Ameriška Domovi ima
HOiWlg
AM€MCAN IN SPIRIT JF0R6IGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 11, 1963

SLOVCNEAN
HORNING NSWSPAP6B

ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Položaj v Laosu se je začel hitro jasnili
Nevtralci pripravljeni na sodelovanje z desničarji v obrambi neodvisnega Laosa.
VIENTIANE, Laos. — Diplomatski krogi so že ugotovili nekaj dejstev, ki bodo bistveno Vplivala na laoško politično bodočnost. Prvo dejstvo je v tem, da so se laoški komun isti odločili, da sami nadaljujejo svojo akcijo za prevzem oblasti v deželi. Dosedaj so se vojskovali v glavnem s četami desničarskega generala Nosavana, nevtralce so pa pustili pri miru. Sedaj je pa ravno narobe. Komunistične Pathet Lao čete so napadle nevtralne čete in jih skušajo izriniti iz centralne lao-ške gorske planote, kar jim bo dejansko dalo premoč v vsem srednjem delu dežele.
Kcng Le se obrnil na Nosavana
Drugo dejstvo: vladni predsednik princ Suvana Puma se P radi tega preko noči prelevil, odnosno se moral preleviti iz nevtralca v antikomunista, njegov general Kong Le se je pa obrni na generala Nosavana in §a prosil za pomoč. V Laosu pa še niso pozabili na čase, ko je Kong Le uskočil iz Ncsavano-Ve armade in jo pobrisal s svo-Hm bataljonom h komunistom. Tako ise je namreč začela lao-ška državljanska vojna. Kaj bo Kcsavan napravil, še ne vedo, časnikarjem in diplomatom še hi rekel ničesar.
Komunisti močnejši
Do vsega tega je prišlo zato, ker so se. komunistične čete, ki idi cenijo na 15,000-20,000 mož 2 vietnamskimi gverilci vred, temeljito pripravile na nadalje-v£nje svojega prodiranja proti :ub'1 dežele, dočim so nevtralne ^te, ki jih je menda okoli 8-°00, spale. General Nosavan dna na papirju še zmeraj okoli ^T,000 mož, vendar pa v Vien-tiane mislijo, da bodo. komuni-sti brez težave zlomili vsak so-Vra'Zni odpor tudi v tem sluča-di, ako se nevtralne in protiko-diuniistične čete združijo.
Komunisti so torej postali 2et° samozavestni, kar ne po-^ni nič dobrega za diplomat-® a pogajanja, ki vanje silijc dgleži. Bojijo se celo, da se bo J^-nc Suvana Fuma naveličal ^dkusa in demisijoniral, kar bi eijetno pomenilo začetek kon-Ta 53 e d a n j ega “nevtralnega” daosa.
kongresniki bi radi ur a ^ v Moskvo
st SHINGTQN> D.C. — Pred-^avniaki dom je šel danes na t hhkonočne počitnice, ki bodo Rajale do 22. aprila. Ta čas bi ^ ani prosvetnega pododbora ra-j\I !na študijsko potovanje v Vodil jih bo kongres-
bod Pucinsky- pridružili, se mu 0 o še štirje kongresniki.
^ Moskvi si hočejo ogledati '° nekaterih ruskih znanstve. zavodov.

^ Kelno oblačno, malo toplej-e- Najvišja temperatura 50.
Novi grobovi
Peter R. Kisner
Včeraj je umrl na .svojem domu na 9213 Rosewood Ave. Peter R. Kisner, rojen v Detroitu, Mich., od koder se je preselil v Cleveland pred več leti. Oče Anton in mati Sofija sta umrla pred več leti, zapustil pa je ženo Frances, roj. Orehovec, sina Edvarda, hčere Mildred Tepper, Doris, Janet in Shirley, vnuke in vnukinje, sestre Celio Schmidt, Lottie Sikon, Helen Darnell in Anne Schipe, brate Stanleya, Walter ja in Johna ter druge sorodnike. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb. zavoda na 5316 Fleet Ave. v soboto dopoldne ob devetih v cerkev Sv. Imena ob 9.30, nato na Kalvarijo. Maša zadušnica za pokojnega bo v ponedeljek, 15. aprila, ob 9.30 v cerkvi Sv. Imena.
Iršiasiski demokrati se veljavni ¥ drža¥! čile
SANTIAGO, Čile. — V nedeljo soi imeli v Čile občinske volitve. Poleg vladnega bička strank, ki. ga vedi predsednik republike Alessandri, in po komunistih nadzirane Fronte ljudske akcije, je nastopila samostojno tudi Krščanska demokracija.
Konservativne, lihe ralne in sredinske stranke, ki so povezane v vladni koaliciji in so pri volitvah nastopile skupno, so d (Voile 911,694 glasov, levičarska ljudska fronta 582,199, krščanski demokrati pa 452,427. Ti so torej dejansko kot posamezna stranka dobili največ glasov, saj so v vladni koaliciji povezane tri stranke, v Ljudski fronti pa celo kar pet.
Krščanski demokrati v državi Čile so usmerjeni precej na levo, dosti, bolj kot oni v Franciji ali Italiji, so pa odločno proti sovjetskemu vplivu v deželi. Gibe glavni skupini se sedaj trudita, da bi dobili z njimi zveze in se na nekak način z njimi dogovorili za skupni nastop pri predsedniških volitvah prihodnje leto. Vse kaže, da bodo krščanski demokrati nastopili tudi pri teh samostojno.
Sen. Goldwaterja žele za predsedniškega kandidata
WASHINGTON, D.C. — Načelnik republ.ikanske stranke v državi Texas Peter O’Donnell Jr. je objavil sestavo narodnega odbora za imenovanje sen. Bar-
Indija in Pakisian se utegneta ie pobotati
Vprašanje Kašmirja je trd oreh; obe državi si ga lastita.
WASHINGTON, D. C. —-Naši diplomatje so skoraj obupali nad pogajanji med Indijo in Pakistanom radi Kašmirja. Naš poslanik v Indiji. Galbraith je radi tega demisijoniral, ker moče tam zapravljati časa. Kennedy je poslal na njegovo mesto Bowlesa v upanju, da bo imel novi poslanik, ki je znan po zvoji zgovornosti, kaj več uspeha. Med tem je prišla izjava od pakistanskega predsednika, da bo zelo srečen, ako se kmalu sestane z indijskim ministrskim predsednikom Nehrujem.
Vpliv želje po ameriški pomoči?
Nekaj se mora torej plesti za kulisami. Pri tem pa je treba vpoštevati š e tole: v našem Kongresu bodo kmalu začeli debatirati o pomoči tujini, ki sta na njej močno in-teresirani Indija in Pakistan. Pakistan jo bo gotovo dobil, saj prosi za manj kot Indija in je pri tem naš zaveznik. Indija pa še zmeraj igra vlogo neopredeljene države in povrhu prosi še kapital za novo veliko jeklarno, ki naj bi bila v državni upravi. Temu se nekateri kongresniki in senatorji že sedaj upirajo, Češ, da Amerika ne sme. dajati kapitala za “socijalistične jeklarne.
Nehru bo moral postopati zelo previdno, da mu naša podpora ne odide. Na to raeu-'na verjetno pakistanski predsednik Ayub Kan, ki misli, da bo lahko osebno pritisnil na Nehruja, naj bo v kašmirskem iproblemu bolj popustljiv.
I ---------------------------
rya Goldwaterja za republikan-ckega predsedniškega kandida-ita prihodnje leto. Po njegovem i ima Goldwater dovolj politične privlačne sile, da bi megel potegniti vsaj del Juga od demokratov. Donnell je dejal, da ni o sestavi odbora nič govoril z Goldwaterjem. j Sen. B. Goldwater sam je ponovno izjavil, da -bo kandidiral j le v zvezni senat. Kcnservativni del republikanske stranke bi ga rad pripravil do tega, da bi se pognal za predsedniškega kandidata, pa ne kaže za to nobene volje.
Kitajska komunistična
propaganda siii w fliisijo
MOSKVA, Rusija. — Kitajski komunisti so začetkom, tega leta napisali celo vrsto uvodnikov v svojem glavnem partijskem glasilu, ki v njih obširno, sistematično in ostro kritizirajo ruski komunizem. Sedaj so te članke prevedli na ruski jezik in jih objavili v posebni knjigi. Zalego knjig so poslali svojemu poslaništvu v Moskvo, ki jih sedaj pridno deli in razpošilja po pošti vsem vodilnim ruskim komunistom. V to akcije- js kitajsko poslaništvo vpreglo tudi nekaj sto kitajskih študentov, ki so vpisani -na ruskih visokih šolah. Kitajci seveda niso prosili za nobeno dovoljenje pri ruskih oblasteh.
Za ruske tovariše mora biti to hud poper. Svoj čas, so s podobno taktiko začeli albanski
PODMORNICA IZGINILA V GLOBINAH ATLANTIKA
Atomska podmornica “Thresher” je izginila včeraj s 129 možmi posadke v globinah Atlantika kakih 220 milj vzhodno od Bostona. Poveljstvo vojne mornarice ima komaj še kaj upanja, da ni izgubljena.
WASHINGTON, D.C. — Atomska podmornica | Thresher je včeraj med strmim poskusnim potapljanjem v | Atlantiku izginila. Zadnjič se je oglasila ob 9.17 dopoldne. Vojne ladje, ki so spremljale vaje, so kasneje opazile na površini, da je del morja pokrit z oljem, kar je običajno znak, da je podmornico zadela nesreča. Edino upanje, ki še obstoja, je, da so se na kak način v podmornici pokvarile naprave za vzdrževanje zveze. Če se je podmornica potopila na kraju, kjer se je zadnjič javila, ni možnosti na reševanje, ker je morje globoko okoli 8,400 čevljev.
Adm. George W. Anderson,	:=:	'	“
načelnik pomorskih operacij, je gmila, je bilo v njej 17 civili-dejal, da je atomska eksplozija'stov, 16 oficirjev in 96 mornar-
v podmornici izključena, prav
Komunisti, ^ar j-h K bilo na	nj nobene nevarnosti, da bi
Ruskem, pa je Hruscev hitro I, ..
J .	■	. imio morje okoli kraja nesreče
pognal albanske diplomate ^	Atomska podmor-
stu-dente preko meje. S Kitajci- ica «Threshei,, je spadala med
si tega verje no ne o upa - napadalne podmornice, določe-
napraviti.
Sicer se pa kitajski komunisti živahno udejstvujejo tudi v nekaterih satelitslhih državah. Madžarska vlada je na primer morala organizirati sestanek tujih študentov v Buda-pešti in zbranim poslušalcem razložiti, da ima v sporu med, Moskvo in P-eipin-gom prav Hruščev, ne pa Mao.
Romunska vlada je pa celo obnovila diplomatske stike s Tirano. Kaj naj to y-ynmni, se j
ne za boj proti sovražnim podmornicam in sovražnim ladjam. Te vrste podmornice so močno različne cd onih, ki so oborožene s Polaris raketami.
“Za -one izmed nais, ki smo zrasli v pomorski tradiciji, je žalostna prilika, kadar je objavljeno, da je kaka ladja izgubljena,” je dejal admiral Anderson.
“Thresher” najhitrejša podmornica
Ponesrečena podmornica
Amerika utegne ohraniti letalska oporišča v Maroku
sprašujejo diplomatje v B'aka- veljala za najhitrejšo podmor-rešti in seveda tudi v Moskvi. njco na vsem svetu, ki se je bila
sposc-bna potopiti najgloblje v morje. Oborožena je bila s torpedi in drugim podvodnim o-rožjem.
