dozorele; nato jih spraviti čim prej pod mlinski kamen in po primernem zmaščenju v stiskalnice. Topla voda pri pridelovanju pravega olčnega olja ne »me priti v poštev. Uporabiti se sme le pri tretjem maščenju. To pridobljeno olje se v nobenem primeru ne sme pomešati z oljem Iz prvih dveh maščenj. Topla voda s 5 odst. dodatkom sode naj pride v poštev le za pranje posode in vsega, kar pride z oljem v stik. Da bi še danes kulmli olje (najbrž za to, da se prej očisti), mi ni znano. Bilo je to svoj čas, ko bo še po vaseh primitivno pridelovali oljčno olje. Ne smemo pozabiti, da s kuhanjem odvzamemo olju tisti fini okus, ki ga mora imeti pravo oljčno olje. Zato skoraj ne morem verjeti, da se tako »e dela in mislim, da je to pičieva pomota. Olje iz naših krajev ni slabše kvalitete od onega iz Gornje Italije. Samo pravilno moramo ravnati pri obiranju, mletju, maščenju in čiščenju oljk. Dolžnost ondotnih kmečkih strokovnjakov je, da vam gredo na roko v nasvetih, v pridelovanju: oljčnega olja, posebno pri Čiščenju z mrzlo vodo V posebnih napravah itd. Vsekakor mislim, da bo treba zaradi pospeševanja oljar-stva iti po zadružna poti, kajti le tedaj bo lahko zadruga preskrbela vse potrebne stroje, mline, stiskalnice ter V3c ostale potrebščine' za pridelovanje zdravega namiznega olja. Danes se še lahko spravi V promet tudi plesnivo, žaltavo in grenko olje (tako olje prinašajo razni špekulanti tudi na ljubljanski trg) — ali jutri po-jutrišnjem ne več. Razna rastlinska olja bodo izpodrinila oljčna olja, ki bodo zaudarjala po plesnobi, ki bodo brez pravega okusa, motna, grenka itd-Le zdrava, čista in s prijetnim okusom bodo našla »e. vedno devolj kupcev. I. S. Fojačev )ve novi obdelovalni zadrugi Pred dnevi so domačini Marezigah jn v Saletu pri Izoli ustanovili obdelovalno zadrugo. Tako se je v Saletu priglasilo zaenkrat v zadrugo 16 družin, ki so vložile vanjo oko-35 ha zemlje. Seveda bo dobila zadruga drugo zemljo, tako da bo lahko razvila v vsakem oziru plodonosno delova nje. Zadruga v Marezigah pa šte-15 družin, ki imajo vse skupaj družinskih članov. Tudi ta obdelovalna zadruga ima za sedaj okoli 35 ha zemlje. i zadrugarji so dali sedaj okoli 35 ha zemlie. Novi zadrugarji so dali zadrugi tudi svojo živino ter poljedelski inventar. V namenu, da bodo naše obdelovalne zadruge dosegle jim popolnejše delovanje, bodo poslale več svojih članov na bri-gadne in knjigovodstvene teča-e. Kakor je znano, vodijo zadružne brigade na splošno vso organizacijo dela v zadrugi. Prav bi bilo, da bi še vse tiste zadruge, ki so sedaj tega še niso storile, poslal : določeno število zadrugarjev v navedene tečaje, kjer bodo dobili po-ebno naobrazbo, ki je za vodstvo obdelovalnih zadrug Lemi pregled mirnih vozil Goriška prefektura sporoča, da jc prometno ministrstvo odredilo za leto 1950 pregled vseh motornih vozil, ki spadajo k sledečim skupinam: 1) tovorni avtomobili; 2) prikolice: 3) tovorni motorji jn mali tovorni avtomobili; 4) avtomobilski vlaki; 5) motoma vozila, za katete je potrebno posebno dovoljenje; 5) avtomobili za začasen prevoz oseb