[Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Ve)|a za vse leto - - - $6.00 s Velja Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo cdo leto S7.00 I TELEFON: CHelaea S—3878 HO. 102. — ŠTEV 102. GLAS NARODA * list: slovenskih idelaycevy Ameriki I] the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, M. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 2, 1934. — SREDA, 2. MAJA 1934 TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME Xm. — LETNIK XUL Po deželi se pojavljajo nove stavke NARODNA GARDA IN LETALA PROTI PEŠČICI PREM0GARJEV Na dan prvega maja so izbruhnili v raznih delih dežele novi štrajki. — Nekaj delavskih sporov je bilo v zadnjem času sicer uravnanih, kar pa ni imelo nobenega vpliva na splošno stavkovno gibanje. Ponekod je prišlo do vročih spopadov. Toda v vseh slučajih se je posrečilo policiji napraviti red. Največjega. pomena. je st raj k pristaniških deLarvcev ob obali države Texas. Za&trajkalo je aft iriti-sik* pristaniških delavcev, čijili centrala je v llo\u>ton. Texah. I.a-dje .sloje v pristaniščih, ker ni nikogar. cfea. bi- jih izkrcal. Kri ji* tekla v Lake diarle-. I>a. Xeki zamorec odal vee strelov ne neikepa belca. Soil eni zamorcev je bilo aretiranih. V M ruden, Oliio, je hoteda peščica. niaijnerjen* zapreti dve maj-ni. Proti njrm «o bile posla ne štiri fi.totn.ije duaroilae garde in troje letal. V Waslimgtonn je z;i;>tavkal<> dva tisoč lesarjev ki .so bili eapo-sleni pri raznih vladnih delih. Zahtevajo £1.37 na uro. V Camden. N\ J.. je izjavita raivnateljst vo New York Shipbuilding Company, da bo slavkujočini oč usnjarjev. Podajanja nied zastopniki delavcev rn ravnatelji PLsher Body Corporation v Detroitu .se nadaljujejo. I">o«eciiaj niso prišli se U*r iiobe-iw^-a zaključka. GREEN ZA 30 UR DELA Washington, D. C., 1. maja. — Predsednik American Federation j of a:brvr AViMiam Green jo nujno | 'priporočal pr^xltiedniku Roosevel-!tu. d.n uvede postavo za 30-urno ' delo na teden. i - OROPAN DENAR ZA DARILO Dedham, Mass., t. nnaja. — Mks Knellar. zaročenka bančnega roparja Abrahama Faedami: Tukaj je darilo za te1>e". Xa njejio vprašam je. kje je zmogel kupiti taka darila, ji je Pa»ber odjrovorfi. da rajše n*4 l>ofve. Km-Ila-r za vet kov ni odprla, dokler ni "lv-kaj" brala v ratsopa»ih. Po ore je j** Kiu»tf\~a. J l ~sta.no vi .je n o j^- brio tudi norvo mi-[iMstrstvo za iznaimst. vzirojo in ' nanxliro kulturo. na odredijo prod-sednika Pair'a Ilindenburpra. j Na. to ministrsko nu-sto je bil rnie-notvaik dosedanji pntski ministeir |Ka vzjrojo IJemiliard llu^t. A*si mi-^ n Istri za vzgojo v raiznih nemških 1 drža\-ah bodo oil .sedaj naprej vključeni iv tem ministrstvu. Vse te tzf)a*emembe kaižejo. da Xemei.^ v kratkem ne bo ver. zvezna država, kot .so Združenic« države, temveč bo izpremenjena v tralno drža\-o. ki bo i\4adana Iz Berlina. Sedanja Nemčija je popolnoma razirena od Xenn'-rje. katero-je ]>o-Ktaivil železni k a ne!f r pri ne Otto vim Tiismarvk. kt .sedanje Nemčije ne bi priznal, ako bi se kdaj j vrnil. Ta rzpromemba qvi ni pri-I šla namah. temrev je v soglasju s ' skle^x/ni držar\-ne*ra zb'»ra z dne 30. i januarja, ko je kanclr Hitler prejo«! pno zwiedono. POGAJANJA ZA KITAJSKO ZELEZNICO Moskva, Rusija, 1. maja. — V Tokio so bila obnovljena pojraja-'rtja za prodaijo kitau^ke vvJu>dne '»elezniee drža^ Maneukuo. DILLINGERŠE VEDNO STRAŠI Štirje banditi so razorožili policiste. — Bivši kongresnik je imel Bremerjevo odkupnino. Chicago, Dl., 1. maja. — John Dillrnjrer. o katerem govori !ve« «vet. .ie še vedno aia svobodi, ee-tudi jra išče vee tlsoe zveznili detektivov in policistov. Štirje njebiTi na t''a. i ter i]x> 'vroT-em streljanju pobej?-1 nili. ("ika:ka polieija pa je mogla ' obeneh. Politik John J. MeLaugrh-! lin .Te namere priznal, da je šlo skozi njegove roke $r>3,000 ckIkupnine 7.a bankirja Edwarda Iine-mer ja. iZit i"-egar i>i}>ust .ie n jegov ' oee plaval $200.000 odkupnine, j Poleg MeTvaughlina .ie bil tudi aretiran njegov .siti in še dva druga , moška. l Zadnja žrter,' otlvajaleev 6 let stara Jusi** Kobles iz Tucson. Ari- ' 'zoša. š«"\^edno ni bila \nijetna svo- j jim stairiši^m. Xjeni stari oee, 1k>-! | ga t renear. se je j*Mlal n«a tajno i pot v Mehiko v namenu, da .000. j Ko no xtirjt- Drlliiiiiprerjeti tovariši na ipostaji za« gazolin napol-' njova'li tank s\x>jega avtomobilta, se jo prijveljal poliei^nki a^omo-bH. kat^ir^a r«>pa.rji .sipi-ejeli s |Stw4janjem iz strojnih pušk. Poji ieista .sta se vdalat brez boj«'. Ro- [ ] ki r j i so ju razoroži'!i ter se ž nji-ima odpel ja-li. Ko jim je tretyi po-Itcist sinusal z revolverjesnv Kasta-vrti pot. so ga s puškinim kopitom pobili na tCa. da je .šele eez vee ur zbudil iz neeanTKti v boBniš-nk-L Policista sta bila kmalu izpu-tttViia. in sta« pozneje i>zpovetlala. j da sta med roparji TianesIjiVo spoznala DillLgenjevf^rai tovarwa Ceo.' Xelsona. ki je v iuotelu Little T5o-heonia ustrelil ne-kega zvetmega detektiva. O -t ail i trije so najbrže bili Hamilton. ITomer »van Meter in Ilarry Fo-x. močno poškodovalo. | GRAD SE BO VRNIL NA KUBO; __ i Mexico City, Mehika, 1. aprila. I Dr. Roman Grau San Martin, bivši predsednik Knbe. je rekel danes. da se rbo kmalu •vrnil a- Ha-vanro. X«a vfwaSwnje. če bo n^egov pa\Tate«k političnega ptnuena. je rekel): — Vnnil se bom. da bom u-redil par osebnih zadev. POLARNA EKSPEDICIJA __PREZIMUJE Admiral je sam v sneženi koči. — Po radiju daje svojim tovarišem navodila. — Nastala je dolga noč. Little America, 1. maja. — Xa-w.Lki temu, da .se nahaya. admiral 3ii(*h:aird Byrd sam v sneženi koči, ,123 milj od glavnega tabori&ea. j da je Mvojim tovariweni j>o radio svoja navodila ter je t> tem v stiku '7. oprtal i m svetom. V koči o-j pra'vljai admiral Byrd .svoje naj-I važnejše opra»vilo. da me- teorologiene pojaw. | I*o enomest^čn-em .samot nmn bi-"VTan(j|U poroča: izkicšenr pola rni raziskovalec zunanjem svetu, da je iizkopal že tretji prehod pod snegom. da bi v slučaju potreb«1 hnel se en izb o« l. \ Little America pa imiajo JIvf-dovi tovairlši poglavitno Jialogo. da čez zimo spravijo na varno i*v>r>-je aeroplane. Veliki Condor aero-plan, čegar krila- »merijo 82 n led. Za ] aeroplan so v h»d izkopali ja/nio,, v katero so ga položili, da so naj povrss.ru samo krila. S kis^i l<>bjavlja držamni tajnik Cor-del IlulI. tla je naročil poslaniku Jcxseplm C. CIrewu. da obvesti ja-]K»n.ski i/.iuianji urad. tla se Združene države trdno drže svojih pravic na 'Kitajskem in pričakujejo, da se bodo tega držale tudi druge drža ve. PosiLanik O row je izročil ilullo-vo noto v zunanjem ministrstvu ob aetftih zvečer m -mnogo prej, prenlno angleški zunanji minister Sir John Sun on iv poslanski »borniei poda-1 sivojo izjar\'o. da je st-ngl-oška vlada zadovoljna z ikj-jasntlom jajxuLskega 'zunanjega ministra Hi rote in da vlada siuat-tra to zadevo za« rešeno. Zunanji minister Srmom jc rc-kel. da j** aingleška vladni za/lo-voljna 7. izjavo jatpoiuske iv»!ade, da se bo držala pogodl>e devetih dr-žar\* in se 'bo na Kitajskem t<» jf l-sazvidm«, d« so Zdi-už«-ne države nastopile, ne opolnoma drugačno sta.] išče kot Ainglijai. Hull pra\"i. da> Združene države ne bodo 'vprašalo japonske vlade. kot je to zahtevala s svojo iz-jelvo. 