Poštnina plačana v gotovini. Cena 25«-— lir DEMOKRACIJA Spediz. in abb, post. I. gr. Uredništvo: Trst,, u!. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-SG-li Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 1». CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekov*! račun: Trst štev. 11-7223. Izhaja vsak petek POLJSKA NA POHODU Volilni boj v Združenih državah med republikanci in demokrati Borba za glasove strankarsko neopredeljenih - Osredotočenje naporno na agrarne predete - Hi razlik o zunanji politiki - Gre tndi za oeCino o Kongresu Leto X. - Štev. 42 Eisenhowex in (Stevenson, dva kandidata za (bodočega predsednika Združenih držav, sta sredi najhujšega predvolilnega meiteža. Oba ,sta ukazala svojim propagandistom, da se morajo potruditi, spraviti na volišče in pridobiti glasove čim večjega števila tako imenovanih neodvisnih. Za obe stranki so torej dragoceni tisti, ki- še ne vedo, kako ibodo glasovali, *U so morda v sebi najprej sklenili, da bodo 6. novembra ostali doma. 'Prav to rjav zeman j e za neopredeljene glasove kače, kako tesna in -neizvestna je letošnja volilna 'borbe. Niti ena, niti druga stranka ■ne računata, da imata že toliko sigurnih glasov, da -bi lahko' računali na »nago. Zmaga je torčj možna za obe, komet bo pripadla, 'bodo pa odločili sredinci. Kako važni so ti glasovi kažejo cenitve s predsedniških volitev leta 1952. Takrat je Eisenhower dobil 5 milijonov gla-isov več kot pa je bilo pravih -republi-honcev. (Seveda ni gotovo, da se bo, tudi letos večina »neodvisnih« nagnila na Eisen-howerjevo stran. Rezultati iz države Maine, ki jo smatrajo za nekakšen volilni barometer, namreč nakazujejo, da bodo letos ti glasovi koristili predvsem demokratom. V primerjavi z letom 1952 so •amreč v tej državi tako demokrati ket republikanci dosegli več glasov, toda povečanje demokratskih glasov je bilo štirikrat .tako veliko kot 'povečanje republikanskih glasov. Tako so v Maine zmagali demokrati. Primer >seveda ne dirži povsod. Repur blikamci opozarjajo na primer Minnesote^ kjer 'so dobili več glasov kat so pričakovali. Vse to povečuje negotovost., Obenem pa tudi veča pri ljudeh zanimanje za volitve in mnogi opazovalci napovedujejo, da se ibo letošnjih predsedniških valitev udeležilo rekordno število volivcev. Ce vzamemo za merilo stanovske, ne pa politično pripadnost volivcev, vidimo, da se tako republikanci kot demokrati v tedanjih volitvah naijbalj potegujejo zn glasove kmetovalcev. Eni i.n drugi pravijo, da so sigurni, da si jih bedo pridobili. Razlog za to zanimanje pa ne smemo iskati morda- v številu kmetovalcev. Teh je sicer še vedno veliko, toda niti od daleč toliko, da bi sami ust var j ali ali rušili večine, saj jih po številu daleč prekašajo druge skupine, n. pr. industrijski delavci. Toda -kmetovalci so bili v zadnjih letih izpostavljeni največjim, in to -precej neprijetnim gospodarskim spremembam. 'Njihovi pridelki gredo vedno težje v; demat, in prejšnje stalne, dobre cene, ki .jih ie država jamčila, so padle. Odtod »rojazen. republikancev, da bi izgubili načelno bolj konservativne kot progresivne kmetske glasove, na dmgi pa upanje demokratov, da izkoristijo morebitno me-laadovoljatvo v svoj prid. Obe stranki sta *e torej znašli pred terenom, na katerem se lahfco veliko izgubi, pa tudi veliko pridobi in -sta se s posebno vnemo spravili nanj. Ameri&ki volilni sistem 'Poleg -tega je treba poznati tudi ameriški votlini sistem. Predsedniške volitve s < posredne. To se pravi, da volijo volivci samo volilne može in šele ti valijo predsednika, seveda osebo, ki jo je vnaprej določila stranka. Vsaka zvezna država pa- pošlje v ta volilni kolegij toliko mož, kolikor poslancev in senatorjev ima v parlamentu. Zaradi zaščite manjših držav ima- vsaka v senatu po dva predstavnika, poslancev pa- sorazmerno prebivalstvu, vendar je tudi glede tega dejansko tako, da je politiku v večjih, industrijskih 'in najbolj ,naseljenih državah za izvolitev potrebno povprečno dvakrat toliko -glasov kot v manjših, kmetij-iskih državah-. Glasovi so v teh državah torej dejansko dvakrat več vredni 'kot -glalsovi v -glavnih, zveznih enotah, n. pr. v državi Neve York. Eisemhovver je zmagal leta 1952 -s 33,936.252 'glasovi, medtem ho jih je Steveimson dobil 27,314.992 a!i 6,621.260 manj. Toda (Stevenson -bi lahko izmaigal tudi, če (bi dobi-l samo 850.000 glasov več, tako da bi zmanjšat razliko na »,771.260 glasov, ko bi le ibili ti glasovi poraizdeljeni na štirinajst ključnih enol volilnega kolegija. To je drugi razlog, zakaj se Eisenho-wer in Stevenson tako zavzemata prav »a glasove agrarnih pokrajini, v katetrih bi že sorazmerno majhen premik volivcev lahko odločilno vplivat na .sestavo volilnega kolegija, in 'S lem na izvolitev bodoče g a predsedn ika. V zunanji politiki ne bo sprememb Medtem iko Američane zanima izid predsedniških volitev predvsem -zaradi notranjepolitičnih posledic, bodoče gospodarske, socialne in davčne politike, pri čemer si od Eisenhoweirjeve vlade obetajo bolj konservativno zadr-lamje, od St ev en-iono v e pa sociainejšo u- smeritev, so za tnijino vežne -morebitne spremembe zunanje politike Združenih držav, ki -bi sledile zmagi ene ali druge stranke. V tem vprašanju pa so si komentatorji edini: oba kandidata sta doslej podala že dovolj .izjav, iz katerih je jasno razvidno, da bo 'bodoča zunanja politika Združenih držav ostala v bistvu takšna, kot je bila doslej, pa naj zmaga Eisen-hower ali Stevenson. Združene države bodo ostale zveste svojim dosedanjim zavezništvom, ne 'bedo- se odrekle obveznostim iglalvnega- branilca demokratičnega in -svobodnega, sveta, podpirale 'bodo razvoj gospodarsko zaostalih področij in se bodo trudile iza utrditev svetovnega miru na pravičnih .in trdnih osnovah. V svoji volilni propagandi demokrati si-cetr pravijo, dai ne odobravajo popolnoma načina, -s katerim ,ste Dulles in Eisenhowev vodila- zunanjo politiko, -soglašajo pa z osnovnimi smernicami. 'Raziliike, ki bi jih uvedel Stevenson, če bi postal predsednik, bedo -torej kvečjemu taktične, ne pa bistvene narave. In večina v Kongresu? 'Pozornost je tako -osredotočena na predsedniške volitve, da se pri tem opazovanju volilne -borbe sk-oro pozaiblja, da bo glasovanje 6. novembra- .t-udi odločilo, katera stranka ibo odslej imela večino v obeh -predstavniških -domih Združenih držav. Talko v senatu,, kot v poslanski zbornici, irnaijb demokrati sedaj samo majhno večino. V senatu jim pripada 49 sedežev napram 47, ki jih imajo repu-blikeinici, v poslanski 'zbornici pa .znaša- demokratska večina 30 -sedežev na skupnih 435. Ce bi republikanci -pridobili v -senatu samo dva sedeža, v poslanski zbornici pa- 16, -bi dosedanja demokratska večina že prešla v republikanske reke. Novembra -bodo volili 35 senatorjev. V! -Beogradu se vrste obiska odposlanstev raznih 'komunističnih strank, in Titovi gostje si 'tako vneto podajajo kljuko, da mora ju gos lovar.sk m oblastnikom pre-os-tajati presneto malo časa, da bi se -poglobili v lastne -zadeve -in težave. Zato pa je na drugi strani meje tako, kot vidimo ir slišimo. Toda .goste to ne zanima. -Dej--sitvo, da v Jugoslaviji še ni -bilo nobenih uporov, da je policijsko postopanje že nekaj let milejše kot je bilo do -nedavnega v mnogih 'satelitskih državah, jim že ■zadostuje, da vidijo v titoizmu nov ideal demokratičnega in narodnega komunizma, ki išče -»svojo po-t v socializem«. Razočarani nad .stalinizmom, drugega niti ne iščejo. .Za. Slovence, ki živimo v Italiji, je bil posebno važen desetdnevni obisk odposlanca italijanske komunistične partije, -ki -ga je vodil Lrango. V .zaključnem poročilu o obisku poudarjajo, da so -razgovori potekali v duhu medsebojnega prijateljstva in razumevanja. Obe partiji sta se obvezali, da bosta razširili svo-je sodelovanje na temelju marks-istično-leninistič-nih načel. 'Prav tako- ste se obvezali, da -se ne bosta vmešavali v medsebojne notranje zadeve in da -boste spoštovali mnenje im delo druge partije, .tudi kadar se njuni pogledi ne ‘bodo ujemali. To vključuje tudi -pravico do -graje. Opazovalci pripominjajo, da sta jugoslovanska in italijanska komunistična partija z omembo .te pravice po graji dejansko zavzeli odprto 'Stališče proti pismu, s katerim je sovjetska komunistična partija pozvala partije satelitskih držav, naj Titu ne zaupajo, ker ni pira vi komunist. V zvezi z Langovim obiskom v Jugoslaviji so v Beogradu -sporočili, da so izpust tli iz -zaporov sedem Italijanov, Eki so jih obsodili na Reki zaradi delovanja v korist Komimforma Obsojenci bi morali odsedeti še več let težke ječe. Na povratku iiz Jugoslavije so imeli nekateri člani italijanske komunistične partije v Trstu sestanek z Vidalijem in tovariši. Slednji so s -temi .razgovori še posebno prizadeti in so zelo zaskrbljeni. V sredo pa- je poslanec Lonig-o poročal o iraz-govorih .glavnemu odboru Italijanske -komunistične partije. Takoj po odhodu italijanskega odposlanstva so v Beogradu začeli razgovori •i, madžarskim odposlanstvom. Jugoslovansko -odposlanstvo na teh razgovorih vodi sam Tito. Tudi -pri . teh razgovorih postavljajo temelje bodočega sodelovanja. 'V Beograd se odpravljajo -tudi francoski komunisti. Poročajo pa, da je prišlo v zvezi s tem do nesoglasij, ker se Tito vmešava celo v sestavo francoskega -za-stop>s!t'va. Tako toajč zahteva, d* v ze- Trst - Gorica 19. oktobra 1956 Mandat poteče 18 demokratom- in 17 republikancem. Od teh je na vsaki .strani 6 senatorskih mest zelo spornih in možno je, da jih ohranijo kandidati stranke, ki j-ih je imela do sedaj, kakor -tudi, da jih pridobijo nasprotniki. Ker odloča o bodoči večini v senatu že soma- izguba ali pridobitev dveh -senatorskih mest, je razumljivo, da je tudi ta borba- važna, saj je od nje odvisno, a-li bo novi predsednik imel v -bodočem senatu- svojo večino ali pa bo moral, kakor zdaj Eisen-hovve-r, vladati- z nasprotno večino. V .zunanji politiki, kjer so pog-ledi obeh strank več ali mainj enaki, to ne povzroča velikih težav, toda v notranji, za- katero so volivci bolj občutljivi i-n ikj-eir so -razlike med strankami večje, tam takšr.o stanje dejansko onemogoča -marsikatero -odločnejšo vladno potezo. Člane poslanske zbornice1 volijo v Združenih državah vsaki dve leti. Sedanji mandat jim poteče s prihodnjim januarjem. 'Takrat -bodo torej .na- novo volili tudi poslance. Od -skupnih 435 poslanskih mest je 3 .republikanskih in 31 demokratskih -poslancev zmagalo na- preteklih volitvah z manj kot 55-odstatno večino, kar pomeni, da se .sedeži prav lahko menjajo gospodarja. Po tem sorazmerju bi sodili, da imajo demokrati precejšnje i zgled e, da -si .sedanjo v-ečino v po siamski -zbornici še povečajo. To -tudi -upa-jo. Pravijo, da morajo letos -zmagati -tako, kot -so leta- 1948, ko je bi-1 Trumami izvoljen ea predsednika- ter -so demokrati obenem ponovno dobili večino v kongresu, katero so izgubili leta 1946. Republikanci so seveda prepričani o .nasprotnem. Ce -ne bi upali v -zmago, se ne bi -borili. V dobrih dveh tednih bomo videli, kdo ime prav. (Pravijo celo. da je naloga zdaj enostavnejša. Dobiti morajo samo predsed mika-, večino- v kongresu morajo pa samo -oh-raniti. Veliko vprašanje pa je, če je to res lažje. stopstvo ne smejo vključiti Duclosa., ki je desna roka -strankinega voditelja Tho-reza, pa tiudi ne .drugih prvakov, ki so sodelovali pri obsodbi titoizma -za časa 'Komimforma. ‘T-horez naj bi izjavil, da se bo njegova -partija odpovedala obisku v Beograd, če 'bi Tito ne bit zadovoljen z zastopstvom kakršnega- hoče KP Francije. ameriška pomoli Titu Predsednik Eisenhower, ki je moral do 16. oktobra odločiti glede nadaljne-ga- dajanja pomoči Titovi Jugoslaviji in mu- je kongres -glede te-ga dal .proste roke, jc -sklenil, da bo Jugoslavija- še naprej dobiva!« ameriško pomo-č. ki bo pa do na-daljnega omejena samo na gospodarsko pomoč. Ponovno oživljenje vojaške pomoči. je odvisno od pojasnil in sodbe, ki si jo bo ustvarila ameriška vlada- q sedanjih živahnih obiskih Ti-ta, s raznimi komunističnimi prvaki in državami. (Po že -sklenjenih načrtih bi Jugoslavija morala dobiti nekaj- sto reakcijskih letal, nadalje topove, tanke in drugo težko orožje. To bo -zdaj čakalo. Pač pa- bo a-meriška vlada z razumevanjem -proučita jugoslovansko -prošnjo -za- dobavo ži-ta, -bombaža in jedilnih maščob. Jugoslavija jc ,n. -pr. prosila -za skoro milijon 'ton žita, to je -trikrat več ket pa ji g-a bo dobavila Sovjetska zveza. (Sklep Združenih držav, da bodo -še nadalje nudile gospodarsko pomoč Jugoslaviji, tolmačijo kot opogumljanje titoizma, ki naj -bi napotilo še druge satelit-, ske % države, da -se odtegnejo popolnemu nadzorstvu Mos-kve. Ce -bodo videli, da nadaljevanje ameriške pomoči pospešuje sedanji desta-lini-zacijski razvoj, jo -bodo pač dajali, v nasprotnem primeru jo ibodo pa- zmanjšali- ali celo ukinili. Tako je vsaj treba -tolmačiti Eisenhovverjevo izjavo, da -bodo .-zadevni pro-gram ameriške pomoči stalno proučevali in ugotavljali, ali ,ga okoliščine opravičujejo. Združene države -so ponovno izjavile, -da pošiljajo živež in surovine jugoslovanskim narodom ne pa -Titu. HII bo med Izraelom In Jordanlfo oolna? Ztd-n-je tedne -se na me-jii med Jordanijo i-n Izraelom kar vrstijo -težki, incidenti, .ki ne zahtevajo več -samo po enega ali dva. mrtva primera, temveč so to že pravi spopadi, pri katerih -sodelujejo letala-in oklepne edi.nice, na -koncu pa- obleži na 'bojnem polju po par de-setii-n vojakov. Pri vsem tem so vse prej -kot nedolžni -Na 'Poljskem polagoma kali seme svobode. Iiz kazenskih razprav proti -udeležencem zgodovinske vstaje poz-nanj-skega delavs-tva na Vidov dan 1956 se je rod.i-io na-aaljevcnje vstaje in obračun s tistimi, prati katerim je bila -uperjena vs-taja. Uc-tož-snci, priče, izvedenci, sodniki, celo državni pravdnih — vsaj- (tako izgleda — so izkoristili proces, da svojim gospodarjem v KremljU povedo svoje mnenje. Meseca junija so -demorastaniti vzklikali po poznainjskih ulicah: »(Povejte -vsemu svetu, kaj -ste pri nas- videli in doživeli!« Sedaj, meseca oktobra, donijo iz sodne dvorane podobni vzkliki. Očitno j-e, -da -so -po v-sej (Poljski pognale klice svobode. Vsak žarek, «• se -vtihotapi skozi špranje železne -zavese, jih drami k ■življenju. Kairo je prišlo do teh klofut komuni-stičtnam poglavarjem, -kakor je to prepričljivo dokazal -dosedanji potek po-z-namjiSkih sodnih razprav? . V času, ko je bi-l-a -Poljska še pod Hitlerjevo zasedbo, je poljski ibeg-unec napisal knjigo z naslovom: »Poljska — dežela brez Kvislin-gov«. 'S, tem je hotel pisec povedati, da na -Poljskem ni izdajalcev, mie »kola-bora-torjev«. Prvi časi sovjetske zasedbe Poljske te trditve- niso potrjevali. Gomu-lka, Osofoka - Moramski, Radkiewicz, Bieruit, Berman -so vsa-j na videz razkazovali vse »vrline« kremeljskih Kvislingov — -i-n vendar.. Gomulko, priznanega voditelja -poljskih komunistov, -so že- kmalu -na- zahtevo Kremlja odstavili -in zaprli. Z ostalimi, manj pomembnimi poljiSkimi komunisti je »kolaboracija« vsekakor bolje uspevala-, vendar pa ne brez- nesoglasij. (S prebivalstvom pa (»kolaboracija« nikoli ni funkcionirala ! Poljaki — -to je njihova- odlika, njihova -m-oč i-n -morda tudi šibkost — ne živijo vedno na trdih tleh. Poljaki -so zadnji vitezi Evrope. Konjeniški napadi na-nemške- tanke, varšavska vstaja, Poznanj, to -so morda nepreračunljiva- dejanja, so pa zato junaška, plemenita in vredna velikega -naroda. -Ugovori, »to je norost, samomor«, ne veljajo za Poljsko! Hitler si je domišljal, ds je poljski narod »prevzgojil«, da je izlomil poljski nerodni ponos -s tem, -da je pokončal -poljsko razum- Izraelci, ki so postali -zelo napadalni in vračajo 'Arabcem z obrestmi zob -z«' zob. -Obresti so pa precejšnje, tako da- so njihova dejanja že vzbudila nejevoljo opazovalcev Združenih narodov, pa tudi Velike Britanije, ki je -napovedala, da bo vsak -napad nal Jordanijo avtomatično sprožil britansko pomoč Jordaniji. Velika Britanija je to storila, zaradi tega, da ne bi Izraelci morda mislili, da je 'britansko - jordansko (zavezništvo po spooru zaradi Sueza izg-ubilo vsako veljavo. (Sami Jordanci so zelo vznemirjeni, saj so -izvežbane in dobro opremljene izraelske čete dosegle v dosedanjih spopadih .same -uspehe. Zato so -se obrnili s prošnjo za pomoč na Sirijo, Irak ;in Egipt. V iraški -prestolnici Amonu so se na ta poziv razvila pogajanja o ipošiljatvi dela (iraških čet v Jordanijo. Ker je -Irak edina arabska država, ki po palestinsko - arabski vojni ni sprejela- premi-rja, bi prihod teh čet na jordansko ozemlje predstavljal za Izrael pravo grožnjo. -Predsednik Izraela, Ben Gurion, je to izrecno poudaril, obenem pa je izjavil, da Izrael ne bo nikdar -začel preventivne vojne. Pridružili so se .še pomisleki Egipta- in Jordancev samih, ki se boje za svojo neodvisnost. Tako so izaenkrat sklenili, da se ■bodo iraške čete pomaknile na iraško -jordansko mejo, pripravljene, da priskočijo vsa-k čas na pomoč, -pri čemer se bodo pa postavile -pod jordansko poveljstvo. Sirija pa ie medtem že -začela pošiljati Jordaniji orožje in vojaško opremo kot »dair sirijskega naroda ogroženim jordanskim bratom«. Jordanija se ie -zatekla tudi -k Varnostnemu svetu. Ta se je -sestal včeraj in bo zdaj- poleg egiiptske moral reševati še jordansko zadevo. V Kairu pa. je bilo sklicano -zasedanje Arabske lige, ki ima prav taiko za prvo ‘točko dnevnega' reda jordansko - izraelsko napetost. Polkovnih Townscnd zapušča letalstvo 'Polkovnik -Peter Tovmsend, nesojeni zaročenec -britanske -princezinje Margaret — vsaj smatrajo ga -za- takega — je sklenil, da- -.zapusti vojaško službo. 15. -t. m, je predal ministrstvu -za letalstvo svojo ostavko. V London je prispel iz B.ruxel-!a, kjer j-e bi-1 -letalski ataše pri tukajšnjem britanskem poslaništvu. Konec tedna pa bo že -zopet odpotoval ter se poda! na .pot okrog sveta. Opravil jo bo tz jee-po-m. 'Naj bodo čustvene zveze med- njim in princeso Margaret resnične ali ne, Tvwnsend -mora sprejeti posledice. V-sej zaenkrat njegova prisotnost v Veliki Britaniji ni zaželena, .in temu- primerno se ravna. -ništvo. -Prav tako se je motil- tudi Stalim 'ko je 'Ukazal pokol 12.000 poljskih častnikov v Katinu. ‘Nobeden od obeh diktatorjev -ni: razumel -resnice, da poljska- narodne- zavest ni vezana. -na kakršno koli družbeno plast. »Poljska -bo živela, vse dokler bo živel še en sam Poljak.« To je narodno -geslo Poljske, geslo Poljaka, pa naj je ta tnaijve-rnejš-i katolik a-li brezverski komunist. Kaj- naj tudi .gospodarji počnejo s .takim narodom? Ce gospodar ugodi njiho- vi želji po svobodi, pomeni to smrtno obsodbo zanj. Ce mu. svobode ne- da, sedi sam na zaboju -razstreliva. Da slast po svobodi: z v-sako še tako majhno mrvico raste in se krepi, so končno spoznali tudi -v Kremlju. Očitno pa ni-so računali s takim razvojem dogodkov, kakršni so se odigrali v poznanjski vsta-ji in se sedaj ponavljajo ob poznanjsikih procesih. Sovjeti so sestavljali svoje račune brez poljskega- krčmarja-, brez poljskega narodnega značaja. Ce (bi Kremelj lahko pritisnii-l na- igu-mb steilini-zaicije, kakor 'e pritisin-i-l na gumb destailinizacije, bi se stvari tudi v tej deželi raizvija-le po kremeljskih željah. Toda -tako enostavno na Poljskem ne gre. Poznanj je križišče f~ od tu' ne -vodijo več vsa pota- samo- v -Kremelj. Stalinovi dediči imajo samo dvojno izbiro: da- liberalizacijo pospešijo ali pa, da jo 'zakasnijo. Tretje poti ni več Pot »nazaj k Stalinu-« bi bila delo blaz-tn-eižev. Politika smehljajev bi se pogreznila in Sov jetija- 'bi sama s-ebe spet pognal® v puščavo zunanjepolitične osamljenosti. 'Tudi notranjepolitično bi pomenil .povratek k (Stalinu- veliko nevarnost. Predvsem bi to -pomenilo obnovo Titovega prekletstva. Ko s-ta pred poldrugim letom Hnuščev in Bu-lgan-in. klecnila pred Titom na ko lena , ko so pot s pokore o-praviili že vsi pr.i-pre-žni-ški lakaji- in s pokoro (tudi vdamo -nadaljujejo, je težko verjeti, da bi sovjetski člo-vek sedaj ka čez -noč verjel, da- je Titova pot v socializem — zločin. Samo (Stalin si je- lahko dovoljeval vratolomne preobrate po vzgledu pogodbe s Hitlerjem. Današnje kolektivno vodstvo si takih muhavosti -ne more privoščiti. Moskvi torej- ne preostaja nič drugega, kot -da nadaljuje z ljubimkanjem Titu in, da z njim »k-oeksistira«. K temu je treba- še dodati, da -je Hrušču v s -svojo parolo o »decent raiieaciji*, to je s popustij-ivestjo osrednje oblasti in s -tem z okrepitvijo 'krajevne pobude že sam od-prl ozko špranjo sproščenosti. Iz-,gleda, da se je prepričal, de vsak proizvajalni stroj, pa naj bo že socialistični ali kapitalistični, nujno -potrebuje nekaj kapljic olja svobode. Ne samo (Poljske, vsa Vzhodna, Evropa kliče danes glasno po večji svobodi. Zastava svobode je zasidrana v srcih milijonov delovnih ljudi, hrepenenje po svobodi je zajelo tudi že saime komunistične množice, in armade -nezadovoljnih s;-pripravljene — četudi iniiso Organizirane — da korakajo proti -trdnjavi »socializma v lastni deželi«. To stanje sili k reviziji komunističnih posiiojank, kakršne temeljitejše in nače-1-nejše ni bilo izza časov Laissali«, Bebela, Lenina- -in -Roze Luxemburške. Kakor v časih razkol« v socialističnih vrstah, ko so se ločili komunisti -iim socialni demokrati, 'boljševiki in -menjšev.iki, nastaja vprašanje, ali gospodarski proces lahko deluje -brez -naravnega -pridobitnega nagona. Ali ni -ta »egoistična* -podbuda neizogibna, da -gospodairski postopka lahko opravljajo -s-voje '»altruistične« funkcije, -to j-e, da- poživljajo celotni gospodarski organizem? In to brez nasilnih posegov terorističnih in -stahanovističniih metod. V vsa ta prerekanja je posegel poljski narod, -zvest svojim najboljšim izročilom, -po-g-umno in anačajno. (Poananj dokazuje, da ima svoboda- tudi na tem bojišču svojega zanesi j-iveiga zaveznika. iBlika letalska nesreča Konec -preteklega tedna so pogrešali veliko ameriško prevozno -letalo, ki je bi- lo na poti iz Velike Britanije v Združene države. Na krovu je imelo 9 mož posadke in 56 potnikov, pripadnikov ameriških letaskih sil, ki so se- vračali v Združene drža-ve. -Zadnja -redna poročila, ki jih je letalo dalo od sebe, so sprejeli v sredo 10. t. m, ob 20.35. Prve klice na pomoč pa je ujelo ob 3.15 neko letalo Vseame,riške letel-ske družbe, ki je -bilo 1450 kilometrov od Azorov, otočja, ki leži sredi Atlantika-. Drugi SOS je ujelo neko letalo ob 5.15, tretjega pa še neko drugo le-taio ob 5.32. Ti klici, -na pomoč bi 'kazali, da je vsej -delu ponesrečencev uspelo uporabiti rumene gumijaste rešilne čolne. Teh -je imelo pogrešano letalo dvajset in -so vsi opremljeni s predpisano iz-alogo živeža, (zdravil in kemikalij za pretvarjanje sle-ne morske vode v sladko pitno vodo, Ker to omogoča ponesrečencem, da se ohranijo -pri življenju mekaj dni, se vse od nesreče preteklega tedna vneto -nadaljuje is-kaimje, pri katerem sodeluje 135 -letal ie letalskih oporišč v Ve-il-ki Britaniji, Nemčiji, Franciji, Holandiji, Severni Afriki -in z Azorov, Upanje, da bodo v-sa,j del ponesrečencev le našli in jih rešili še ni pokopano. TITOVI OBISKI IH GOSTJE Napovedano tesno sodelooaole med iogoslooanshlml In Italfllaashlml komunisti E S T G O V I\ Zuesii suojemu narodu in demokraciji 'Naš članek od preteklega itedna: »Nekaj mili k novemu, šolskemu letu« je zibu-d:l precej zanimanja- v naših k-rogih in mnogi nas prosijo, naj objavimo imena tistih neaavednežev, ki neupravičeno svoje otroke sami potujčujejo. Zahteva je sicer upravičena, ni pa vedno umestna in časovno prikladna. Sicer pa je na nas vseh, da take ljudi skušamo vedno in v kolikor mogoče prepričati, da svojo zmoto popravijo in se iz lastnega nagiba povrnejo v narodno skupnost, jo s tem počastijo .in ojačijo. V prvi vrsti g.re za sorojake, ki niso gospodarsko od nikogar odvisni in imajo ne le samo polno skledo, ampak itiudi toliko imetja, da jih lahko imenujemo bogatine. Oni bi morali biti vodilni možje, ker bi morali dajati še drugim vzgled n pogum za vztrajanje v težkih časih, ki jih naša slovenska .zamejska skupnost preživlja ob brezbrižnosti matične države, ki se za naš obtsoj prav nič ne briga, niti tam, kjer je po vseh pravilih to možno in dovoljeno. Komunisti se pač brigajo samo za komuniste in jim je narodno vprašanje in ■bratska vzajemnost deseta briga! Vse italijanske organizacije in ves italijanski tisk ise ba-vi z vprašanjem italijanske manjšine v Jugoslaviji. Tudi o raznih 'nastopih vladnih osebnosti vemo v tem oziru nekaj povedati. Le od jugoslovanske strani ne slišimo nikoli ali zelo, zelo poredkoma kaj pozitivnega v korist naših pravic in naše zaščite! V zameno pa beremo dolge stolpce poročil o sprejemih in pojedinah, Id jih Tito prireja raznim tuj-im komunističnim odposlanstvom, med temi tudi italijanski. Toda, ko -beležimo to negativno zadržanje .komunistov v Jugoslaviji do našega življa v .zamejstvu in njegovo podpiranje raznih narodno nezavednih trgovcev, nas zopet prepričuje misel, da . se kljub vsem težavam in'oviram lahko ohranimo pri življenju, če se trdno med seboj -povežemo vsaj tisti, ki želimo živeti slovensko, in ki smo polni zaupanja v boljšo bodočnost! ■Razne vrste odpadnikov naj nas pri našem pravičnem hrepenenju ne' plašijo! Nekaterim zasramovalcem lastnega rodu pa niti ne zamerimo: od sebe dajejo 'e to. iksw so samih- Stopajmo zavestno po naši narodni poti, prepričani, da sta naša volja in nate poit v skladu, pole« naravnih, tudi z državnimi zakoni. Resede,.ki jih je predsednik republike, Graaaha, spregovoril v Trstu v nedeljo 7. it. m., so priča, da smo slovenski de-TOpkmtje na strani resnice in pravice, ki morate zmagati! (Predsednikove besede, ki so pomembno in živo obsodile vsak krajevni naco-uatizem, so mam segle globoko v srce. In ker je ta nacionalizem obsodil prav on v odgovoru, ki ga je dal tržaškemu županu, razumemo vsi, da so tiste njegove besede hite namenjene še nekemu drugemu županu tu na meji, ki tako strastno, sko-'ip bi rekli sovražno Slovence prezira in zapostavlja! Zato zaupajmo v najvišje državne predstavnike, -zlasti v modrasa in očetovskega predsednika republike G-ronohi- ja, ki, upamo, nas bo smatral za enakopravne državljane in tako tudi z nami ravnal! Povedali smo še, da stojimo tik pred uzakonitvijo slovenskih šol. Porzno sicer prihaja ta zakon, toda upamo, da ne prepozno, ker nam čas lahko marsikaj popravi, marsikoga ozdravi in ,spameti!... Za tem šolskim zakonom pričakujemo še splošni zaščitni zakon, kajti našega jezika in sploh .našega življenja ne more ščititi in urejevati isamo šolski zakon. Brali smo, da- bodo na bližnjih upravnih volitvah italijanski demokrščani nastopili s programom, ki med drugim zahteve tudi uveljavitev deželne avtonomije, kot jo predvideva 116. člen ustave, ki je bil .togiesovain prav z ozirom, in zaradi naše jezikovne zaščite. Upamo, da se bo deželna avtonomija izvedla tudi z upoštevanjem naših jezikovnih in sploh vseh manjšinskih pravic. 'Slovenska demokratska zveza se je piva na Goriškerh že meseca maja 1947 začela 'boriti za to deželno avtonomijo. To tezo so zdaj sprejeli in jo zagovarjajo tudi demokrščani. Naša misel in maša zahteva je bila torej pravilna in zdrava! Res, da zahteva SDZ zidaj poseben zaščitni zakon izven deželnega statuta, toda ta statut se mora zaščitnemu zakonu prilagoditi, ker ne verjamemo, spričo težkih izkušenj, ki jih imamo s krajevnimi faktorji in oblastmi, da nam bodo *i dali, kar nam priitiče, če jih k temu ne prisili zaščitni zakon, ki mora. biti ustaven. Bliža' se deseta obletnica našega demokratičnega pokreita, našega neutrudljivega dela za 'blagor naroda po načelih resnične demokracije, sloneče na pravi- lih človečanskih svoboščin. Ce smo žive- li itn delali deset let, bomo živeli in delali 'še drugih deset vztrajno in požrtvovalno. Svoje vere in svoje nacionalne izavesti ne 'bomo prodajali za- noben denar, niti za domač, niti :za tuj! Prodan-cev, ki bi mas -učili narodne zavednosti in demokracije, pa tudi ne bomo poslušali.... iZvesti svojemu narodu in demokraciji 'bomo nadaljevali svojo pot v življenje, prepričani, da nas bodo pravični zakoni ščitili! Sestanek Slovenske demokratske zveze Ze 'letos spomladi je vodstvo Slovenske 'demokratske zveze v Gorici, dogovorno tiudi z vodstvi Kmetsko-delavskih zvez iz Doberdoba, Sovodenj in St e ver jama, sklenilo, da 'bo SDZ nastopila, pri upravnih volitvah na Goriškem samostojno z znakom lipove vejice. ■V nedeljo 7. t. m. se je vršil v Gorici na Placuti prvi volilni sestanek za- deželo. Na tem sestanku je bil ponovno .potrjen prejšnji, sklep o samostojnem nastopu. 'Pretresala pa- so ise tudi razna vprašanja v zvezi z volitvami. iSledili bodo še drugi sestanki za mesto in za deželo. Izlet v So o o dni e Ker je bil lep in krasen dan, vrh tega še praaniik, sem sklenil, da :jo mahnem kar peš iz Gorice proti 'Sovodnjam. Ko sem prišel iz njivske ceste, polne groblja, na glavno sovodenjsko, se mi je pomudil prekrasen razgled po obširnem, skrbno obdelanem in dobro posejanem sovodenj-skem -polju. Le škoda, da ni ta sovodenjska cesta tudi asfaltirana, ker bi v tem slučaju postale Sovodnje .zelo vabljiva točka za kratke nedeljske izlete na našo goriško okoliško deželo, kot smo jih nekoč .bili vajeni delati v Rožno dolino. Seveda-, kupi zemlje, ki -stoje ob strani poti še pred sovodenjsko cesto, ne delajo ravno velike časti goriški občini, ki bi jih od zadnje pomladi do dan-es že lahko dala odstraniti, da ne ovirajo kmetom vhcda 'z VGizmi v njive. Na meji med -sovodenjsko in go-riško občino stoji kamen, in neki kmet, ki sem ,ga itam srečal, mi je povedal, da ga je dal postaviti prvi lastnik mlina -iz Rubij 'zato, da so se štandreške žene pri njem odpočile, ko .so nosile v mlin tovore koruze. Toda 'ta kamen ni kak mejnik med dvema občina,ma, ker občinska meja teče nekaj metrov tniižje, na 'križišču ceste y Skr je. Nekoliko dalje stoji' pa lična kapelica -Brezmadežne, ki pa, ne nosi nobenega napisa. 'Prispel sem v vas, v Sovodnje, in opazil kupe gramoza v obcestnih jarkih Pravili so mi, da 'bodo cestne jarke uredili z denarjem, ki 'ga je občina prejela -za delovno središče. Pred prvo 'gostilno je -stala gruča mla- DVE ZGOVORNI VABILI Te dni smo dobili tna- vpogled dve vabili, ki jih je dr. J. Bitežnik v imenu Slov. Jcr-šč. soc. zveze pustil dostaviti nekaterim političnim strankam in nekaterim posameznikom.- Obe sta po vsebini itj namenu ena od druge različni. » Bližajo se upravne volitve na Goriškem. S.K.SjZ. meinj, da je nujno potreben čimprejšnji razgovor zastopnikov vseh političnih strank in skupin. iSlovenei se pač morajo dogovoriti med seboj, jtoako naj s skupnimi močmi najbolje otonanLjo .stoveuske narodne interese: zlasti je potreben razgovor in zaželeni dogovor o volilnem nastopu v Gorite, sri volitvah m deželni svet in v krajih, kjer so Slovenci v veliki manjšini, •kjer »e morejo samostojno nastopiti, talko posebno v Tržiču, Bookah in Krminu. Prav je, da pokažemo Slovenci svojo politično 'zrelost. V t« namen je S.KS/Z. sklenila povabiti vaš odbor, da odpošlje ira skupni sestanek vseh slovenskih političnih skupin tri zastopnike, ki naj bodo pooblaščeni skleniti in podpisati z drugimi slovenskimi pol. skupinami volilni sporazum. (Sestanek se lahko vrši x prostorih u- rednišitva Novega lista na Travniku št. 18 v nedeljo ob 10. uri. Cas im kraj sestanka se po dogovoru lahko spremeni-. (Podpisani prosim, da mi v tej nujni 'zadevi čimprej odgovorite. S pozdravom! Gorica, 15. X. 1956. Dr. J. Bitežnik « Prvo vabilo poziva na skupni sestanek vise slovenske političtne stranke in skupine, teaej tudi komunistične, >z namenom, da 'bi se dogovorit o volilnem nastopu, v Gorici, pri volitvah na defcfcni svet in v krajih, kjer so Slovenci v veliki manjšini. To pa zato, '»da (pokažemo Slovenci svojo politično zrelost«. » V imenu S.K.S.Z. Vas lepo vabim na 'Sestanek v prostorih Katoliške tiskarne na- Placuti- v nedeljo 21. t. m. bb 5. pop., da se domenimo o skupnem volilnem nastopu slovenskih katoličanov v Italiji pri .prihodnjih upravnih volitvah na Goriškem in zlasti o volitvah v Doberdobu, Steverjanu in, Sovodnje h, kjer utegnejo zmagati komunisti. Ker je stvar inujna, prosim, da čim- NOVICE IZ SLOVENIJE NAPREDEK KMETIJSTVA V ISTRI Z nedavno izdelavo pedološkega zemljevida Istre so se zaključila -znanstvena raziskovanja o možnostih ,napredku kmetijske proizvodnje v Istri, ki so se začela ie leta 1949. Rri-š-li so do zaključka, da se more pridelavo žita, sadja in vina v tem deliu jadranskega pasu znatno -povečati. Istra tpara sedaj uvažati znatne količine žiila, tcda ugotovili so, da je v Istri pre-cpj Rltefovitih, a malo izkoriščenih zemljišč. Sedaj pridelajo okrog 30.000 fon žrla na -leto, a iz boljšo Izbiro semen, itn z večjim izkoriščanjem plodovitne zemTe bi mogli dobifi na leto okrog 10.000 ton prešeška žita, s čimer bi izfoojšali oskrbovanja Dalmacije. Seveda vse to bi dosegli z drugačno, ne pa s sedanjo kmetijsko politiko, ki kmeta samo tlači. PRIDELEK GROZDJA V DALMACIJI Strokovnjaki so menili, da bo letošnji pridelek grozdja v Dalmaciji rekorden, toda po zadnjih podatkih bo pridelek za 20 odstotkov manjši od predvidenega. ŽELEZNIŠKI PROMET Na sestanku -upravnetga -odbora generalne direkcije jugoslovanskih železnic, ki je bil 18. septembra v Skoplju, so govoriti o pomanjkanju vagonov. Tako primanjkuje dnevno približno tisoč tovornih vagonov, neuporabnih pa je zaradi malih okvar, ker jih tovarne nočejo popravljati, češ d® se ne izplača, -ker so premalo pokvarjeni, kar diva tisoč vagonov. V prihodnjem lebu predvidevajo Investiranje 84 milijard dimi v korist železnic. POIZKUSI TERMOELEKTRARNE V ŠOŠTANJU Termoelektrarna v Šoštanju že nekaj mesecev -poskusno obratuje- Kwžu bo začela redno obratovati in ,bo tako končana prva faiza gradnje te termoelektrar- ne. (Predvidevajo pamreč, seveda če bodo sredstva zagotovljena, nabavo še dveh kotjov in izgradnjo tretjega agregata z jakostjo 65.000 kilovatov. Ko bo vse to narejeno, bo imela šoštanjska elektrarna, ki bo skupaj z onima, ki se gradita v Ka-•kuju tn Kolubari, bila ena največjih v Jugoslaviji, imela bo skupno moč 125.000 kilovatov. DELO »JUGELEKTRANSPORT« V začetku novembra bodo v Ženevi .zastopniki Jugoslavije, Italije, Zahodne Nefrvčije in Avstrije proučevali možnosti za ustanovitev društva, ki naj prouči h: utire pot prvemu dolu načrta »Jugelek-fransporta«. Ta načrt predvideva zgraditev v Jugoslaviji petih bidrocentral, ki bi vse skupaj dajale na leto nad 5 milijard kilovatnih ur električne energije za izvoz. Elektrarne bi, skupaj z dalnovodi, stafe 380 milijonov dolarjev. ZAGREBŠKI KOMORNI ANSAMBEL NA TURNEJI PO AMERIKI Komorni ansambel »Zagrebški solist'-!, k. je nedavno 'dosegel velik uspeh na glasbenem festivalu v Salzburgu In na festivalu oRrouka pomlad«, je odpotoval dpe 30. septembra na "trimesečno gostovanje po ZDA, Kanadi in Kubi. Ce izvzamemo folklorne, je to prvi umetniški kolektiv Iz Jugoslavije,- ki po vojni gostuje v Ameriki. PRESKRBA Z ŽIVILI Za letos so v Jugoslaviji z živili dobro preskrbljeni, ker so živila .zgodaj zagotovili in iker ni bilo v preskrbi prebivalstva z živili nobenega zastoja. Tako je hita 'za letos zagotovljenih skupno okoli 41.000 ton -masti in 18.500 ton surovega olja iz oljaric. Mast prodajajo sedaj po 305 dim za kilogram. Poleg tega je .zagotovljen uvoz 110.00,0 ton sladkorja-. Potrošnja sladkorja je zelo narasla, to pa zato, ker proizvajalci alkohola uporabljajo sladkor za izdelavo umetnih alkoholnih pijač. 'Riža je iza leto« zagotovljenih 90.000 ■ton, od tega odpade 20.000 ton na domačo proizvodnjo. Soli bo pa 40.000 ton več kakor .znaša normalna potreba. Mesečno je zagotovljenih še 250 ton. kave. Skupno je bilo letos nabavljenih 3860 ton kave. Tako .pišejo titovski listi. Čudno, da je mcira-l predsednik Eise-nhotver zagotoviti dobavo 1 milijon ton pšenice. VISOKA UPRAVNA SOLA V ZAGREBU Sedemnajstega septembra so v Zagrebu odprli visoko .upravno šolo, ki je prve te vrste v Jugoslaviji. V prvem letniku bo to šolo obiskovalo 72 študentov. HRANILNE VLOGE V SLOVENIJI (Hranilne vloge so v Sloveniji zelo narasle, saj so se od začetka leta povečale za 700 milijonov dinarjev, tako da je bi- lo v podružnicah Narodne banke in drugih denarnih zavodih v začetku septembra skupno 4.5 milijarde din hran itn 111 vlog. TOVARNA KABLOV V SVETOZAREVU Tovarna kablov v Svefozarevu je letos prvič izkoristila vse svoje kapacitete. Zanimanje za njene izdelke je v tujini zelo veliko, saj izvaža tovarna kar v 15 držav. Vrednost izvoza bo zinašala letos 4 milijarde. ODKRITJA NOVIH FRESK V SKOPLJU V stari cerkvi sv. Špesa, v Skopljtu so odkrili nove freske velike kuJtuune vrednosti, Ugotovili so, da so treske iz prve polovice XIV. .stoletja. prej odgovorite. Kraj in čas -sestanka se seveda lahko -spremeni po Vaši želji. 'Z narodnim pozdravom! Goriča, 15. X. 1956. Dr. J. Bitežnik « ■Drugo vabilo kliče -pa na pomenek o skupnem voMtnem nastopu slovenskih katoličanov v Italiji pri prihodnjih u-pravnih volitvah na Goriškem in zlasti volitvah v Doberdobu, Steverjanu in ‘So-vodnjah, »kjer utegnejo zmagati 'komunisti«. 'Vabili je toaej podpisal dr. J. Bitežnik, ki je znan kot -goriški urednik »Nc-•venga liste« in kot desna roka dr. Besednjak*. vodje novolistarjev! (Protislovja obeh vabil -ležijo na dlani. Na eni strani vabi dr. Bitežnik demokrate k skupnemu volilnemu nastopu vseh 'Slovencev, na drugi strani pa isti gospod kliče nav-kiup samo katoličane. Dejansko pa vemo, da se novoliistarji (bratijo s komunisti, to je z največ j imi nasprotniki demokratov in katoličanov. To so zgovorno dokazale upravne volitve na Tržaškem, kjer so se novolisrtarji v vseh podeželskih občinah pobratili s komunisti in jim z lastno podporo -pomagali posaditi na županske stolčke komuniste. V Nabrežini pa .so s svojo -gonjo proti de mokratom in katoličanom v bratskem objemu s komunisti pripeljali v občinski isvet šest Italijanov. I'/ tega jasno sledi, ns ikateri strani stojijo Da.nderji slover, skega jezika, dejanski- razkolniki slovenske enotnosti. Ljudem, kr, poleg ostalega, slovenski javnosti v Trstu niso odgovorili, kateri so tisti poklici, ki jim zagotavljajo vsakdanji kruh, ne moremo in ne smemo zaupati. iSlovenSki demokrati in katoličani nastopajo nai volitvah samostojno, Kdor je demokrat in kdor je 'katolik je z nami. Dobra vinska letina V goriških Brdih je trta letos dobro obrodilo. Nekateri vinogradniki so pridelali več kot lani, nekateri pa zaradi hude rime manj. Vendar so v splošnem zaradi kakovosti s pridelkom vsi zadovoljni. Kaže, da bo (tudi cena pridelku zadovoljiva. Kraljični kaplan se bo tretjič poročil Kaplan britanske kraljice, kanonik anglikanske Cerkve Charles Earle Raven, ki šteje 71 Jel, se bo 6. decembra poročil z. gospodično Heleno Jeanity, 52-letno junakinjo belgijskega odporniškega gibanju. To bo že tretja žena mladostnega, čeprav ne več mladega kaplana. Kakor znano, duhovniki anglikanske, kakor sploh protestantskih, cerkva ne poznajo celibata in so skoro vsi poročeni. demičev, ki pa- so se pogovarjali samo e motornih vo-zilih. iPri prvem vodnjaku sem opazil staro ženico z ročnim voizičkom, na kafere-nt je »tal sodček za vodo, ki jo je vlekla i* -zelo '.globokega vodnjaka. Nagovoril sem jo in od nje izvedel, kako mučno je pripravljanje vode za dom in hlev. Skupaj, ,sva 'ugotovila, da- je vlada dala .doberdobski občini 18 milijonov lir za vodo-vod .ter izrazila upanje, da bi pomoč ■za vodovod prišla tudi Sovodnjam. (Pred cerkvijo srečam lepo število vernikov, ki so ravno prihajali iz nje. Vse je bilo živo im- v sončnem popoldnevu tudi veselo. ■V Sovodmjah sem se počutil zelo dobro, zalo sem se ustavil v gostilni »pri Mirkotu«, ker sem slišal, da toči izvrsten tokaje. Nisem se izmolil, ker je res -zelo okusen. Se prijetnejše mi' je bilo, ker sem poslušal, kako so se kmetje pri sosednji mizi pogovarjali o jesenski setvi pšenice in drugem kmetskem delu v te-m času. 'Proti večeru se-m ga popil še merico in veselo pozdravil domače 'ter odšel proti Gorici. Obljubil pa sem si, da- 'bodo .moji nedeljski Meti od sedaj naprej- 1* v 'Sovodnjie ! Goričan d Sirnem suetn Demokratični in svobodoljubi ni Slovenci na Goriškem v Ita-liji se zopet pripravljamo, da stopimo v volilni boj za slovem ske pravice v občinskih svetih in deželnem zboru na Goriškem. Geslo, ki nas bo vodilo pri bliž'-njih volitvah, je: ohraniti hoče; mo slovenstvo na teh prastarih slovenskih tleh in boriti se ho? čemo za zmago resnične svobode. Proti nam sta dva močna in brezobzirna nasprotnika: med'-narodni komunizem, ki nam siab no škoduje, in prenapeti it ali jan: ski obmejni nacionalizem, ki nas hoče uničiti kot narod! Boj bo trd in težak! Svobodo' tjubni in demokratični Slovenci na Goriškem so zavedni, idealni in požrtvovalni; pogrešajo pa denarnih sredstev, ki so v vsar kem modernem volilnem boju m j no potrebna. Zato se ob tej priložnosti o* bračajo na vse zavedne in de-mokratične Slovence po svetu, s prošnjo, naj jim v tem težkem boju priskočijo na pomoč z de* narnimi prispevki. Vsak še tako majhen dar je dobrodošel! Mal položi dar domu na oltar! Dva blaznela napadla dalo V kraju Terrazzano v milanski provi*-c v Lombardiji sta pretekli -teden dva brata-, Arturo -in Egidlo Santalo, obla -blazna, vdrla z orožjem v osnovno šol* ij: -z revolverji v -rokah zadiržala 97 učencev in njihove tri učiteljice ter jim žugala s smrtjo, če jim ne izročijo več milijonov liir. Le s težavo se je po dolgem času posrečilo blazneža ukrotiti. To pu, je zahteva1© žrtev junaškega mladeniča San!e iZemnara, ki je odločno stopil piroti napadalcema, da bi ju razorožil in ukrotil ter tako rešil šolsko deco ignoze in nevarnosti. Blazneža sta namreč sprožila orožje prati njemu in ga ubite. 'Sanrte Zennara so odlikovali z rial* medaljo, otroke pa poslali na emomeseč no 'letovišče v hribe, ker ®o vsi prestrašeni in mnogi še vedno pod vtisom groze Napadalca »ta seveda v norišnici, v (toda r obtožena zločina. Število volivcev v Sovodnjah In dtevcrlani V Sovodnjah je do sedaj vpisani« 1278 volivcev, v Steverjanu pa 597. Vidno velik dotoh beguncev 11 Titovih« prihaja še vedno velik« število ubežnikov, zlasti mladeničev, pa tudi družin. Te dni so jih 17 namestil! 'kar v neko goriško gc6filno s prenočiščem, dokler jih niso -napotili proti Cre-mrnl v taborišče. AVTOTAKSI Marko Kovačič GORICA - VIA A. MANZONI 16 - TEL. 22.44 5« priporoča za preooz potnlhoo po Goriškem in v Jugoslavijo Vteh/dtieh sueške križe, prepiro v med zahodnimi velesilami in Naserjem je v ospredje svetovnega- zanimanja, stopila mala skupina 300 'mož, o katerih svet doslej ni dosti vedel. In prav od: te skupine bo ‘tudi odvisno, ali se bo Naserju posrečilo, da 'dobi Sueški prekop v svoje roke ali ine. Brez izkušenj in znanja pilotov ostaja prekop mrtva -luža-. To je -povedal pilot, ki je desetletja- vodil preko-rnornike skozi prekop. 'Mnogi ljudje so Se .spraševali in se še sprašujejo, kakšne sr- rte posebne sposobnosti, za kbtere plačuje Naser po en milijon in še več lir na mesec vodnikom, ki usmerjajo morske orjake po ozlki morski stezi iz enega- o-ceama v drugi. Poslušajmo, kaj pravi izkušeni strokovnjak. Ko sem že tri desetletja plul po svetovnih morjih kot kapitan dolge plovbe, sem pred četrt stoletjem stopil v službo Sueške družbe kot poizkusni pilot. Ladje drčijo kot po olju Tudi 'takrat — kot danes — so iskali pilote. V prvih časih »šola-nja« nisem, i-hiel 'drugega opravila kot zabijati si v glavo vsa številna -nevarna mesta- vzdolž prekopa, o 'katerih me je poučeval pilot -inštruktor. Razdalja med bregovoma .ztla-ša 90 do 120 metrov. Tila- prekopa so podobna izvoženemu kolovozu in samo 45 metrov široka. Večkrat v prekop »drči kamenje obrežnih zidov in povzroča nevarne vrtince. K temu- je treba še dodati, da -v fti-štih časih prekopa- miisb čistili puščavskega peska z bagerj-i. Po dn-u so se tvorile peščene sipine, tki so za- 'plovbo po -prekopu nevarnejše kot vse ostalo. -Po dobrem poldrugem letu šolanja sem bil itako daleč, da so mojim- rokam prvič zaupali milijonske vrednosti trgovske ladje. Ze pri tej prvi vožnji mi je bilo jasno, da se tistega' bistvenega, kar odlikuje pravega pilota, nisem naučil in da se tega sploh naučiti liie da. Pilotu je potreben »šesti čut«. Kdor ni imel nikoli v rokah ladijskega krmila, te-ga ne more' razumeti. Pa- je že tako, da pri pilcitovanju mnogih stvari -ne vidimo, pač pa le -»čutimo«. Vsa umetnost je v item. da se srednja ladijska os popolnoma krije s srednjo osjo prekopa. V prvih dveh -letih pilotovanja zaupajo »izšolanemu« .pilotu ladje' do največ po 15.000 ton -tomaže. V tem ča-su ima pilo,* dovolj priložnosti, da se temeljito seznani s prekopom. To seznanjanje pa ni tako preprosilo. Kot kapitan na visokem morju sem obvladal marsikatero izelo ne-Važrho situacijo, ali niicesair ni mogoče na visokem morju primerjati z vodenjem velike petrolejske -lad-je skozi prekop. Tekočina v petrolejski ladji pljuska neprestano sem fo tja. Pri tem nastajajo v teko imenovanem »vodnem breznu«, ki -ga. ladja napravlja okrog sebe, tesno ob 'ladijskih stenah majhni vrtinci. Krmilo, ki ne najde v breznu, dovolj opore, zvra-čajo vrtinci še 'Učinkovitejše tevtta smeri. Skratka. čioVek ima občutek, 'kot da ladja drči po Olju. ■Povprečna vožnja .skozi prekop znaša sedem do csem ,ur. Čeprav pilot po prestam vožnji 24 ur dolgo lahko počiva, kvari lire in oi-fe dolg® nenehna napetost njegov živčni ust Boj. Zato tudi piloti ne oštaja:o dolgo v službi. -Povprečna starost pilotov znaša 33 Ič-t. Mnogim pi-lb- Nerodna zadrega Pri tl metnem plavanju prid veliko mmolico gledalčev v Wembliyu v Angliji je znameniti akrobatiki plavalki E-sther Williams počila naraminica nove kopalke. In še pridno se je toliko gtsoblf* potopila, je opazila, da izgublja celot®'. kopalko. V tem trenutku pa je že izginila, iz oči gledalcev. Plavala je ta pogrezajočo kopalko itn si jo pod vedo tudi o-blekla. Medtem so njene koleginge; ki so nezgodo opazile, proizvajale m vodiut gladini svoje akrobacije. rtom tudi podnebje -ne Ugaja-. Sonce (neusmiljeno praži 'ladjo, ki že ob -samem začetku vožnje kopiči vročino v svojih kovinskih delih. Levo in desno prekopa -grozi neizmerna- puščava. Človek ima vtis, da se giblje med vi-soko ■zakurjenimi pečmi. Povprečna hitrost -ladje -znaša 18 km na uro, proga pa je dolga 161 km. Prekop je preozek ■Danes so raizmere na 'Sueškem prekopu še mm-oigo težavnejše. Pri gradnji prekopa igradatetlj-i -niso mogli predvidevati, kakšne obsežnosti bodo zavzemale d-a-našnje ladje. Zato je za -mod e m plovni promet prekop -znatno preozek. Ker prekop nima, jezov, so morali graditelji ,tra--siraiti -prekop v -krivuljah, -da- -bi valovanje med Sredozemskim in Rdečim morjem ne bilo premočno. Kaj pomeni voditi 200 metrov dolgega 'prekomorskega orjaka skozi te krivine, ki imajo zaradi pog-reEnjemosti -komaj 60 cm globine pod seboj, -lahko razume samo mornarski strokovnjak. Vsa vožnja je eno samo izmikanje pred -levo in desno obrežno steno. K temu je treba še dodati neprerač-unljivo valovanje, ki nastaja pri ogromnem po-greznem-j-u -koniv-ojskega- u-stroja. Na južnem delu prekopa deluje povrhu še močno -plimovanje s hitrostjo po dva in pol vozla -na; u-ro. -Pri zelo majhni -l-astni "hitrosti- -ladij nastajajo itako-nadaljnje nevarnosti. (Piloti so izpostavljeni narav nos t ineza-popad-ljivim naporom. Potrebna- je popolna koncentracija duha i-n izredno močen živčni ustroj. 'Na. kopnem deluje si- cer 13 -signalnih -posta-j, ki naj olajšajo delo pilotov, poleg tega -so nameščene boje in merilne naprave — fcljuib temu je prehod konvoja skozi prekop e-na- iizmed najtežjih navtičnih. nalog, Tzdgi-balne -možnosti so samo tri: pri ‘Raintari, v Ve-li-kem grenkem jezeru in v jez-enu Timsah. IPo vojni so -postajale raižmere čedalje težavnejše. Ladijski promet -se je .stalno večal, razsežnosti -plovilih objektov so naraščale m že do-ltgd -čaša- še -Ukvarjajo strokovnjaki -z mislijo gradnje še enega -vzporednega prekopa. Družabni 'položaj »kaste pilotov« -se je dvigal v Egiptu iz lete v -leto. V I-zmajlij-i in. v Kairu je bilo že prej neka-j pilotskih -klubov, kjer smo se stalno shajali. Da-ne-s pa imajo piloji -svoja -la-stna pristanišča- -zal jahte, iastmii avtomobilski klub, igrišča- -za golf in ko-njušniee. Kljub temu razkošju in izredno vi-soke-miu zaslužku pojema število pilotov z leta -do 'leta. Vzroki -niso samo v -stail-no naraščajočih težkočah, pač pa- je vsaka- vožnja po-, -s-ta-la že- prava igra -za- srečo. Prekop je za velike moderne ladje preozek in prepli-tev. Zato .so v nekaterih gospodarskih krogih prepričani, -da- bodo nekega dne prenehali -prevozi petrolejskih -ladij skozi prekop. Ze da-n-es. je 40.000-tonska' petrolejska ladja pri -gradnji in pri pogon-skih stroških -za 20 odstotkov n-a tono cenejša-od 2000-tonske ladje. (P.ri tem je -treba računati še -na- ,‘zelo visoke pristojbine za prevoze skozi prekop. V velikih svetovnih ladjedelnicah gradijo nove petrolejske ladje od 56.000 do 83.000 ton, ki za Sueški prekop sploh ne prihajajo v poštev.... ‘Doma je iz Kolumbije; je Indijanec. On sam in člani njegovega plemena- zatrjujejo, da je star 167 -le-t. J-avier Pareira se -pi-še, meri 132 cm in -tehta 39 tog. Je živ ikot riba v vodi. -Radovedni Američani -so 'ga prepeljali v New Yc.rk, da hi ga temeljito -znanstveno preiskali. -Za -svojih 167 lot možakar namreč -nima rojstnega •ista. Štiri-naj-st dni so -se z nj-im ukvarjali profesorji, psihiatri i-n .psihologi. Izide preiskav -so zgnetli v. naslednje -u-radno pdrččilo: »Če,prav -medicinska znanost ne id-zpolaiga s sredstvi, Tei bi' lahko določila natančno starost človeka-, 'kažejo v,si znaki, da- je Pdrei-ra dejansko toredn-p star čldvek. Navedba, da .i-ma nad 150 -let, -bi mogla biti resnic-ha.« K tej domnevi prispeva- tudi izreden -spomin Indijanca. -Morda- prav zato, -ker ga življenje ni preoblikovalo. Možakar pripoveduje -tudi o evropskih 'zadevah: »Da-, da.-, to j-e -bilo taikirart, -ko je umrl Napoleon....« Majhen Indijanec ‘bi se še vedno rad uve-ljavil. Ob neki tiskovni konferenci so ga predstavili časnikarjem. Ko -so se -nekateri smehljali majhnemu možiclju, j-ih je obdelal z -nekaj- krepkimi -udarci. Nato je starček pokazal, kako elegantno stoji na eni -sami nogi. S hitrimi koraki se je povzpel pet nadstropij -visoko in je nato opravil še dvajset 'počepov. Časnikarjem se j-e -zarežali v obraz in dejal: »To bom tu-di še počenjal, ko boste vi že davno prekopani!« Indijanec je ne-navadna prikazen i-n suso V-žhodna področja- Združepih držav trpijo v perldftlčnih -zapovrstn-oštih nSfl 6-grdmnimi pbplavairii, ki uniči j6 ‘dbširrie predele plodne zeml je, medtem ko Sabadine predele -zlasti v poletnih mesecih davi -St-fifobvita šišk. iSekdinje go&ddv je sprevrglo -urejeno preskrbo z vodo. 'Suša ni samo velika nadloga-, ipač pa tniAsa s Seboj smrtne klice. Kjer ni vode, -ne umira, zgolj vegetacije,-, pač pa preneha vsako življenje. Zato poskušajo, posebno v kritičnih časih poletja, -grozeče pomanjkanje vode odpraviti z vrtanjem in iiskanje-m vode pod- zemeljsko površino. Ti napori pa niso vedno '-kronani z -uspehom, poleg tega- pa je preskrba- z vodo na ta (način izredno draga. V tem kHtiičhsm položaju je ocearto-gčač Itouts A. PdSt tedel-M d-rtfen načrt: Sfojeift fedBSfe rgd®fe. -Mr. PdSt bi rad. te jpftSMkJojfe <£rj®8č hikSbiiižlral fea ttikJfeo-ve-n-je s -pič-fti vodo pddrPKj, ki jih dgra-ža -suša. Načrt ima ie stvarne oblike, izčrpno so -ga vsčstrahskd izdelžir, ih tudi udeleženci znane Byrdove odprave so prispevali -s svoj-imi dragbcenihni izkušnjami. Kako bodo prišli dO pitne vode? Tremiutnd -se miidi posebna preiskovalna komisije na Islandiji, da na licu me-sia preuči še nekatere podrobnosti, ti-gleda, da bodo drzni načrt že v doglednem ča-su tudii -uiresničili. Lbdene gobe tako iz še-vernih, kot južnih -tečajnih obtbbčij lahko dobavljajo najhbdjšo pitno vbdb teto -tistim področjem, kjer sb ;č> 'do sčdaj grethitb pogrešali. (Potrebno j-e ie plavajoče orjake izvleči tja, kjer -bi jih tako krvavo potrebovali. Ih to jč tudi mogočfe. Obrribčja ledč.fiiih gcird <*j hž: ševbrti in ha jugu točno ina&n in plava,j-le-nit®, -poleintaiSta,, ki se nikamor ne z-gane. Nekega dne me ho pograbila jeza, pa bom jaz spomnila gbfipoda baha. na tiste čase, iko se je aukdl olfoli mehe, e!« Počasi se je le redčilo število čakalcev in p» dobrih treh unah je prišel gospod Bizgec na vrsto. Oblasta, blondinka mu' je ž ndkrhehitja-jefh ptothtighHa, daj v-š-topi. Vstal je, »ii Mpravil^ k-navatm se odkaš" ijail kot gledališki Igralec predno stopi izba kulis.- Kčfl#ita it> HMi Mrihld irei>etaJa. ISrce mu je močno utripala Pred očrni se Itiu jd iriiSMdiStiia lidekrlila. Jtrašha Svora-ha. 'Na ogrdtifriih -perzija-nčih sb lenuharili zajetni -nasldtlječi. Na: naizkdšril dlpMridtskl plsdihi mizi je v mogočni jarpanski vazi dtihtela za naročaj obsežna butara- majnic. V tem blaženem okotjiu se je izza hdize dvignil mogočnik rh z vihratjb prisrčnostjo sprejel svojega nekdanjega sošolca. rfRudii Kaj «i re-s ti? Moj eetati Rudi!« R-udiju se je dozdevalo, ko da- se je vrnil v objenri lastnega oččifd, ki get je -brez slovčša zapustil. Dbfcro znamenje, si je mislil Rudi, ko mu je visoki prijatelj stresal desnico ih -ga- poljska! -v dragocen naslonjač. »Cigareto? cigaro?« Modrikast plamenček sč je vkresal iz zlatega vžigalnik®. »Mčtka, jajčni konjak!« Ukaz je -bil nameimjen zlati blondinki. Gost pa je' od samega presenečenja ka-r pozabil -zapreti usta. Vsakomur pa slava i-n časti le ne zra-stejo čez •glavo, si je priznaval Rudi. -»Ti hudoba nemarnai ti, kje si se ie toliko Čaša potepal, da te ni -bilo na spregled?« ga je z ljubeznivim očitkom karal novi -ban, in Rudiju je pasta-lo -kar toplo pri srcu, »Kako -pa je -s tvojo gospo Kuini-gu-ndč?« Rudijevi' žetot je bito' sicer ime Klo-til-da, venda-r kaj že -pomeni mai-hna, za-menf-avi prr t*S- C j '...: čloVek pač rie more pričakovati, da bi ohranjal v spominu vsa Jj-uhlja-nska ženska imena, čeprav je -v nekdanjih Časih sto in stokrat občudoval in pokušal Klo-t ildihe kuharske umetnos t i. Metka je prinesle, steklenico konjake in dva kozarčka, Ban je osebno nalil in pozvonil s sVojim kozarčkom -ob rob -Rudijeve čašice. »Na zdra-vje staremu prijateljstvu!« R-udi je bid ve-s biežen. »Se eh kozarček!« je dejal- ban, nato pa je presrečnega Rudija pr tj el pod -pazduho, ga odpeljal k odprtemu, oknu in mu razkazal čudovit razgled na ljubljanski -grad. »Ali še še spominjaš, kako smo divjali ,po turških šancah in kasneje, kako prijetne večere smo preživljali na 2abjetou?« -Ves prevzet je gospod 'ban objel Rudija, ga pritisnil na-se, nato pa ,ga je z. okrog)im trebuščkom in še Variti v iSaUHi Sbjčmu poč-ajsl phtžska'! rJroti- vratom. Se nekaj prisrčnih -besed fh že je bil Rudi spet srečno -v predsobi. Sele tu se je Rudi spomnil, da sploh M prišel do besede, da bi izrekel svojo Srčno željo, ki je 'bjla, še bolj želja njegove -Ktotilde, <38 6i povčfef, mkaj je pVavizaipra.v obiskal hana. No, bilo je že phepozno. Oča-rljiva blondiukai je že p?>-rhi-g.nila' naslednjemu čaka-lou. Vse je bito -Končamo. Tedaj pa- so se inienadoma ponovno odprta vrata.. 'Bain se je -z butaro majnic v naročju pokiaifa-l na vratih in Rudiju na-'Vdiuščho' 'bšCRličiSf: »Vzčml to cveitje za ^ospo Kun-l-gu-ndio iin pozdravi jo -prav lepo!« Rudi- je ves rgsburjem stopaj- po stop-r' *' -s —-i-i Ro1 maj vendar poreče t!ltlMtH»ti««»B(aatt«i««IW1ll«IMI«lltilMi«lll«tltilHHtiWimiililHnmiliill!Hmilllll«llt!«il!lliiHIIKniiiiHMI«mH Kuitigundi, -to se -prači Klotildi? Kako ina-j ji pojasni, da spioh ni prišel do besede? Ves sratTielljl-v se je končno le znašel išpet dbtrta, kjhr ga je Klbtilda. že vsa he-slfphdi prtft®kbvala- »iiR-ripbVeduj hit-to! Kdfcb si opraVi-1?« iŠamb vzdihoval je in hamesito Razlaganja in opravičevanja ji jg izročil butaro ma-jnic. »Ta šop iti pošilja in te prisrčno pozdravlja-!« Gospa Klotilda je zaigrebla svoj nos v izredno darilo i-n s praVo pobožnostjo -šepetala: »Kaiko nebeško d-uhtijo! Moje prijateljice se ibodd -najprej razkrkhlle, -pbiiČm pk gotovo 'poceihle v -nezavest od safne nevoščljivosti!« -Prijateljice is-o res -kar pokale od zavisti, njihovi,možje pa .so -strigli z ušesi, ko ,sh fflmb m ;č gospod btik imm prija-tel-j Rudija Biisgeca i-n da- je njegovi ženi poslal cvetje. Tudi Rudi ječ predstojnik je b tem i|-vede-1 in takoj sklenil, da bo Rudija predlagal -banu v (napredovanje, -zato -da se miti prikupi za Vsak ,slttČ®j. ,»Ti osel neumni ti, kaj nisem s torija prav. da sem te nagnala k tvojemu velikemu prijatelju?« je dejala gospa KiodfJ-da svojemu možu z vso nežnostjo, ko je prejel dekret o imenovanju. Saj revici* m mogla vedeti, da- je -ban podpisal imenovanje samo -zato, -ker je vedel, da. jg Rudijev predstojnik izredno -spreten splei-ika-r v lastni stramki-, ki -se ga. vse boji in' ga ie zato podkupil prav z na.predovamjerti Rudija Bizgeca S tem mu je vsaj zaenkrat .zavezal jezik. m oj a zdravniki s-i z nj-im belijo lase. Mnenja sso, -de .tiči (n-eka nerazumljiva skri-vnoat v njegovi dolgoživosti in neverjetni življenjskosti.. Preživel je šest zakonskih ženk in zatrjuje, da je toi-1 z vsemi zelo srečno poročen. Števila svojih otrok, vnukov, pravnukov in .-prapravnukov pa so točno me spominja. Pravi, da ga število tudi me izanima. 'Starček 'živi. -namreč popolnoma- sam zase. Zdravniki smatrajo. njegovo zdravstveno stanje za- zavidanja vredno, ia preprosti ljudje ga ocenjujejo za 70-1 et-ni'k». Raziskovale i bi radi izvedeli za skrivnosti njegovega dolgega življenja, pa jih niso mogli odkriti. Med opazovanjem v bolnišnici je možakar -užival -normalno prehrano. Ko. so ga spraševali, kaj; uživa dome, -so pričakovali da bo, izdal -svojo skrivnost, pa jih- je razočaral s trditvijo, da uživa prav isto hrano kot v bolnišnici. Noto pa je dostavili: »Ce že hočete vedeti, vam zaupam, da izpijem dnevno po kozarček hudega žganja in pokadim po meka-j ciga-ri-•los cigar. Sia.-r sem zato, ker j-e teka moja volja- in -ker je taka tudi moja natura. Šeda-j pa me pu-s-tite ha mi-ru! V bolnišnici bi Človek lahko se zbolel....« 'Pold-ruigOiStoletni s-tarček se je duhovito -maščeval talko s prisotnimi časnikarji -kakor z zdravniki i-n znanstveniki. Prav posebno so prisotni, občudovali m-je-gov« izre-dito prisotnost duha i-n promptho u-darnost odgovorov. 'Seveda so -se -ta-koj našli pri- rokah številni reklamni strokovnjaki i-n mu ponujali za, -različne trditve o dolgem življenju določenih vrst opojnih: pijač iini tobaka visoke dolarske zneske. Tudi za njeigovo perilo in oblačila- so se zanimali, za -njegovo skromno kočo i-n opremo v njej, ža njegov jedilni list in .sto drugih -stvari. Vise -te pc-nu.dnike, ki naj ibi z inije-govo starostjo kupčevali, pa je ižaivimfl. Tudi f-ilmsk-i magnati so ga hoteli MkljiuČiiti v svoje trgovske posle, pa. jš» je prav tako odklonih Prepel jali so -ga spet domov v preipri-Ni n ju da je . j-a-vier iPareira n-ajštarej-št človčk ina svetu, ki pije in kadi kot vsak nOrmaiteh zemljaih. Polomljene pojme lile Moskovski »Rmv' gonili pred sodnike žalostne junake terorističnih procesov, to i-zgleda,, da. se ixmavlja tudi v tSovjertij.i. Zato ni nič čudnega, če se ljudje okrog Molotova, in Malenkova krčevito zoprstavljajo desta-linizaiciji, do s tem sebi zagotovijo neodgovornosti. Ta ugibanja .so lahko tudi .netočna, ali je mnogo .znamenj, ki govori jo za. verjetnost takšnega razvoja. Prav tako ni izključno, da je bil Hruščev obisk Ti.tiu potreben prav iiz takih nujnosti. Ni izključeno, da je Hroščev zahteval od Tita revizijo prejšnjih nasilij v Jugoslaviji prav- tako, kot se ta revizija vrši sedaj po pripreiniških deželah. Podrobnosti o Hruščev c m potovanju kažejo, da bi moglo biti- tako. Hruščev je skozi pet dni živel v Jugoslaviji, hodil na tov in medtem Titu stresal svoje .zahteve. To pomeni, da so .bile te zahteve zelo velike. Vse to dokazuje, da je Hruščev v zelo veliki stiski in da iz druge strani zahteva od Tita nekaj zelo mučnega in neprijetnega. Hruščev in njegovi tovariši živijo pod močnim pritiskom; vprašanje je le, od kod prihaja ta pritisk? Nekateri trdijo, da se je v Rusiji razvilo razredno ra>z-Ukovamje med novim meščanstvom in proletariatom. Ce si pobliie ogledamo to protirežimsiko opozicijo, bomo spoznali, (ta so njeni glavni zastopniki mladi ljudje. To pakolenje se je naučilo pretvarjanja v časiih strahovlade, naučilo se je prikrivanja iin tiudi molčanja. Sedaj pa brsti to pokolenje iz svojih skrivališč na dan vse bolj .zavestno in tudi nevarno. Ti mladi ljudje seveda še niso na o-blaisti, verjetno so tudi še zelo daleč od -toga. Njihov podzemski pritisk pa se čuti čedalje močneje, in Bulganin in Hru-ščev sta pred tem pojavom z vsakim dnem šibkejše. Ce je Stalim ustrahoval, ne samo vso partijo, pač pa tudi indu-strijee in- generale, če so Stalinovi poli- tični komisarji vedrili in oblačili na vse strani, prevladujejo danes v Rusiji popolnoma drugi činiiteljl. Industrijci res še niso pokukali iz polteme. Generali pa so njihovi naravni zavezniki in sodelavci, in ti so že davno zasedli odločilna mesta. Se. vedno pa ni zamrl glas Stalinovih privržencev. Ti se danes prav teko skrivajo, .kakor so se nekdaj skrivali po katakombah njihovi nasprotniki. Na vsak način je v tej borbi med starimi im mladimi položaj mladih postopoma močnejši. Na vsak način v iSovjetiji s tem svetom že resno računajo. Vprašanje je sedaj, kako se je nasproti tem prosjačenjem Hruščeva držal Tito. Tito Hruščevo žlobudravost pozna, zato se verjetno ni spuščal v resnejše razgovore. Hruščevu pa se je vsekakor posrečilo, da. je Tita pripravil na polet v Jalto, kar je .bil vsekakor velik uspeh. V Jalti se je Tito lahko osebno prepričal, da je položaj sovjetskih mogočnikov v resnici skrajno neugoden. Zato je Tito l«hko postavljal svoje protizahteve. .Kakšne vrste so bile te zahtevke, tega seveda niso obesili na velik zvon, vendar je mogoče nekaj- 'skrivnosti izluščiti na posreden način. Glavni razlog prepirov med Titom in ■Stalinom je bilo Titovo vztrajanje, da ima on glavno besedo v vseh partijskih vpraišamijih na področjih Srednje Evrope in. Balkana.. Njegov vpliv je segal do Češkoslovaške in Poljske, da niti ne omenjamo njegovih ‘zvez z Romunijo in Bolgarijo in tudi z Madžarsko, Številna Titova potovanja v teku 1. 1946 po teh deželah so najboljši dokaz, da je Tito smatral vse rte priprežnice kot sadove svoje lastne partijske delavnosti. Zato se je v decembru 1. 1947 raztovarjal ,na Bledu z Dimitrovim, kjer sta kovala Balkansko federacijo. Na tej poti pa ga ie presenetil januarja 1948 Stalinov igneletto. Glavne misli, ki jih je iznesel, so sledeče. Tržaška občinska 'bilanca je tako pasivna, da bolj biti ne more. Zato jo potrebno zvišati davke na breme onih kategorij prebivalstva, ki lahko več plačajo. Družinski davek je .progresiven, t. j. več dohodkov ko nekdo ima, več davka plača. Ali ta progresivnost gre pri družinskem davku cd nič do 12 odstotkov odnosno 14 odstotkov, tako da kdor ima čistega dohodka 12.000.000, plača 14.40 odstotkov davka in ravno ta odstotek •plaia tudi oni, ki ima 40 milijonov dohodkov. To ;e nedostatek tega davka. Danes so davkoplačevalci podvrženi dvojni 'kontroli pri ugotavljanju' njih dohodkov: kontroli .državnih finančnih orga.-nov in. kontrol i občinskih uradnikov. Ta dvojna kontrola, ki posega v najbolj občutljive s'trani zasebnega življenja, je psihološko za davkoplačevalca prava mora. Zato je dr. Agneletto vtztrajal, da. bi se moral občinski davčni urad .zadovoljiti z ugotovitvijo dohodkov, ki jo postavi državni davčni urad. S tem bi prihranil o-igromno na stroških ponovnega ugotavljanja.. Dr. Agneletto je ugotovil, da so Tržačani .glede obdavčenja a družinskim davkom na boljšem kot v Bariju, v Bre-sciji in Ferrari, toda. na slabšem kot oni v 'Rimu, Milanu, Turinu in Bologni. Zahteval je, da se mora DohU sem najboljši vtis ina isesta/nku s 'Titom. Posebno so me presenetili široki pogledi rtov. Tita v vseh mednarodnih vprašanjih, njegova odločna volja za sodelovanje / vsemi državami v okviru obrambe miru ter neodvisnosti in svobode vseh narodov.« Tako je .govoril tov. Longo 16. oktobra 1956. Pred sedmimi leti pa. je isti — z« toliko let mlajši — tov. Longo v glasilu Informbiroja označil jugoalovamskega maršala kot »insit.nument v službi ameriškega imperializma v borbi .proti ljudskim silam«, imenoval ga je »izdajalca«, »lakaja W.ashingtona« itd. (Nič čudnega, če se tržaški komunisti i.n njihovi simpatizerji v zadnjih dneh tako pogosto izprašujejo, kdaj 'govorijio komunistični poglavarji resnico: včeraj ali dalnes? 'Ali inaj verujejo, da je Tito »izdaja'«c«, ali da je »državnik s širokimi pogledi v vseh mednarodnih vprašanjih«? Ali ,ni že skra jni čas. da slovenski de • lavci' in kmetje take apostole pošljejb rakom žvižgat?... Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STHHISLHU PHUL1CH sprejema v svojem ambulatoriju v ulici Rittmeye.r 13, tel. 31-813 dnevno od 9-13 in od 17-19 ure Nenadoma nas. je zapustil v ponedeljek 15. t. m. v starosti 80 let naš nepozabni oče in stari' oče, gospod _ MIHAEL TOMŠIČ industrialec. Pogreb nepozabnega pokojnika je bil v .sredo 17. t. m. iz ‘hiše žalosti na pokopališče na Vrhiniiki. Žalujoče družine: TOMSIC, LOVRENČIČ, AGNELETTO Vrhnika - Trst, dne 17. oktobra 1956. da sem .izgubil mnoigo noci, da .smo načrt za odkritje tudi izvedli....« Zasedanja tržaškega občinskega speta Pomembno predrugačenje družinskega davka ■ Nova dav&čina na napisne table Na razpravi o družinskem davku je govoril tudi obč. svetovalec dr. Josip A- zelo važnih sprememb in ugodno po-