in blaga (samo z* «giardiniere»); 7) avtomobili za javno poslovanje — v najemu ali taksiji; 8) avtobusi y obratu na progi, ki so v najemu. V letu 1950 so od pregleda iz vzeti vsi drugi avtomobili razen onih, ki niso bili pregledani v letu 1948-49 in ki jih lastniki nameravajo uporabiti v letu 1950. Vozni red na goriškem kolodvoru Odhodi: V Trst: 6.18, 7.33, 9.53, 10.50, 14.11, 15.43, 16.20 (delavski skozi Ronke, ukinjen ob nedeljah) 19.18, 22.15, 23.29. V Videm: 5.14, 5.59, 6.57, 8.29, 12.35, 14.10, 17.21, 18.42, 20.14, 22.16. Prihodi: Iz Trsta: 5.51, 6.85, 8.11, 8.27, 12.31, 14.06, 17.17, 18.36, 20.12, 22.14. Iz Vidma: 5.06, 6.15, 7.31, 8.51, 10.46, 14.09, 13.41, 19.16, 22.11, 23.27. Kamen v glavo V sončnem popoldnevu pretekle nedelje so sp malčki iz Ul. del Prato zbrali na nekem dvorišču in sp tani v igri zamudili več časa. Toda tega dne se je njihovo igranje zaključilo malo bolj žalostno kot sicer. Nenadoma je bito namreč čuti med veseljem in vreščanjem jok 5-ietnega Amo3a Cristianija iz Ui. Prato 19. Malčku je krvavela glava, ker jo je njegov tovariš zamenjal za električni drog in vrgel vanjo debel kamen. Jok je na dvorišče takoj priklical tudi odrasle in starše malega Amosa. Najprej so mu rano razkužili in ker je bilo krvavenje prehudo, so poklicali Zeleni križ in ga odpe- ljali v bolnišnico. Tu so mu nujno potrebna. Drugače bodo Iglavo obvezali, nakar jq lahko imele le zadruge škodo, če tejodšel domov, toda zdrav ne bo naloge ne bodo izvedle. |še deset dni. GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELL1CO 1 - II.; TEL. U-32 IZ SVOBODNE OORlSKE Uspehi ljudske univerze v Ajdovščini Predavanje znanstvenika prof. Polenca IZ SLOVENSKE BENEČI1E mer le flezela shoro ločena ofl sueta V sovodanjshi občini mora vsaka družina letno prenesti na hrbtu 35 do 40 stotov blaga, ker se oblastem ne zdi potrebno zgraditi cesto V našem listu smo že večkrat pisali o neznosnih in težkih razmerah, v katerih živijo prebivalci Slovenske Benečije. Poudarili smo, da so takim življenjskim prilikam predvsem krive italijanske državne oblasti, ki se za življenje tamkajšnjega prebivalstva odločno premalo zanimajo. Eno najvažnejših vprašanj za Slovensko Benečijo predstavljajo ceste in prometne zveze med posameznimi gorskimi vasicami in kraji. Te so med seboj tako slabo povezane — in sc tiste poti, ki obstajajo, so v zelo slabem stanju da je dežela skoraj popolnoma točena od sveta. 2e pred časom so prebivalci zahtevali pri oblasteh, da zgradijo cesto, ki bo vezala Jero-nišče z vasmi Jelin, Duš, Mašeri in Trčmun ter naselja Strmco, Matajur, Ložac, Mata-jurske Brce in Pičinje po drugi strani. Na obeh odsekih je potrebno zgraditi okoli 15 km ceste. Zaenkrat so izkopali samo 1500 m cestne trase. Kolikega pomena bi bila zgraditev omenjene ceste bo najbolj jasno, če povemo, da bi zgruditev ceste olajšala delo skoraj 300 družinam, ki morajo prenašati vse Iz Sl. Mavru Še nas obiičite! Krasno vreme druge januarske nedelje Je privabilo v našo vas mnogo ljudi. V gostilni pri Klor.jščkovih se je zbralo prosvetno društvo iz Podgore, kateremu