17. aprila, za dovoljemje, ako nam*eravajo dati 'Kitajski kako (posojilo, ali pa ji nuditi kako drugo pomoč, dokler .s tem ni kr-i sena. kaka, thnsedanjej« pogodha Ta izjava japonskega uradnika j v zunanj:^u mnnistnstvn Kiji [Amair-o je bila .sicer neuradnega mačaua. twla. pozneje so japonski I diplomat, zastopniki v WV,hin-r-jtomi. Londonu itn. Ženevi i>otrdili. da je to politika japoirske vlade v Aziji. ^red drugimi pravi Hull da noben narod na svetu ne more konč-novelja\TTo po.sta.\-it i svoje volj«* nad drug matrod Združene, države so zavedajo svojih prarvic in obveznosti v Aziji in upajo, da bo-, do to storile tudi druge držarve. zla-Kti devet držav, ki so s svojo fHsgodbo za jamčile Kita»jski nedotakljivo neodvisnost. VELIK POŽAR NA ROMUNSKEM Bukarešta, Romunska, 30. aprila. — V Bnasavu je požar uničil veliko žago. Zgorela .so vvlika skladišča lesa. Do sedaj pojrre«a-jo 24 we4> in se i>oje, da so vsi ago peli. . V Atenah je policija aretirala tristo demonstrantov. Iz Jugoslavije ni nikakih poročil. Ker so vse radikalne stranke razpuščene, najbrž sploh ni bilo nobenega praznovanja prvega maja. PO AMERIŠKIH MESTIH SO SE DEMONSTRANTI UZ0RN0 OBNAŠALI; NEMIRI V EVROPI V New Yrku se je udeležilo prvomajskih demonstracij nad stotisoc oseb. — Komunistov je bilo več nego socijalistov. — Vsi so se zgražali nad Hitlerjevim in Mussolini je vim režimom. — V Parizu ni bilo generalnega štrajka. — Veličastna proslava v Moskvi. Newyorsko delavstvo je včeraj dostojno proslavilo delavski praznik. Sprevodov in zborovanj se je udeležilo nad stotisoč oseb. Proslava se je mirno in uzorno razvijala ter se je zvečer zaključila z ogromnim ljudskim zborovanjem, na katerem so govorniki obsojali kapitalistični sistem ter Hitlerjev, Mus-solinijev in Dollfussov režim. Komunisti in socijalisti so praznovali ločeno, in značilno je, da je bilo več komunistov nego socijalistov. V imenu komunistov je govoril pisatelj Earl Brodsky, v imenu socijalistov pa Norman Thomas, | ki je pri zadnjih volitvah kandidiral na socialističnem tiketu za predsedniško mesto. V New Yorku je bil aretiran samo en demonstrant, pa je bil kmalu nato izpuščen na prosto. Slična poročila prihajajo tudi iz drugih ameriških mest. V Evropi ni bilo vse tako mirno. V Italiji sploh ni bilo nobenega praznovanja, v Nemčiji je pa Hitler izrabil dan 1. maja zase ter je govoril stotisočglavi ljudski množici o vlogi, ki jo mora igrati Nemčija v bodočnosti. Glavno mesto Francije je bilo slično ogromnemu taborišču. Trideset tisoč policistov in deset tisoč vojakov je zasedlo vse strategične točke ter razpostavilo strojne puške. Kakorhitro se je pojavila skupina komunistov ali socijalistov, že jo je razgnala policija. Francoski komunisti so za včeraj proglasili generalni štrajk, pa je ostalo le pri proglasu. Trgovine so bile odprte, in celo taksiji, ki nikdar ne vozijo na dan prvega maja, so včeraj vozili. Edinole stavbin-ski delavci se niso podali na delo. Demonstracije so se vršile po predmestjih, kjer imajo komunisti večino. Ta predmestja so znana pod imenom "rdeči obroč". Kakih petdeset komunistov je bilo aretiranih. Sovjetska Rusija je praznovala dan 1. maja z o-gromno parado moskovske garnizije na Rdečem trgu. Parado si je ogledal tudi ameriški poslanik Bullitt s svojim štabom. Mimo odra, na katerem sta stala Joseph Stalin in vojni komisar Vorošilov, je paradiralo šeststo tankov, dočim je v zraku krožilo petsto vojaških letal. Na posebnem odru je bil tudi bolgarski komunist George Dimitrov, ki je bil obtožen požiga nemškega rajhstaga, ter tristo članov bivšega avstrijskega schutzbunda, ki so tekom februarske socijalistične revolucije pobegnili iz Avstrije na Rusko. Po vsej Španiji je počival promet, industrija in trgovina. V Madridu je vladalo svečano razpoloženje. Silne delavske kolone so korakale po ulicah, sledili so jim pa vojaki in policisti na truckih. V glavnem mestu in po drugih mestih je vladal uzoren mir. Ženevi je priredilo pet tisoč socijalistov majsko proslavo. Komunisti so skušali prisiliti vodstvo neke velike trgovine, da bi trgovino zaprlo. Vdrli so v prostore in zaceli razmetovati blago, pa jih je policija kmalu prepodila. V Bruselju so močni policijski oddelki preprečili nemire. Na Poljskem je praznovanje prvega maja poteklo razmeroma mirno. Le v Vilni so narodni socijalisti pobili šipe nekaterih židovskih trgovin. DOSTOJANSTVENO PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA lit ODA* H1W YOM, WEDHE8DAY, MAY 1934 THE LARGEST 8L0VUTE DAILY tn 0. 8. A. Glas Naroda" * OiMfl ud PobUAed by lUmEMC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) "VOJNE FRONTE" NE BO VEČ L. Benedtk, frcti. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Twpwl Erery Day Except Sunday« aod Holidays ," * " *1 1 11 -- pa oslo loto volja aa a™—*«™ in Za New York xa celo leto......$7.00 Kanado ....................$6.00 Za pol leta ...................$3.50 ta pol leta....................$3.00 Za inozemstvo ca celo leto......$7.00 la Aatrt leta..................$1.50 Za pol leta....................9S.B0 Subscription Yearly $6.00 _Advertisement on Agreement_ _Naroda" lafaaja vsaki dan l»v»eia&i nedelj la praznikov.____ Dopisi bres podpisa ln osebnosti pe ne prioličnjejo. Denar naj ae blagovoli poAllJatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se aam tudi p rej žd Je blvalifige naznani, da Uitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA**. 21$ W. 18th Street. New York. N. Telepbeoe: CHelsea 3—3878 Y. HUDA KONKURENCA t>ea>era:! (J-rov*^ je spiraj knjijro zavese tlrniai". ki je pri an-pleškjh leial^kih izvedencih m tudi mevi "vso ang-leško javnorvtjo povzročila veliko razburjenje, General Groves ivelja na Aujrle^ikem »t prvejra izvedenca v letalskih zadevati. Ze mee j general posvetil teoretičnemu proučevanju letalstva. Privel ije pisa.ti svojo «na-meniht-knjijro. ki je bila preil kra-t- kim objavljena, ffcvedenee trdi, da ne bomo ?iTkdam in op ti jem. je daiuts. post-ili okoovoo vodilo iinMl-'nic^j) bijeva-nja !" Pisec knjige ne smatra nalilo iza mogoče, tenneč za gotovo, da so bo -bodoča vojna bila z bombardiranjem Lowlon a. Pf-iza. Berlina, in diupih velikih nie^T v T-jvrc.ni. Po .njegovem mnenju bodo plavna im'.;«ta napadli « letali in sicer z vžigaliiimii bombami in s Htnipeniini plini. Kdo naj obvaruje osenunU i jonsko nie.stn preti zračnim napadom Kdo *n.iiij nauči osem nuiliijoncv prebibak-ev ravnati s p'.insico ina-*-ko ? Sicer plihi^ke maske nikakor ive ponrapa jo proti vsem .strupenim plinom. Kdor bi se hotel zavarovat« pred nekaterimi plini, bi .