Podmornica je začela z vaja-RABAT, Mar. — Kralj Ha- mi v globokem potapljanju v san H. se je v letalu predsedni- spremstvu reševalne ladje Sky-ka Kennedya vrnil po 10 dneh j lark kakih 30 milj južno od obiska v Združenih državah do-: Portsmoutha, N.H., zadnjič se
mov zadovoljen s svojo potjo. Trdijo, da je sklenil z Združenimi državami dogovor, da bodo
je oglasila ob 9.17 -dopoldne. Ni bilo nobenega znamenja, da bi se v bližini nahajale kake sum-
sedanja ameriška letališča v Ijive podmornice; ali druge lad-Maroku Združenim državam v j je.
slučaju potrebe na razpolago Poveljnik podmornice Thre-tucli še po koncu leta, -ko se bo- sher je It. comdr. John W. Hsr-do z njih uradno umaknile. Vey iz Waterforda, Conn., ki je Ameriška vojaška oporišča nabral obilno -s-kušnjo o atom-igrajo pomembno vlogo v voliv-!skifa podmornicah, od kar je bil ni borbi v krajevne uprave pri- dodeljen prvi atomski p-c-dmor-bodnji mesec in jo bodo nema- niči Nautilus. Kasneje je služil ra igrala tudi v volivni borbi v, na atemskih podmornicah Tul-parlamemt, ki bodo sledile tej labee in Sea Dragon. Poveljstvo j kasneje.	j podmornice Thresher je prevzel
V deželi je tudi precejšen so- pred tremi meseci. V pomorski cialni nemir, zahteve po učinko-’akademiji Annapolis je gradu-viti agrarni reformi po vzgledu ira-l leta 1950.
! alžirske, vse glasnejše.	i V času, ko je podmornica iz-
De Gaulle hoče lastno atomsko orožje za vsako ceno
jev.
Zadnjič je v mirni dobi izginila v morju ameriška podmornica pred 22 leti, ko se junija 1941 ni vrnila z vaj podmornica, ki se je poskusno potopila 24 milj vzhodno od Portsmoutha. Vodni pritisk v globini kakih 400 čevljev jo je zdrobil ko-t jajce.
Iz Clevelanda in okolice
Perrya bodo selili—
Spomenik Oliverja H. Perrya bodo po vsej verjetnosti prestavili iz Gordon jjarka v mesto, kjer je bila nekdaj utrdba v Hunington parku. Na sedanjem mestu je izpostavljen ljudem, ki nimajo do preteklosti in njenih velikih mož nobenega spoštovanja.
Urad bo zaprt—
Urad Ameriške Domovine bo zaprt od petka ob dveh popoldne do ponedeljka zjutraj ob osmih. Kdor bi imel za objavo kako novico, naj jo napiše in vrže pismo v poštni predal urada na 6117 St. Clair Ave.
Pevske vaje ne bo—
Pevski zbor Korotan v soboto in v nedeljo zaradi praznikov ne bo imel pevske vaje. Naslednja vaja moškega zbora bo v soboto, 20. aprila, ob sedmih zvečer v Baragovem domu.
Pretekli teden so začele pronicati v javnost vesti, -da francoska vlada ni več tako gotova o možnosti in smislu gradnje lastnega atomskega orožja in sredstev za njegov prenos. Francoski strokovnjak za atomsko orožje:, eden od ožjih sodelavcev predsednika De Gaulla, je v razgovoru s predstavniki Združenih držav priznal težave, ki jih ima Francija- pri izpopolnjevanju atomskega -orožja in vsega, kar je zvezano z njegovo praktično uporabo. Tehnične in gospodarske težave naj bi bile tolike, da bo treba postavljene cilje odložiti za kar več let.
Francoska atomska bomba je po teh virih še vedno veliko pretežka za prenos v jet bombnikih Mirage IV., ki jih hoče Francija uporabiti za svoje neodvisno atomsko orožje. Francoske letalske sile so- upale;, da
bedo imele do konca letošnjega katera od njih skoraj neposelje-leta že v rabi do 50 teh bomb- na. Stroški za ureditev novega nikov, dobile so doslej dejansko preskuševališča atomskega in le štiri in sprijaznile so se. z mi-1 vodikovega orožja tam so men-slijo, da jih 50 ne bodo dobile da -nesprejemljivi, pred sredo leta 1966. Letalo isa-1 Pri vsem tem so francoski vo-mo je pokazalo tehnične hibe, jaški strokovnjaki začeli dvomi-ki jih je treba premagati, pred- ti v samo učinkovitost jet no bo res uporabno za postav- bombnikov Mirage IV. zaradi Ijene namene.	j izpopolnjene ruške letalske o-
Gra-dnja francoske vodikove braimbe. Ti bombniki bi morali bo-m-be je naletela na “nepre- po prvotnih načrtih leteti do magijive težave”, je tudi veliko1 ciljev zelo pri tleh, kjer jih ra-dražja, kot so prvotno računali.1 dar -sploh ne more “videti” ali Upali so, da jo bodo- preskusili' Pa le slučajno. Rusi so menda vsaj do leta 1970, sedaj so ta Ogradili v zadnjem času uspeš-datum odložili za dve leti. Te-1 n-ejšo obrambo tudi proti te žave so tudi z novim preskuše-j vrste napadom, va-lisčem. Protesti zaradi pre-| Na osnovi vseh teh vesti in skusov v Sahari so preštevilni premišljevanj v francoski vla-in preostri, da bi jih mogel De|di in vojaškem vodstvu so upa-Gaulle enostavno prezreti. Pro- li v Združenih državah, da u-učili ©o možnosti novih presku- teigne De Gaulle končno še
so-v na Pacifiku, kjer ima Francija nekaj manjših otočij, ne-
morda opustiti načrt o gradnji lastne oborožene sK® in se
vključiti v skupno NATO atomsko oboroženo silo. Take vesti so se širile tu še koncem tedna.
V torek je francoska vlada objavila, da bo svoj načrt o lastni atomski oboroženi sili izvajala dalje in da bodo prve a-to-mske bombe že na razpolago francoskim oboroženim silam letošnjo jesen, vodikove bombe in rakete, ki naj jih nosijo nad sovražnika, pa v letu 1967.
S to izjavo je De Gaulle pokazal znova, da je pripravljen za dosego lastne francoske, a-tomske oborožene sile žrtvovati vse, kar je treba, da jo le doseže. Če bo postavljeni cilj dosegel v meri, kot si želi, je še vedno -odprto vprašanje. Tehnične težave Francozi še utegnejo premagati, toda vprašanje je, če je francosko gospodarstvo sposobno nositi dolgo časa tako težko breme.
Ruski neuspeh v Iraku
Kljub okoli pol bilijona dolarjev gospodarske in vojaške pomoči Moskvi ni uspelo pritegniti Iraka v svoje obmocj'e.
BEJRUT, Uh. — SovjeUku zveza se je od vojaškega prevrata v Iraku leta 1953, ko je bil umorjen kralj Fejsal in je prevzel oblast v deželi gen. Ka-se-m, trudila na vse načine, da bi tam razširila in utrdila svoj vpliv. Komunistična partija je nekaj časa vneto sodelovala s Kasemom, prav tako so ga podpirali Kurdi, ki so bili pod komunističnim vplivom. Sovjetska zveza je pošiljala v Irak vedno nove količine orožja in gospodarske pomoči. Računajo, da so Sovjeti dali Iraku za okoli 300 milijonov dolarjev vojaške in za -okoli 200 milijonov gospodarske pomoči.
Komunistična partija skoro uničena
Kasem je spoznal nevarnost in se je postopno osvobodil pretesnih vezi s komunisti, pri tem pa ohranil vezi s Sovjetsko zvezo. S Uho in tajno podporo Moskve je postala iraška komunistična partija najmočnejša v vsem arabskem svetu. V Iraku je bilo na delu preko tisoč vojaških in drugih strokovnjakov iz Sovjetske zveze in njenih satelitov, (ko se je del vojaštva povezal s socialistično stranko Baath in končal s silo vlado Kasetna. Ko so komunisti skušali ta prevrat preprečiti, so dali novim vodnikom dežele naravnost iskano priložnost za uničenje. Na tisoče komunistov in njihovih podpornikov je bilo pobitih in prijetih prve dni prevrata in po njem. Moskva je protestirala, toda brez uspeha.
Te dni je skupina iraških vi-sokošolcev, ki je študirala v Sovjetski zvezi, prišla domov in javno zabavlja -nad Sovjetijo in načinom postopanja z njimi na sovjetskih visokih šolah in v javnosti.
Denar je denar!
LONDON, Vel. Brit. — Britanska vlada ne misli prepovedati prodaje potniških letal Britannia, ki jih je državna letalska družba vzela iz prometa in jih nadomestila z modernejšimi, rdeči Kitajski, čeprav j c Ladij a v zadnjih mesecih že ponovno protestirala proti tej prodaji.
Indija je član britanske Skupnosti narodov, kot taka lahko računa vsaj do neke mere na podporo Vel. Britanije v sporu z rdečo Kitajsko. Angleži so poslali lani Indiji, ko je bila v vojni s Kitajsko, precej orožja, nekaj so ga obljubili še poslati, pri tem pa se kar ne morejo odreči skušnjavi, da ne hi svojih zastarelih letal prodali rdečim Kitajcem, pa čs . bi ta prav kasneje tem služila v vojni -preti Indiji.
Velika pokrajina
VANCOUVER, B.C. — Brit-ska Kolumbija v Kanadi je nekako petkrat večja od države Washington, njene sosede v Združenih državah.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je odložil odhod v Florido, ko je bilo nepričakovano objavljeno zvišanje cen jekla Wheeling Steel Corp. Izgieda, da s svojimi sodelavci preudarja m o ž n o s t splošnega zvišanja cen jekla, ki utegne sprožiti val povišanja cen pri vseh izdelkih iz jekla.
KAIRO, Egipt. — Sinoči je bilo objavljeno, da so se Egipt, Sirija in Irak sporazumeli o povezavi v Združeni arabski republiki z eno skupno zastavo, enim glasnim mestom in osrednjim skupnim vojaškim poveljstvom.
PARIZ, Fr. — Francija se je pridružila ostalim 14 članicam Atlantske zveze v načrtu u-stvariti skupno atomsko pomorsko in letalsko oboroženo silo. Verjetno bo odločitev formalno potrjena na sestanku zunanjih ministrov NATO v Ottawi v prihodnjem maju. — Francoski pristanek ne pomeni, da je De Gaulle opustil načrt ustvaritve lastne francoske atomske oborožene sile, ampak le, da se bosta francoski letalski eskadrili v Zah. Nemčiji, ki bosta opremljeni z ameriškim atom. orožjem, vključili v NATO pod skupnim poveljstvom, Francija bo med tern nadaljevala z gradnjo lastne atomske oborožene sile.
^siERišM Boumiim
eažSSSKa)	CT£S!S*k3
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA«
Z& Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 8 meaece Za Eanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES«
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 72 Thurs., April 11, 1963
Slovenska narodna zavednost
Slovenci so imeli težave z narodno zavednostjo že od takrat, ko je v revoluciji 1. 1848 prvikrat zagrabila vsaj velik del slovenske inteligence. V preteklem stoletju je boj za in proti zavednosti razklal narod na celi črti. Na. eni strani so bili zavedni Slovenci, na drugi strani pa taki, ki se za svojo narodno pripadnost niso brigali ali pa ji celo nasprotovali. Poznali smo jih pod imenom nemčurji. Vkljub težavam je pa narodna zavednost vendarle rastla prav tja do prve svetovne vojne, precej tudi po zaslugi raznarodovalne politike dunajskih režimov, konservativnih in libe-ralnih.
Po prvi svetovni vojni je narodna zavednost dobila novega nasprotnika na čisto drugem koncu. Takrat se je skušala uveljaviti ideja, da obstoja jugoslovanski narod, radi česar je bilo treba ponižati Slovence na navadno slo vansko pleme. Gibanje ni zajelo vsega naroda, bilo je pa vendarle tako močno, da je po 1. 1930 s pomočjo diktature in njenega “državnega in narodnega jedinstva” močno oviralo napredek narodne zavednosti in jo 1. 1641 pustilo celo na nekaj nižji stopnji kot je bila na primer 1. 1918.
Še hujšega sovražnika je narodna zavednost dobila komunistični filozofiji, ki ima za cilj,, da ustvari socialistično družbo, zajednico, občestvo ali kakorkoli hočete imenovati to, kar komunisti slikajo kot bodočo organizacijo človeškega rodu. Temelj te skupnosti naj bo komuna Kakšni naj pa bodo odnosi med komunami in do nove so cialistične skupnosti, pa komunisti niti sami n,e vedo in to je ravno Ahilova peta njihove filozofje. Ni pa to težko razumeti. Komunisti nimajo niti jasnega pojma, kakšne na, bodo v praksi komune, pa tudi ne o tem, ali in kako naj bo organizirana bodoča komunistična skupnost. Če tega ne vedo, potem tudi ne morejo določiti odnosov med komuno in komunistično skupnostjo, ki je sedaj imenujejo radi lepšega socijalistično skupnost.