so sc pri petju pridružili mnogi Goričani in tudi domačini. Gostilna je bila prenapolnjena z ljudmi, tako da so morali mnogi ostali nu dvorišču. Pevce, ki so zbrano zapeli več Slovenskih narodnih, je od času do času spremljal harmonikar iz Sovodenj. Vsi Sentmavrci smo bili zelo veseli naših gostov in smo se jim pri odhodu priporočili, nuj nas I še obiščejo. blago iz doline ali v dolino s košem na hrbtu. Kc smo ljudi povpraševali o težkočah, k j jih srečujejo v življenju, so dejali, da mora vsaka drušlna prenesti letno od 35 do 40 stotov blaga na hrbtu, pri čemer moramo upoštevati dejstvo, da je od vasi Matajur pa do ceste okoli dve uri ho.da. Ce bi se oblasti zavzele za zgraditev ceste, ne bi naletele pr; gradnji na nobene težkeče, ker ima občina, ki šteje okoli 2500 prebivalcev, kar 300 brezposelnih, ki bi prav radi sprejeli tako ali drugačno zaposlitev, zlasti ker ni v teh krajih razvita niti industrija niti domača cbrt. ' Kako težko jp življenje v teh krajih je razvidno tudi iz tega, da vlada v vseh vaseh velika beda. Zemlje za obdelovanje je namreč zelo malo in še ta je precej nerodovitna Pred leti so si vaščani iz težkega stanja pomagali z izsekavanjem gozdov in prodajo drv, ki jp vsaj delno pripomoglo k zdravljenju težkih gospodarskih prilik. Dandanes pa niti tega ni več, ker je Matajur že precej izsekan, v višjih predelih, kjer je še nekaj debel, pa delo otežkoča predvsem to, da ni poti, ki bi omogočila prevoz hlodov v dolino. Ljudje proti oblastem po pravici godrnjajo in pravijo, naj bi se kdo od važnih državnih predstavnikov opogumil in prišel v te kraje, kjer se je treba tudi z rokami oprijemati, da ne padeš vznak, pa bi videl, kako potrebno je posvečati tem krajem več skrbi. Večno vprašanje, kj je prav tako važno zlasti s stališča ohranitve nacionalne pripadnosti teh krajev, ki so vednb bilj izrazito in samo slovenski, je vprašanje ustanavljanji slovenskih Sol namesto italijanskih. Otroci slovenskih staršev morajo obiskovati italijansko šolo, kjer jih učijo y italijan- l , . . _ skem jeziku. Učne moči v veči- cm Krmim, ki so se sami izrabi primerov ne poznajo jezika zili, da je tako pisanje gnusno domačinov, če pa je le kdo in nepošteno, pribili bomo sa-mtd njimi, ki zna slovensko, 1 mo, da skuša gorlška komin- molči, ker se boji. da bi šolska oblast tega ne zvedela, ker- bi lahko povzročilo njegov odpust. Šolska poslopja so slaba. Stirirazredno šolo v Mašerah obiskujejo otroci vasi Majera, Jelin, Duš in Trčmun. V zasebnih stanovanjih, ki so po večini v zelo slabem stanju, so vrši šolski pcuk še v nekaterih drugih vaseh. Oblasti predvsem šclske se za učiteljstvo premalo zanimajo. Dogaja se, da so učitelji slabo preskrbljeni in da nimajo kje spati. O težkem življenju učiteljev pa šolske oblasti niso niti najmanj obveščene, ker se nadzornikom in raznim ruvnateljem ne ljubi, da bi se potrudili in obiskali te zapuščene kraje. Navedli smo le nekaj primerov, ki kažejo na velike pomanjkljivosti odgovornih oblasti pri upravljanju krajev v Slovenski Benečiji. Ljudstvo, ki je pri zadnjih volitvah v