-o moral "obleci telo v nepredirno obl-riko. Po mri-enju jreneraila tir«»-vesa. bi ibtlo imapcve s pomofj*) \^eh varstvenili ukrepov, ki so sploh možni, rešiti Kaimo tie! lon-donskrjra prebiva 1stiva jired zračnim napad o m. KaVo naj se torej London -brani ? AM mflj bi se an-elwki letalci dvifmiii s svojimi letali in napadli nasprotnika, ki Ko je Taila prohibicija odpravljena* se je splošno domnevalo, da bodo zavladale boljše oziroma normalne razmere. Odpravi prohibicije je pa sledilo razočaranje. Dobičkanosna butlegarska obrt ni bila odpravljena s prohibicijo vred. Bntlegarjem gre še vedno pšenica v klasje. Znano je namreč, da prodajo baš toliko alkohola kakor prejšnje čase. Ta nepostavna industrija je dobro organizirana ter donaša sijajne dobičke. Da je istočasno tudi vir zločinov in korupcije, ni treba skoro omenjati. Zfezna vlada in vlad^ posanicasiiih di-žav bi morale i-mejti od postavne prodaje postavnega žganja lepe dohodke- Toda nekateri predpisi za trgovanje z alkoholnimi pijačami, so naravnost b^edasti. In davki so dosti previsoki. Joseph H. Choa^e, Jr., ravnatelj zvezne alkoholne administracije v Wdshingtonu je pred kratkim izjavil, da spravijo butleg^rji znaltno večje dobičke kot pa vlada. V to svrjno predlaga, naj vlada dovoli za preganjanje bmtlegerjev večje vsote denarja; naj *e davek na žganje nriža; n?.j se zniža carina na importirano žganje, kajti le na ta r^ačin bo mogoče postavnim prodajalcem konkurirati z butlegarsko robo. Te nasvete bi moral vposltevati kongres, in vpoštevati bi jih morale vlade posameznih držav. OJprava prohibicije je bila brez pomena, če ni bilo z odpravo prohibicije odpravljeno tudi butlegarstvo. Kvart dobrega postavnega žganja stane tri do štiri dolarje. Le malokdo se odloči, da bi ga kupil, ker more dobiti od butlegarja skoro idtotako dobro pijačo za polovico ceneje. Zveesna vlada bo prej ali slej morala nekaj storiti v tem pogledu. Kaj koristi deželi, če^ je prohibicija odpravljena, njene zle posledice so pa ostale. Znižanje davka na žganje bo menda edini izhod iz zagate. SAMUEL INSULL mani eikažki milijonar (z dvipnjeno mktr) skuša prepovoriti za^-sto]>nike turških oblasti, da 'bi pa r.e dejwx-tirw'ii v Ani'-.riko. Vse do-povedovhaije mu pa- ni nič pomaga I o. < J»b koroni tr^a tetina preveden v .Vmeriko in izročen ameviškiun olblastim. * breskejra Sokola in zelo diseipli-1 niran clauiitct'kili sekcij Narodne odbiwm-e. l*red tlnevi je pri telovadbi. ko je treniral v vzorni vrsti. padel tako nesrečno, da .si je pretresel muzamo in zlomil vrat. lludo pomre-peljaii v mariborsko bolnišnico, kjer }>a je ibilo v.se skrbno prizadevam je ztlrainiikov zama.ii. 60 droiin slovenskih radarjev iz Holandije v domovini. Žail-cstna je usoda, slo veils k epa rudarja! T<» znova potrjuje tran-»port mdajrskih družin, ki je prispel \n Ilolamlske v L.i-ubljano. V raznih holaiidskih rudnikih je bi-i o izjypas'enih 60 slov liskih rudar-jtt\*. doma iz raiznili krajev Slovenije. Tam so deln-idi že več >Iet ter so dcibro izashiižili. Seboj so imeli dmžhi-p. Ži'\ieli so primerno ivw>te. Pik <1 letom pa je izbrnhnila turi i v holsind-krh rmknkith kriza. Pofc'!edie» jc bila, da so bili slovenski rmlan.ri vržeiii na ce.sto. Ho-lanslska vlada jhn j«» jwr medn?!-ivKlnih popodiba«h nakazovala i* siwjih stK'i.inlnih fondov malen-koKtJne podpre. Rudarji ?p-lo skromno žhvli. Sil^ razmer jih je {»rinvorala, fla marsika i {>o-VrvulfiiU in da. so načrti tudi pri-hranfee. Vednt* so upali. o j zopet delo. Z aim an ! Naposled so bili za nje tudi krediti iz hola-nd-skih fondov izčrpani. ITolandska ' vlaila je zato odredila, d-a se tran-rtl>ortin?a?o v domovino. Pred tednu je vseh G0 družin i naibazila v ž(4er»naške vagone z1 vseni irjihicivTm ipohtsfrwin. Tn ta-1 ko so ru/datnji s svojimi' družinami i j 'nastopili križe\-o pot. Transport j jo ištel polep GO rudarjev še 200 žena" in otrok. Ta 11-a.nsjxjirt je 0. j aprila tprr^pel v Ti.jtu-bl jano. Tiorza . de1«. TJeT-avska Kb-arnica in- izse- i i Z očetovo smrtjo je goljufal. ZapivbAka policija je prijela krojaškepa pomočnika Ivana Jtož-manu. doma L'. Artič v Sloveniji. Ivafti Ko-žinan je namreč opoljufal L'JutLsk^ w®jno|K.'aieč za !2 Din. Pri iej za»:lrujri je bil za ta zniesek z^varovah njepov 7.1-letni oče Josip Roy.man. km t ArtičaJi. Ir^an je v Zaprebu naročil tipkano o-sinrtnico Zrt očetoan. v nc4vi rezba-riji ({Ki je miiročil ii«r žuspnepti uun da v Artičah. Ko je dobil žip. je napisa.! .»smrtni li>»t za .los i pa Rozmana. pa pticlai v Mi.rrbor Ljudski isiiinop(un'tiči" ti r dobil v kratkem zu^'-k 24KM) Din. Ta poljufi-ji! l>i <><1ala skrita in i:vpt>jaxn.ie-na. če ne bi bi! Ivan Rozmani tako zelo m roden, (»smrtni list je ua-])i.^al s pravo otročjo pisavo, ]>olno pmv pisnih napak. Tako j>a seveda župniki ne pišejo in to je opazil ■pri pre^h-dii knjt$r in prilog nek luvirtlmik Ljudske samopomoči. Tako je prišla ta nenavadna polju-fija na dan. Tragična smrt vzornega sokolske-ga telovadca. 1-!. aitril^i -ob )s. umrl v niari-borski bolnišnici n«« kinmrpičnetn oKlde'.ku 20-V.tni' 'ključamičarski pf'inoeni'k Ivo (»erželj. Ve^t o nje-povr smrti iji je med rtavij-onalninii or-paniza^ijfluii phuboko o-ljpknila. Pokojni Ivo je-bil podna-'elnik ]>o- bi pril-etel nahl Lon-doui. To ni mogoče. Po njegovem mnentju je taka obranuba nezajthstna. Zadnja-vojna je pokazala, da so Angleži komaj 4>r/( nemških K-tal. ki so prispela nad Anglijo, prisili'i. da so pristal a ali jih .sestrelili. Tako se je na pr. leta PHti dvignilo J>4 anple'ikih letal, tla hi odbilo zračni napad; toda samo petim letalom m' je posrečilo rztakniti sovraž-nika. Ih-i drupem napadu je 121 apk^kih ! tal iskii'o Iti nemških Tetial. txKla nil i c ni posrečilo najti sovražnika. Kakor znano, je natvadno nad Ivocidonom huda megla in v ta«kšui megli t-e sovraižnik prav h:hko skrije. Danes iji» i*ni!OČjo moilernih aparatov mogoče letati tudi .-kozi siaj-bolj po-to nif.Lrlo. prav tako je tudi orijentacija možna: radi ti^ra ji» Loiidi:n v t«>!ikii večji nevarnosti. Težka je izračna obramiivi ponoči. tc«laj so domača 'letala narezana samo na sodelovanje z reflektorji. Ta*ko prihajet pt iierail Groves do zaključka, da je nw»poča obramba ipred zrao lalhko otlgovo-ri!a. na nioreibrtni oai)>a zavetišče na Vb5u jc irevzelo rutlai-ske otroke za 1 me-iee -v oskrbo. Nekateri rudarji so ulšli iv svoje domovinske občine. 2 pa celo v državni senjski rudnik v Srbiji. ltuklarji se pritožujejo, da .so se že preti nw^eci obrnili s\t>ja županstva. kako naj bi jima doma preskubeli zashkžek. Totla^niti od pne občine niso dobili odgovora. Za nekaj tednov bodo pač .skrbele nase soeijaljv. institucije /a nesrečne rudarje, toda krediti .so tako izčrpani, da jc to nemogoče za dalj čr.c-a. Aretiran. Ti NtMi.sk i onžniki mi aretiraj i Franca 'Lu-bšo V? Jnršincev. Imel je ljubico v Dobrnv-ih in tam so orožniki po d ilj-V-m zasledovanju fevetleli. da U.ubša »pr s««* pre;.-ka'i h:.!rak«>. v kateri je stanoval na Te/.nem. .so aia-^li več delov i*d raznili koles. Lul>-ša »je bil namreč strokovnjak in je uk:t£>dma kol tsa zastarv!jail, zamenjal .posanm^zne «le!e in jih tako spraiv,. lzr»>če:i je bil šoti išču. Otro&ček na podstrešju. •Prtnl velik011 OHMiimi jirazniki je prišla k posestniku Vinku Jutk*u v Košakih neznanka v spremstvu otrerčičev tef meti jokom prosila za proivočišče. Juričevi so jo gostol'jiibno nprejeli in ji dali pt>dstre§no sobico. Živela je tam do 9. aprila. Tega jutra pa je nc^ nadema izginila iz 'hiše. vzela s seboj večjo ličerko 10-mesečnega sinka pa ost a v jI a v sobi. Šele po-poklne je otrol'ki jok opozoril -Ju-riča na odhod neznanke. Našli so otročič.ka -ikl podstrešju vi*r-pa- pre-mratznepa in lačnega. Orožniki so mater izsledili ter je otroka zop«'t prevzel«. Dobri ljudje ko ji našli t tKii službo da bo 'za svojo tlečo lahko .skrbela. Lug je imel za žganje. Na Vodnikovem t i* t i doznal. tla je p:i! tstro Iikžno tekočino. Za t okel se je ins rešilno po stajo, ckI kodre so ga neinudomu prepeljali v bolnišnico, kjer .so ps reTili nevarm^pa zastrupljenja. KovaČ-ponarejevalec. Preil malim .^rnatom okrožnepa sotlišča -m* ji' i\n-šila zaoimiva raz prava, ki je naiZprnila preil jmslu 5alei sliko si!«ne Ifrde in revščine ki je pojjnala poštenega dtfa-vpii ni družin-^kepa očeta na- opolzki pot. 44-letni kovač Mihaic-1 Mlakai iz Spod. Vamice je prijk>ve*lova» prod sodniki žia.'-li so v nepo pisni re^r*ini. V takem "položaju je .seprel po nedovoljetiein sredstvu — ponaredil je '20-tliaiarski srebr |nrk. Ko (jfe pmtepa lahko zamenjal i je rjBijuravil še drugega; v drugi pa so '«ra pri rnmeojanju zasačili j Na so-linike in pos'ansa-lce j«1 na : pmrila injjoved ubogega kovači I ploibok utis. Sftxln i d^X)r je upo Išteva) navetlene ola.j^evalne okol | nosti ter olxsotlil ko»\Tača na« Sesl ■ meswev strogega zapora pa po [ pojno in sicer na: tri leta. Peter Zgaga Pn>fesorji so zelo zamišljeni in raiztreseni ljudje. •Profesor je srečal na cesti hvo-jo znanko, močno, krepko, štirideset let .staro žensko, še vedno lepo in polno življenja. Njena hči se jc pred -letom ]H>ročila. — Iv»j pa je. da .ste t;:k<> v«^'-It.' — jo je vprašal pnfe.si r. — Saj sem lahko. Staj-a mati sem | »ost al a. Piuicko srno dobili. — K tla j pa — Sinoči. — Tako.' — se je začudil profesor. — Ali niste malo prezgodaj vstali iz otročje postelje.11 * Mladi 'ljudje imajo zelo originalne mrzoiv. Svet vidijo v ]>o- vstmi drirpavnr luči kot j»> zares. sita»r«*.>ši m* nioreiuo raziMiteti njih no epa početja. Mlado dekle in mlati fant sta se smrtno zaljubila drup »v drugega. Najraje, bi se takoj poročila in začela skupno "»ikonsko življenj '. Toda statriši no bi?"i previdni ljudje. Nevestin oče je poklical fanta k sebi in pa resno vpraša-l: — No. povej mi. če jo bt»š lahko preživljal. — Ah. oče — -mu je .se.orla A" be-setlo. — Kdo bo vtaidar uctliro mislil na jetl * — Saj pravim, to je mmlemi svet. Dve takozvani moderni ženski sta se srečali ter načeli obirali svoje so vrstnice. M kino pride ponosna '!opH-a moj'^ga moža in žena mojega ljubimca. * Sivolasi župnik j«' opominjal Kk'^a prešnika i»ri sp««vedi : — Na k. I o pa ni prav. da vse netlelje jx>k\*artaš. .VerMjo je tre-b;; jxrežrveti v samoti in v strahu božjem. -— Tisto kvart an je tovedi>va-la. da že t ri leta pozna svojega ženina. da je strašnp zadovoljna in vesola in ikein Di«mi na Danube Street |>okazali slovenski fantje in tleklet-a. ka«i so se mauČHi v razmoroma kratkem času. Dol žnost s leher nega ta ink a j -Mojega Slo\ienea je. da se prireditve udeležen ter s svojo navzočnostjo poveča poginu wstrajnega učitelja nt ]><»žrtv»>va'1!mladine. VABILO NA IGRO m VESELICO KATERO PRIREDI Ti'KAJ SAJ A SLOVENSKO-ŠOLSKA MUMNA DNE 5. MAJA OŠ OSMI URI ŽVECER » v Slovenskem Domu na 36 Danube Street, Little Falls, N. Y. Vljudno se vabi vse Sloveiiee v Little Palls in okolici, kakor t it (Ti hi bližiijili naselbin, da se i>0 možiio-Hti udeleže prve mladinske prireditve. Cena: za- odrasle 35c, otroci 15c DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-ttO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JCGOSL&niO v ITALIJO Im $ IN ....................1Mb. Za $ ».25 .................... Lir 100 ....................ERn- " $ 17.90 .................... Lir 200 f Mf ....................1Mb- 3Š0 " $ 44— .................... Ur 500 ....................Din. 5H " $ 87.50 .................... Lir 1000 02.75 ....................Din. 1«» " $174 — .................... Lir 2000 _______ . L . ■ ' ' ■ meu ak cffiijSepAJ viTfio A/KNJAJO RO NAV&HENK CENE PODVRŽENE SPREMtiMki Q6RI AJA DOLI Zrn tspL»611o večjih »nestov kot sgoraj navedeno, toodlU t dinarjih «M lirah dqjroOuJemo 4« bolje po«o}4i OmClU f AMBRlSaiU DOLARJIH - lapladllo |5.00 morate poslati...... *ji-ftffp ff M flfl.oo " _____.$10 •• •• $19.00 " " ........tjo.— m M $90.00 " " .......921 — M »• 940.00 •• " ........941.29 rr v4 '! 990^9 v W$|$WHH doM v fltturam kraju tspiai&o t.doiarflh. Mu jiifcpiflf IsTrtojemo po OaM« Utter a »riitoJUM 91— SLOVENIC PUBLISH1NQ COMPANY , ... , . • Narod , «ri» \ mjrmn mi etbemi new tobk, e. t. '—;-—-;-;-i- V "GLAS NARODA" ROMANTIKA REVOLUCIJE KRATICA DNEVNA ZGODBA WEW YOBE, WfaHWMkPAY, M*Y % HM ' THB LUOB8T BLOVgfg DA1LT in V, j E WW, MAMth**? RUNO JJEMtV KOEI1X: Sto M že vodi civilizacij« v Ev-i .-»•(»i >voj uničujoči boj i-iroti kiu-' ti.i i. TeMuika in progi«*' *ta i^tr-| gala iz enotnega u»troja kulturuih j i»r]taiiizuiov element za elemeutoin.» Le /adnje delve nekdanjih celot fc j najdemo tod in tam. ki pričajo o (MKledovanUi običajih iu ohranjenem Na svetilki celini ,«u kmetje v pokrajini Dularn«* zadnji, ki m.' se , «vest o drže stare kulture. Pa ie drug podoben .skrit biser imajo Švedi. dasi ozemlje, na katero mislim. politično pripada Estoniji iu ( ne Švedski. Švedsko je le prebivalci vo. Sredi K š key a zaliva leži majhen • 'tok, podoben želvi, ki m* vzpenjaj :•«! jugovzhoda proti sc\erozapa i rd. Na zemljevidu otok komaj op«- I / mo in pač nikomur ne (»riheja j na mUel. da je na tej neznatni pi-J eiei vesolja najti povsem svoj s Vi'1 j ► eMo stvnjitveuo. neokrnjeno sli , m kulturo. In \endar je temu ta-k.,. Trem okoiiumi-m *>«• iniu ot.>!i J*niui — tako j»- utvliii iu»e — x.h-'»valit i. du je ti« da našli jetra d«:«1 ••liram. nedotaknjen od pov xii.j* e\i |i.,ke civilizacije. Prvič oiok i "M ti rušili prometiii?i zvez. kak.ir arc^v-buriki pi.ntni parnik z e>t sk'jfi; otoka Oe*el. Vod«* t.!;;-«/ o t«»ka •>«• namreč za plovlto zelo ne-^•"Hl » ; povstali se skrhajo pl * i vim 1:1 Vri. ntok tudi 11 i 111 «1 h"1,« •ie.*! |.ri>tani«."a in se morajo ladj. ustavljati približno pol milje o. I o. l«»k;i. >iu >«• jiri Tem ravnati po kokratnih vetrovnih in vodnih razmerah. v katerih w »przuajo le domačini. Ti kažejo ladjam j>ot in v* ► vojih čolnih prepeljejo ua otok Ula ;ro in -^iliio redkf «4»L">kovaltfe. Dru«;a «»k"Iin>>r. ki »mogiKMijr <»t<»- . ............I ealiom lastno življenje, je ustroj o-j toka samega, ki daje ljudem doma- j lejra v*e. kar |Hitrebujejo, iu tretja je posebnost rodu Povratna Ituno-a meri 1090 hektarov. (»d "repa do }rlav«'" je otok dohr ti's km. na najširšem inestu |>a meri I km. Neštete zablodele l-kalt* obrobljajo obal in tvorijo naravno obrambo proti Icipenju morskih valov. Vzhodna obal je ue-elenovita i. oMriiui iu viaokimi si-' plnskimi robovi. Stare sipin&kc tvorbe M-^tf jo tl«> srede otoka in so z jfozdom poraščt-ne. Najvišja sipina se^a 21.:» iu v i-oko iu se imenuje llaubjerre. Na njenem vrhu Moji svetilnik. Za pad tli del otoka je ravan. Tu leže pašniki in njive, vmes ra*tt* brinje in clrujro *rr- 1 movje; obal tia tej strani je iz-j redno členov ita. Kunegki največji naravni zaklad; jo njetjov visoki pozd, ki }>okriva j d o malega vso vzhodno polovico o-' toka. (rla^ no drevo j<* ** prabor' ki se je ohranil iz zadnje ledene dobe ter donela vel iča ust veno vi-j Si no do 30 metrov. Drevje je staro! 140 do 250 let. Otočauom je njfli jrozd tesno pri-ratel k srcu ter «ra najskrbneje negujejo. saj vedo, da je njihov obstoj odvisen od ne«ra. Zanemarjanje ali nesmotrna sečna, posebno i ua vzhodni obali, kjer sega gozd prav do morja, bi imela za posle-dieo |h*štvni vihar, potuj«»če sipine in s tem smrt vsejja rastlinja. |(iozd tla je otočauom stavbni les za j njihove lesene hiše in gospodarska poslopja, za ladje, vozove, sani iu ■ vsakovrstno orodje; «rozd jili oskrbuje z drvmi in i< borovega lesa pridobivajo tudi smolo. R imej ska kultura je snovno prava lesna kul-! turk. Modoma prehaja borovje v mešan gozd. Ponekod najdemo mesta izrazitega pragozda z neprodir-nimi močvirji. V enem izmeti teh močvirij pri Uaubjerreju leže baje rastanki tro-jambornika. na katerem so se pred irtOO leti pripeljali na otok prvi na-iseljenci. Tak«; pripoveduje ustno I izročilo, ki se meti prebivalci zvesto hrani. Znanost o prvotnem naselju ne ve niei-sar. Najstarejša zgodovinska listina — privilegij kurland-.-kepa škofa Johannesa — v I. 1-141. Listni« pravi. (Ih-m- prebival-«-i na Kuno preživljajo s i>ol jvtlel-st vom iu lovom na tj u) nje. Prav tako je še danes, čez (i0(J let. Iioju s Kkrajuo omejenim otoškim prostor« in, z malo poldno zemljo in uiorjnu. na katerem preti večna nevarnost viiiarja in plavajočega ledu. more biti trajno k<* le pl;»- j me. ki mu je strog uraven red in |Uinčao čut odirovoriHisti nasproli pretliiikom in p«»t«uneeiu «»d pi;.-ilavna v krvi. In t«> velja v polni meri za te Svetle na Runo. To jim l*eres v « brazu in vsem njihovem obnašanju. Njihovo družinsko zadružno življenje ji* vzorno, iluinovi snažni, noša lej>a in [nostra: odliku-i<* j'li neumorna «lelavnost. mojstri so v gozdarstvu in |x>m«»r^lvii. drzni lovci I^etleneira morja, vsi in I \ sikdar globoko verni. V >reditu otoka, na meji med gozdom iu poljem, leži vas, ki «)b-sega v s«- prebivalstvo. <>t«»čaiii ži-v»- od nekdaj raz«lelj«Mii po družin-nah. ki se di užijo v zatlrugah ali velednižinskih domovih. L. l!>:Ji\ je štel Kuno .3'2 družin v 27 domovih s skupaj 27* dušami. Ljudje so vse.skozi četlne zunanjosti in vitke ra-sti. .\I«-tl možmi prevladujejo I vtsok«>r&sle postave. (»«>vore šved-šeino, kakršna je bila pred približno 200 leti občevalo i jezik na Švedskem. Govore |u>časi in be.sL*- «le zategujejo. V njihovem obnašanju >e izraža »it ka plemenitost, odlikuj«' jih razl»t>ritost. P prava njihove majcene državnosti je v rokah (starešinskega .sveta, ki šteje 13 mož i in mu načel nje župan. Volivno pra- •vieo imajo \ si moški in ženske, ki dovičili 20. leto starosti. Mirno stoje prostorni domovi v " ol>l i k i kladar s številnimi gospo-'darskiini poslopji v sCnci prekrasnih tli-eves; dvorec od dvorca loei-| jo leseni plotovi in kameniti nn-isipi. Vsa va.s je zgrajena v enotnem, j čistem slogu. V stanovanjski hiši j prebiva vsa zadruga; pozimi j«» greva ogromna peč iz opeke. Pri-proste lesene postelje so umerjene za dve «rv*bi. «d» stenal^ stoje dolge klopi. Kuhinja ima še prastaro ob- i liko. Kurijo neposredno na ilovnatih tleh; nad ognjiščem se boči ino-gočna streha na kačko, izpod katere vise kavlji za kotle. Tu suše mesnine in zJa-ti k<»ze morskega psa. Med go«jxxlai-skimi poslopji najdemo hleve za konje in govedo ter svinjake, dalje skednje in ka-šče in — nekaj posebnega — p«>-sebne slirambe za obleko. V teh "hišah za obleko" irrauijo vsi člani zadruge svojo obleko in zaloge platna. Po trije ali štirje domovi si vz«lržujejo skupuo kovačnieo in ko-pališiV. V rabi so parne kojK'li kakor v Kusiji in kopalnice .so ureji - ne nav način, kakor ga ojiLsuje že Ilerodot Zii Skite. Velike kamene razbelijo. polijejo z mrzlo votlo i.i drug drugega obtlelujejo z majhnimi brezovimi metlicami. l)o leta in:m so imeli na Kuno skupuo gospodarstvo. t«» sc |»ravi, pašniki, travniki in «r«»zak Runejee vsa rokislelstva. ki jih zahtevata poljedelstvo iu ribolov, s.-im. Vsak m zna tudi sam pustaviti hišo. Kuak<> r | »< -sol-ne izt pridne si t tudi žene. I.i tK-krhujejo družino in hišo ter predejo. tko. šivajo, pletejo, kleklajo. barvajo, kuhajo itd., kadar so p;t lin žje na lovu v daljnem morju, pa Ui«li orjejo i;i sploh upravljajo vse ] n sestVtt. Zutlru^a j»- živ organizem, v katerem se mora vsak voljno upirati v skupni jarem in jioprijeti. kjerkoli treba. Tujih delovnih moči ne najemajo, le oz izrednih slučajih, če n. pr. postavljajo hišo ali je treba potegniti novo ladjo v morje i:i pa za lov. Ltedenem morju naprosijo pomoč pri sosedih. Deia ne pla-eujejo. marveč si ga medsebojno vračajo; le hrano dobi delavec vedno tatu. kjer dela. Denarnega pr«>-m«'ta j«* na <»toku zelo malo. Sam«> enkrat na leto, ineseea maja, se o«l-peljejo Runejci v Rigo. da prodajo tjulnjeve kože in ma.st. ki so zanje glavni vir dohodkov. Ob tej priliki si nakupijo potrebnih živil: — sladkorja, kave. čaja. kaše. da'je munifijo. železo itd. Kopičenje kapitala je ob tem gospodarstvu izključeno. stanovskih razlik ni ,:!i vsak se mora v zadružnem življenju omejevati V lastnih zahtevah in željah, in |»rilagojevati zahtevani in potrebam skupnosti, vsi morajo biti vedno pripravljeni, da jKimagajo drug drugemu. Naravno je. da zavzema v življe-jnju. ki je tako polno trdega dela |in sainozataje, tudi razvedrilo, tudi (igra in ples .svoje obilno odmer j e- Pisatelj Maksiin Ciorkij je Objavil v zadnjem času t Iva znamenita članka o književnosti. Predvsem u-gotavlja. tla se ruski pisatelji trudijo. da bi ustvarili A'jezik revolucije". twin s tem pa kvarijo ruščino kakor jo je Bog dal. Poglavitna napaka prolctarskih pihate-, ijev je ta. tla ii|»oštevajo samo so-1 tria list ični realizem, o katerem me-1 nijo. da je nasproten sleherni u-metniški invenciji. (»irrkij se s pro-letarskimi pisatelji ne strinja v tem Jn»gletlu in pravi, da bi morali stremeti po 4* romantiki revolucije*'. Dejstva, veli Gorki j. so kakor sirovo gradivo, toda iz njega je šele treba ustvariti umetniško resnico. ČUDNA POLICIJSKA URA A* ;-legai*tni londonski ulici <)x-foii:.;;ivii preseljevanja ljudi in š:*!e če vonina te^ra a,:i eniejra. domačina, zve. tla monajt> vrata javniJt lokah.'V na .setverni strani te ulice zapreti že ob 10. zvečer. (ločim Miiejo biti lokali nasprotne ulice tnlprti tl-o 11. in ta>k«» imajo veliko prruln<«.st v kimkurenei z lokali na sevenni strani uliee. Ta eikthva policijska ura je po-k led i ca i/am<>tanih buul«ui.skih zakonov o Ireeneah. ki s.i drirjriični za vsa.k mestni okra'j. <>xl"t»j-tl St. pa leži po ur*rečnem m:kljnčjn leis na »meji tlsveh t.kraj«"V. Ivrnst.ni-ki javnih lok::Jov na severni strani ir'ire si že več let prizadevajo twlstraniti t«» nenormalno stanje, ki L^: ml t mi s^nn«. sni»-š-i v «»«-eh tuj-eev. Pristojne oblasti pa iwhVjo o tem ničesar s.Viati. čepraiv rizad«-t i. Zato v (htfuril Streetu ii«H**netra pre^e.lje-va nja na jir«r »e tn^ bo ktoie.-. HEBREJŠC1NA KOT KLASIČNI JEM Tajnik neke Malijaiinke univerze je prejel za rmatl-iku^weijo uia-tiiritrtno ypritVv?i4o nekejra žitltiv-s-kejra tli.iaka. ki je «»bi.skoval sis*»e-; ut-ilišiV i/rkar'i^^-li. tla je izdela! v klasičnih jezikih, v tem spričevalu [»a ni bilo o latinščhni ali gršči-7it uiti najmanj,- be.setle. Tajnik je torej mislil, da rrf^ktaivta tabletk zavrne, za. vsa k primer- pa se je obrnal t-* odločitev Iše na rektorja - — Kako. — je dejal ta. — he-, brejšeina d>a< bi ne bila klasični jezik S\T?»to pismo in ta-lmnd — kaj pa je še bolj klasično nejro to ? — Dijaika iz .Teruza^ema so taJcoj sprejeli. no mesto. Otroei plešejo svoje ko-1«>. odraaeer.i se vrste po glasovih g«>sli na gozdni trati in vedno zno-|va se moraš čuditi nenavadni, n?-prisiljeiti milini in ljubkosti teh o-. tt>čanov. i J » — Velikodušnost, gospod... — Da ifa ho sjiametovala. — Saj ga tudi bo! — O, da l»i j^a le! — L'pajiiio. gospod. — Naročil sem poveljniku trdnjave, naj inn svetuje, naj se ukloni... (iuverner ga je poklical k sebi. — Ali je prišel k njemu t — Ne, odklonil je povabilo. — ('nclno... — To je posebno nevarno zanj. .. Poskusiti hočem še enkrdt... PiearJ je bil v zadregi. Odprl je usta. kakor hi hotel povedati svoje mnenje, pa nI spravil iz sebe niti besedice. Grof de Idniercs je to opazil. — Zakaj si pa ne upas poved«ti. kar misliš i — O, ne dovolil bi si dajati nasvete svojemu gospodu. — Dovoljujem ti. .. Govori! — < 't* 1 >i hotel gospod gr«»f pisa'fi.. . — Pisati vitezu., jaz t — Kot stric nečaku. .. l«» se vendar la — je menil navihanee. — Da. če hi se mi nečak ne bil odkriti uprl. — Res je. — Co bi ne bil odklanjal vseli nasvetov, da celo prošenj... — Gospod ima prav. — To sc ne spodobi. — To je grozno. — In ne hotel bi. .. — Da I »i >e ztlelo. da. .. Z;i hip je ohnndkiiil. ptttcm je pa vzkliknil: — Ne. gospod grof. ne. ne morete doprinesti tega zadnjeira dokaza svoje veliko-dušn«»sti! Pustiti boste morali tega grešnik« dt>l^o v ječi.. . iny.cn «*e i»i se ozirali na ?j;1o-jh«»k«» žji h »s t g« »spe grofi.-e.. . kajti ona je bolna, težko bolna. 4 Sit »t* de Liniercs sc je vgriznil v listnico. Pi«-ar 1 ni hotel tega opaziti; nadaljeval je mimo: — In v tem primcrti. gospod grot", je jasno. da hi vaše pismo mnogo blagodejne je vplivalo na viteza, nego... — Pa naj bo, — se je udal grof. — napišem mu pismo. — In če hi gospod grof dovolil, lini ^a iztočim sam. — Ti ? Mor h« bom lahko izpopolnil pismo z nekaterimi podrobnostmi, ki bodo prisilile gospoda viteza storiti vse, da pride iz ječe. ( — Dobro, — je dejal grof. — zgotfi se j tvoja volja. Pieartlu je zaigralo srce od veselja. — Iiazmišljal bom, kaj l»i kazalo napisati. — Na razpolago bom gospodu grofu.. . ko se mu bo zdelo umetno in potrebno poslati me v Bast i Ho. .. ne kot jetnika, — je pripomnil smeje... temveč kot posredoyalea. — Pa naj bo. .. Povem ti, kdaj bo treba oditi v Bastillo. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja t : \ i * "■.•"> I .*«*»-. j, • J Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte, cenik in v njem boste naili knjigo, ki vaa bo zanimala. Cene so zelo zmerne. JKnjigaril& vlfuj iTarOua Ko so se vrata za nesrečnimi jetnieami :aprla, so se redovnice pnvešenili glav poea-fi vračale v jetnieo. Zrlravnik je prijel Henriko za roko in jo »dvedel k predstojnici, rekov: | — Rešili ste nedložno, zdaj sem pa jaz na rnsti, da rešim ubogo žrtev... In upam, da ni bo nebo naklonjeno, kakor je vam poslalo moe. da ste storili to delo pokore. — Mati! — je dejala Henrika. — molila iiom... molila vse življenje za vas, ki ste torili vse, kar je bilo v vaših močeh, da zopet najdem svojo sestro, za vas, ki ste se u-smilili dveh sirot... Odhajajoč iz kabineta policijskega ravnatelja, kjer je poročal, kako je izpolnil njegova povelja, je srečal Marest Piearda. Stari sluga je napravil ravnodušen obraz in vprašal: — Ko, kaj je novega, gospod Marest i Mi prinašate vesele novice? Se je moj gospod ze p< »tolažil ^ — Menim, da nima prav nobenega povn. da jeziti se. kajti rešen je... -- Česa t — Nekoga, ki mu je nedavno delal velike skrbi, kajti... | Za hip je obmolknil, potem pa vprašal: — Kaj res ničesar ne veste i Kaj niste bili itam... — Kje pa i — Pri dogodku v predmestju Saint Ho-nore... — Vem, vem, — se je zasmejal Pica nI in skomignil z rameni... — aretirali so... begunce. — Begunce, če že hočete, toda še svoj živ dan nisem videl kaj takšnega. — »Jok... kriki... gromska strela! — to je vedno ista pesem. Poznamo To. — Kaj še... kaj še, vi nepoboljšljivi dvomljivec. Bile so resnične solze in kriki pravega obupa... Priznam, da sem bil globoko gin jen, toda/treba je ubogati... in bog-me... — Odvlekli ste gospodično... Lepo dekle... — Tega vam ne morem povedati, ker nisem videl njenega obraza, ki si ga je zakrivala z rokami. — Ali! — In pa. nisem jo odvede! v Salpetriero; rim je bila aretirana, jo jc prevzel častnik / vojaki. 4 i romska strela! Danes pa ni bilo tako. — Kako to i — Ker sem jo danes sam posadil v voz za ženske, ki gredo na Louisiano... No torej, vedite, da je bila Henrika Gerardova še posebej priporočena guvernerju... — Priporočena guvernerju.. . glej, glej! — Na željo policijskega ravnatelja bodo ravnali z njo tam čisto drugače nego z drugimi jetnieami. Kdove. morda se na Louisi-ani še omoži i — Omožila da bi se.. . ona i Že drugič med tem pogovorom je izgubil Picard potrpljenje in malo je manjkalo, da se ni izdal Marestu. Zapustil ga je z namenom vrnilti se h grofu de Linieresu... Toda pot kakšno pretvezo naj bi vstopil v grofov kabinet, ko ga pa grof ni klical i In obstal je nepremično preti vrati, ko so se odprla pred policijskim ravnateljem. — Ti tu i — je vprašal grof začudeno. — Da gospod. .. 4'akal sem, če bi me gospod še potrebovali. Grof je bil na videz v hudih skrbeh. — Vstopi. — je dejal po kratkem premi-sieku in odprl vraita svojega kabineta. — Dobil sem lierazveseljivo vest o vitezu, — jc nadaljeval grof. — Vse kaže, da je tako obupan. da niti jesti noče. — Seveda ne, ker ni lačen. — je pri|»om-uil Picard smeje. — Nočem, da bi šel vitez, moj nečak, v tej zadevi do skrajnosti... Sicer hi se mu pil moralo zdeti bivanje v Bastilli... — Prijetno... — Manj /težko, nego bi moglo biti. če bi ne bil- prt|H»ročil guvernerju, naj ravna > 1 njim 1ei»o. — Ali. to ste storili ( — Dm. npiil sem. da ga bo moja plemeni, tost... kt» m* je imlijijuJ« Mineraika bojna ladja "Fiiltoai" oti kitajski <»HaJi. je rabrulinil na. nji og-entf. 1ST mož posadke so n-šili -mornarji me j.liJStfi toojatfi ladij. Boju* ladja je tako poškodovan*, .da jo bo treba prodati za staro šelefto. POŽAR UNIČIL AMERIŠKA BOJNO LADJO ODA" NEW YORK,WEDNESDAY,MAY 2, 1034 cTWARIJA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 0 tUSURODA" PRIREDIL: I. H. a 21 DAR PREDSEDNIKU ROOSEVELTU TBI LAMEST SLOVENE DAILY IB U. fl. A. Mmn Vairtham ni »dutila, -kako brezupna jo bHa njenai zadevna m tega> tudi ne ibi verjela. Saj je bil vendar Dew-all do nje zelo 1 jubez-njiv. Proti njej t»e jo -obnašal po vseh predpisih viteško, uie da bi pri tem kdaj stojnl čez mejo. Mogoče raTiio zato, ker je opaizil, kaj je čutila d« njega, je ibil v .svojih besedah zelo -oprezen. Zelo se mu je smilila in nato je bil tlo »ltfe ljubezni vej«i, kot pa je bil- 'V resnici po svojt-m značaju. »TVmijenje ga je »sililo, da je obseval ž njo kolikor :uogoee prizanesljivo. Todai iMira Vauithalnrr je -vzela vwe to drugače, ker je pač drugače l otcla ratnrmeti. Zdelo so ji jc neznosno, »»ko -bi .morala sponnati, da je vse Tijcno ljutbeznj'wo prizadevanje ni prineslo' nič bližje do nije- Tega že njen ponos ni dovolil. Zavedala se je. dai je- bila lepo, zanimivo dekie, po-leg- tega pa *?e je tudi ze>o za ved a La svojejra foo1 cd česar bo moral ostati več tednov. Dewall je bil prepričan, da hoče AVendler ostati toliko časa v New Yorkiu da počaka prihod dr. Buicliwalda in njegove hčere, da bo mogel ž njima potoHiati v Evropo. Ysa njegova t>ole*kna je zopet oživela. B 1 Misli si. da je bi! o vse to med Wendlerjem in Marijo že dogovorjeno im da bo klanja prišla domop- že kot njegova zaročenka. Dr. BuehSvald t»e ne bi prav nič branil v to privoliti, kajti Wendler je bil zelo bogat mož. In narvzlic temu. da je bil' Dewai'l manj zelo 'jubosumen, proti njeni kot možu ni imel nikakih očitkov. Ko je WttuU-t r na potu med San F ran else o in New Yorkom Dmvallu in ^ILss Yatrthamiovi razodel svoj potovalni načrt. Mths Orare je dobro opazila, kaj se je godilo v Dewallovem srcu. toda mi-:Ii -si. da je to »zadnje vzplamten-je njegove izgubljene; Ijiibezni. Med Misw Vaulhamono in Wendlerjem je bilo vse natanko do-glaga M^k Vairtliam ter si tiho pra\n, da je Dewall sročen iin da se mora njemu zaiivalrtl. ker mu je k temu pripomogel, da je našel tako sijajno nevesto. Y resnici, ako ne bi bil tako teelo zaverovan v Marijo, bi se mu izplačalo, da bi se potrudil za naklonjenost Mias Vauthaamove. V Xew Yorku so preživeli e*i dan in si ogledali čudesa mesta. Dewall je bil začuden nad vsem. kaT je videl in Miss Yautham si je to razlagala v svoj prrd. Sedaj je mog>el vendar enkrat izprervi-deti, kaka sreča ga čaka, ako postane njen mož. Da. to more postati, ako samo hoče, mu dovolj jasno pokazala. Tn Dewell bi moral biti zelo kratkoviden, ako tega ne bi bil spomal. Ta gotojmi «rw čutiti srečo, kar mogoče tej bogatasinji ne bo riiodnr dodeljeno. x i (Dalje prihodnjič.) » • . SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SIS WEST 18th STREET NEW TORK, S. T. PIfilTB NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE Pred kratkim sta* obiskala šolarja Jimmy in BiUy Grifith predsednika Roo.s<^ve!ta v Beli hS5i ter mu izročida aamj in za mjiegwio ženo brezplačne i\-stopnk-e -za vse baseballske igre ki1 bodo v Wasliingtoiiu. V JUGOSLAVIJO, Pr«ko Havr« NA HITREM EKSPREBNBM PARNIKU PARIS li). MAJA 'J. Jun:ju — 30. Juniju ILE DE FRANCL ±!6. M v ju — 16. Juniju CHAMPLAIN 12. Maja — 2. Junija N.ZKE CENE DG VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne list« vpra- tajt« naše poofaščen« agent« Slovenic Publishing Co. TRAVEL. BUREAU 216 West 18th St.. New York City, N. Y. FRENCH LINE got raj ne bolečine kakor mrtvični krč. Ciankalij deluje v tem pogledu veliko sigurneje. a veasi se ie zgodi, da so ljudje preil zastrupitvijo zaužili kaj alkaličnega in .so trpeli dolgo časa.'Ciankalij namreč ne deluje sam na sebi. temveč pruska kislina, ki je v njem vezana; ta se pa stvori pod vplivom kakšne druge ki-line. za kar zadostuje žt ogljikova kislina v zraku ali želodčna kislina. Smrt s pitjem kislim. zlasti nekoč, zelo priljubljen'; oetove kisline, terja velikanske muke. ker povzročajo kisline razjedni-ne v požiralniku in želodcu. Bolečine trajajo še dolgo časa celo tedaj. če se posreči takšnega samomorilnega kandidata rešiti. Precej siguren smrtni učinek ima karbol-na k slina. ki baje nima slabega o-kusa. Histerične ženske in jetniki če-st«> požrejo s samorilirim namenom igle. steklene drobce in »lične stvari. Bolečin** so velikanske, uspeh pa v večini primerov izostane, ker zadostuje precej preprosta operaoiju, da se te stvari odstranijo iz telesa. Skok v votlo mora hiti zvezan z velikimi bolečinami, ali vsaj z velikanskim strahom pred smrtjo, kajti neredko se zgodi, da pričnejo samomorilni kandidati, ki so pravkar skočili v vodo. žalostno vpiti na pomoč. Smrt s strelom je glede bolečin odvisna cd kraja, kamor se je za pičila krogla. Še najmanj bolečin pa mora povzročati smrt z vrvjo, ker pritisne zanka na obe *Ili dovodniei na vratu, kar povzroči takojšnjo nezavest. Kuudrat pripoveduje. da je često naletel na o-besenee. ki so imeli kakšen prst med vrvjo in vratom. Gotovo so hoteli prej poskusiti. da-Ii smrt z obešen jem kaj boki in če bi bolela, bi si še hitro razširili zanko in se rešili. Toda prehitela jih je nezavest. še preden so prišle bolečine, in so umrli. Kar se tiče samomorilnih načinov. je opaziti, da sledijo kandidati nekakšni modi. Pred mnogimi leti so se najrajši zastrupljali s i'osforninii vžigalicami, potem so začeli dajati prednost oeetni kislini. nato karbolu in lizolu. Danes >e jih največ umori .s plinom in ve-ronalom. ki sta jim oba lahko dostopna in ki jih spravita na oni svet skoraj brez bolečin, v spanju. Originalen je bil pred kratkim samomor nekega šoferja, ki je zapeljal svoj avto v garažo, jo dobro zaprl, sedel na svoj sedež in pustil, da se motor izteče. Usmrtili so ga izpušni plini. BOLEČE OPERACIJE FRAN COSKE VLADE Poziv! Isdajanjo lista Je t svsil s velikimi stroški. Mno go jih Je, ki so radi si*-bih razmer tako prizadeti, da so naa naprosili« da Jih počakamo, zato naj pa oni, katerim Je mogoče, poravnajo na« ročnino točne. Uprava "O. H."