Da bi si mogli utreti pot do bodoče komunistične skupnosti, je treba porušiti vse, kar sedaj obstoja v organizaciji človeškega rodu. Tako so tudi v Jugoslaviji porušili vse, kar je sestavljalo javno življenje. Šli so še dalje: skušajo porušiti tudi družino kot celico človeštva. To se jim še ni posrečilo, žanjejo pa vendarle dobre uspehe. Tako smo dočakali po vojni komunistično organizacijo Jugoslavije. Proces še ni končan, kajti po komunističnih trditvah živimo še zmeraj v “prehodni dobi”, med nekdanjo svobodno in bodočo komunistično družbo.
Pri tem so napravili napako, da so namreč hitrejše rušili, kot so mogli postaviti na družbene ruševine novo komunistično stavbo. Radi tega imajo velike težave, ne samo na gospodarskem, ampak tudi na vseh drugih področjih. O gospodarskih težavah so dosti govorili in pisali lansko leto. Letos so prešli na druga področja.
Ugotovili so namreč, da nekdanja narodna zavednost noče tako hitro umreti, kot so pričakovali. Ker se radi totalitarne diktature ne more izživljati na političnem polju, se skuša uveljaviti na kulturnem. Režim je pustil na kulturnem polju nekaj svobode, ki jo pa voditelji kulture niso tako vporabljali, kot je režim želel. Zagovarjali so pod najrazličnejšimi vidiki in skušajo še zagovarjati to, kar je nekdaj bilo v narodni duši. Seveda morajo pri tem rabiti zavito pisanje. Kadar jih človek bere, dobi nehote vtis, da hodijo pri pisanju kot mačka okoli vrele kaše in ne upajo na dan z jasno in odločno alternativo, ki se glasi: ali narodna zavednost ali socijalistična “zavest”.
Težko si je predstaviti, kaj mislijo komunisti pod besedo zavest. Tega gotovo ne, kar mislimo mi, kadar govorimo, da je kdo zgubil zavest ali ostal do zadnjega pri zavesti. Zdi se, da rabijo besedo radi tega, ker jim beseda zavednost ne gre z jezika. V besedi zavednost tiči namreč nekaj take politike, ki komunistom ni všeč. Zato rabijo besedo, ki ni v njej niti trohice politične primesi. Vsekakor so pa v zavest' vtaknili bistvo svojega političnega prepričanja, ki se glasi takole: bodoča družba naj bo komunistična skupnost, sestavljena iz komun, brez razredov, držav, narodov. Razrede so že uničili, državam napovedujejo konec, o narodih še molčijo. Jasno pa je, da narodi niso več potrebni, ako ni držav. Niso seveda tudi potrebne republike. Vse to samo ovira razvojno pot do komunistične skupnosti.
Iz propagandnih razlogov je pa treba še govoriti o narodih. toda čim manj. Naj se raje uveljavlja ideja o narodnostih. Nima nič političnega na sebi. Besedo narodnost pa
govorijo več o zbližanju med narodi, ampak med političnimi jevne sklade za javno^ podporo tvorbami. Kulturna izmenjava med Slovenijo in Koroško m prispevke za javno šolstvo, ni več zbliževanje med sloveskim in nemškim narodom, ampak med Koroško in Slovenijo.
Raznarodovanje se torej vrši v novi obliki in pod novim geslom: treba je ustvarjati socijalistično zavest na škodo narodne zavednosti. Pri tem imajo seveda komunisti dosti težav. Protikomunisti se vdajajo napačnim nazorom, ako mislijo, da komunisti niso s federacijo rešili narodnega vprašanja v Jugoslaviji. Ga sploh niso marali rešiti, kajti za njih so jugoslovanski narodi ravno tako prehoden družbeni pojav koli republike in celo federacija sama. Vse to bo enkrat propadlo, kakor hitro pride čas za komunistično družbeno ureditev. Pripravljajo se na to na celi črti. Res je, da jim narodna zavednost dela težave, toda skušajo jo čim preje nadomestiti s socijalistično zavestjo.
V tem grmu tiči tudi glavna težava. Socijalistična zavest se ne širi tako hitro, celo v krogih vodilnih komunistov, kot bi bilo treba. Komunisti se te težave dobro zavedajo in jo tudi javno priznajo. Njihovo priznanje pa ne pomeni, da jih jezi, ker je narodna zavednost pri jugoslovanskih narodih še zmeraj tako živa. Jezi jih to, da imajo po 17 letih komunistične vzgoje in komunistične propagande tako malo uspeha s socijalistično zavestjo. Po njihovem tiči ravno v tem žilavost1 narodne zavednosti. V tem se pač motijo in v tem je tudi tragika njihove politične filozofije.
Narodna zavednost je namreč nekaj prirodnega, socijalistična zavest pa umetna tvorba komunistične filozofije.
Narodna zavednost je bila, ko komunizma niti poznali nismo, bo, ko bo komunizem propadel, toda močno okrnjena, zverižena in zmaličena. Jo bo treba znova preobraziti, ko pride čas.
Poslanec Horvath piše, da krožijo v glavnem mestu države vesti o republikanskem načrtu predložiti volivcem izdajo 200 milijonov dolarjev Ibondov za gradnjo javnih avtocest. Demokrati so proti temu načrtu, ki (bi po nepotrebnem povečal stroške. Oni se zavzemajo za gradnjo cest na temelju rednih dohodkov v vsakoletnem državnem proračunu. Pri tem opozarjajo, da je država za leta 1953 odo,hrenih 500 milijonov dolarjev hondov plačala 116 milijonov obresti, kar je ceste sorazmerno podražilo,.
Republikanci so spremenili z večino, ki jo imajo v državni zakonodaji, tudi določbe v zakonu o odškodnini pri delu ponesrečenih uslužbencev. Ti bodo imeli, v bodoče dosti težje, če bodo hoteli priti do upravičene odškodnine.
Na splošno skuša nova republikanska vlada biti povsod trda do malega človOka in njegovih pravic že pri izvajanju obstoječih zakonov in predpisov, kjer se ji zdi potrebno, predlaga no,-ve. Demokrati tega ne morejo preprečiti, ker imajo' republikanci večino v državni zakonodaji.	H. V.
Kulturna kronika
Zlata poroka
ir« m Mrs* Js®
Cleveland, O. — Na velikonočno nedeljo, dne 14. aprila, bosta obhajala Joe Doles in njegova žena Ana, rojena Tavzelj, zlato poroko: petdeset let srečnega zakonskega življenja. To bo vesel dan ne samo za zlato-porcčenca, ampak za celo Dole-scvo družino, trije sinovi in dve hčeri, Frank, Henry, Joseph, Army in Cecilia z njihovimi otroci, skupno 17 vnukov in vnukinj.
Jubilanta sta se poročila točno pred petdesetimi leti v kraju Dunlo v Pemnsy Ivani ji. V staram kraju sta oba iz iste fare, Sv. Vid na Dolenjskem. Joe je bil rojen 1387 ^‘.vasi Jeršiče, žena Ana pa v Tavžljah 1395. Joe je prišel prvič v Ameriko 1905, toda je šel kmalu domov odslužit cesarja in prišel spet v Ameriko 1912. Ančka je prišla 1913 in tega leta 14. aprila sta se poročila.
V Cleveland sta se preselila leta 1929 in bila do 1941 farana fare sv. Vida. Tega leta sta šla v Collinwood pod zvon Marije Vnebovzete in tam še danes živita v svoji hiši na naslovu 701 E. 160 St.
Joe je bil v Pennsy Ivani ji nekaj časa gozdar, nekaj časa pa delal v premogokopu. V Clevelandu ja bil zaposlen pri Steel Improvement & Forge Co., toda že 4 leta uživa pokoj. Ves čas kar sta prišla v Cleveland, sta zveota naročnika Ameriške Domovine. Oba sta zavedna Slovenca. Vsi otroci govorijo v družini slovensko. Je pa tudi zvest ameriški državljan. On ni zamudil nobenih volitev in ko so otroci postali polnoletni, so tudi oni morali vedno zvesto i z p o 1 n j evati to državljansko dolžnost.
Jubilantoma iskreno čestitajo vsi številni prijatelji in jima želimo še dolgo vrsto zdravih in srečnih let z vsem božjim blagoslovom.
Father J. Godina
-------o-------
Islefja EMU pri Sv. Vidu
Cleveland, O. — Društvo najsvetejšega imena Jezusovega vabi vse ude’ da pridejo na vei-likcnočnc nedeljo k sv. maši ob 8. uri. Ta nedelja je letos ob enem tudi nedelja naše bratovščine. Zberimo sei kot cb drugih naših nedeljah ob tričetrt na 8. v šolski dvorani, od koder poj-demo nato skupno v cerkev. Med sv. mašo imamo skupno sv. obhajilo. To nedeljo odpade naš sestanek odn. skupni zajtrk.
Vse ude: obenem vabim, da pridejo gotovo na veliki petek ob 4. uri zjutraj k uri češčenja Najsvetejšega. Kdor pa ne more ob tem času, naj pride počastit If-3j svetejše; v božjem grobu v neči od vel. četrtka na veliki petek, kadarkoli mu je mogoče.
Vsem udom, zlasti pa našemu g. duhovnemu voditelju voščim blagoslov Ijene velikonočne; praznike.
France Sever
------o------
Skif Trifpga reda Frančiška
Cleveland, O. — Vsem clevelandskim slovenskim tretjered-nicaim in tre tjerednikom naznanjam, da bo prihodnji mesečni shod naše clevelandske slovenske družine 3. reda sv. Franči-i Veliko noč, ko
Spomladanski koncert Glasbene Matice
Program letošnjega spomladanskega Matičnega koncerta je imel očiten namen, da nudi vsakemu n^kaj in vsem vse. To je težka naloga, ki zadenei navadno le zbore, orkestre, oktete, kvartete itd. takrat, ko gre-
zbor zapel nekaj znanih in priljubljenih pesmi kot Zabučale gore, Gor čez, izaro, Jadransko morje, toda najbolj sta se obnesla Ringwaldova himna in Handel ov Hallelujah.
V tehničnem pogledu je zbor ostal na svoji tradicijonalni višini. Intonacija je bila dobi-a, zvočna mešanica včasih naravnost izvrstna, ritmika in dinamika brezhibna, nobene disharmonije med zborovim petjem in lepimi solo glasovi. Le organist se je včasih malo preveč uveljavljal, tako da zborovo petje ni prišlo do polne veljave. Prehodi
do gostovat. Takrat pač morajo Jz glasnega na tiho petje in na-dati prerez nečesar cd svoje robe, so bili na višini, posebno virtuoznosti do vseh vrst glas-J v “Gospodi pomiluj”, za kar je benega dogajanja. Vsak tak občinstvo nagradilo pevce še s program je po svoji naravi pe- posebnim aplavzom. Solistinjs ster. To je njegova svetla stran.' Sekne, Klancher, Mihelich, Sar
ifred, Price in Budan, kot tudi
M&ml posfašiec fteaiii p©r@ia volfvsGiii o fkšia
zakonodaje
dni
ška ne r
praznik Gospodovega Vstaj e-pojmujejo komunisti približno tako kot mi v Ameriki. Tudilnja, marveč naslednjo, t.j. na v naši deželi imamo na kupe narodnosti, skoraj vsaka na- Belo nedeljo, 21. aprila, ob 2. rodna skupina predstavlja svojo. Pri vsem tem pa imamo juri popoldne v cerkvi sv. Lov-samo en narod:	ameriški, kamor s.e počasi prelivajo vsejrenca v NeWburghu. Vse Vas
manjšinske narodnosti.	j prav lepo vabim, da se shoda
Komunisti ne skrivajo svojih ciljev. Že nov naslov .udeležite, države nima več besede “Narodna”, zamenjana je s “soci-j Mir m vse dobro! jalistična”. Kadar govorijo o kulturnih vezah s tujino, ne' Rev. Julij Slapšak, voditelj
CLEVELAND, O. — Te smo prejeli od državnega poslanca Josepha J. Horvatha, ki zastopa v državnem predstavniškem domu Cuyahoga okraj, obširnejša poročilo o delu državne zakonodaje, ki je precej kritično o republikancih in guvernerju ; J. Rhodesu.
Državna zakonodaja je sprejela zakonski predlog o plačevanju in delitvi davkov družb, ki sikrlbe: za javne služnosti. Novi zakon prinaša državni blagajni 35 milijonov dodatnih dohodkov. Te družbe so doslej plačevale davke letno, poslej jih bodo vsake četrt leta. Po novem pojdejo davki v celoti v splošni dohodninski 'sklad, med tem ko šo šli doslej do polovice v blagajne krajevnih oblasti za podporo javnim programom. Ta'oprememba bo močno prizadela krajevno upravo, ki ji je država že sedaj skrčila .prispevek za socialni sklad, iz katerega prejemajo podpore ostareli in za delo nesposobni ljudje, ki nimajo lastnih sredstev za življenje.
Guverner bo imel poleg omenjenih 35 milijonov na razpola-je go še okoli 25 milijonov dolarjev iz skladov prodaje žganih pijač, torej skupno 60 milijonov, čeprav je ob predložitvi državnega proračuna zatrjeval, da je ta do podrobnosti pregledan in
izdatki omejeni zaradi tečno preračunanih dohodkov. Guver-1 pot in opravilo vernikov, ner je med drugim zmanjšal ob- zvenov ni. Odromali so v
MekaJ m pirhe
Tako se nam toži po lepih velikonočnih šegah in običajih, ki so bili včasih v navadi med našim 'ljudstvom, ki so nam o njih pripovedovali naši- starši in smo jih deloma še sami videli in gojili kot otroci; sedaj pa že polagoma izginevajo in se umikajo novim, večkrat tako plitkim in praznim .oblikam. Žal, da .novo večkrat ne dosega starega!
Nikoli ni slovensko ljudstvo in selo taiko polno svetega veselja, kakor prav o veliki noči. Celo. prvo pomladno zelenje in cvetje ima nekako praznično podobo in vonjavo. “Cvetna nedelja” pravi naše ljudstvo zadnji (palmovi) nedelji pred veliko nočjo. Takrat cveto vse peti in steze do cerkve, takrat cvete vsa cerkev prav do svojih obokov, zakaj vaška mladina tekmuje z visokimi “butarami” (beganicami). To so šopki, ki jih vrt in vas, gozd in gaj poklanjajo cerkvi. Kadar so butare blagoslovljene, se posamezne vejice razvežejo in razdele na vse strani. Ena blagoslovljena vejica mera v ogenj, da bo hiša varna pred požarom; druga se vrže v vodnjak, da celo1 leto ne bo imel suše, tretja se drobno razreže in se potrese v krmo živini, da bo zdrava; četrta blagoslovljena vejica se zasadi v polje, da bo rastlo in zorelo kmetu v blagor. Ostalo se shrani, da se položi poleti na ogenj, kadar oblaku zvoni in pa, da bo gospodar priložil poleg zrnc kadila na žerjavico1, ko bo na božične svete večere pokadil vse prostornine.
Veliki teden je pozornost vernih vaščanov obrnjena na božji grob. Kar je po hišah najlepšega cvetja v lončenih in lesenih posodah, ga postrežljive roke prenese v cerkev v tiho božjo grobnico. Tja roma v zadnjih treh dneh vsa vas, tudi ded in babica se dvigneta izpred zapečka, ker ju vabi skrivnost Gospodovega trpljenja in njegove smrti. Prav tako ne sme zaostati neben otrok v hiši, da ne bi videl skrivnostnih luči, ki v steklenih pisanih kroglah plapolajo pri božjem grobu. Vsi prihajajo in pridejo, samo onih zvestih pevcev ni, ki sicer vedno spremljajo vsako bogoslužno
samo Rim;
Temna je v tem, da koncert na-j vadno zgubi enotno linijo, in notranjo harmonijo. Kako združiti obe plati, to je umetnost zbora in njegovega dirigenta.
Program, je bil verjetno napovedovalec nove poti v Matičnih ikone e rtih, ki so do sedaj sledili tradiciji zaključene enotnosti. Prvi poskus se je, moramo'kar reči, dosti dobro posrečil. Pestrost programa se je lepo stopnjevala nd nastopa do nastopa, naj več j a in najbolj harmonična je 'bila v tretjem delu koncerta1, ki je tudi žel največ pohvale od strani občinstva, ki je še kar dobro napolnilo dvorano.
Prvi del koncerta, posvečen jubileju osemdesetletnice znanega našega cerkvenega skladatelja Stanka Premrla, ni obsegal samo njegovih pesmi. Dodano jim je bilo tudi par drugih cerkvenih pesmi, toda nad vsem sta plavala kvaliteta in izvajanje Premrlovega Oratorija: Solnčna pesem sv. Frančiška. Izvajanje/ oratorija je zahtevalo od zbora in dirigenta več naporov in umetniškega čuta kot
vse:	ostale pesmi v tem delu.
!
Zbor je odlično izvršil svejo rife-logo. Istotako je dosegel svoj cilj pri petju Rubinstenove Raj ske pesmi.
V	drugem delu koncerta so prevladovale narodne in umetne; pesmi, lepo razvrščene, med njimi tudi nekaj cerkvenih. Vlekle so posebno Zormanova “Jaz bi rad rudečih rož”, ki v njej zveni močno tiho hrepenenje po domovini tam, daleč za morjem, dalje; Goudoncv Sanc-tus1 in Gospodi pomiluj G. V. LwovSkega. Tudi kvartet iz Verdijevega Requiema je napravil na poslušalce globok vtis.
V	tretjem delu koncerta je
solista Perenčevič in Bradach (mislimo, da nismo nikogar izpustili) so paši stari znanci. Vem« za njihovo virtuoznost, jo cenimo in smo . veseli, da je ostala nedotaknjena. Glavna zasluga gre seveda dirigentu A. Šublju, ki je zopet pokazal, da ima zbor “v roki” in da mu ni dovolil, da bi zašel v šablonsko prepevanje narodnih in cerkvenih pesmi. Vsem skupaj naša najlepša hvala.
Poslušalci so bili v začetku nekaj zmedeni, niiso vedeli, kam jih bo spored pripeljal. Toda kmalu so se vneli in v zadnjem delu koncerta se cd dirigenta, solistov in zbora kar niso megli dosti iskreno posloviti.
Koncert je bil izraz visoke kulture in je nudil izreden umetniški užitek, pa tudi grenko misel: ko so'zadonele po dvorani besede “Zdaj vse minulo je”, (v pesmi Gor čez izaro), je marsikdo med občinstvom prišel iz svojih sanj na zemljo in se Zamislil na tisti njen košček, kjer je naša domovina. Slovenci so peli in pojejo o njej že dolge rodove, toda še nikoli ne s tako mešanimi občutki.
I. A.
čutno državni prispevek v ikra- da jih sveti oče blagoslovi z o-
bilnim blagoslovom, ki ga potem oznanjajo vsej verni soseski. Namesto zvonov pa tačas raglja v zvoniku in v cerkvi in povsod, Ikjer hodijo skozi vas ropotulj čki pevajoč stari pozdrav angelskega češčenja.
Veliko soboto dopoldne’ se zvonovi zopet vračajo in vrnejo. Nihče jih ni videl, kako in kdaj so prišli. Ali sedaj go zopet odvezani. Kdor jih Sliši, naj z njimi vred zapoje: veselo Aleluj o:
Kaj bi bilo Kristusovo trpljenje brez njegovega vstajenja? Kaj Ibi bili vsi cerkveni prazniki brez velike noči? Kaj bi bila slovenska krščanska vas brez velikonočnega jagnjeta? Bedi še tako uboga koča, skromen spomin na Gospodovo vstajenje se pokaže pod sleherno streho v obliki kolača in pirha, in če tega ne premore koča sama, se naj povsod najde dobra roka in sočutno srce, ki prav o veliki noči kliče tudi ubogim in zapuščenim:	“Veselite se z veseli-
mi!”
Višje* kakor vse veselje nad velikonočnimi šegami, pa je veselje verne duše nad velikonč-nim poročilom in resnico: “Zveličar je od smrti vstal, grob tudi nas ne bo končal.”
A. V. M.
(Bogoljub 1937)
Slovenec — znanstvenik svetovnega slovesa
V Frankfurtu am Malh je izšla knjiga z naslovom “Waermeaus-tauscher” (Prevodniki toplote)-Izdala sta jo profesorja dr. Herman Mohler iz Zuericha in dr-ing. Otto Fuchs iz Konstanza-Ima 500 strani, 223 slik in stane 45 mark oz. švicarskih frankov-
Knjigo je spisal prof. dr. ing-Roman Gregorig. Knjiga se že prestavlja v francoščino in b° izšla v Parizu pri Berangerju.
Roman Gregorig se je rodil * * * * v
Trstu 11. aprila 1908. Njegov p°' kojni oče je bil Goričan- Njegova pokojna mati Marijana je bi'
la Ljubljančanka in sestrična mons. Stanka Premrla. Čeprav
je družina prišla pod Italijo, je
Roman študiral 3 semestre na ljubljanski univerzi, kar je v prospektu knjige omenjeno. Nato je odšel v Zueridhi, kjer Je leta 1929 diplomiral kot strojni inženir. Leta 1933 je promovir^ za doktorja tehničnih ved. Za' tem je bil eno leto asistent tehnični visoki šoli v Milam1) kjer je dobil drugo diplom0 strojnega inženirja. Nato je bi v Milanu 11 let direktor oddelb3 za gradnjo elektrarn, obenem Je študiral elektrotehniko in le''a 1943 j ostal inženir elektrike. T0' zneje je kot strokovnjak zopet 11 let deloval v žuerichu, kJ61 je cd leta 1955 tudi poučeval. L' 1957 je bil povabljen za prof6' sorja na tehnično fakulteto dr žavne univerze Belo Horizont6
v Brazilu, kjer sedaj živi. A novo leto je že dobil povabil0' da pride za profesorja na teh nično univerzo v Zapadnem Nel linu (Charlotenburg).
Čeprav je že od leta 1927 živ6 v tujini med tujimi znanstveni ki, gospod doktor in inženir terin jezik tudi v pisavi perfeh" no obvlada.
^ro o o o ooooo o~o o o~tro~p~o~(r ^
Issued Ever7 ^
Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin
*
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu

PIP o o Q 0 Q Q Q Q Q Q Q y
o o
^sinnnnrtnnnnnsirinrsinrL^
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY S
Address
OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Staut, Publisher
3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 All Communications
to
p> tnnrmnnnnr dmnnrcnrin> C
Družba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena 23. novembra 1914
v Zedinjenih Državah	Inlmf IH Inkorp. v drž. Illinois
Severne Amerike	Joliči, IH. 14. maja 1915
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111.
1.	podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St., Manor, Pa.
2.	podpredsednica: ANN JEKISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Joliet, 111.
Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
V
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111.
MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, 111.
JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111.
POROTNI ODBOR:
JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA.
Predsednik Atleti enega odseka:
ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starostu
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111.

Icmthšf IMmg of la Mdy Family Sooiety Ledge l@e i
Joliet, 111. — The Holy Family Society Lodge No. 1 will meet in the Ferdinand Hall on Sunday, April 28, 1963 at 1 p.m.
, At this meeting we will discuss matters for the good of our society, therefore w e would like all members to attend.
Wishing all members and their families a happy Easter.
Matthew J. Kochevar Recording Secretary
Sem in tja po iilwaukee
V St. Camillus bolnici je pred Par tedni umrl 48 let stari Anthony Starich z 8103 Portland ^■vo., Wauwatosa (Milwaukee). Zapušča ženo Heleno, hčeri Patricio Baumgartner in Kay, .sina icharda, mater Mary Starich,
brate: Josepha, Venela, Franka in Williama ter več drugih sorodnikov.
Umrl je 75 let stari Martin Remic, 354 E. National Ave. Zap uš č a ženo Frances, sina Walterja, brate Johna in Jo-
sepha v Milwaukee in Franka v Enumelawu, Wash., ter Antona in sestro Agnes v Jugoslaviji. Pogreb se je vršil iz Jeleničevega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Trojice na Holy Cross pokopališče. Bil je član društva JPZ “Sloga”.
V nedeljo, 7. t. m., je preminula na domu svoje hčere Mrs. Mary Androjna, 1010 S. 44 St, 76 let stara Rose Kerhin, 1035 W. Walker St. Zapušča sina Ed-warda ter hčere Mary Androjna, Angelino Schiechl ter Alvi-no Schmidt (Oak Park, 111.). Pogreb je bil v oskrbi Jeleničevega pogrebnega zavoda. Pogrebni obredi in sv. maša so bili v cerkvi sv. Janeza Evangelista.
Naj umrli počivajo v miru božjem, preostalim pa naše sožalje.
Spored za zadnje dni velikega tedna:
Cerkev sv. Janeza Evangelista: Veliki četrtek: Zjutraj nič. Sv. maša zvečer ob' pol osmih. Spovedovanje eno uro pred sv. mašo. Nočna straža pred presv. Rešnjim Telesom pod vodstvom Društva Najsvetejšega Imena se prične: ob 9. uri zvečer in traja do 6. ure zjutraj. Farani vabljeni, da se pridružijo možem nočne straže. — Veliki petek: Zjutraj nič. Popoldne ob 3. uri križev pot. Obredi se prično ob 7.30 zvečer. Spovedovanje eno uro pred obredi. — Velika sobota: Zjutraj nič. Blagoslov jedil ob 3., 4., 5. in 6. uri popoldne in zvečer od 7. do 8. ure. Blagoslov ognja, v e 1 i k o n o čne sveče in krstne vode se: prične ob 8. uri zvečer. Obredom sledi sv. maša, procesija, in blagoslov. — Velika noč (nedelja): Zjutraj ob 7. uri slovesna sv. maša z leviti; druge sv. maše Ob 9., 10. in 11. uri. Popoldne ob dveh pete litanije v slovenskem jeziku.
Cerkev Matere božje (West Allis):	Veliki četrtek: Cerkev
odprta ob 8.30 zjutraj za spove:-dovanje. Ob 9. uri bo tiha sv. maša za šolsko mladino in matere ter sv. obhajilo. Ob 8. uri zvečer peta sv. maša. Ceščenje presv. Rešnjega Telesa do polnoči. — Veliki petek: Cerkev odprta od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Ob 12.30 križev pot in spovedovanje, ob 1.30 popoldne obredi velikega petka. — Velika sobota: Cerkev odprta opoldne. Spovedovanje od 2. do 4. ure popoldne in od 7. do 8. ure zvečer. Ob osmih zvečer o-bredi velike sobote in sv. maša. Blagoslov jedil ob 6., 7.30 in po sv. maši v cerkvenem pritličju ali kapelici. — V nedeljo (Velika noč): Sv. maše po navadnem redu: 6, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30 in 11.30.
*
Prebivalci južne strani mesta so se pritožili radi skoro nepitne in neokusne vode. Mestne o-blasti so pojasnile, da je: viharno vreme preteklega tedna veliko pripomoglo k ra-zburkanju Michiganskega jezera ter je slaba voda zašla v dotoke in vodno napeljavo. Morali so radi zdrav-
L
PROWLER BEWARE! Low cost outdoor lighting discourages prowlers but it also provides a cheery welcome for guests and spreads a cloak of friendly warmth over outdoor entertaining in the summer months ahead. For more information on outdoor lighting, inquire at any Electric Company office.
' Wisconsin electric pewer company
Kakine so Vaie oti?
AKO RABITE OCALA— obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo
GLOBE OPTICAL C0.
Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. 11th Street Milwaukee 4, Wig.
						
stvene varnosti rabiti več klora.
Kmalu bodo zopet začeli nabirati prostovoljne prispevke za takozvani “March of Dimes”. Odbor te organizacije poroča, da se letno rodi 250,000 otrok, ki trpijo za zdravstvene nedo-statke že: od rojstva. Zračunali so, da živi danes v tej deželi 11 milijonov otroik in ljudi, ki trpijo od krute “arthritis”. Odbor pravi, da so imeli samo v mil-wauskem okraju 28 slučajev rojstvenih nedostatkov (birth defects), 6 slučajev arthritisa in 120 slučajev polia, za kar so izplačali $36,776.67. Od početka organizacije: “March of Dimes” so potrošili v zdravniške svrhe samo v mihvauškem okraju nad 5 milijonov dolarjev. Zatorej, kadar vas za to pooblaščena o-seba obišče in prosi za mali dar
—	bodite darežljivi!
Naslov Social Security urada južne strani mesta Milwaukee in West Allisa je: 2609 W. Oklahoma Ave., tel. ORchard 1-5050.
—	Ako mislite prenehati z delom z 62. leti ali ako se bližate 65. letu — naznanite to takoj in ne odlašajte!
------o-------
ftašfce oborožene sile se pripravljajo na rabo atomskega orožja
BONN, Nem. — Sodelovanje Zah. Nemčije pri NATO atomski oboroženi sili je verjetno še precej daleč, vendar so nemške oborožene sile vsak dan bolj pripravljene na rabo atomskega orožja v okviru NATO. Gre predvsem za taktično atomsko orožje.
V tednu ali dveh se bo vrnil domov prvi nemški bataljon o-premljen z ameriškimi Sergeant raketami, ki se vežba v njihovi rabi v Združenih državah. Te rakete imajo domet 75 milj in so veliko boljše od raket Honest John, ki jih ima nemška armada že od 1. 1961. Bataljon je po ameriški sodbi dobro izvežban in bo vključen v enega izmed treh armadnih zborov v okviru NATO. Kasneje bosta dobila take bataljone tudi ostala dva armadna zbora.
Nemci bedo imeli v svojih rokah rakete Sargeant, atomske glave bodo ostale še dalje v a-meriškem varstvu. Nemške letalske sile imajo letala, ki so sposobna rabiti atomsko orožje. Nemški vojaški vodniki vztrajajo na stališču, da morajo imeti vse enote NATO obrambnih sil na razpolago enako orožje za enake naloge:, to se pravi z drugimi besedami: Nemčija moda dobiti atomsko orožje! Vznemirjenje v Moskvi je torej do neke mere razumljivo.
Arabska unija se zopet zapleta
KAIRO, Egipt. — V Kairu so sklenile delegacije Egipta, Sirije in Iraka, da bodo pospešile dela na uniji med tremi arab-skimi državami, ker so se v načelih že sporazumele. To novico so seveda zavile v veliko propagando, ki je zameglila pravo sliko. Značilno je namreč, da je Naser prav isti dan, ko so s sestanka gornjih delegacij prihajala samo rožnata poročila, ostro napadal po svojem časopisju v Kairu sirijske socijali-ste, ki imajo' večino v sirski vladi češ, da sabotirajo delo za združenje.
To bo seveda imelo za posledico politična trenja v Damasku, ne pa arabsko unijo. Politični opazovalci zato bolj gledajo. proti Damasku in čakajo, kaj se tam utegne zgoditi. Na novo pečeno arabsko unijo pa ne dajo dosti.
------o-----
Avtobus s 47 Afričani zdrsel v reko
NAIROBI, Ken. — V ponedeljek je avtobus, ki je vozil skupino domačinov v neko cerkev, potem ko je srečno prepeljal preko reke Tiva, na bregu začel
drseti nazaj in kljub poskusu nekaterih potnikov, da bi ga zadržali, zdrsel v strugo, ki je na tistem mestu zelo globoka.
Razen onih, ki so izstopili iz busa, da bi ga zaustavili, šestih potnikov, Iki se jim je posrečilo rešiti iz , potapljajočega se vozila in šoferja so vsi ostali utonili. Med njimi je bilo tudi sedem, otrok.
Hranit« denar za deževne dneve upajte U. S. Savings honde!
Ženske dobijo delo
Ženska dobi delo
Ženska za oskrbovanje otroka, lahko hišno delo, stanuje v hiši. Ponudbe na YE 2-4540.
’	(73)
MALI OGLASI
MEDVED TAVERN
6305 Glass Ave. UT 1-6286
Želimo vsem našim gostom in prijateljem prav vesele velikonočne praznike.
V	najem
Oddamo 3-sobno stanovanje, kopalnica, furnez, nova tla iz ploščic, vse na novo dekorirano. Vprašajte na 1193 E. 60 St., soba št. 2. Zvečer kličite HI 2-2009.	(72)
V	najem
Štiri sobe in kopalnico, na novo dekorirane, oddamo dvema dekletoma, moškim ali mlademu paru, na E. 76 St. Kličite EN 1-2342.	(73)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo na 390 E. 162 St., blizu Waterloo Rd. Kličite Painesville telefon EL 2-3652.	(81)
For Rent
5 rooms, down, adults. Call EN 1-2359.	(76)
SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ.
Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite še dane? za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan.
he 1-0965	TONY KRISTAVNIK	ut 1-4234
__________ PAINTING & DECORATING
DOWNTOWN TRGOVINA ODPRTA: Ponedeljek in četrtek 9.30 dop. do 9. zvečer.
Dnevno 9.30 dop. do 5.45 zvečer.
PODRUŽNICE: Dnevno 9.30 dop. do 9.30 zvečer.
EAGLE STAMPS SO VAŠ DODATNI PRIHRANEK PRI MAY’S
DOWNTOWN I ON THE HEIGHTS PAHMATOWN SOUTHGATE i
BASEMENTS
Ogrtojafa p§ modi - ljubkost za Veliko noč!
Elegantna dvodelna obleka z jopico
99
Modra
Zelena
to*-;
'i ■
f >
V* 'i'F*
MERE 12 DO 20
Oblecite za Veliko noč ali sploh spomladi to elegantno dvodelno obleko. Je tako vsestransko pripravna... Jo morete nositi kot obleko brez rokavov, ali pa oblečete čez njo še popolnoma podloženo jopico. Nežni barvni o-krasek na pasu in pestri prameni na belem životku dajo tej krasno krojeni obleki iz 100% tkane bombaževine v prijetni ali zeleni barvi posebno ljubkost.
Naročila po pošti ali telefonu ...
Kličite CHerry 1-3070
KLETNI ODDELEK ZA DEKLIŠKE IN ŽENSKE OBLEKE...
THE MAY COMPANY, VSE 4 TRGOVINE, VKLJUČNO SOUTHGATE
Karel Mauser:
Poncij prijatelju Gain pozdrav!
ii.
Zdaj vidim šele, predragi, kako se preteklost kakor mreža o-vija mojega telesa in kako se trizob njene 'krutosti čezdalje bolj bliža mojemu vratu. Ostal sem sam na pesku Koloseja, premagan borilec, in dnevi mojega gladiatopstva so že prešteti. Vsi palci usode so obrnjeni navzdol.
Novica, ki si mi jo sporočil, mi je vzela dvei noči spanja, čeprav sem se mučil, da bi jo odgnal in ji ušel. Zdaj šele prav razumem, od kod tvoje zanimanje za dogodke, !ki sem jim bil priča in ki sem jih sprožil v strašnem zaporedju.
Bar alb as je suženj tvojega pri-jaltelja Klavdija. Kako je ta človek, ki je nekoč stal pred menoj v senci juda Jezusa, prišel v Rim? Kako je postal suženj prav tvojega prijatelja? In kako, da si ga srečal prav ti, ki naju veiže tolikšno prijateljstvo?
izbral takrat, zakaj bolj surovega človeka tedaj ni bilo v ječi. Nisem mogel verjeti, da bi Ana in Kajfa zahtevala njegovo o-svbbojenje. In vendar sta ga. Danes je drug človek, mi pišeš, in prijatelj Klavdij ga ceni. Iztaknjeno ima eno oko in telo mu je polno brazgotin, toda glas mu je plašen in zbegan. Prijatelj je s sužnji, za katere veš, da so kristjani. Spremenil se je to-
či. Jaz, pred katerim so nekoč nosili rimskega orla, sem bil v enem hipu brez sile. Sami so se mi razklenili prsti in kupa mi je padla med cvetlične grme. Tresel isem se, starec, kakor obsojenec pod šibami. Zakaj v življenju raje nisem, bil učenec stoikov, da bi lahko prevzel nase preteklost in tisto., kar pride s smrtjo in po smrti, če sploh kaj pride?
Ka je resnica?
Ne verujem v stari brod, ki vozi duše, in ne v brodarja, ki jih vozi. Toda tudi v to več ne verujem, da je ostal nad Plini-jo samo kamen, ki sem ga ji postavil in dal vanj vklesati njeno ljubljeno ime in da je
so ga stražili moji vojaki. Toda Plinija in da zdaj v njej živi in
nihče, ki je mrtev, ne vstane, tudi kralji nei Morda bogovi, toda kako naj bogovi umrjejo? Ti morda veš, če vanje veruješ.
Toda zdi se mi, da ne veruješ niti ti več vanje in da si blizu tistih, ki verujejo v juda Jezusa. Oprostil si polovico svojih sužnjev, držiš se doma in loviš novice od tistih, ki v zobeh zveri krvavijo tla Koloseja.
Povej mi po pravici — ali res misliš, da je resnica v smrti in da jo vidijo samo mrtve oči? Ali res misliš, da jo je videla
v njej utripa kakor stenj v čistem, dišečem olju?
Če veš več kot jaz, zakaj ne spregovoriš? Zakaj prihajaš z novicami kaikor tat ponoči, da ne morem uganiti, na kateri strani škriplje pesek in se noro obračam na vse strani?
In če morda veruješ, zakaj ne prideš do mene? Sedel bi na mojo stran kakor nekoč Plinija. V temi na mojem vrtu bi govoril in jaz bi te poslušal. Ne morem več prenašati samote in če
(Dalje na 6. strani)
rej in ti misliš, da ga, mori isto|Pod nJim samo še prst, v katero kakor mene — jud Jezus, ki je moral umreti namesto njega.
Zdi se mi, da so se bogovi zakleli proti meni in da tisti, ki je pred menoj trdil, da je kralj,! v resnici pošilja predme tiste, ki sem jih nekoč srečal in jih ne želim več videti. Kako daleč
sta si Rim in Jeruzalem in ven-Snovi! isto vprašanje kakor ne-dar je nekdo premestil razdalje koč na terasi Antonijeve palače: celo za sužnja, kakor je Bara-| Kaj je resnica? bas, morilec, ki ga je oprostila
Kakor velika plima spet buta preteklost vame in dediščino Plinijinega trpljenja nosim zdaj jaz. Rekel sem ti, da zavoljo tvojega pismo nisem mogel spati. Blodil sem po vrtu in ko sem stal ob terasici, ki jo tudi ti poznaš — Plinija je imela tam, najlepše rože — se mi je zdelo, da ga vidim, kakor ga je morala videti Plinija. Bil je v belem sramotnem plašču, ki so ga vrgli čezenj Herodovi vojaki. In natančno sem slišal njegov glas takrat — Prišel sem na svet, da izpričam resnico. Ali je vedel, da sem iz šole skepti-.kov in je to nalašč rekel?
I Zdi se mi, da sem v temi po-
ra račun juda Jezusa naščuvana judovska drhal.
Govoril si z njim že večkrat, tudi o stvareh, o katerih si spraševal mene. Zdaj mi pišeš, da ti je mogel povedati samo malenkost, samo tisto, kar je videl s svojimi očmi. Prizor na terasi, Iki mu je prinesel opreščenje, ki ga ni pričakoval. Več ti ni mogel povedati, zakaj bil je v tistem času eden izmed izvrž-kev družbe, ki ga je nosila kalna reka s seboj. Nalašč sem ga
V istem hipu so bile.' na terasi spet samo reže in v strašni zbeganosti sem se vrnil, v spalnico. Mislil sem samo še na smrt, hotel sem ubežati, hotel sem srečati Plinijo in v tisti zbeganosti sem si napravil strupen napoj. Vedel sem, da ne bom mogel umreti kakor Sokrates v krogu svojih dragih učencev — toda želel sem umreti na mestu, kjer sva s Plinijo uživala zadnjo srečo. Vrnil sem se s kupo na vrt, sedel na klop, toda nenadoma v moji roki ni bilo več mo-
dajiiavejša sloveaska graatafoaska plošča 33 '.'j
PESMI II MELODIJE IZ LEPE SLOVENIJE
3^S
*4
Pošljemo jo kamorkoli naročite. Pošljite samo ček ali monev order za $5.43 v plačilo plošče, poštnine, zavarovalnine in zavoj • nine. (Za pošiljke po državi Ohio dodajte 15c za sales taxo). Naročila C.O.D. bomo sprejeli in izvršili.
° Blejski valček • Kamniška polka
NA PLOŠČI SO:
•	Slovenska polka
•	/Veseli Kibn’can
• K ljub’ei v vas	in še drugih 9 pesmi
Odprto od 10 dopoldne do 8 zvečer
MERVAR RECORDS
6919 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
Izrežite, zaznamujte in pošljite kot Vaše naročilo: Ček, oziroma Money Order priložen Q Pošljite C.O.D-[me .........
Naslov ulice Mesto .......
Država
Ise spreminjajo njeni udi.
Ali razumeš, da ne morem ži-
veti in vendar živim?
Živi po krivici oproščeni in tisti, ki sem ga obsodil — zakaj, predragi, si zapisal, da govore, da je tretji dan vstal od mrtvih? Da, govorili so to tudi takrat, groh je bil prazen, čeprav
NOVO!
NOVO!
NOVO!
mmm-swiss
WATCH CLINIC
6113 St.Clair Ave. Phone: 361-4342 POPRAVILA UR IN ZLATNINE
30 let skušnje	Vse delo garantirano
Lastnik PHILIP SOP
NOVO!

Za ves svet ne bi opustila
moj električni štedilnik”
Velika izbira rož v lončkih za Veliko noč, kakor tudi posameznega narezanega cvetja
po želji!
KRASNO SESTAVLJENI MALI ŠOPKI ZA OKRASITEV VAŠE OBLEKE ZA VELIKO NOČ!
Dostavljamo povsod!
Brzojavimo ali telefoniramo povsod drugim cvetličarjem za Vaša darila izven mesta. Florist’s Telegraph Delivery Ass’n.
STMT'S-PARK VIEW FLORIST
Cleveland 4, Ohio Nočno: EX 1-5078
9334 Kinsman Rd.
Dnevno: MI 1-2469
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM
pravi Mrs. A. Duray, 4579 Joyce Avenue, War-rensville Heights, Ohio.
“Zahtevali smo od gradbenika, da nam postavi električni štedilnik v hišo,” nadaljuje Mrs. Duray. “Kuhinja ostane čedna in čista... Tudi ni potrebno, da umivam stene in perem zavese tako pogosto.”	,
“Sedaj več pečem,” še nadaljuje, “in vedno se mi tako lepo posreči. Pečem orehove in makove hlebčke, kolačke in sirovo torto. Pekla sem sama vse pecivo za dekliški večer moje hčerke. Zelo rada imam avtomatični časomer - je odličen. Morem iti v cerkev ali na obisk in ga namestim. KO' pridem domov, je vse gotovo in izključilo se je samo.”
Mrs. Duray trdi, da se je lahko privadila kuhanju z elektriko ... prav kot to izkuša na tisoče drugih gospodinj vsako leto. Električno kuhanje stane; približno 2c za obed povprečne družine štirih članov. Res malo v primeri s celotnim računom za hrano. Poleg tega ne pozabite, ko kupujete, da je električni štedilnik cenejši. Vprašajte Illuminating Company, da Vam razlože bolj natančno: kako lahko je kuhati, na moderen način brez plamena. Kličite 623-1350, ext. 881.
'7fe! LIU MIN ATI N G G>»tpm
An Investor-owned Company Serving The Best	(■

$
01
0
»ii
0
JI
0
0
*13!
0
A. GRDINA and SONS INC
ŽELI VSEM ROJAKOM VESELO VELIKO NOC
Priporočamo naklonjenosti rojakov vsa naša podjetja:
GRDINA RECREATION kegljišče
6017 St. Clair Ave., EN 1-9398 z okrepčevalnico, ki ima vedno na razpolago dobre jedi
in pijače
TRGOVINA S POHIŠTVOM
GOSPODINJSKIMI STROJI IN PRIPRAVAMI 15301 Waterloo Road, KE 1-1235
Dva najmoderneje apreffiijena POGREBNI ZAVODA
naš znani zavod na 1053 East 62nd Street, HE I -2088 in novi, krasni zavod na 17010 Lakeshore Blvd.,
KE 1-6300
fr
B
p8
B
ir
B
p8
B
Sf
B
r
B
ir
B
r
B

0 M 0 M 0 M 0 M 0 JI 0 M 0
0 S 0. M' 0 M 0 M 0 S 0 Jf 0 M 0 M 0 M 0 M 0. M
M 0 M 0 JI 0
0 M 0
PŠ 0 M 0
p@
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
ŽELITA
VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
RUDI m TILLIE ŠPEHAR
712 EAST 200. STREET
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
JAY & VEE DELICATESSEN
Zahvaljujemo se vsem našim odjemalcem za njihovo dosedanjo naklonjenost in upamo, da nam bodo isto hranili tudi v bodoče!
JOHN in VERA, lastnika vam sporočata, da boste vedno dobro posluženi!
16024 Grovewood Ave.
IV 1-3924
HAPPY EASTER TO' ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS!
WIEHN'S BAKERY
BEST BAKED FOOD FROM OUR OVEN TO YOUR TABLE
12429 Arlington Ave. — Tel.: GL 1-3756 704 E, 185 St. — Tel-: KE 1-0650
Cleveland, O.
Famous for cur Potica
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ROJAKOM
0
0
PŠ
0
M
0
M
0
M
0
M
0
M
0
M
0
M
0
0
0
M
0
0
0
0
0
0'
0
0
0
0
0
PŠ
0
M
0
PŠ
DR. LEOPOLD UKMAR
ZDRAVNIK
O r d i n ir a :
6802 St- Clair Avenue
Tel.: UT 1-9677
10—12 dopoldne in 6—8 zvečer vsak delavnik.
Residence: 15107 Shore Acres Dr.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
IV 1-6422
JACK A, BANKO
Councilman 32. varde
Best Wishes for a
Joyous Easter
MIN'S
BEAUTY SALON
6526 St. Clair Ave. EN 1-7157
IP
.....
Lastnica MINNIE KADER želi vsem spodičnam, ki obiskujejo naš salon, nočne praznike.
kflskrena hvala za naklonjenost, priporočam se za bodoče
gospem in go-vesele veliko-
3'
9
9
.fl
9
9
BOŽEGLAV TAVERN
6010 St. Clair Avenue WINE - LIQUOR - BEER
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
Phone EN 1-8606

Jezus na križu je govoril
1.
Jezus na križu je govoril:
“Rad bi se, bratje, poslovil, rad bi podal vam za slovo svojo pohabljeno roko!
Pa je ne morem nikomur podati,
moram jo mirno ob križu držati,
mirno držati pribito roko, pridite k meni po slovo!”
2.
Kje je zdaj množica vernih ljudi,
ki za menoj je hodila?
Kadar je videla križ nad menoj, se je potuhnila in potajila.
Zdaj sem visoko na križu razpet,
hlapci pod mano na kocke igrajo,
a farizeji čez plote zijajo in se tolažijo: Zdaj ga imamo! Moje betežno telo ste razpeli, z žolčem ste me napojili, svete resnice pa niste ujeli, niste na križ je pribili.
Karel Širok
(Iz pesniške zbirke Kapelica) ------------o------
PONČU PRIJATELJU GAIU POZDRAV!
(Nadaljevanje s 4. strani)
te pošilja j ud Jezus, povej njegovo naročilo do konca.
Oprosti, predragi, nisem te hotel žaliti, toda postajam kakor eden tistih golobov, ki so jih judovske žene nosile v tempelj za daritev.
Ne piši ve, temveč pridi. Moja hiša je tvoja hiša.
Pozdrav
Jim
Že iz mladosti imamo vsi lepe spomine na velikonočne praznike in na vse, kar je z njimi povezano v pomladno misel življenja in vstajenja. Prisrčne o-trcške misli so se pletle posebno okrog velikonočnih jajc in rdeče pobarvanih pirhov.
Jajce je pomenilo znak življenja že pri naj starejših narodih. Pomenilo je simbol rojstva že starim filozofom. Lupina, beljak in rumenjak je starodavnim modrijanom pomenilo troje:	zemeljski, nadzemeljski
in božanski svet.
Praznik jajc so v začetku pomladi, ko se vse preraja k novemu življenju, obhajali že Fe-ničani in Egipčani. Pri Rimljanih so belo oblečene duhovnice nosile na praznik Cerere, boginje rodovitnosti, v slovesnem sprevodu na Kapitol košare jajc kot daritev bogovom. Podobne običaje poznamo tudi iz arabskih dežel, kjer so spomladi obešali med posebnimi obredi jajca na palmove veje. Stari germanski isvečeniki ali druidi so hranili sporočilo o čudežnih kačjih jajcih: kdor je našel tako jajce, ga je branilo kot talisman pred vsako nesrečo.
Od kod rdeči pirhi?
Ko je nastopilo krščanstvo zmagovito pot po svetu, je marsikatero staro navado prevzelo in jo oplemenitilo z novim smislom. Praznik vstajenja narave m novega življenja je Cerkev sP0jila z veliko nočjo.
Navada velikonočnih jajc jo Pomenila tudi znak izobilja, kajti nekoč jih v štiridesetdnevnem postu verniki niso smeli nživati, kar velja še danes v Pravoslavni Cerkvi, šele ko so zvonovi oznanili veliko noč, so spet jajca prišla na mizo. Pobožno izročilo, ki je že skoraj pozabljeno, razlaga navado barvanih jajc, in sicer rdečih pirhov, takole: ko je na velikonočno jutro Marija Magdalena naznanila Petru, da je Kristus vstal, je apostol neverno odvrnil: “Verjel bom, ko bodo bela jajca postala rdeča.” Marija Magdalena je' tedaj odgrnila prt nad košarico in glej, notri so kila vsa jajca rdeča. Od takrat je torej prišlo v navado barvati jajca za veliko noč.
V srednjem veku so miniatu-^isti (t. j. slikarji majhnih po- ^
dob) krasili belo lupino z malimi podobicami, ki so predstav-Ijaje Kristusovo življenje. Uporabljali so najbolj zlato in srebrno barvo.
Pirhi na vladarskih dvorih
V	poznejših dobah so si posebna na dvorih izmenjavali velikonočna voščila v obliki dragocenih jajc. Francoski kralj Henrik II. je daroval dvorni dami Diani Poitiers biserno jajce, v katerem je bila Vdelana diamantna ogrlica. Ludvik XV. je dal napraviti za svojo hčerko velikansko jajce; ko ga je kraljična odprla, se je začudila nad prelepo pokrajino in čredami ovčk iz voska, ki so se kot žive pasle po tratah. To umetno jajce še danes hranijo v Versaj-skem gradu. Na carskem dvoru v Rusiji so hranili veliko jajce iz suhega zlata; v njem je bil mojstrsko izdolben v smaragdih in rubinih ves križev pot. Kje je danes ta pirh, ne vemo.
V	19. stoletju so prišli v navado pirhi iz čokolade. V Londonu je neki slaščičar vlil sfcoro tri metre1 visoko jajce iz čokolade, iz katerega se je usulo več sto kil raznih sladkarij.
Prav podobno jajce je podaril ob zadnjem obisku v Parizu kraljici Elizabeti II. predsednik francoske republike Coty. Bilo je umetno izdelano iz čokolade in visoko nad en meter. Kraljica ga je vzela s seboj na londonski dvor, kjer bodo njeni o-troci strmeli v velikansko jajce.
Še vse lepši pa se nam zde naši pobarvani domači pirhi ali pisanke z narodnimi okraski. Tudi če soi bolj skromni, nas vendar v mislih peljejo v zlate čase mladih dni, ko je bilo vse življenje ena sama velika noč.
Seveda in še kako!
Učitelj je v šoli razlagal učencem o raznih znamenitih Slovencih in med temi je imenoval tudi Jožefa Blaznika, ki je bil tiskar in založnik, ustanovitelj
znane nekdanje Blasnikove Pratike. Omenil je, da Blaznik je bil rojen v Idriji 7. febr. 1800. Umrl pa da je 23- junija 1872 v Ljubljani. Nato je dejal učen-
cem:
“Če bi Blaznik še živel, kaj menite, ali bi ga današnji ljudje občudovali?”
Učenec Pavle odgovori: “Se-
veda bi ga, ker bi bil 162 let star.”
------o-------
— V svetovnih morjih je o-koli 10,000 različnih školjk.
...----------f
|
.....1
Pleasure time...ove>v time...enjoy a STKOfPS laaio whal iire-bi owing does lor beer (favor!
iS;;?"-™'-^	I.'.I.I'.I.'II.:,I.!II.I -■;:.vi.ii'Ii:--'--:...:;.;.:h.;.;:I:....-. i         v.y.r.v.v ...v.vlvlvivffiv'-v;-;v;v
;	^	pn
PREMIUM QUALITY ALWAYS... POPULAR PRICES EVERYWHERE!
ZAČETEK NOVE SLOVENSKE MESNICE
Slovenca JOŽEF KAKI in EMIL SCHAOEH Vas vsfek?.. da si ogledate novo mesnico
FIVE-POINTS MEATS
NA 14627 ST. CLAIR AVENUE (blizu cerkve sv. Jožefa v Collinwcodu)	GL 1-3839
Mesnica bo imela popolno zalogo VSEH VRST SVEŽEGA MESA.
Za naš slovenski okus bodo vedno na razpolago doma narejeni, posebej pripravljeni in prekajeni domači) mesni izdelki:
prave kranjske klobase, želodci, šunke, plečeta, svinjska reberca in druge posebnosti
za slovensko kuhinjo.
Imamo moderno prekajevalnico, ki da našim izdelkom posebno odličen okus.
Vljudno vabiva vse rojake: PRIDITE POGLEDAT IN POKUSIT!
Ta teden pred Veliko nočjo začenjava poslovati v novi mesnici in vabiva vse: pridite, pokusite in povejte) svojo sodbo.
Posebno v sred®,; četrtek, petek m soboto Vas ptovo pričakujeva.
BOG DAJ SREČNO IN VESELO VELIKO NOČ!
U.S. CHOICE MEATS
U.s. CHOICE MEATS
SiltJSjifiESy All Home Made;
A Sausage for Every Taste!
Fresh little pig
sausages............ISs	Ik
Fresh country style
sausages.............iis	Ik
Fresh hot and sweet
Italian.............lie	\k
Msfi mi Hungarian.lie Ik
Smoked Polish and
Hungarian ...........71©	Ik
Smoked
Slsveflian Ssssage . .78e Hi. I
OPENING SPECIALS
aSEMEEaHBSSEBaiaEBElEHSHBBaBEHSHSBSB*, ---------
I PV“	f	&lra will frtaed
g ŽELODEC ...85eBk&
Bu
g Mmm sineM MM . .11© Ik
m
k Home cured and smoked
š S0TTABE HAMS. JS® fc
SB
Li
« Doma urekajena
s REBERCA.............ISs 6.
El
s itas	IMS', life i-
s !§ma	BlliSfi Sle &
a El M
'-V v ■
sliced thin and thick
STEMS:
F@rlerh®n$© Stesks $i Ji II.
T-I©is@ Steaks___Sl.0S' lb,
ii Steaks....... .10,11 tb.
! Slrfelii Steaks ... .$'0,80 \k Stasini I Swiss Steaks ........10J0 il.
Mm toon ground Beof
39: lh.
a NEW YORK DRY CLEANING CO. r
S	B
6124 GLASS AVE.
PHONE: HE 1-6465
95
9?
95
|____ __ _____________________.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
TELJEM IN ODJEMALCEM
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
9!
0
9
9
•J
9
0
9
9
0
9*
%
|
9
0
9
9
0
9
0
9
0"
9
0
9
0
9
Tl
9
Tl
9
9
0
9
0
9
%
0
9
0
9
•J
9
9
9~
a
«£f
9
0
9
0
9
9
0~
0
9
0
9
$
9
0
9
9
alf
9
0
9
9
9
M
9
9
9
9
9
9
želi vsem odjemalcem in prijateljem
Glava: Sheei Metal & Rcofittg BILL GLAVAČ
Telephone: IV 1-6002
EDMUND J. TURK
ČLAN MESTNEGA SVETA —
23 WARD-COUNCILMAN
6411 St. Clair Ave.
EX 1-3333
VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, POSEBNO VSEM MEŠČANOM V 23. VARDI, PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
VELIKONOČNE PRAZNIKE V POPOLNI ZADOVOLJNOSTI VAM ŽELI
E. L COMPANY
ROOFING & COMPLETE KOME REMODELING
127S East Gist Street, Cleveland 3, Ohio
EN 1-4139	HE 1-3084
LASTNIK ERNEST ZUPAN
If B if
LASTNIK WM. A. ROPOŠ VOŠČI VSEM PRIJA- B
r
B r B
r
B
B šf B gf B If B r B šf B šf B _Šf >3
B Šf B šf B šf B šf B šf B šf -B Šf B šf B
r
b
šf B Šf B šf 53 Šf B .šf B šf B šf B 8r B Šf B i? B -šf B Šf B r B Šf B
r
B
Šf
is?
-r
B Šf B Šf B šf B Šf B šf B -Šf B g? B šf B šf B Šf B šf B Šf B šf
ha
P*
B Šf B šf B šf B
M-Ni-R Cafe
JOE & MARY SADAR, lastnika
6507 St. Clair Ave.	EN 1-9113
želiva vsem našim odjemalcem, vsem gostom in prijateljem vesele velikonočne praznike. Izvrstna domača kuhinja, ribja pečenka, vse pijače, ljubezniva
postrežba.
NORWOOD BEVERAGE
6104 St. Clair Ave.
Telephone: EN 1-1229
Domača in importirana vina, pivo, mehke pijače. Odprto vsak delavnik od 9 zjutraj do 7 zvečer. Vesele velikonočne praznike voščita lastnika
Louis Goode in Joe Mismas
Ircfifgn Department Store
DRYGOODS - LADIES AND GENTS FURNISHING
6803 St. Clair Ave.	Phone; EN 1-0150
Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem.
SMREKAR HARDWARE
6112-14 St. Clair Ave.
HE 1-547.9
Vsem odjemalcem in prijateljem voščimo vesele velikonočne praznike.
Donald Dry Cleaning and Tailoring
1169 E. 72 St. (vogal Donald Ave.) Telefon: 391-7539
Novi lastnik JOSIP KLOBASA vošči vsem naročnikom in prijateljem vesele velikonočne praznike.
Vsa krojaška dela.
Prvovrstno čiščenje oblek.

trda ljudem, a dobra živini, ka-
jj*
^ HENRY BORDEAUX
5 SRCE !N KRI
I
I
s
ROMAN
S
Nesreča ustvarja v nekaterih Ji njega puščavo. Sodniki — bili dušah prostrano puščavo, ua
so moji tovariši pri lovu na gamse, naši gonjači in lovski čuva-
v nji odmeva glas božanstva.
Balzac
Da, priznavam, da sem pod streho vzel morilca. Kazenski zakonik tako soudeležbo stroga obsoja in jo imenuje zločinsko. Ker pa sem povrh še odvetnik, je to ena težiLna okolnost več. A vendar se prav nič ne kesam, kadar se tega svojega dejanja spomnim. Sicer pa se je morilec pozneje dal soditi in je bil oproščen pri sodišču, ki se je sestavilo izven vseh zakonov in
ji —- ga morda niso razumeli; ker sem pa jaz vedel več, sem šel raziskovat puščavo, “v kateri odmeva glas božanstva”. In kakor pri lovski gonji ne vemo vnaprej, kakšna divjačina nam bo prišla pod puško, tako je tn di ta moj lov splašil ptičko, ki po svoji lepoti presega zlato fa^ zana in rajske ptice — ljubezen. Kadar ta ljubezen zagori v pre prostih srcih in deviških tele-
zakonikov- Ali morda nimam no-. s^> pretvarja v žive plame-bene vesti več? Kri vendar vpi- n^ce> v žareče grmade-je po maščevanju! Nihče nima
pravice, da bi nekaznovano ubijal.
Ali sem se morda na kraju zločina nadihal zastrupljenega zraka? Stvar se je zgodila v naših zdravih gorah, med dobrimi ljudmi. Sodna razprava pa se je s precejšnjo mero svečanosti vršila v koči našega lovskega o-krožja in še ne dolgo tega. Jas
Pesem Širom po Franciji
V tistem času torej — bilo je pred vojsko — sem med sodnimi počitnicami odhajal iz Cham-beryja, kjer sem živel svojemu poklicu, in sem se po večini mudil v Gorenji Maurienni- Ta do-lina reke Are mi je že od nek-;_!daj najbolj ugajala. Saj je med
no je, da vse to ni bilo po zakonu. A vendar smo se trudili, da bi jo opravili po svojih najboljših močeh, zato nihče ne more trditi, da smo zakotno sodili. Krivca pa je neizprosna usoda zadela v srce in trpi še zdaj --je namreč še živ — njegova boi je neozdravljiva in ustvarja oko-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
CA RPENTEESVILLE — 5 Room Ranch, 3 bedrooms, iy2 car gar., gas heat, fenced’ yard, near shopping, schools and churches. By owner. $10,500, $1000 down. Phone UN 4-1166, All day Sunday and after 2 wkdys.	(72)
OAK LAWN — OWNER TRANSFERRED.
Ranch brick home. Plastered walls, full bsmt. d0xl37 lot. 3 Bedims. 1% baths,. din. area. Kit. with bit-ins. Garbage disposal. Gas ht. Circulating air. Auto, humidifier, 2 car gar., side dr. Upper 20’s. 423-0733 after 6 p. m.	(7?)
vsemi našimi savojskimi dolinami najbilj divja in najbolj pestra. Skalnata in suha je res
CHICAGO, ILL.
ORGANS FOR SALE
HAMMOND ORGAN.
Spinet M3. Blond, Like new. Perc. Private. Price only $900. — Phone KE 9-9134.	(72)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER. For light housework-care of children, Room, board and salary-. Call 354-6620. N. Side.
/Pro . V ‘OJ
DOGS FOR SALE
BENSENVILLE, BY OWNER Large 2 apartment frame house, garage; 5 rooms down, 3 up; total income, $200. $19,900. POrter 6-4290.
(72)
ROSELLE — Widow must sell, 5 room, brick ranch style heme. Full
POODLES MALE -— White tiny toy and Min. AKC. SHOTS. CLIPPED. $70 to $90. Private owner. — Call FU 8-5772.	(73)
MOBILE HOME FOR SALE
42 x8 COZY COACH, Good condition, fully furnished, two bedrooms; basement, Att. Garage. 75 foot lot. | $1600. Call between 9 a.m. — 2 p.m Best offer over $20.000. 131 Gran- 1 or after 7 p.m. 296-2819. By owner, ville. For appt. Call 279-8234.	(73) !	j
HELP WANTED
DEPT. STORE CLERKS
Are you looking for immediate, permanent employment? We are now hiring women who are interested in working in a large self service department store located near Old. Orchard. Experience helpful, but not necessary. Positions are now available in the following areas:
CASHIERS WHITE GOODS PIECE GOODS WOMEN’S APPAREL INFANTS’ AND CHILDREN’S CLOTHING MEN’S APPAREL
Liberal benefits, hospitalization, life insurance, paid vacation and holidays. Apply in person-
TURN3TYLE FAMILY (ENTER
9449 N. Skokie Blvd.	Skokie
DIV. JEWEL TEA Hours 9-4, Monday thru Friday
See Mr. Seranko	^2)
teri visoko v gorah nudi svoje pašnike. Pa še nekaj: ali ni vsa zgodovinska, ali niso po njenih cestah hodile v Italijo vse vojske, od Hanibala z najemniki in sloni vse do Fochovih avtomobilov? Jaz pa sem še onstran Lanslebourga in prelaza Mont Cenisa zahajal v skrite kraje, ki jih opaziš s samotnega grička Magdalena, tja, kamor so se bili umaknili Saraceni, ki so se tamkaj ustavljali več ko celo stoletje ter pustili sledove svojega plemena in svojih šeg po zakotnih -vaseh Bessans in Bonnevah Bessans v odprtem kraju poleg ledenika Charbonnel, Bonneval pa več ko tisoč osem sto metrov visoko, na slepem koncu puste ga amfiteatra, ki ga zapira pusta Levanne.
V Bessansu, prav za prav na pristavi Lombarde nad Bessan-som, sem hodil lovit divjega petelina ali pa gamsa; spremljal me je Klavdij Cbuvert, ki ga je pozneje zadavil njegov brat Benedikt; v Bonne valu, kjer je Planinsko društvo malo nad vasjo sezidalo majhno in udobno kočo, pa sem se največkrat zadovoljil s samim plezanjem. Gams je na pobočjih Levanne vse bolj redek in preveč te ima skušnjava, da bi prekoračil mejo, tekočo vrh čeri, in se spravil nad kozoroge, ki jih je vse polno v lovišču, -pri državpem italijanskemu kralju. Dobro se še spominjam, kako so naju nevarno zasledovali kraljevi lovski čuvaji, ko sva eno teh plemenitil., živali nesla na Savojsko. Izpostavljaš se krogli in, kar je še hujše: sodnemu zapisniku, ki bi zlasti za pravnika imel kaj neljube posledice. Sicer pa se mi tudi zdi, da je kozorog antilopa, ki našega gamsa ne dosega: krajše noge ima, bolj je zatepen in manj veličasten in njegovi ob-ročasti rogovi niso tako lični kakor nežni zakrivljeni rogliči gamsa- Seveda pa je kozorog bolj redek in ga sploh ne smeš streljati.
Bonneval je znan po svoiih vodnikih, ki nič ne zaostajajo za Crozom in Coutetom v Cha-monixu. Eden med njimi je postal celo slaven. Na malem pokopališču ima s travo zarasel spomenik ob cerkveni steni. Medaljon kaže lep, miren obraz z dolgo brado in z znaki vodnika: cepinom, >,karabinko, vrvjo in temle napisom: Vodniku Bianc Le Greffier njegovi prijatelji C.
A. F. 1842—1914. V letu svoje smrti je že dvainsedemdesetleten še vodil neko skupino na Mont Dolent, kjer se je malo prej smrtno ponesrečil njegov sin, ker se mu je na ostri skali prerezala vrv, prav kakor se je to zgotljilo slavnemu Michelu Croz na Cervinu, ko je vodil Wympera-
In vendar si nisem izbral Blanc Le Greffiera za svoje vzpone po gorah Maurienne m Tarentaise, preveč so ga mikali nevarni kozorogi Viktorja Emanuela. Moj navadni vodnik se je pisal Tomaž Gallice. Prebival je nad Bonnevalom v zaselju Ecot, neznatni gruči zarumenelih koč, ki jih je kar prekrival zelen in zlat mah in so raztresene med skalami, strmo padajočimi proti Arcu. Menda je ta vas v Franciji najvišja: leži nad dva tisoč metrov visoko. Je pa lepo sonč-
na, ker pride sonce do nje dve ali tri ure prej ko v Bonneval. Od' tamkaj torej iz svoje hišice, kjer je puščal ženo in dva otroka, dečka in deklico, Miho in Jožico, je prihajal Tomaž Gallice pome v kočo Planinskega društva in me spremljal po bližnjih vrhovih: na Levanno, s katere v dalji vidiš njeno italijansko po-
bočje, na Albaron s skrivnostnim zvezdnim imenom, na Grand
Mean, zavarovan z ledeniki, ali! ^ pa tudi na Charbonnel, že blizu gjj Bessansa. Včasih sem ga zadržal za več dni skupaj in tedaj sva se pognala noter gor v gmote Vanoise, v Gliero ali na Grande Casse.
(Dalje prihodniič)
30tk Gnnicenau/ SPRING SALE
SAM’S DISCOUNT WALL PAPER, PAINT & HARDWARE (0.
6810-12 ST. CLAIR AVE.	EN 1-1635
FREE DELIVERIES	OPEN SUNDAY
LOWEST PRICES IN TOWN We Redeem and Give Eagle Stamps.
EASTER SALE ON FLOWERS
£i
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
želita
r
B
r
B
r
B
r
® ANTON & JULIA MAROLT ®
EASTER LILIES	1.94 & up
AZALEAS 		1.94
FLORIDA MUMS	2.42 & un
TULIPS 		1.94
HYACINTHS 		1.89
ROSES 		1-94 & up
Complete line of EASTER	
BASKETS from 		.0.29 & up
By tremendous demand of onr customers we repeat our Spring Sale this week again.
LEAF RAKES ........ 790
DUCil BOY HOUSE PAINT
SALE 			 Gal.	5.85
PAINT THINNER		 Gal.	79{)
TRIPLE XXX 		.. 100 lbs.	5.79
SHEEP & COW	MANURE	
	25 lbs.	1.39
	50 lbs.	2.59
GOLDEN VIGORO 50 lbs.		3.49
ALL PURPOSE	VIGORO	
	50 lbs.	2.69
MILORGANITE ..	.... 50 lbs.	2.69
GRASS SEED ....		 lb.	19^
HOUSE PAINT —
ALL COLORS ... Gal. 2.99
COMPLETE LINE OF EASTER FLOWERS AND BASKETS .... from 29tf up
COMPLETE LINE OF SCOTT’S FERTILIZER & GRASS SEEDS
SUPER KEM TONE .... Gal. 4.39
22 GAL. GARBAGE CANS 2.43
GARDEN LIME . 50 lbs. 690
Wishing Everyone a Happy Easter!
FRISIAN PROVISION
SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Road — EX 1-1413 VOŠČIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE - ZAHVALIMO SE ZA ZAUPANJE IN NAKLONJENOST IN OBLJUBLJAMO NAJBOLJ SKRBNO POSTREŽBO V BODOČE.
MR. & MRS. STANKO PRISLAN
05
*0
95
0
91
0
9
0
9
0
01:
0
0
0
0
0
0
0-
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0 •
0!
0-

GOSTILNA
1128	E. 71st St.
in
1129	E. 68th St.
Pristni legalni likerji dobra vina, pivo in prigrizek.
Se toplo priporočamo
JOHN L MUHEUCH
SLOVENSKI ODVETNIK
ŽELI VSEM ROJAKOM
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
TELEFON
V URADU: MA 1-2013
r
56
p*
56
r
56
if
56
gr
56
r
56
r
66
r
B
gr
56
gr
B
.r
B
KJ
gr
B
gr
B
p*
B
gr
B
p*
B
gr
B
gr
B
gr
B
p*
B
DOMA: HE 1-1893 B
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE HČERKE IN SESTRE
Frances Abram
ki je zatisnila svoje mile oči 11. aprila 1962 in tako nepričakovano šla od nas.
Ljuba hčerka in sestra J Kje ti sedaj? črna zemlja Te pokriva. Leto dni že v grobu spiš. srce Tvoje več ne bije, bolečin ne trpiš in duša Tvoja raj uživa tam pri Bogu večnemu.
Nam pa žalost srca trga in solze lijo iz oči, dom je prazen in, otožen, ker Te več med nami ni.
Draga hčerka ir. sestra! Ni -dneva ne ure, da ne bi mislili na Te. Nikdar Te ne bomo pozabili. Bila si dobra vsem. Vsi smo Te ljubili in žalujemo za Teboj.
Bog Ti daj večno luč in naj Ti sveti vekomaj!
Žaluioči:
FRANK in MARY, starši in tvoje ljube sestre in njihove družine.
Cleveland, O., 11. aprila 1963.
'	..'. V 3.'	..v. v, •;
p

Najboljša postrežba za potovanje v Jugoslavijo preko Rima
Alitalia winged aero Jet Service
0
0
0
0
0,
«05
0
0
M
9;
<3
0
9
£
9
0
0
9r
0
M
0
9
0
0
9
&
9
Urad v mestu: 300 Engineers Bldg. Zvečer doma: 1200 Addison Rd.
VESELE
VELIKONOČNE
PRAZNIKE
ŽELI
VSEM SVOJIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
MATI F. INTIHAR
B
B
•P*3
B
B
p*
B
p*
B
r
B
p*
B
630 East 222 Street
RE 1-6687	_B
RE 1-6888 — IV 1-0678 P*
VESELE
VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI
MODIC'S
CAFE
6201 St. Clair Ave.
ŽGANJE - PIVO - VINO Se toplo priporoča za obilen obisk
LOUIS in FRANCES ZIGMUND, lastnika
ZIGMUND'S
DELICATESSEN
1048 E. 78th St., vogal Korman Ave.
VOŠČITA IN ŽELITA VSEM ZNANCEM IN PRIJATELJEM TER ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE TER SE PRIPOROČATA VSEM ZA OBISK
0
9
0
&
B
P*
B
p*
B
P8
B'
gf
B
ir
B
gf
B
p*
B
r
'B
r
B
r
B
gf
B
gf
B
r
B
r
B
p*
B
r
B
r
B

VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI ODJEMALCEM IN DRUGIM ROJAKOM
FRANC ČREPINŠEK, LASTNIK	feb
STEREO HI-FI & TV	|
6630 St. Clair Ave.	391-7843 B
Cleveland 3, Ohio	p>»