dobri veri dalo svoj glas ljudem, ki so na volivnih zborovanjih obljubljali popravilo cest in zboljšanje življenjskih pogojev vsega prebivalstva, z žalostjo ugotavlja, da so bile to samo prazne fraze. Zato bo ob prihodnjih volitvah, ki bodo letos spomladi, zelo dobro premislilo, Po polletnem odmoru jo ljudska univerza v Ajdovščini pretekli mesec pričela zopet s .predavanji Bila je ustanovljena pred letom dni im je v kratki dobi svojega obstoja, kljub mnogim težavam, ki jih je imela v začetku, dosegla lepe uspehe. Priredila jo 25 predavanj v Ajdovščini in raznih vaseh zgornje Vipavske doline, pri katerih je sodelovalo 17 predavateljev. Letošnja predavanja je otvo-ril prof. Polenc, pisec znane kr.jige »Kako so nastala živa bitja« s predavanjem »O razvoju živih bitij in človeka«. Kakor pri vseh predavanjih je bila tudi pri tej temi kinodvorana nabita s poslušalci, kateri so se že več časa prej zanimali za predavanje socialističnega znanstvenika. Prof. Polenc se je rade volje odzval vabilu ljudske univerze v Aj dovščini, ker je napreden človek in rad nudi svoje znanje delovnemu ljudstvu, ki s svojimi rokami ustvarja nov svet in ker je proti temu, da se znanstveniki zaklepajo v za. praJcr.-e laboratorije in ljubo, sumno čuvajo svojo znanost. Socialistični znanstvenik je za to, da ljudstvu odpira oči in Podlost brez primero Nov dokaz podlosti in izdajstva lokalnih kominformistov je članek, ki je bil včeraj objavljen v listu eL’ora dei lavo-ratorin, v katerem iznajdljivi urednik «ugostavlja», da se je delovanje VDBE-e razširilo iz Trsta v Krmin. Okoli omenjenega članka ne boino izgubljali časa, ker m vredno odgovarjati nd provokacije, katerih namen je jasen slehernemu poštenemu človeku, najbolj pa samim prebival- formistična podružnica z lažmi denuncirati DFS pred Oblastmi, da bi Slovence in njihovo pravično borbo še bolj pregna le- S tem so pokazali svoje sovraštvo do Slovencev in poštenih Italijanov, zlasti pa tako delovanje kaže, kako močno je kominformistična politika razkrojila borbo demokratičnih sil v naši pokrajini. AH ima tako postopanje še kaj zveze z borbo delovnih množic za svoje pravice? Ali je to v skladu s komunistično moralo, s katero je oborožen delavski razred? Odgovor js jasen in kratek: NE! med JUij- državni meji 'n novo Jugoslavijo, na Silč ^item in slabo rodovitnem lezi mala vasica Ce-tk,,*1spada v Vitovlje pri Marsikdo, ki ne pozna sl v°ati in vztrajnosti primor. človeka bi se upraviče-Zg /bruiai: «Kaj delajo prav "■»v tj ljudje na teh pešče- »Prej smo varovali d»nes mec* dvema svetovoma, ho« kj i - - Prt n«^ridll° uttotožuje akcije varujemo lastno domovi, h mu odgovorila mladinu, a. .jtr‘je ^živeh v‘nsk, (,gw8r‘,*'-ii Nove Gorice. Store vm e’’ bi mu odgovorile še A\4**altor: < Ko je v lepem stilu, brez padca in z brzino prevozil progo. Košuta, smo v njem zaslutili zmagovalca. Rupenova Saša se je kar uspešno uvrstila med «prvo razrednike», čeprav ji je bil eden izmed kolov, ki je označeval vrata, silno napoti in ga. je brez prizanašanja tako v prvi kot v drugi vožnji podrla. Nato so vozili še