* CENA DR. KERNOVEGA B JE ZNIŽANA Anglesko-slovens Berilo ERIli ENGLISH SLOVENE READER STANE 8AMO Z fl m $2 Naročite ga prt — KNJIGARNI 'GLAS NAROD 216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY l. maja: Aquitanla v Cherbourg Albert tiallin v Hamburg President Kuosevelt v tlavr« t. maja: Majestic v Cherbourg Volendam v Boulogne aur liti S. maja: Jle de France v Havre Koma v Uenua ). maja: Washington v Havr« I>remen v Bremen 12. maja: Champlain v Havre Berengaria v Cherbourg Conte di Savola v Genoa 15. maja: Europa v Bremen 16. maja: L>eulschland v Hamburg Lafayette v Havre 1» maja: Statendam v Boulogne sur Uv Olympic v Cherbourg 19. maja: Paris v Havre Aquitania v Cherbourg Saturnla v Trst 23. maja: Manhattan v Havre Hamburg v Hamburg 25. maja: Veendam v Boulogne aur Met Majestic v Chrt-bourg 25. maja: Bremen v Bremen Rex v Genoa 30. maja: Albert Ballln v Hamburg President Roosevelt v Havre Berengaria v Cherbourg 1. junija: Europa v Bremen Volendam v Boulogne 2. junija: Champlain v Havre Vuleania v Trst B. junija: New York v Hamburg Washington v Havre 8. junija: Olympic v Cherbourg Statendam v Boulogne 9- junija: Paris v Havre Aquitania v Cherbourg Conte di Savoia v Genoa 12. junija: Bremen v Bremen 13. Junija: Lafayette v Havre Deutschland v Hamburg 16. junija: lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg 18. junija: Europa v Bremeu 20. junija: Hamburg v Hamburg Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre . 22. junija: Veendam v Boulogne 23. junija: Champlain v Havre Rex v G«noa 27. Junij*: Aquitania v Cherbourg Albert Ballln v Hamburg Olympic v Cherbourg 28. junija: Saturnla v Trst 29. Junija: Statendam v Boulogne 30. junija: Paris v Havre Bremen v Bremen 3. julija: Lafayette v Havre New York v Hamburg 4. julija: Washington v Havre 5. julija: Berengaria v Cherbourg 6. julija: Majestic v Cherbourg 7. Julija: lie de France v Havre Conte di £avoia v Genoa Europa v Bremen 11. julija: Deutschland v Hamburg 13. julija: Olympic v Cherbourg 14. julija: Aquitania v Cherbourg Vulcan la v Trst 15. julija: Champlain v Havre 17. julija: Bremen v Bremen 18. julija: Manhattan v Havre Hamburg v Hamburg 20. julija: Statendam v Boulogne 21. Julija: Paris t Havre i Rez v Genoa 24. julija: Europa v Bremen 25. julija: , Albert Ballln v Hamburg 27. julija: Majestic v Cherbourg 28. julija: 11« de France v Havre ________j SHIPPING NEWS f < tleti, da bi vladni a^x-1 k uvidov1-1 n ost i kaj zai'je-jel'. Zato vLa*la« ne i ])iriik.riva. da bo enabi' govioriti tu-' ■tli <.lru*rat-e. ako bo k temu pri-' 'fcilij^na. Listi o-bj&vljjajo kjave liii-nistrav. ki prarvijo. ditu.se vlada ne bo a se .znižajo tudi preijiemki imiali-dom. Za izvedbo teh dveh ukrepov se. vriše se živahna pogajanja na eni .sirami o katerih naselili in na kak oiapčiii naj we izvrše osebne redukcije, da btKlo soeijal-ui i wet resi ja j i za prizadete čim manjši. Vlada se nadeja, da bodo i uviiil idske organi i zavij e pre^t o-vedjno pristale na znižanje iivva-1 idil in, ki bo le zač-a.sito, račainih vlade prinesli prihranek nekaj nad 2.-"> milijarde frankov. Na kak način naj >e do.seže i3e nadaljna poldruga milijarda. priliranki»v. ali pai .m* iza priimerne v.soti?- povišajo državni ilohtnlki o tem si očivid-110 -v.ada še .sanuai .ni na jasnem. Sicer pa bo- izdaj gotovo najprej p<>i"-aka.!a. da se do konca izvedejo dossedanji ukrp^ii. V vladnih kro-jrib .^i jvrav nič ne prikrivajo, da to ne bo šlo brez ovir in brez tivn'j. Zk stihih sknbi reakcija v mrstah urailništva. ki je organizirano v modulih. ve"*inoma. ]>od so-1 cijaili-stičniin v« t voni stoječih sindikat ill. Sindi'kaiti že .seda i na-1 . , po ved u je jo (Mlločeu iKlpnn* i;i groze tudi s vtrajkom. kar vse povzroča v javnosti precejuje (vznemirjenje. Vlada jaeer izdaila na u-j radništivo poseben »pel. v katerem opwarja, kmko .so že vsi stanovi, zlasti tudi rentnlki. morali doprinesti velike žrtve za državo in j kako s-o bi'e iv še v<'čj ni r>il>segu 1 znižane plače in mezde vsem u.služ-ibeneem «v zasebnem gos.pidiaiiKt vu. Apel dailje kli>če k uviilevmisti. č* š da je brez teh ukrepov za šted-njo neizogrbljen polom državnih finatne. s čimer ibi državni uradniki utrpeli neorimerno večjo Škreveč opt i 1111st k" n o. Po treznih kalkulacijah bi narastel Jefieit na najmanj štiri milijarde Erankov, a.ko s<» aie bi ničesar u-krenilo za radikalno oe^limdjenje irža.Miih fina ne. Zato je -vlada od par Lame nt a in .s* naia zahtevala in tudi res dobila otlisežita pooblastila, da sme z uredbami, ki bi hI o imele mm' zakotna, ukreniti v.se. tla se zmanjšajo državni izdatki in envent>uti strupu demago-1 gije, -zlasti ne v dobi tako težkih ; življenjskih razmer, v kakrTme je z drugimi narodi- vred zašla tudi, Francija. Zato so mnogi dvomili, ali -bo imel® vlada res pogum, po-Silužrti s«, damega pi pooblastila 111 odrediti energične, skeleče operacije. Vlada je danes polcaizaila. odo iva novo zasedla, tako da se bo 'znižalo število aktivnejra uradnkšt-voL Vrh te*ra se znižujejo prejemki vsem aktivnim in tspo-kojenim namedcencem za ."» do 10 odstotkov, miiirst.nrm u> državnim podtajuikom ]>;# za 15 odstotkov. Prezklent. republike je sam res.i-gniral nia. 20 odstotknuv v svcii.Hi prejemkih. V enaki ali še večji meri se mliickrajo tudi vsi drugi pre.femki, ki jih pod kakršnimkoli naslovom kak francoski državljan dobiva« iz državne blagajne. Druga serija vladnih unedib. ki je -že rzdielaina. a še ne objavljena, določa med drugim, da se mora Knjige Vodnikove Družbe lahln i« SEDAJ nntito u pribodnle Wo. Nantohw. ki mis SAMC — »1 — lahk« pdUJefte mm. In kakor hitra M« knjige izile, Jih Mite p« pošti. Ak® tekate tak* dolg«, da knjige iz idej«, morate pfaiati tanje $1.35. KNJIGARNA 'GLAS NARODA 21« Weak 1Mb Street. New York. N. T ^^pomladanski Skupni Izleti: ILE DE FRANCE, 5. MAJA v Havre Karta do Ljubljane $117.54; za tja in nazaj (20650 BREMEN, 10. MAJA v Bremen Karta do Ljubljane $12124; za tja in nazaj $211.50 BERENGARIA, 12. MAJA v Cherbourg Karta do Ljubljane $119.21; za tja in -—j $206.50 ILE DE FRANCE, 26. MAJA v Havre Karta do Ljubljane $117.54; za tja in nazaj $2065« BERENGARIA, 30. MAJA v Cherbourg Karta do Ljubljane $119.24; za tja to —--J $29C.5« Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj za navodila na: .o SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) ^ 216 West 18th Street New York. N. Y.