Beograjčani Hadži-manič, Jerotijevič in Stanič. Ko so tekmovalci prevozili še enkrat isto progo, je sledila tekma v smuku. Proga je tekla po istem terenu, samo brez obveznih vratc, tako da je bilo tekmovalcu na prosto dano, po. kateri poti ubere od starta do cilja, ki je bil sedaj nekoliko premaknjen. Vsem je zastal dih, ko je sredi proge Albin Harej padel in obležal, pa k sreči ni bilo nič hudega, le tekmovati ni več mogel. V ostalem so tekmovalci dosegli ista mesta kot pri slalomu. Nato so tekmovali v slaloma in. smuku še ^drugorazredni-kin'; njih proge so se seveda razlikovale od prejšnjih. Po kosilu so se pomerili na V°“ sebni progi še utretjerazrednl* kiti in končno so startali š0 štirje mladinci za tek. I. razred. Slalom: 1) Košu«* Lucijan 43,7; 2) Harej Albia 47)4; 3) Pavletič Bojan 51,M 4) Jerotijevič Zivojin 53,4; 51 Stanič Aleksander 63,6; 6) Ht‘ džimanič Miloje 77,2; 7) Ruperti Saša 83,1; 8) Volčič Mitja 884- Smuk: 1) Košuta 20,1; 81 Pavletič 21,3; Jerotijevič 23,81 4) Hadžimanič 27; 5) Stanič 27,4; 6) Rupena 30,2; 7) Volčič 31,2. Kombinacija: 1) Košuta; 2j Pavletič; 3) Jerotijevič; 4) Stanič; 5) Hadžimanič; 6) Rupena; 7) Volčič. Drugi razred Slalom: 1) Prešel 31,4; 2) Ceraolo 45,7; 3) Pe-rovšek 47,4; Slede Marsič, Pivk Jurkič hali, Miccheluzzijeva, Kosovel, Jurkič Andro. Smuk: 1) Pavletičeva 19; 2)i Berce 19,2; 3) Prešel 22,3; Slede Kosovel, Ceraolo in Perov-šek; Miccheluzzijeva; Marsič; Jurkič hali; Miljevičeva, Jurkič Andro. Kombinacija: 1) Prešel; 21 Berce; 3) Ceraolo; nato Perov-šek; Marsič, Kosovel, Miccheluzzijeva, Jurkič L.; Jurkič A- V tretjem razredu je zmagal Frandolič, ki je dosegel v slalomu prvo in v smuku drugo mesto, medtem ko so se za njim plasirali v kombinaciji: 2) Kavčič; 3) Slavikova; 4) Škrinjar; 5) Orlova; 6) Pipan; 7) Sanci-nova; 8) Gec; 9) Budalova. Tek: 1) Berce 6,24; 2) Perov-šek 7,30; 3) Ceraolo 8,5.5; i) Jurkič L. 8,32. v mednarodnih smučarskih tekmah v Avstriji V mednarodni smučarski tele nij, ki je bna v nedeljo v bližini Solnograda in sicer v Ho!« gasteinu je Knific v teku na 16 km zasedel prvo mesto v. času 1,27 20” in tako premagal vse nasprotnike. Drugo mesto je zasedel tudi Jugoslovan Pogačnik, tretje Nemec Ruff. čgtrto Avstrijec Rafric-der in peto Jugoslovan Kordes. O Jugoslovanski smučarji in skakalci, ki se bodo udeležili svetovnega smučarskega prven stva v Lake Placid in Apsen v Združenih državah se nahajajo pod voostvom norveškega trenerja na treningu v Planici. Jugoslovanska reprezentanca bo odpotovala 20. t. m. UREDNIŠTVO' ULICA MONTECCH1, St. b, Jll. nad. - Telefon Stev. 93-808. - UPRAVA: ULICA S. FKANCESCO St. 20 - Telefonska St 73-38 OGLASI' o*d 8 30-12 In od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100. osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpe: za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battistl 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesečno 100 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo; Agencija demokratičnega inozemskega tiska • Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST