Leto LXXIt, št. 19 Preis - cena L 1 Uredništvo uprava: Ljubljani, Kopitarjeva 0. Telefou 4001-4004 Mesečna naročnina 18 lir, za inozemstvo 31.50 Ur. Cek. raC. Ljubljana 10 650 za naročnino, in 10.304 za inserate Rokopisov ne vračamo Nordfront im schvveren flbwehrkampf Am Ilmensee und zwischen Pripjet und Beresina Sowjet-angriffe gescheitert - Neue Sowjetlandeversuche bei Kertsch abgewiesen - Erfolgreiche Luftangriffe auf die Landungsflotte bei Nettuno Aus dem Fiihrerhaupiquartier, 24.. Januar. DNB. Das Obcrkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Bei K e r t s c li tratcn die Sowjels erneut zu siiirkeren Angriffcn nn und versuehten gleichzcitig neue Kriifte zu landen. Sie vvurden unter liohen bluti-gen Verlusten abgevviesen. In einer Einbruclisstelle sind noeh lieftige Kampfe im Gange. Zvvischen Pripjet nnd Bcresi-n a seheiterten aueh gestern alle Durclibruchsversuche der Bolschevvi-sten. In den schvveren AbvvehrkHmpfen der letzten Tage haben sicli liier unter Fiilirutig des Oberstleutnant Klasing da: Grenadierregiment 446 mit den unterstellten Sicherungsbataillonen 738 und 793 und das II. Bataillon des Gre-nadierregiment 464 unter Fiihrung des llauptmunns Linmerling bcsonders be-vviihrt. Nordlich N e vv c 1 bracken vvicder-liolte, von Panzern unterstiitzte Angriffe der Sovvjets in unserera Abwclir-fcucr zusammen. Nordlich des Ilmensees und siidvvestlich Leningrad stelien unsere Truppen vveiter in schvverem Ab-vvehrknmpf. Sie schlugen die mit iiber-legenen Kriiften vorgetrngenen, den ganzen Tag iiber andaueruden sturken feindlichen Angriffe ab oder fingen sie auf. Dabei vvurden allein siidvvestlich Leningrad 5? sovvjetische Panzer vernichtet. ln cinigeu Abschnilten vvird mit eingebroehenen feindlichen Knmpf-gruppen erbittert gekiimplt. Siidostlich Leningrad riiumten nn-sere Truppen, vom Feind ungehindert, einen vorspringenden Frontbogen und be/.ogen neue vorbereitete Stellungen. An der siiditalienischcn Front seheiterten vviederholte starke auf brei-ter Front vorgetragene Angriffe des Feindes nach schvveren Kiimpfen. Im Landekopf von Nettuno haben sich noch keine griisseren Kampf-handlungen entvvickelt. Feindliche Aufkliiruugskriiftc vvurden zuriickge-vvorfen. Deutsche Kampf-, Torpedo- nnd Jagdflug/.euge griffen die Kriegsschif-fe der feindlichen Landungsflotte an. Fin Zerstiircr vvurde mit Sieherheit, ein vveiterer vvahrscheinlich versenkt. Fin Kreuzer, ein nnderes kleines Kriegsfahrzeug und ein Landungsboot von 2500 BRT vvurden getroffen. Ulier j dem italicnischcii Rnum vvurden durcli Flakartillerir und Jiiger aclit feindliche Flugzeuge abgeschossen. In der vergangenen Nacht vvarfen elnzelne britisehe Flugzeuge Bomben in W c s t d e u t s c h 1 a n d. Iiber den beselzten Westgebieten vvurden drei feindliche Flugzeuge vernichtet. Leutnant zur See d. R. Pollmann, Kommandant eines Unterseeboot-Jii-gers vernichtete im Mittelmeer scin zehntes feiiidliclies Untersecboot. Severno bojišče v težkem obrambnem boju Izjalovljeni sovjetski nanadi med Pripjetom in Berezino Novi sovjetski izkrcevalni poskusi pri Kerču zavrnjeni Uspešni zračni napadi na izkrcevalno brodovje pri Nettunu Fiihrerjev glavni stan. 21. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Pri Kerču so Sovjeti pričeli ponovno z močnejšimi napadi ter so istočasno poizkušali izkrcati nove čete. Kili so odbiti z visokimi krvavimi izgubami. V nekem vdornein mestu se še vršo siloviti hoji. Med Pripjetom in Berezino so so tudi včeraj izjalovili vsi boljševiški prohojni poskusi, V težkih obrambnih bojih zadnjih dni sta sc tu posebno izkazala liti. grenadirski polk pod poveljstvom podpolkovnika Klasinga s podrejenima zaščitnima bataljonoma 738 in 793 ter drugi bataljon 464. grenailirske-ga polka pod poveljstvom stotnika Ein-merlingu. Severno od N o v I j a so se zrušili v našem obrambnem ognju ponovni, z oklepniki podprti sovjetski napadi. Severno od Ilmenskega jezera in jugozahodno od Leningrada stojo naše čete še nadalje v težkih obrambnih bojih. Odbilo ali prestregle so z nad-močnimi silami izvedene, ves dan trajajoče, močno sovražne napade. Pri tem je bilo samo jugozahodno od Leningrada uničenih 57 sovjetskih oklepnikov. Na nekaterih mestih se vrše šo zagrizeni boji z rdrliini . jvrainiini bojnimi skupinami. | Jugovzhodno od Leningrada so našo četo brez vsakršne sovražnikove motnje izpraznilo nek izpostavljen frontni lok ter so se umaknile na nove, že v naprej pripravljeno postojanke. Na j u ž n o i t a 1 i j a n s k e m bojišču so so v težkih bojih izjalovili ponovni, močni in na široki črti izvedeni sovražni napadi. Na mostišču pri N e 11 u n h se niso razvili šo nikaki večji lioji. Sovražne iz-vidniško silo so bilo vrženo nazaj. Nemška bojna, torpedna in lovska letala so napadla vojne ladje sovražnega | izkrcevalnega brodovja. Nek rušilec je 1 bil zagotovo, nek drug pa verjetno pit- | topljen. Zadeti so bili ena križarka, ena manjša vojna ladja in en izkrcevalni čoln z 2500 tonami. Protiletalsko topni- j štvo in lovci so nail Italijo sestrelili 8 sovražnih letal. V pretekli noči so vrgla posamezna britanska letala bombe na zahodno Nemčijo. Natl zasedenimi zahodnimi področji so bila uničena tri sovruiua letala. Rezervni poročnik vojne ladje Pollmann, poveljnik poilmornUkega lovra, jo v Sredozemske m m o r j u uničil ie deseto sovražno podmornico. komentar k letalski vojni Položaj v južni Italiji Berlin. 22. jan. NB. Vojaški dopisnik DNB-ja piše o položaju v južni Italiji: Na južnoitalijanskem bojišču so sedaj v teku oni sovražni nastopi, ki jih je bilo pričakovati žo pred tedni. General Ale-xander, vrhovni poveljnik anglo-ameri-ikih čet na srednjem Sredozemlju, je včeraj zjutraj v zaščiti teme in s strnjenim sodelovanjem mornarice in letalstva pričel z izkrcevalnim manevrom južno od I!ima. Mod Nettunom in izlivom Tibere so bile izkrcane ameriške in angleške čete. Tako so prispele nemške čete in so težki boji v teku. Nemški obrambni aparat že deluje. JVedno pa( si lahko ustvarimo sodiio o potok u dogodkov, bo treba najprej počakati razvoja sovražnikovih nastopov. Brez dvoma namerava Alexande> spraviti v tek angloameriško fronto, ki so zaradi spretne nemške obrambe v zvezi s težkimi zemljepisnimi razmerami ne premakne z mesta. Alexander je mnenja, da mu bo lo najbolje uspelo z izkrcevalnim manevrom, in to z izkrca-, njem za hrbtom bojišča. Odkar besnijo boji ob Gariglianu, so nemški vojaški i krogi pogosto opozarjali na možnost an-■ gloameriških izkrcevanj na obalah Ti-l renskega morja ali Jadrana. Zato ne I predstavljajo sedanje Alexandrove ope-| racije za nemško vojno vodstvo nobenesa presenečenja. Nasprotno: prevladuje vtis, da so bili nemški poveljniki prepričani o potrebi prehitevajočih sovražnikovih nastopov na južnoitalijanskem področju | in bili temu primerno nanjo tudi pripravljeni. Težki porazi tolp v Bosni Berlin, 23. jan. T. Komunistične tolpe so utrpele pri poskusu, da bi z močnejšimi silami zasedle vzhodnobosansko industrijsko mesto Tuzlo, ponovno težak poraz. Tolpe so zbrale okoli Tuzle močnejše sile in so jo zvečer dne 10. januarja po siloviti topniški pripravi napadle z vseh strani. Nemške čete so obdržale v nočnih bojih svoja oporišča in so zlasti onemogočile močan sovražni napad na vzhodni del Tuzle. Naslednji dan je nek nemški napadalni bataljon vrgel tolpo daleč od mesta. Samo v enem dnevu so imeli komunisti 179 mrtvih in številne ranjene. Nadaljnje občutne izgube pa jim jo zadalo nemško topništvo, ki je razbilo sovražne napadalne postojanke. Berlin, 23. jan. T. Do 2000 metrov visoko dvigajo gore Dinarskih alp v Bos- Rerlin, 22. jan. DNB. Vojaški dopisnik DNBja obravnava danes letalski položaj. Takole piše: Dva dogodka pretekle noči dajeta letalskemu vojskovanju nov zanimiv pomen: nemSJd obrambni uspeh nad ozemljen Nemčije in nemški letalski napad na l/ondon. V krogih letalskih strokovnjakov so prepričani, da je bil včerajšnji večerni napad angloamcriških terorističnih bombnikov namenjen prestolnici in naj bi Magdeburg predstavljal zgolj tako imenovani izmikalni cilj. Da ni prišlo do nameravanega napada na Berlin, je iskali vzrok v dejstvu, da so bili angloameriško oddelke že takoj po odietu sprejeli novi tipi nemškega noč-nolovskega orožja, ki so jih »učinkovito« spremljali do Berlina. Pred Berlinom pa so se pridružili tej obrambi še drugi čini-telji, ki so sovražnikova letala ne samo ovirali pri zbiranju k osredotočenemu sunku, temveč njihove bojne formacije sploh razpršili. Zato jo uspelo zgolj posameznim bombnikom dospeti nad prestolnico, d oči m se jo jedro bombnikov, ki jo bilo razpršeno umaknilo nad Magde- burg in odarskem področju 9 | Srednjo Evropo, in lo v prvi vrsti z Nemčijo. Današnji nemSko-hrvatski odnošaji niso nič drugega, tako poudarja dr. Mandič, kot logična posledica zgodovinskega razvoja. Pridobitve nemškega duha so zapustile v Hrvatski globoke iu neizbrisne posledice, vendar lo ne bi Z';olj dovedlo do onega neposrednega zbliža-nja. če se n~ bi izražale tudi na gospodarskem področju. Neodvisna država Irr-vatska in Nemčija sta dve državi, ki se na gospodarskem polju izredno dopolnjujeta. Politična usmeritev hrvatske države torej ni samo izraz obema narodoma skupnega svetovnega nazora, temveč istočasno tudi klic potrebe. Razbite utvare Bukarešta, 23. jan. T. Bukareški tisk še nadalje komentira angloameriško stališče v poljsko-sovietskem sporu. Tako piše »CurentuU: »Narodi, ki so se zanesli tla angloameriško zaščito proti Sovjetski zvezi, bodo morali imotoviti. koliko utvar je bilo v teh zadnjih lednih razbitih in kakšni izsledi se jim odpirajo v primeru sovjetske zmage. Nihče ne bo mogel prisilili zmagovite Sovjetske zveze do zmerne politiko.« Krafk? poročila Sofija, 24. ian. T Bolgarski ministrski svet je sklenil, da bo osnoval državno orožništvo, ki bo kot vojafka policijska organizacija neposndno podrejena notranjemu ministrstvu. Sestojalo se bo iz pehote, konjenice in motoriziranih oddelkov. Stockholm, 24. jan. T. Ministrski predsednik in voini minister zunanje Mongo-liie maršal Čorboriansr.n se po vesteh »Svenska Dngbladeta« trenotno mudi v Moskvi. Čorboriansana jc v soboto v prisotnosti Molotova sprejel Stalin. Stockholm, 24 ian T. Predsedstvo ameriške demokratske stranke ic po vesti ncwyorškcga dopisnika »Svenska Dagbla-deta« pozvalo Rooscveita, naj še četrtič kandidira 7% predsednika. V tozadevnem sklepu so bile pohvaljene odlične Roosc-veltove SDesobrosti ter so ga pozvali, »naj koraka kot velik svetovni predsednik še naprej po svoii poli«. Ženeva. 'I'. Bivši Roosevellov namestnik zunanjega ministra Suniuer \Vel-les piše sedaj članke za londonski -Dailv Herald". Dne 10. januarja.je objavil znano zahtevo dolarskih imperialistov po oporiščih v Evropi in celem svetu. S teli oporišč hočejo Zedinjene ailier. državi" potlej "s kopna, morja in zraka vladati in uveljavljati svojo avtoriteto«. Stockholm. T, Nekatere skupine demokratskih strank se potegujejo za odložitev invazijo, poroča Dailv \Vorker . Po poročilu iz Zedinjenih držav so le skupine pri tem poudarjale, da bi ogromne izgube pri invaziji utegnile neugodno vplivati na izid predsedniških volitev. Bukarešta. T. Kakor uradno javljajo, se ie kralj Mihael podvrgel operaciji kile v dimljah. Mladi kralj je dobro prestal operacijo in je njegovo stanje zelo dobro. Zdravniško poročilo so podpisali profesor Sauerbruch in trije drugi zdravniki. Ženeva. T. Po nekem poročilu : Dailv Skelcha« se sovjetski zastopnik pogaja v Alžiru z de Gaulleom. Ta pogajanja naj bi dovedla do popolnega priznanja alžirskega odbora kot framasonske vlade od strani boljševikov. De Oaulle bi naj torej prevzel isto vlogo, ki jo je Moskva namenila tolovajskemu poglavarju Titu na Balkanu. Laž in resnica Opo/.orili smo že na najnovejši način propagande, s katerim hočejo komunisti najti i/hod i/, težavnega položaja in se zavarovati pred bodočim razvojem dogodkov, ki so o njem zdaj že popolnoma prepričani, da zanje kot j Humoreske s komunističnega »osvobodilnega« boja na Goriškem Fant, ki se je vrnil iz internacije, in je bil nato na Primorskem pri komunistih, katerim pu je ušel, poroča tole: »Po vrnitvi iz internacije sem si Časopisi so prepovedani. Le tu in tam skrivaj kdo katerega prebere. Tako je večina povsem odvisna od komunističnih laži. Vloga žensk V vasi so terenci, kurirji in odborniki večinoma ženske. Te zbirajo denar in živila. Ženske vohunijo. Če gre komuniste nikakor ne bo ugoden. Ta prvič od blizu ogledal komuniste. Milu propaganda se trudi dokazati pred- jo brigada Srečka Kosovelu. V brigadi vsem eno: da OF ni imela in nima re- so večinoma domačini, nu višjih mestih volucionarnih ciljev, temveč je zgolj jasno Ljubljančani, seveda preizkušeni _____ _______ _________________ ^ nacionalna organizacija z izključno purtijei. Domačini so dobri le takrut, bataljon v /Jieko vus, gre pred njiin domoljubnimi nameni. Laž ima sicer kadar je treba izvršiti kako nevurnejšo nekaj tovarišic iz vasi, odkoder odde- kratke noge, toda če jo neprestano po- akcijo. Tako pošiljajo domačine v raz- jek prihaja. V naslednji vasi gre čudno navijaš, ji more kljub vsemu marsikdo ne zasede ob cestah, križiščih, pošiljajo spremstvo nazaj, namesto njega gredo nasesti. Vendar je zgodovina OF le jih v vasi po živila. Sumi pa sede lepo nove iz vasi, v katero je butaljon pri- preveč razgaljena, izjave preveč od- na varnem — vse po komunističnem šel. In tako prodira junušku tolovajska - načelu: >V komunizmu ni razlik, tu so vojska v senci ženskih kril — res prave krite in jasne. Komunistična propa ganila pravi, da OF ni imela in nima vsi enaki.« revolucionarnih ciljev. To pravi propaganda. Uradno glasilo Centralnega Komiteja komunistične partije Slovenije, majska številka 1942, pa piše takole o istem vprašanju v članku z. naslovom »Revolucionarni razvoj sloven-skega narodiiegu osvobodilnega gibanja: »Po enem letu množične, v političnem iu akcijskem pogledu sila razgibane, oborožene borbe slovenskega ljudstva ni nobenega dvoma več, da se osvobodilna vojna slovenskega naroda druži in povezuje 7. elementi demokratičnega revolucionarnega razvoja. Kaj vse daje slovenskemu narodnemu osvobodilnemu boju predznak revolucionarnega razvoja? Prvič dejstvo, da se bori slovensko narodno osvobodilno gibanje za — osvoboditev, združitev in samoodločbo slovenskega naroda. Doseči osvoboditev, združitev in samoodločbo slovenskega naroda pa se pravi, revolucionarno zlomiti obstoječi sistem nueio-ualnega zatiranja slovenskega naroda in revolucionarno preprečiti vzpostavitev katerega koli iu kakršnega koli starega ali novega sistema imperialističnega jarma nad Slovenci. Program osvoboditve, združitve in samoodločbe slovenskega naroda je potem takem izrazito revolucionarni progrum. Revolucionarni program osvoboditve, združitve in samoodločbe slovenskega naroda ter neposredna oborožena borba za uresničenje tega programa sta torej temelja, dokaz in osnovno jamstvo, du se že sedanja stopnja slovenskega narodnega osvobodilnega giban ja druži z izrazitimi elementi revolucionarnega razvoja. Temljna sila, ki je omogočila in razvila borbeno enotnost slovenskega ljudstva, je bila in je s svojim avantgardističnim značajem, preizkušenim in /.akaljcnim kadrom ter krepkim nelegalnim aparatom komunistična purti-ja Slovenije kot sestavni del komunistične partije Jugoslavije. Ta sila pa je bila žc za Jugoslavije globoko nelegalna: delovala je v ncpomirljivcm nasprotstvu in v zagrizeni borbi z vsemi vladajočimi krogi. V tem je drugi znak, da se slovensko narodno osvobodilno gibanje razvija v revolucionarno demokratično smer. Če so bile vse do razmaha slovenske osvobodilne borbe na krmilu slovenske narodne usode ekonomsko vladajoči razredi, namreč veleposestva in kapital, tedaj je današnji politični he-gcmon (diktator) slovenskega naroda — proletariat Slovenije. Nobenega dvoaia ne more biti, dn daje sprememba v družbenem vodstvu slovenskega nnroda slovenskemu osvobodilnemu gibanju izrazito revolucionarno obeležje. 7,a slovensko osvobodilno borbo je značilno, da se je izrekla za izključno naslonitev na Sovjetsko Zvezo... Rojstvo OF iz širokega razmaha ljudske iniciative je najzgovornejši dokaz njenega revolucionarnega značaja. Brez razmaha revolucionarne ljudske iniciative OF danes ne bi predstavljala elementov oblasti, pn naj bi njeno vodstvo izdalo še toliko dekretov. Temel jno silo revolucionarnega razvoja slovenske narodne osvobodilne borbe tvorijo proletariat s svojo avantgardo KPS in slovenske ljudske množice. Organizacijski in politični izraz tega revolucionarnega gibanju pa je Osvobodilna fronta.« Tako piše uradno glasilo vrhovnega komunističnega odboru o revolucionarnem značaju Osvobodilne fronte. Bolj jasno ne bi mogel nihče opredeliti značaj komunističnega gibanja, knkor jo opredeljuje njegovo vodstvo samo. Morda koga moti tu in tam izraz »demokratično revolucionaren«. Tu je treba vedeti, da je komunistična terminologija, ki pomeni isto kot »bolj-scviško revolucionaren«. Ob takili uradnih izjavah je torej sedanja propagando o izključno nacionalnem in nerevolucionarnem značaju Osvobodilne fronte kaj smešna. Nosilec nacionalne slovenske ideje je danes samo eden: slovansko domobrnu-slvo. Kot končno in odločilno mnenje glede značaja Osvobodilne fronte opredeljuje ista številka komunističnega glasila v naslednjem članku: »Notran je partijske naloge« takole: »Ušodn slovenskega naroda je v končni i n s t u 11 c i odvisna od č v r s t i n e, s»i I e udarnosti komunistične partije Slovenije.« To so uradne izjave slovenskega komunizma, ki ne pripuščajo nobenega dvoma. Samo naivnež ali komunist more zagovarjati in pritrditi najnovejši propagandi, da jc OF nacionalno gibanje. a> fflBHHsaansnnnaRfflegBEBaBMaisB V hisnili zakloniščih mora biti stalna električna razsvetljava in šerezerv- oklepne čete. na ...i. I Proti domobrancem je huda propa- »napaa« na avlo I „anda. Sploh ni sramotilnega nuziva. V zučetku decembra je patrola treh ki ga zanje ne bi uporabili. Sicer pa se partizanov prežulu ob neki cesti, kakih komunisti tolažijo, du bo domobrancev 10 km od Gorice. Iz daljave se je zu- tako konec, »ko bodo enkrat premagali slišalo brnenje motorju. »Tovariši« pre- Nemčijo«. Ponekod se sami proglušajo vidno dvigajo glave iz goščave ob cesti za domobrance. — Tako si ubogo in oprezujejo, kukšen avto se bliža, ljudstvo predstavlja domobrance kot »Nemški je!« Med tovariši razburjeno nekakšne predpotopne zmaje, ki vse prerekanje ali napadejo ali ne. Avto pokoljejo, poropajo in uničijo, kurnor je osamljen — lepa prilika za napad, pridejo. Ko so nekoč prišli domobranci sarjem. Ob pasu mu je visela defenzivno, nasekan« bivša jugoslov. bomba obirali uši, tretji so se tesnobno spogledovali — že zopet smrt. Zaslepljenost, zaslepljenost! V splošnem pu sem opazil, da večina ljudi po vuseh in večina tovarišev , - ,, , , I1U I IU Ml t \ il .Ml l lil Ko sem v pogovoru omenil, du ima a. c|omJfim) , ki Iliso f)anl nartijc, sploh nj ogo v a bomba mocun učinek, sc je je , , lNfascdli so ko. tovariš samozavestno dotaknil in deja : lmlnjstič'nim frJflZam 0 >borbi proti oku-»Angleška izdelava in angleška pos.l - torj , w za svobodo itd. /.lasti ka.« Če bi slučajno ne bi v zelo resnem ' i . sq . uje,. zelo ve|iko. položaju, bi gotovo počil od smeha - ; Ljufcjo so mnogokrat tako obdani od Ugovarjati pa nisem upal, kajti čeprav kJ^nistične propagande in tako zaple- je »svoboda«, bi bilo zelo nevarno , , ,r. p ____„r---- ovreči trditev »tovariša« komisarja... Komandantova in politkomisarjeva smrt Bataljon je iz previdnosti ostal daleč pred vasjo in nestrpno čakal, kdaj . - . .--- --.--bodo prinesle tovarišice torenke hrano, kot bi kdo mislil Ko smu hodili po va-Končno so jim le prinesle polento in seh, sem na prvi pogled sklepal, da je mleko - kar v škafih in najrazličnej- ; vse za komuniste. Kmalu pu sem opa-ših vrčih | z"< da imajo ti precej nasprotnikov, le Po večerji, ki je bila hkrati kosilo, da so tiho. Kajti čeprav o delovanju teni v komunistične mreže, da slepo verjamejo vse, kur jim tu nutveze. Naših časopisov tudi ne dobijo v roke, da bi izvedeli, kako je komunizem delal pri nas in kuko bo v kratkem tudi pri ujih. Zaupanje v OF pu ni tako trdno, in zajtrk, ni smel nihče iz taborišča. Ta prepoved je veljala seveda le za tovariše. Komandant in politkomisar pa sta se v mraku odpravila v vas. Tovariša sta šlu poiskat še kaj hrane, seve-du le zase. Vso noč ju ni bilo nazaj. Proti jutru, ko zaradi mraza nihče v ta- OF in komunistov na Primorskem ne vedo vsega, eno pa vedo: s komunisti ne gremo. Zato so se lepo potuhnili. Primorska OF pa potem trobi: »Pri nas smo vsi enotni, vsi gremo lepo skupaj, le vi Kranjci ste bili tako neumni, da imate 30 strank.« končno 'ukaže vodja' patrole napad, v neko vas in niso storili nič takega, j boru ni več spul, je poslul namestnik ' Čp bi bili ljudje za OF tako navdu-Avto je vsako sekundo bližje. Ko se so bili ljudje v resnici vsi osupli. Niso patrolo v vas. Čez dobro uro se je vr- šeni, čemu je treba potem fante prisil približa žo skoraj vzporedno, padejo mogli verjeti, du so to domobranci. Ko ' " ~ trije streli — tovariši se poskrijejo na- so ti odhajuii, so si že pridobili pri za j, avto se naglo ustavi. Vse sc zgodi vsp,» vaščanih, razen pri zagrizenih Ob-desetinki sekunde. Ker je goščava arskih zaupnikih, zaupanje. pod cesto, tovariši ne morejo točno ugotoviti, kaj so dosegli. Zato se dva plazita k cesti, eden ostane in gleda: Tovariša sta dosegla rob goščave in se Hinavska taktika Prvi hip bi se čudili, kako to, da komunisti na Primorskem ravnajo dru- v/.pen j u ta po bregu k cesti. Ko dvigne- gafc kot pri nas. A samo prvi hip. Vse tu glavi v visiuo ceste, počita dva stre- gre p0 is(om nafrtlli kot je šlo pri r.us, Iu in tovarišu omahneta v jarek pod morda celo nekoliko hitreje. L^dje so cesto. Ob avtomobilu sta ležulu nam- ,lumreČ vsaj mulo slišuli o strašnih ko- rec dva »mrtva Nemca«, ki sta tovu- munističnih zločinih na Kranjskem. — rise preslepila. Tretji tovariš jo ju- OF-urji nu Primorskem vse to tajijo, naško ubrise i)reko gozda, od daleč pa Pobijali so le »izdajalce« in še teh je sliši le se brnenje avtomobila. Na Sta- bilo zelo malo, tako lažejo ljudem. In bu pa poroča o »sežganih avtomobilih za(0 je takoj jasno, du ne smejo nu in desetinah pobitih Nemcev m o sijaj- Primorskem pobijati poštenih ljudi ka ni zmagi, ko sta pudlu le dva komunista.« Prehrana . Jasno je, dn za tolovaje ne zado stoje pečen golob, trije zajci bi pu v masah, ker bi sicer sami ovrgli svojo trditev. Pa tudi je danes težišče bojev v Ljubljanski pokrajini in zato je Primorska trenutno nekako ob strani. Ni pa nobenega dvoma, da bodo začeli tudi na Primorskem z umori, le da si mo- morda ze - vsaj za nas ►bataljon«. — rnj0 prej pridobiti vsaj nekaj popol Kruh je redka prikazen, vsaj za m o- I10ma zanesljivih, pristašev. Če se je stvo. Komisarji m komandanti ga dobe lrcba nekoga znebiti, ga mobilizirajo seveda večkrat — »pri komunistih ni jn pošljejo v drug kraj, tamošnejmu namreč razlike med ljudmi«. Če si sit komandantu pa sporoče, da naj ga da enkrat na dan, si lahko zadovoljen. Ko likvidirati. Ob ugodni priliki ga potem se spomnim na zavijanje mrzle kraške ubijejo in vržejo v kako brezno. Do-burje iu kriiljeiije v želodcu, na mraz, mačim pa lažejo, da je njihov na Dolu je rezal do kosti, skoraj pomilujem lenjskem... ljubljanske razvajence, ki so šli v ko- Ljudem" toliko govore o sovjetski munistieni raj. Če bi se pa spomnil go- Sloveniji, o Sovjetski zvezi, Stalinu, o spodičen, bi se pa tudi brez čebule res Titu... bridko zjokal. | Nek'»tovariš«, star partijec, mi je za- Komunisti so prepovedali vsako so- "Pno dejal: »Nič se ne boj, izdajalce delovanje z »okupatorjem« — zato so bomo že pravočasno pospravili.« Sam seveda odpadle živilske kurtc. Od ljudi som Ka namreč vprašal, kako to, du pa kljub temu zahtevajo makarone iu nasprotnike puste žive, ko pri nas niso olje. Ljudje nimajo in — tožijo nad imeli te navade. . komunističnim strahovunjem. I . Ljudem se predstavljajo kot odreši nilu. Tovariši so bili vsi propadli in no mobilizirati? Silno redko so se nam bledi in poročuli namestniku: »Tov. ko- po vaseh pridružili prostovoljci. Večino mnndant in politkomisar ležita v vasi ubita. Ponoči ju je zalotila v neki hiši nemška patrola in ju ubila.« Zanimivo je bilo tedaj opazovati tovariše. Eni so jima privoščili smrt, drugi se sploh niso zmenili in si malomarno so k temu prisilili. Tudi živilu so nam zelo redko dajali res spontano, kar sami od sebe. Vedno je treba pošiljati oborožene tovariše ali terenke, da dajo ljudem vedeti, »koj vse potrebuje narodna vojska«. »Mi nismo bili nikoli za revolucijo« Ljubljana, 24. januarja. i litično preizkušnje, kot je bila ona s Tako se sedaj izgovarjajo tudi nek- SPa-nsko revolucijo.« dan ji pripadniki kršč. socializma in sedanji člani komunistične Osvobodilne fronte. Resnica pa je, da so stali krščanski socialisti So pred vojno na stališču razredne revolucije, da so to misel Opazil sem, da so ljudje za komuniste tem bolj nerazpoloženi, čim večkrat jim je bilo trebu dati jesti. Nikjer nisem opazil nikakega navdušenja — kvečjemu pri kaki »tovarišici terenki«, ki je imela fanta pri komunistih. Ljudje sc zaskrbljeno sprašujejo, kaj bo. Po- nejše načine svoje »tovariše«. Na vsak znajo Istro, poznajo Dolenjsko, sicer način hočejo dokazati, dn dobivajo sko-morda še nejasno, a čudno se jim zdi, raj vsak dan pošiljke od Angležev. — da bi se ljudje, ki imajo toliko brato- Zato je vsaka stvar, ki jc na Prjmor-rnorov nnil sabo, naenkrat ttiko spre- skem nova in nepoznana — »angleška«', menili. .Govoril sem z nekim »tovarišeim-koini- telji. Če bi odkrito pokazali svoje načrte, bi odbili vse poštene ljudi — torej enako kot pri nas. »Angleška bomba« Poveljniki sleparijo na najrnzlič- GG*£4DARSKE VEH Plačila dolgov nemškim dobaviteljem blaga Vse tvrdke, ki so uvozile blago iz okrožene enole in kjer je bila posest v roki že nad 150 Ul starega kmečkega rodu. Ker pa so je pokazala potreba ustanavljati tudi večje kmetije, je bil zakon se-Ncmčije pred 15. septembrom 1943, morajo daj izpremenjen v toliko, da se lahko zadevni dolg nemudoma prijaviti na dovoljuje ustanavljanje večjih dednih naslov »Banca d'Italia« v Trstu. Na ta kmetij tudi onim kmetovalcem, ki so način se naj omogoči dolžnikom v Ljub- bili zaslužni za narodni socializem ali Ijanski pokrajini, da svoj dolg poravnajo pa so se v boju za nemško bodočnost po starem tečaju (RM 1 = lira 7.6). Tvrd- dobro izkazali. ke naj v lastnem interesu prijavo oddajo ; _ Rokodelstvo in tehnika. V ponedeljek najkasneje do 26, t. m. ' je bila v Zagrebu odprta razstava »Ro- Iz pisarne šefa pokrajinske uprave od- kodelstvo in tehnika«, katere pokrovi-delck VIIL . telja sta nemški poslanik v Zagrebu in ; . j hrvatski trgovinski minister. Ameriška oskrba po vojni | Izdelovanje gumaste obutve v Bolga- Ameriški list »Saturday Evening riji. Bolgarska kreditna banka je usta-Post«, se bavi z vprašanjem preskrbe novila delniško družbo z glavnico 50 mi-7. živili po vojni. V nusprotju z zagoto- lijonov levov za izdelovanje gumaste vili vlade Združenih držav in Anglije, obutve, tako da se bo Bolgarska na tem da bodo poslali živila v vse države, polju oskrbela in osamosvojila, nazaduje proizvodnja življenjskih po-1 Romunsko ladjedelstvo. V Bukarešti trebščin iz dneva v' dan. V Združenih je bila z glavnico 287 milijonov lejev ustanovljena družba, ki bo zgradila v Braili ladjedelnico, v kateri bodo za- I)ne 14. junija 11M3 pa je zapisal v komunistično glasilo »Slovenski poročevalec« nekdanji pripadnik krščanskih socialistov, sedanji član Osvobodilne fronte Jože Brejc sledeče: . ,. v , , , »Nedavno jo bil v Franciji ustanov- zagovarjali v začetku Osvobodilne fronto ,jen tajni Na^OJialni Uomitet francoske- in jo zagovarjajo se danes. , pg o(lp0l.a_ Ramo ob rami gredo K0(.iali- Dno 27. februarja 194-1 je glasilo kr- sli in radikali, komunisti in krščanski ščanskih socialistov »Delavska pravica« sindikalisti (skupine, ki so ob času špan-takole pisalo: iče pa bo družba socia- ske državljansko vojno sestavljalo liud-listična, kolektivislična, ali še kako dru- sko fronto, vzor slovenske Osvobodilne gače -ističnn, samo da ne bo liberalno fronte; op. ur.)... Če gledam takole ta-kapitalistična, pa bo tudi krščansko so- borišče slovenskih partizanov, so mi vsi-cialistična. Vso to povemo zaradi sploš- ljujejo misli: kako zgleda taborišče fran-no obrazložitve našega stališča napram roških partizanov? Kdo so ti junaki? novemu času. Nobena reakcionarna sila Kdo so ti zdravi ljudje? Kdo so njihove nam ne more več zabranjevati, da ne bi matere? Kje njihovi domovi? Kako se izpovedali, v kar verujemo, s čemer ču- pišejo ta imena, ki jih bo zgodovina za-timo in za kar se borimo... Mi hofe- pisala v svojo knjigo? Ti ljudje so premo narod spremeniti v en sam skupni magali staro Francijo, tako, kot jo jo ob-razreil. Kaj hočejo oni drugi, če morda sodila Irpeča Evropa v prvih dneh kaše kaj kot vrnitev lepih strarodavnih taslrofe.« časov, nam bo ob vsej resnicoljubnosti Komunistična stranka bi aedaj rada le težko ugotoviti. To pa ie -otovo, da dobila izhod iz zagate. Ta izhod naj bi so nam želje različne v bistvenih vpra- ji omogočili krščanski socialisti, »ki niso šanjih. Kako naj se pobotamo?... Ml bili nikoli za revolucijo, temveč šli v smo ponatiskovali članke v prilog ljud- hribe z zgolj domoljubnih ozirOv«. Skozi sko fronte. Da. res je tako in še danes kanal, ki bi se na,, la način .odprl, bi bi jih ponaliskovali, če ne bi bili za zlezla komunistična Stranka na svobodo. važno skušnjo bogatejši... Nam liudska fronta ni škodila. Prav narobe. Slovenski narod ni prestal nobene važnejše po- Toda komunistični nameni so dovolj prozorni;, da jih ne bi mogel razkriti tudi najbolj nepoučen človek. — II — Spominu Aniona Martinjaka Ljubljana, 24. januarja. Danes je poteklo leto dni, odkor so komunisti zahrbtno in podlo ubili An- Komunistična »odlikovanja« »Slovenski poročevalec« z dne 15. decembra prinaša skdeči »Ukaz o odlikovanjih«: . . Dne'15. avgusta t. 1. so sc ustanovili državah je pšenična žetev v zadnjem letu za 20% nižja od normalnega pov-prečka, kar nikakor ne daje dobrih upov za zboljšanje položaja. Emisijska banka z Burmo O statusu burmesijske centralne banke poroča »Asahi Simbunc: delavnost te banke se bo raztegovala v začetku le nu depozitno trgovino in drž. depozite, pozneje pa bo banka izdajala tudi bankovce in posojila. Kapital banke znaša predvidoma začasno 10 milijonov r upi j - Ureditev filial mo-mentano še ni nameravana. Začasno bo >> provincjjskih bnnk zastopalo agen-de Centralne banke. Omejitve potrošnje toka tuili v Nemčiji. Urad zn elektrotehnično gospodarstvo je za vso Nemčijo odredil omejitve pri potrošnji električnega toka in sicer pri vseh industrijskih in obrtnih obratih, ki porabijo manj kot 10.000 kilovat-nih ur toka mesečno. Omejitev znaša zn mesece december 1943 in januar ter februar 1944 10% porabe loka, v mesecu oktobru 1943 in sicer za povprečno porabo na delovni dan. Dedne kmetijo v Nemčiji. Po zakonu dedna kmetija ne sme biti večja kot 125 ha, vendar so možne tudi izjeme, se lahko ustanovo tudi večje l?na ' tile redi:' 1. Red narodnega heroja; 2. Red partizanske zvezde I., II. in III. stopnje; 3. Red narodne osvoboditve; 4. Red hrabrosti; 5. Znak hrabrosti; 6. Red brutstvu in edinstvo. šc pred nekaj leti je vsa komunistična in marksistična literatura smešila vsake stopnje ali odlikovanja, ki so jih vpeljale armade vseh držav, kot nekaj zasturelega in buržujskega. Takrat je bilo pač treba še rušiti armade sovražnih kapitalističnih držav. Sedaj pa, ko skuša komunizem s svojimi tolpami uničiti sedanji družabni red, je za T . I svoje tolpe uvedel prav isto, kot imajo iaxo sme- , -e zadosti jasno pokazala dvatisočglava "" ,rl n„^i komunistična tolpa v llotedrščici, ki jo jc pognala v beg maloštevilna domobranska posadka. Kako izgleda red bratstva in edinstvo je pa lepo ilustriral vestnik novomeških domobrancev ?Za blagor očetnjave«, ki je naslikal debelega ljubljanskega Ofarja z veliko vrečo denarja, kako »ljubeznivo« objema razcapanega in shujšaneera gozd- „ _„ .- n. je ciomi oq Kon.anue u«,i.u,HUMc«v t0|0vaja. Objem je tnko »ljubez- mka »Daily Expressa«, ki _pravi, da ,e nekaj dni prej bolezenski dopust. Zato ni d tolova ju od krepkega p,ri- dersen je el za kratek hip čez dan na dom, tiska kremži obraz, zahteval pred parlamentom vsoto 100 mi- na katerega je bil tako navezan, lako lijonov funtov štarlingo" za pomoč prebi- je prišel v sredo, 12. januarja. Komu- Zimska DOmOC in domobranci valstvu »osvobojenih« krajev Evrope. i nisti so ga že od vsega početka. zule- r Angleški državai dolg. Britanski dr- zovali in tudi tedaj so stali nu preži, žavni kancelar Sir John Anderson javil po vesteh iz Londona v an Spodnji zbornici, da so znašali angleški IUU[<; mm-c ..... ..... — — . ,, , , • - - ---- ----- s..........■ « 1 v gostilnah, oddan domobrancem za grobu, silna teža je ležala nad nami in v dušah je vstajala prošnja — o .................... _______ ____ __ Bog, kdaj bo konec žrtev —, ko smo enkrat gradili male ladje do 2000 ton za polagali domobranca Milana Koširja romunsko plovbo na Donavi. iz Broda pri Novem mestu. Angleška pomoč »osvobojenim.« kra- Kako ostudno zahrbtno so ga umo-jem. V krajih, ki so .ih zasedle anglo- rili, kot zna pač poosebljeno zlo, ko-ameriške čete, je vzelo prebivantvo s sar- munizem. Zaradi posledic težke bolez-kazmom na znanje vest londonskega dnev- ni je dobil od komande domobrancev nika »Daily Expressa«, ki pravi, da je ne'-~; J-! —'/»i« angleški finančni minister Ster Andersen je Neodgovorni elementi so razširili go- i je iz- Sedaj te pn imatno, so zavpili, in mu , }'?"co, lJa j0,1"1 Pnspevek, ki so ga ngleški oropali življenje, njemu, kateremu ne Ljubljančani plačevali za Zimsko pomoč _________________ __ ngleški more nihče nič očitati, kot da je bil1 Silvestra in na novo leio na tramvaju dolgovi koncem leta 1943. 19.237 milijard odločno versko in narodno zaveden, in v gostilnah, oddan domobrancem za funtov šterlingov. Od teh je približno 5 najlepše vzgojen in najbolj ugleden v n|lht?ve obleke. Da domobrancem oblek milijard kratkoročnega posojila; v 1. 1938 Vasi in okolici. | bilo mogoče kupiti z denarjem, k je so znašali državni dolgovi le okroglo 8 1 Dvc tri stvari ki so posebno odli- , 1t®d"l' ™b\Rn\ že, ^sno dokazujejo milijard šterlingov \ koSfe pokojnega Millna^mel je od- gjf | ki iih * ta vrgla Zimski časSe^SS KKS ^rae^^j^lorti! - & na tramvajsko narodnega življenja fašistično-socialne re- nos|i. publike in ugotavlja, da je delo v industrijskih podjetjih zopet v polnem teku. Radi novih odredb se nahaja delavstvo v dobrem socialnem in materialnem položaju ter z zadovoljstvom hodi na delo. pomeni, da se je v teh dveh dnoli pre- ža netrolej dobite pri mestnem po- j ustanavljanje dednih kmetij za one ----- - - „, ,. , , glavarstvo. I obrale, kjer jo šlo za gospodarstvo za- nm »oritish Meaical Journai«, Za svoj poklic sc je zelo skrbno peljalo okrog 60.000 ljudi I pripravil v meščanski in obrtni šoli,, Doplačila obiskovalcev gostinskih obra-nosebno pa v katoliških društvih. — tov po 1 liro, pa so vrgla v obeh dnevih Stvarno je gledul na svetovno dogaja- 65.845 lir. UmrlKv.Pa na pogubonosen komuni- 0ba zneska no dosegala niti ekupnfli otrok med ubožne^im prebivalstvom An- zem, Ril je mehke narave, nepokvar- ,00 000 lir. Kaj so da kupiti s 100.000. 1 " " nem civilizira- Jen ,n o"-«8'«) pobožen. ni treba razlagati. Ogabna laž ki nai bi t Uživaj mir. dragi Milan, ko Ti ga domohranstvu, jn dobila kratke nos«! ^ n,b .,„ tako da se lahko ustanovo tudi večje oiroa meo uooZne)s.m p«" !! Slttffi i SS , Uživaj mir, .dragi Milan, ko Ti ga škodovala tako Zimski nomoči k,kor tudi satan nI hotel du ti. Ljubljanska lahkomiselnost in nerednost Kljub številnim pozivom pristojnih uradov in oblasti in kljub izkušnjam od drugod so Ljubljančani ob letalskih alarmih ne obnašajo kuj prida, da ne rečemo naravnost lahkomiselno. To velja že za alarme ob belem dnevu, ko bi priznani ljubljanski »firbec« najraje postopal po cestah in trgih ter morda celo z duljnogledom raziskovul nebo, kdaj mu bo padla z njega — vizitka. Ob alarmih zvečer in ponoči pa seveda firbec ne pride na svoj račun. Tedaj pa nastopi njegov zvesti pajdaš: malomarnež. Seve, predpisi o zatemnitvi so samo zato, da jih kršimo, tako mislijo malomarneži pri tem pa pozabljajo da je tako postopanje kaznivo. Vsakih 14 dni obavljajo časopisi mulomarneže, ki so dobili znatno ka- zen zaradi opuščene ali površno zatemnitve. Malomarna in površna zatemnitev ob alarmu pa se ne kaznuje ■ lo z običuno kaznijo, ampak precej huje. Tako jo tudi prav in če bodo v ] prihodnjih dnevih dobili tuki nepoboljšljivi malomarneži temeljite kužni, jim bo to vsa okolica po pravici privoščila. Ponekod, na primer v Fondovih hišah za Bežigradom, mislijo nekatere stranke, da je malomarna zatemnitev dokaz posebnegu junaštva. Pa ne samo v tej Koloniji, tudi drugod, zlasti po zunanjih okrajih mesta mislijo stranke marsikdaj tako. Upajmo da njihova malomarnost ne bo povzročila nikdar hujše nesreče kukor samo temeljite kazni in globe. — II' Novi grobovi + Stanko Heinrihar. Zločinski streli, ki so nevarno ranili pred nekaj dnevi g. Stanka Heinriharja iz ugledne in spoštovano škofjeloške družine Iteinrihar-jev, so na žalost zadoščali, da je 22. januarja na večer ranjenec izdihnil kliub vsem poskusom zdravniške znanosti. Blagega rajnega, ki je bil iztrgan iz dela v 42. letu svojega življenja, bodo pokopali v torek 25. t. m. ob en četrt na štiri iz kapele sv. Jožeta na Žalah. S pokopališča pri sv. Križu pa bo kasneje rajni prepeljan v družinsko grobnico v rojstni kraj. Sv. maša zadušnica bo v farni cerkvi sv. Petra v torek, 1. februarja ob sedmih. + Ivan Petri?. V Ljubljani je umrl g. Ivan Petrič, učitelj v pokoju. Pokopali ga bodo v sredo ob dveh popoldne iz kapelo sv. Andreja na Žalah. + Rudolf Pušnik. V Ljubljani je za vedno zatisnll oči mesarski mojster gospod Rudolf Pušnik. Pogreb bo v sredo ob treh popoldne iz kapelo sv. Antona na Žalah. "t" Anton Čeme. Na Viču je umrl posestnik Anton Černe. Blagega rajnega so pokopali v ponedeljek popoldne na pokopališču na Viču. + Alojz Gerbec. V visoki starosti je umrl v Ljubljani g Alojz Gerbec, poštni zvaničnik v pokoju. Blagopokofnega bodo pospremili na zadnji poti v torek ob dveh popoldne iz hiše žalosti v Korytkovi ulici 32 na pokopališče k sv. Križu. Naj rajnim sveti večna luč, njihovim dragim našo iskrend sožalje. KNJIGE slovenske in v tujih jezikih - leposlovje, jezikoslovje, literarna veda, tehnika, medicin« in druge panoge - kupuje Ljudska knjigarna Pred školijo 5 Miklošičeva e. K Dr."Miroslav Ploj — umrl V soboto, dne 22. januarja je v Mariboru v 82. letu starosti umrl dr. Miroslav Ploj. Bil je sin dr. Jakoba Ploja Nn očetovo željo naj bi postal dr. Miroslav Ploj odvetnik, da bi prevzel očetovo pisarno. Toda odločil se je za uradniško kariero. S 30 leti je postal dvorni svetnik v finančnem ministrstvu na Dunaju in bil tako tedaj najmlajši dvorni svetnik. Pozneje je bil dodeljen vrhovnemu upravnemu sodišču na Dunaju in postal njegov predsednik. Bil je tudi državni Kontrolor dunajske borze in član finančne delegacijo uvstrijskegu parlamenta. Kasneje bil predsednik jugoslovanske likvidacijske komisije na Dunaju in pa jircdsednik jugoslovanske delegacije pri reparacijski komisiji v Parizu. Bil je finančni strokovnjak mednarodnega slovesa. Kot politik je bil deželni in državni poslanec. Kot tak prvi predsednik jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu. Bil je prvi veliki župan mariborske oblasti. Izvoljen je bil tudi v senat in postal njegov podpredsednik. — Kako je bil spoštovan na Spodnjem Štajerskem, nam pričajo diplome častnega občanstva mnogih občin na Dravskem in Murskem polju. Za znane konjske dirke na Murskem polju je določil posebno ustanovo, iz katere so dobivali zmagovalci nagrade. Pokojnik je bil po materi pravi bratranec pokojnega dr. Antona Korošca. a je bil njegov politični nasprotnik. Kljub, temu pa je bil zaradi svoje resnične ljubezni do ljudstva — že v Avstriji se je potegoval za ustanovitev ljubljanskega vseučilišča — tudi pri nasprotnikih sjx>štovun. Naj počiva v miru I Zgodovinski paberki 24. prosinca: I. 1620., se je rodil v Kilovčah blizu Prema na Notranjskem ascet in leksiko-graf Kastelic Matija. Služboval je kot župnik v Toplicah na Dolenjskem, nato v Št. Jerneju, po letu 1657 pa je bil kanonik v Novem mestu, kjer jo ustano- ; vil beneficij sv. Barbare in bil pr »dsed-nik Bratovščine sv. rožnega venca. Kastelic je program dotedanjih slovenskih katoliških pisateljev, ki eo upoštevali samo potrebo duhovščine, izdatno razširil s tem, da se je kot prvj začel ozirati tudi na knjižne potrebe posvetnega stanu. Dasi ni mogel vsega ustvariti, kar je nameraval, gre vendarle vprav njemu po pravici naslov prvega slovenskega katoliškega pisatelja. Za člane bratovščine je izdal Bralovske bukvice sve-tiga roženkranca. Natisnil je daljo knjigo premišljevanj Nebeški rilj in obširen 'katekizem Navtik kristjanski. V rokopisu jo ostal Dictionarium latino carniolicum, namenjen za srednje šole. Preko llipo-lita in Pohlina je mnogo njegovih besed prišlo v književnost, do Murka in Jane-žiča jo ta najboljši slovenski slovar. V rokopisu je ostal dalje prevod sv. pisma. Nemalo pobudo za književno delo ie dala Kaslelicu ustanovitev tiskarne v Ljubljani, s 5:mer je bil tisk knjig silno olajšan. S svojo prvo knjigo jo prekinil Kastelic več kot polstoletni molk nn slovenskem književnem trgu. Umrl je lela 1688 v Novem mestu, kjer je tudi ^kopan; 1. 1712., se Je rodil kasnejši pruski kralj Friderik Veliki. Želel je osrečili svoje podložnike, povzdigniti prusko moč. Hrepenel je po bojni slavi, po razširjenju svojo države in po odličnejšem me-stu med evropskimi vladarji. Čaa za izpolnitev teh želja se mu je zdel ugoden, ko jo zatisnil oči cesar Karel VI. Najprej si je v avstrijski nasledstvom vojni pridobil šlezijo, pa se moral prav zaradi nje v sedemletni vojni boriti za obstoj svoje države, na vzhodu je razširil državo na škodo Poljske, ki mu je morala odstopiti zahodno Prusko brez ! Gdanska In Torttnja ter okrožje ob reki 1 Noleč, s čimer je bil pruski del države 1 povezan z braniborskim. Svojo državo je tudi na znotraj preuredil in tako ustvaril trdne temelje za njen nadaljnji razvoj. Friderik je dvignil Prusijo na stopnjo velesile. Umrl je 1.1780. 25. prosinca: 1. 1348., okoli treh popoldne je močan sunok pretresel vse dežele od Adri-je do Donave, najhujše je prizadel potres Koroško in Kranjsko. Razdejanih je bilo 28 mest, mnogo cerkva in nad 40 gradov. Višek razdejanja je bil v Ziljski dolini. Visoki Dobrač jo še vsled prejšnjih polresov kazal na mnogih krajih razpoke, usodnega dne pa je goro tako silno pretreslo, da se je razpočila in del gore se je zvalil v dolino. Ta silen usad je zasul 17 vasi in gradov ter zajezil Žilo, da je narasla v jezero. Iludo razdejanje je bilo tudi v Beljaku, razen nekaj lesenih kolib ni od mesla ničesar ostalo. O škodi na Kranjskem nam viri ne vedo veliko povedati._ Največje veselje bo mladim in slnrim napravil lepi romnn z 200 slikami » I V A N H 0 E « Dobite &a v vseli knjigarnah, pa tudi v uredništvu iSlovenca«. Za današnji dan Koledar Torek, 25. prosinca: Pavel, apostol spreobrnjen, Ananija, mučeni-cu; Popon, mučenec. Lunina sprememba: 25. prosinca: mluj: ob th'24. llerschel na|>ovedu-je lepo vreme. Sreda, 26. prosinca: Polikarp, škof in mnčenec; Pavla, vdova; Alberik, opat; Batilda, kraljica. Dramsko gledališče »Robinzon ne sme umreti«. — Red lorek. — Ob 16.30. Operno gledališče »Mrtve oči«. — Red B, — Ob 16. Kino »Matica« »Lažnivi kljukec«. — Predstave ob 14.30 in 17. Kino »Union« »Melodija velemesta«. — Predstave ob 15.30 in 17.30. Kino »Sloga« »Bolha v ušesu«. — Predstave ob 15 in 17. Lekarniške služba Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet, Bleivveisova cesta 43; mr. Trnkoczv ded.. Mestni trg 4, in mr. Ustar, šelcnburgova ulica 7. Dramsko gledališče Torek, SS. januarja oh 16.30: »Robinzon no smo umreti.« Rod Torek. Sreda. ti. januarja ob 16.30: »Vera In nevera«. Rod Sreda. Četrtek, 17. januarja, ob 16: »Normanskl Junaki«. Izven, Cene od 22 lir navzdol. Kod Sreda bo lmol v Drami v sredo predstavo »Vera ln nevera«, tako da to predstava no bo z.a red A, kakor jo bilo sporočeno v nedeljskem časopisju. Onemo gledališče Torek, IS. januarja, ob 16: »Mrtve oft«. — Red B. Sreda. SI. januarja, ob 16t »Travlata«. Izv. Sprememba opernega sporeda je bila nujno potrebna zaradi obolenj nekaterih članov glodališča. Zatorej v Kredo ne bo napovedane »Melodijo »rea«, ampak »Travlata«, Izven abonmaja. Opera bo ponovila letos mladinsko opereto J. Gregorea »Princeska In zmaj«. Delo bo nekoliko predelano, da bo njegova vse. bina živahnojSa ln otrokom bolj razumljiva. Priljubljenost tega dela pri mladini jo upravičena, v njem nastopajo živali, ki jih mladina tako ljubi: zajčki, veverice, lisička, mačka, potelinček, volk, medved in troirlavi zmaj, nearečna kraljična, kralj, hudoben cigan, pogumen JoSko ln njegova sestrica Anica, Segavl dvorni norček, vile, sedam palčkov, katerih koračnica je otro. kom dobro znana. Prva letoSnja predstava bo predvidoma v nedeljo, 30. t. m,, ob 10.30. Odpiranje in zapiranje samostojnih trafik Na podlagi 5-a 71 Zakona o državnih monopolih predpisuje Monopolna uprava glede odpiranja iu zupiranja samostojnih trufik sledeče: Samostojne trafike se morajo ob delavnikih odpreti ob 7.30 in zupreti ob 18.30. V času od 1230 do 1430 morujo biti samostojne trufike zaprte. Ob nedeljah in oh obveznih praznikih imajo samostojne trafike biti zaprte ves dan; v teh dneh je tudi nesamostojnim Uatikum prodaja tobaka prepovednnu. Tistim, ki gredo na Dolenjsko Informativni urad sporoča: Vsi tisti, ki želijo potovati na Dolenjsko, naj so proj javijo v Kmečki pisarni v Kolodvorski ulici, kjer dobijo vsa navodila. Ravnateljstvo XV. uio&ke realne glmna. »IJe v Ljubljani vabi vso člaue profesorskega zbora, da ho v dneh od 26. do jan. javijo v ravnateljovl pisarni v nujni in važni zadevi in sieor v dopoldanskih urah. — Ravnateljstvo. »Tam dol na Dolenjskem«. V februarju Izide knjiga s tem naslovom kot prikaz Dolenjska v besedi in poaml. V njej bodo orisane zemljepisno pokrajinsko ln narodopisne posebnosti tor neknterl zgodovinski dogodki dolenjsko deželice, obenein pa bo pre-dočeno, v koliko jo vso to odjeknilo v nail pesmi. Zaradi ugotovi t vo naklado sprejeinn plačo dr. France Ogrln, Vidovdanskn co-sta S, I. nadstr., naročila. Naročniki naj ' označijo, ali želo broširano ali v polptatno vezano knjigo. Dnevne novice DuSnlm pastirjem! Molitveni url »Za mir mod narodi« in >Za blugoulov nurodu in domovlul sta 1x111. Knjiiloa priporoča »a. ino sobo zaradi svoje aktuulnoatl iu kramo vsebine kot najprlmornejSo za »kupno čo-Sčonjo NnjsvotojSega Znkrauionta. Dobite jo v Oorlol v Katoliški knjigarni, v Tratu pa v knjigarni Fortunato, Via 1'ugaulni, irn-von sv. Antona Novega, v LJubljani (na voltko) pa Sv, Petra nasip 17 (krojaS Plr* man), na drobno pa v Ljudski knjigarni, Mladiuskl založbi (Stari trg) in pri Sflll-goju v Frančiškanski ulici. 1'opravlla čevljev, Begunol ln zamudniki, ki so do danes So niso prijavili ta popravilo čevljev, naj se čimprej, nepreklicno pa do 15. fobr. t. 1. prijavijo pri »vojlti čevljarjih z oblačilnimi nakaznicami. Pozneje so prijavo no bodo več sprejemale. Za večerni tečaj, ki ao bo pričel 1. f»< bruarja ln »o zanj vrSlJo tehnično pripravo, moram vedeti Število udeležencev, zato opozarjam vho ono, ki se So mislijo pri. glnsitl, naj to storo čimprej. Franca Gor« Se, akad. kipar, Gosposvetska cesta 13. Želesnlčarska gospodinjska AoIh. — Novi kuharski in Šivalni tečaji Nabavljalne za« druge uslužbencev državnih leleznlc se prič-no 1. februarja. — Vse Informacije dajo vodstvo Solo v pisarni Zclezuičarske momo, 1'ražakova 19 (apoduj). • Dolom« tablet* proti gripi, revmattl-mu, migreni, glavobolu ln tobobolu priporoča lekarna mr. Bahovee, Pijte Zlklno čajno meSanlro i AHtronum. Lov na kita je glavna tgodba zanimiva knjigo »B«U kit«, IzAla v založbi .1'l.UO«, i Miklošičeva tO. Ugodni plačilni pogojil —« j Zahtevajte prospekti Vsakdanja Liubliana no krastavih zapiskih r SLOVENEC 27. januarja 1944 4. ČETRTKOVA STRAN Krvavel je naš narod pod turškim kopitom, a izkrvavel ni — ie bolj krvavo je zlo komunistične GF toda naš narod je zdrav in bo tudi to kugo prebolel Oddajniška skupina Jadransko primorje RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 25. januar: 7 Toročila v nemSčinl — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes: 7.30 Poročila v slovenščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.43 Koncert za razvedrilo izvaja pod vodstvom dirigenta prof. Alberta Dermclja radijski orkester — 11 Poročila v nemščini — 14.10 Za vsnkega nekaj — 17 Poročila v nemSčini in slovenščini — 17.15 Popoldanski koncert — 17.45 Zdravniška ura — 19 Slovenska ljudska oddaja — 19.30 Poročila v slovcnSčiui, pregled sporeda — 19.45 Mala glasbena med-igra — 20 Poročila v nemščini — 20.10 Vsakemu svoj napev — 22 Poročila v nemSčini — 22.10 Glasbu za lahko noč. Star načrt se uresničuje Šiškarji in meščani, ki imajo opravka v severnem dolu mesta, so te dni z začudenjem opazili, da poglabljajo na prehodu Gosposvetske ceste čez železniško progo teren za zgraditev novega tretjega železniškega tira. Pri delu je zaposlenih več sto delavcev, tako da izgleda, kakor bi sc ob progi naselilo živo človeSko mravljišče. — Tako se je uresničila že zdavna| potrebna razširitev železniškega omrežja znotraj mesta, da bi se tovorni promet legije in hitreje nemoteno razvijal. Hvalevredno je, da se jc stvar tako uredila, da s tem notranji mestni premet ne bo prav nič prizadet, kajti novi tir nikjer nc prekorači že preje obstoječega železniškega omrežja. Posestne spremembe po zemljiSki knjigi Zemljiška knjigo, ki je v lanskem letu zaznamovala 5022 poslovnih številk, ko je bilo predlanskim 4115, je v zadnjem času zaznamovala že več posestnih sprememb. Tuko: Smerkoli Waly, žena kleparskega mojstra v Florijanski ulici 7. je pro-dula nedl. Polonci Grilčevi, Rožna dolina VIII-2, v kat, obč. Knrlovsko predincsfje se nahajajoči zemljiški parceli št. 77-42 gozd v izmeri 72«) kv. metrov in štev. 83-10 travnik v i/ineri 1642 kv. m za 47.420 lir. — Robek Josip, zasebnik, Dvorni trg t, in Franko-vič Robert, zasebnik, Ccgnarjeva 3, sta prodala Ivanu Bnhovcu, trgovcu, .Stari trg 20, travniško parcelo štev. 016 k. o. Trnovsko predmestje v i/me- , ri 1130 kv. m zu 15.000 lir. — llum Ferdinand, posestnik, Kole/.ijska 2, je i prodal Janezu Breskvariu, geometru, ' Cesta nu I.oko 28, parcelo št. 622-2 k. j o. Trnovsko predmestje z izmeri 16 j kv. m za 300 lir. — Marclt Ivan, posestnik v Šmartne.m ob Savi 22, jc prodal dve v k. o. Moste se nahajajoči 1 zemljiški parceli: Jožetu Kušurju, po- I sestniku v Ljubljani, UrSičev stradon št. 50, štev. 770-3 njiva v izmeri 1436 kv. m za 13.000 lir, in Ludviku Ventu- 1 rini j u, mizarskemu mojstru na Ižanski . cesti 141, št. 770-2 njiva v izmeri 1238 k v. m 7. a 15.000 lir. — Scidl Marija, 1 poscslnica. Celovška cesta 63, je prodala Fr. Moharju, trgovcu, Medvedova ulica 25, gozdno parcelo št. 785-1 k. o. Zgornja šišku v izmeri 7400 kv. m za 13.000 lir. — Stavbna družba d. d. v Ljubljani je prodala Franu Neredu, mesarju in gostilničarju. Rožna dolina IX-3, travniško parcelo št. 1126-1 k. o. Vič i z meri 3030 kv. m za 8300 lir. Sredozimc! so naklonili milo zimo Sredozlmcl, to so svetniki od 15. do 25. januarja, ki so v pratikah označeni kot Pavel Puščavnik. Anion Puščavnik, Neža, Viticenc ln Pavel apostol, so pri kmečkih ljudeh znani kot oni, ki prinašajo najhujši mraz v deželo in ko se potem zima prevrne. Sredozitnci so nam letos naklonili jmilo zimo. Ni bilo hudega tnru/a. Po 22 dneh, ko ni bilo nili desetinko milimetra padavin, ko ni bil niti en dan deževen ali snežen, je sedaj zu svetega Pavla nastopil vremenski preobrat. Barometer je v 24 urah rekordno padel za 15 mm. temperatura se je dvignila tako nepričakovano, da že kmalu ne tako. V nedeljo jc vladal zjutraj šo zmeren mrn/, ko je bilo —4 stopinje, a v ponedeljek zjutraj za toliko stopinj nad ničlo, torej v 24 uruh dvig jutranjega temo|>eraturnegii minima /a 8 stopinj. V soboto popoldne smo imeli 7 desetin'* pod ničlo, v nedelj«* pa 7 stopinj nnd ničlo. Ponoči je začelo deževati. Do ponedeljka zjutraj je de-žomer na univerzi nameril že 4.6 mm dežja. To je bil prvi dež v letošnjem januarju, ki je tudi drugače po vremenskih zapiskih mesec, reven na padavinah Lani smo imeli za svečnico zelo čudno vreme. Po Pavlu se je vreme preobrnilo na bolje, noto pa je začelo na svečnico snežiti. Pa ne sanuj to! Ponoči se je močno bliskalo, je grmelo in padala je cclo toča. Vsekakor smo kritično dobo Sredozimcev letos dobro prestali iu nismo hudo zmrzovuli. Razne nesreče in poškodbe Na Mirju 27 stanujoči starovpoko-jcnec Valentin Jadran je padel na cesti in si zlomil roko. — Na Sv. Petra cesti 33 stanujoči zasebnik Jakob 1'er-jan pa se je pri padcu poškodoval na glavi. — 30leinu brusačeva žena \ ida llubrova si je pri pudcu polomila desna rebra. — 46 letni delavec Štefan £krlj si jc zlomil levo ključnico. — V Begunjah pri Cerknici je 7 letni mizarjev sin Mirko Zrimsek našel na travniku bomlio. Igral se je z njo. Nastala je eksplozija. Deček je dobil hude poškodbe na obeh nogah. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico. — V Šinnrlnem ob Savi se je ponesrečil 17 letni delavec Vinko Kučar; zlomil si je nogo. »•■■■■■■»»■■■HMimn IV. simfonični koncert ho iinel nnModnji spored: 1. Beethoven: Simfonija *t. 4; 2. Vitezslav Novak: SlovaSka sulta; .1. Dvot-ak: Karneval — uvertura zn veliki orkester. Dirigent dr. Svara. Koncert ho v ponodo-Ijek, dno 31. t. m. ob 18. v Unlonu. Predprodaja so bo začola jutri v knjigarni Glas-beno Matico. Kdor ima vstopnico za koncert, ki bi se lmol vrSltl 14. t. in., mu velja Ista vstopnica la ponedeljkov koneort. KULTURNI OBZORNIK Ljubljanska Drama: Premiera Leskovčeve »Vere in nevere« (22. januarja 1944) "| V soboto se je prvič dotipalo to slovensko delo do odra v našem poklicnem gledališču. Zdi se, da je bilo marsikomu čudno nerazumljivo, da je preteklo od tedaj, ko je bilo delo ustvarjeno, do uprizoritve tako dolgo. »Vera in nevera* je prav tako kakor druge Leskovčeve drame, izpoved človeka, ki so >ori za lepšo podobo sveta in življenja. Pisal jo je človek, ki je doživel trpljenje prejšnje svetovne vojne, laval po svetu, se vrnil in zdaj išče odrešujočo misel in vsebino človekovega življenja. Etični poudarek v teh dramah je prikazan neizprosno, hladno, razumsko, ne moreš se mu ustavljati, če si jiošten. Pravičen Je do zadnjega bistva. Leskovcu lic gre niti za zgodbo, ne duhoviči in se ne igra z besedami, kol smo to videli pri italijanskih dramatikih, njemu gre za idejo, za odrešilno misel. Skoraj pozablja na zgodbo, je ne izdela, tako da je pomanjkljiva in večkrat ner zu.nljiva, Leskovec hoče samo čistih računov. Zgodbo za »Vero in nevero* je zajel pisatelj na kmetih. Vrgel jo žarek sve- tlobe v vas: v gori se je utrgala velika skala in ko se je valila v dolino, je uničila kmetu Lavdonu polovico imetja. Tik pred Marijinem znamenjem pa se je ustavila. Vas vidi v tem čudež in hoče postavili tain, 'kjer je zdaj znamenje, cerkev, romarsko eu'kev, kamor bodo prihajali romarji od blizu in daleč. Srenja, posebno trgovka in goslilnlčarka Dagarinka se zavzema za cerkev zato, da bi ji prinašala mnogo zaslužka. Toda kapelica stoji na Lavdonovem svetu in on, ki ga ima sicer vsa vas za brezbož-neža, ne da zemlje, da bi ljudje izvedli svoje sebične načrte. Kasneje pa Lav-don svet zaigra in zdaj no more več preprečiti zlorabe vere. Zato odnese Marijin kip iz kapelice v svojo hišo, znamenje pa razstreli. V to zgodbo je vpletel pisatelj šo povest zapuščenega Lav-donovpga nezakonskega sina, ki je laval zapuč.en po svetu, živel in trpel v veri, da je ubil človeka, pa se je zdaj vrinil k očeiu in mu pomnga v najtežjem trenutku. Lavdonovo trpljenje zaradi sinove usode in njegova borba s slabim očišču-je tega trdega kmeta in mu upogne koleno prod božjim obličjem. Leskovec ie hotol napisati ljudsko igro, saj jo jc pisal za natečaj Prosvetne ' zveze, toda ostal je tudi to pot zvest samemu sebi. Če bi jo utegnil predelati, bi se morda bolj naročeni želji približal, , toda umrl je prej kot je mogel vzeti ponovno rokopis v roke. Tudi sicer je v delu več vrzeli, dvojnosti in nerazumljivosti. Lavdon v toliko nedognan, da le iz nekega temnega odpora odvrne zlorabo vere, ni veren in vendar v vsej vasi najbolj veren. Tudi usode drugih ljudi niso povsem razvite, življenje in bolečino nekaterih oseb spoznamo šele, ko jih gledamo retrospektivno. Najmočnejše je prvo dejanje, nato pade in se tik pred koncem malo dvigne. Drama bo uspela pred resnim občinstvom, še bolj takral, če bomo delo prej prebrali nI i pa ga ponovno gledali. Drama pa je vredna naše priprave. Iskrenost in bolečina, s katero je Leskovec pisal in se boril za resnico in lepoto, se more pri-1 merjati samo še s Cankarjem pri nas. i Njegov odpor do laži in hinavščine je ; zmagovit in vabljiv. Podoba boljšega in lepšega človeka, ki jo pisatelj ustvarja, je prav v teh dneh žeja zaskrbljenega rodu, ki trezno motri današnji svet in življenje v nJem. Poštena in globoka misel je zavita v lejio besedo, ki nas opnja in osrečuje. Delo je bilo uprizorjeno v režiji g. ' M. Skrbinška. Z edinstveno skrbjo in z veseljem je vodil priprave, delno spremenil zadnje dejanje, sc zamislil v vsak stavek in v vsebino misli in je to tolmačil igralcem, lgrulski zbor je sledil tej roki, se v nenavadnem veselju do domače besede ogreval ob vsakem prizoru in je skušul dati vse, kar igralec. premore.|Tako je bila predstava dognana in enotno ubrana. Zn to prizadevno delo smo vsem odrskim umetnikom hvaležni. Toda v celotni podobi bi si želeli malo drugačnega življenja. Zdi se, da je vse izzvenelo malo preveč temno, razčlenjeno, nekam »ibsen-sko«. Res da du besedilo lahko tudi tako oporo, vendar so v njem tudi mesta, ki sproste. ki so svetla in jasna, a tudi topla. Imam občutek, da manj-a topline. I Igralci so bili ubrani in v režijsko zamisel scene in vzdušja zajeti. Lavdon g. Cesarja je taku enovita podoba. Igralec, ki smo ga do zduj videli sko-ro le v burkah, je to pot pokazal čisto nasprotno stran igralskega izraza. Je to enotna, dosledna in povsem živa jiodnba. Morda sega nekoliko preveč v trdo skrajnost, seveda sledi režiji, in je v njenem smislu rešil svojo vlogo najboljše. — Tudi župnik g. M. Skrbinška je lepa podoba duhovnika, trd toda dober in pošten, duhovnik, kakor smo jih vajeni videti v interpretaciji Skrbinškovi. Vendar je v nekatere žup-i nikove besede polo?iI možnost spro-i stitve, domačnosti, ccio segavosti. Mor- K da bi v tej smeri prvo dejanje mnogo bolj pojx)lno zaživelo. — G. VI. Skr-binšek je ustvaril v Dizmi močno podobo, ki du s svojo skrivnostnostjo in nejasnostjo največ možnosti za vzdušje, ki je vladalo v vsej predstavi, luren g. Severja je dognana in močna igralska podoba, ki kljub neznatnosti, ki jo ji je pisatelj dal, zaživi v tej interpretaciji tuko polno, kakor po svoji vsebini mora. — Marido igra ga. Bol-tar-Ukmarjevu s tisto skrbjo iu umetniško silo, kukor druge svoje vloge. Čeprav ji povsem ne leži, ni čutiti nikjer prisiljenosti ampak v celoti živi. Vendar bi ji bilo v korist, če bi ji dala malo več toplote in manj razčlenjenosti. — Zelo dovršeno postavo D.iaomike je ustvarila ga. Kraljeva in je m«7Č-na posebno v prvem dejanju. Pa tudi sicer je ta postava prepričevalna, v potankostih izdelana, tako, da »od težo, ki leži na tej trgovki iu gostilni-čarki ni klonila. — Feliksa Dugariua igra g. Nakrst nekoliko preveč Kriioče krčevito, bolj umirjena sta Peter g. Bitenca in Tone g. Verdnnika, e da jima manjka morda nekoliko kmečko-sti. Kmete igrajo še gg. Blaž, Raztresen in Brezignr in to zelo doDto in skrbno, kvartača pa sta gg Košuta in C.iorinšek, Skrbno pripravljeno predstav«) priporočamo i j. P. \ ŠPORT Moste : Ljubljana 3:0 (2:0) Po dolgem času so se včeraj tudi naši športniki-nogometaši prebudili iz dolgega spanja. Euajstorici Most in Ljuoljane sta se domenili ža trening tekmo. Kot da bi hotelu tudi narava Kaj je novega pri naših sosedih pozdraviti prebujenje, tuko leno je sijalo sonce, le veter je bil malo v ne-priliko. Da ima nogomet med Ljubljančani Se vedno veliko prijateljev, je pokazalo tudi včerajšnje srečanje. Nekaj sto jih je prihitelo, da vidijo svoje nekdanje ljubljence z zelenili polj. Čeprav so časopisni napovedovalci minuli teden napovedovali, da bo tekma pač bolj za pregibanje tekmovalcev, jo vendar res, da so imeli gledalci včerajšnje tekme kaj več kot pa je bilo napovedano. Ljubljana je nastopila le z nekaterimi svojimi starimi močmi, ki so še vedno pokazale, da vedo in znajo kako se igra nogomet. Nekaj mest je bilo v njenih vrstah zasedenih od rezerv, dva, trije pa so bili gostujoči iz drugih ljubljanskih moštev. Reči moramo, da tokrat Ljubljana s svojimi mlajšimi močmi in gosti ni veliko pomenila. Najboljši so bili še vedno stari preizkušeni igralci llacler, Perharič, Pile j; vsi ostali pa so lili povprečni. Slab dan je imel tudi Kriše v vratih. Radovedni pa so bili gledalci, kateri fantje bodo igrali za Moste. Rili so to pretežno večino igralci bivše Tobačne tovarne, dalje pa nekaj takih, ki so člani ostalih domačih klubov, so pn za to in morda še za nekaj prihodnjih tekem pri prenovljenih Mostah v gosteh. Eno je pokazala včerajšnja tekma;; da nove Moste niso več nekdanja Tobačna tovarna. Nič več ni nc.športncgn prerekanja, preostre igre iu vsega tistega, kur jc Tobačno pri gledalcih omrzilo. Pozdraviti moramo lepo in smiselno igro obnovljenih Most. Prav tako moramo pozdraviti tudi prizadevanje Ljubljane, da začne na zelenem polju. Prav, in več kot prav je. da so športniki spet začeli. Prijatelji nogometa so to prebujenje gotovo toplo pozdravili. O tekmi sami pa je reči le toliko, da so Moste zmago v polni meri zu-slu/ile. &e dva nadaljna dosežena gola jim sodnik ni priznal, nekaj ostrih strelov pa so je odbilo od podbojev, so se torej v prvem srečanju postavile; le tako naprej, to želimo prenovljenemu klubu. Sodil je g. Jenko z nekaj pogreška-mi, sicer pa dobro. ,EL KIXO »SLOGA« "" Odlična kmetska burka, polna preprostih iu duhovitih domislic, sijajnih komičnih prizorov in zapletljnjev »B;!ha v ušesu« rinit Hc.-s, lolle Itn n srh, Sabini' Pclcrs itil. PREDSTAVE ob dolavniklh ob IS In 17; S TEL KINO »UNION« Mlado dekle sredi velemesta — v boju za svojo življenjsko srečo »Mslodija velemesta« IliKle Krahl, Wcrner Ilinz, Kari John, Viola Žareli itd. PREDSTAVE ob delavnikih: 11.10 In 171 TEl KINO »MATICA« 220 Višek letošnje filmske sezone! Velefiltn v barvah o neverjetnih pustolovščinah slovitega barona Miinchhausona . . . Najdovr?cnej5e delo v Agfnkoloru. Velczanimivo dejanje — odlični igralci in prekrasne naravne barve Iz Trsta Uradno je bilo objavljeno, da so bile po posredovanju vseh razpoložljivih sil izločene vse težave pri dovu-janu in razdeljevanju električnega toku. Od sobote zjutraj naprej je.električna služba zopet normalna. Vendar prebivalstvo opozarja, da naj omeji uporabo elektrike im nujnujnejše potrebe. . | Dobava tobaka za ženske ustavljena. Glavno monopolsko ravnateljstvo j jo odredilo, da bodo z dnem b. febru- J urja ustavili delitev tobaka ženskam. ! Dne 7. februarja bodo začeli deliti ' moškim nad IS let starosti po 40 gramov tobaka ali pa 40 cigaret, ali 8 cigar ali pa 16 cigaret ti I i pa 2 zavojčka tobaka za pipo po 20 gramov. Zavarovanje za člane mestne straže. Tržaški »Piccolor prinaša dnevno članke ' za vpis prostovoljcev v mestno stražo. V enem izmed zadnjih člankov pravi list, da so pripravlja izvedba načrta zavarovanja in zavarovalnine za vse člane mestne straže. Umetnostna razstava slikarjev Berga-nija in Rossinl, ki je v tržaški galeriji, bo čez nekaj dni zaključena. Razne nesreče. Zaradi nesrečnega padca jo bil prepeljan v bolnišnico Andrej Bevclakua, 33 let star kmet. — Dimnik se je vnel v ulici Rosseti 50, vendar pa šo gasilci požar lako hitro zadušili, da jo škoda neznatna. Narodne straže v Istri. — S sodelovanjem nemškega policijskega poveljstva bodo krajevne oblasti v Pa-zinu ustanovile narodno stražo, ki bo skrbela zu javni red in mir. Pred nekaj dnevi je bilo prirejeno že veliko zborovanje vseh tistih, ki hočejo braniti domovino. Prostovoljcev so je že prijavilo toliko, du se prvi oddelek že vežba. Tramvajska nesreča. — Na trg pri Sv. Jakobu se je pripeljala s tramvajem št. 1 Štefanija Zldnrič, 46 let stara. Ker ni počakala, da bi se vozilo ustavilo, je pri skoku z vozila tako nesrečno padla, da ji je leva noga prišla pod kolesje. Noga jc zelo hudo po-škodovuna. Tržaško gledališče »Verdi« je v soboto zvečer izvajalo Pucciuijevo opero »La Rolieme«. Glavno vlogo je pela F.mina Tegani. Rudolfa pa je pol llia-cint Prandelli. Dirigiral jc Oktavij Marini. Z Goriškega Sv. Križ pri Ajdovščini. V četrtek 13. januarja je 20 letni Benedikt Štukelj kopal' na polju. Z rovnico jc zadel ob topovski izstrelek, ki so je razletel ter ga močno ranil na desni nogi, katero so mu potem v bolnišnici morali odrezati. Ubogi fant še sedaj ni iz nevarnosti. Zvesto kure. Pridna gospodinja Terezija G. jo imela več kokoši, katerim je dala tudi posebna imena. Kure so bile bistre glave ter so si vsaka svoje ime tudi zapomnilo in so vedno pritekle, Nobena kokoš se ni odzvala ljubeznivemu je nekega lepega jutra gospa O. prišla na dvorišče in jiokiicnla svojo ljubljenke. Toda kakšno presenečenje jo jo čakalo 1 Nobena kokoš se ni odzvala ljubeznivem klicu. Gospa G. je vsa žalostna šla iskat svojo kure. Na dvorišču nekega soseda jn bilo več kokoši. Gospa G. jo zaklicala imena svojih potili kur. In glej čudo! Takoj so tri priteklo k njej in jo začelo pozdravljati, seveda po svoje. Dveh pa ni bilo, ker sta se, kot je preiskava nato pokazala, že kuhali na ognjišču prijaznega soseda. Te tri pa, ki so bile še žive, je gospa G. koj odnesla domov. Zadnje dejanje te kurje žaloigre . pa bo najbrž pred goriško sodnijo. Gibanje prebivalstva. V tednu od 0. i do 115. januarja so jc v Gorici rodilo 11 otrok; umrlo pa jo 22 ljudi. Porok pa jc bilo 7. Za začasnega vicepreiekta v Gorici jc imenovan dr Astollo Fabrioli, prefektur-ni svetnik, ki je v Gorici že 18 let. Požar. V bolnišnici v ulici Brigata Pavla se je v skladišču žimnic in stare ropotije vnel ogeni, ki je uničil precej žimnic in perila. Škode jo okoli 30.000 lir. Zdi se, da je ogenj nastal, ko so se vnele saje. Živilska policija je v zadnjih dneh prijela več ljudi radi kršenja določb o prodaji oziroma kupovanju živil in drugih važnih predmetov. Med njimi so tudi Ri-hard Cochelli, star 51) let, iz Rupe pri Mirnu; Franc Pcteani, star 42 let, iz So-vodnja: Ana Rudolf, stara 36 let, iz Gorice; Neža Šuligoj, stara 52 let, in Julka Šuligoj, stara 32 let, iz Lokovca. -S Spodnje Štajerskega Ilrabri Spodnještnjerci. V bojih na vzhodnem bojišču je bilo v zadnjem ! času odlikovanih več Spodnještajercev ?. železnim križcem druge stopnje, tu-! ko: Martin Reve in Viktor Valant iz' Pilštajna, Janez Pilf-or iz, št. llja nad Mariborom, Anton Bobnor iz št. Jurja ob juž. železnici in Franc Flies iz Zi-bike. Dalje Jožef Krč, Anton Rančigaj, Anton Čretnik in Anton Vengust. Nesreče. "4 letna telefonistka Marija VVombck iz Maribora si je pri padcu zlomila levo nogo; 40 letni mizar Jožef Leskovar iz Črešnjevca pri Mariboru se je vsekal v levi gleženj; 32 letni inštalatcr Ferdinand Narad s Pobrežja si je pri vožnji z avtomobilom zlomil nogo; 68 letna vrtnarica Marija Mnrkovič je padla in si zlomila desnico; 17 letni poljedelski delavec Jožef Javšnik si je pri sekanju drv i ranil levo roko; 41 letni dimnikarski pomočnik Jožef Gorišek iz Smolnika je dobil rane na glavi, ko mu je na mizi eksplodirala karbidovka. 29 letna dninarica Alojzija Marholj iz Zgor. Rapanja je padla s kolesa in si ranila levo oko. Iz Srbije Črnogorci odobravajo Nedičevo politiko. Predsednik črnogorske narodne pokrajinske uprave, Ljuba Vuksanovič, je te dni govoril svojim Črnogorcem. Njegov govor je prenašala tudi cetinjska radijska postaja. V njem je Vuksanovič najprej navajal vzroke za razpad prejšnje države, nakar je podal pregled vseh dogodkov, ki so se odigravali na bivšem jugoslovanskem državnem področju, predvsem v Črni gori in Srbiji. Obširno je opisal vse zločine, ki so jih izvršile komunistične tolpe nad mirnim in nedolžnim črnogorskim ljudstvom. V evezi s tem je Vuksanovič nato govoril o politiki srbskega miniastrskega predsednika generala Nediča. Izjavil je, da lahko srbstvo v sedanji nesreči reši samo Nedičeva politika, akcija komunističnaga voditelja Tita pa ga vodi v neizprosno pogubo in smrt. » Lažnivi kljsskec« Igralci: llnns Albcrs, Brigiin Hornev, lise >Verncr, llnns BrnnscMcttcr itd. Zaradi izredne dolžine filma PREDS1AVE ob delavnikih: 14.30 In 17; MflU OGLASI I RI/.ER. VAJENKO sprejmem, lložič Ylad-ka, Tavčarjeva 4. v BRIVSKI POMOČNIK sc sprejme. Ljubljana VII, šiška, černetova ul. 23, Kranje Franc, brivcc. n SREBRNINO kovance, žlice, verižice prstane, sapestni-cc, namizno orodje, vaze ler druge dragocenosti kupimo po najvišjih cenah." Takojšnja gotovina. Rudni! 7ore, Ljubljana Gledališka ulica 12. STAVBNO PARCELO 700 do 1000 m', » bližini mesta, če le mogoče ob Klavni cesti, takoj kuuira — brez posredovalca. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »lOOO« št. 450. (p ŠIVALNI STROJ »Singer«, nov, poprei-ijiv, šiva naprej in nnzuj, z okroglim čol-ničkom, prodam. Pod-milščakova 25. FINA SITA, rešetn in rete prodaja < Gospodarska zveza na Bleivveisovi c. 29. i STEKLENICE razo« trtic, topujemo Plačamo dobra N* »o »o tello |ib pie«»»-tnrmo os donin . B. ouštia. Vodnikov tr? ti i._ »Singer« Uval. STROJ tovarniško nov, in i pisalna stroja prodam. Simandl, Dvorukova 3. ŠTEDILNIK tovarniško nov, in dva para moških čevljev, novih. št. 42, prodam. Naslov: Mestni trg, tr-govina Lončar. I I KLAVIRJE I popravlja in tiglašnje hi rokovnjaško Rudolf W a r b i n e k - Privoz 10, Prule, telef. 33-40. BREZOVE METLE držaje za lopate, ino-like, omcla itd. dobite pri Gospodarski zvezi. BUiveisova c. 29. 1 KUHINJSKO OPRAVO ! popolnoma novo, izredno lepo, ugodno prodam. Naslov v upr. »Slov.« šl. 568. POSODO za nasolilcv mesa in kislino, iz. mehkega in trdega leso. dobite pri Gospodarski zvezi mi Bleivveisovi c. 29. 1 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljam žalostno vest, da me je za vedno zapustil moj srčno ljubljeni soprog, gospod Rudolf Pušnib mesarski mojster Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 20. t. m. ob 3 popoldne z Žal, kapela sv. Antona, k Sv. Križu. Ljubljana, 24. januarja 1944. Globoko žalujoča Justina, soproga iu ostalo sorodstvo. Dotrpel je naš ljubljeni mož, dobri oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod Gerhec Ato*z poštni zvnničnik v pokoju Blagopokojni leži na svojem domu v Koritkovi ul. 32. - Pogreb dragega pokojnika bo v torek 25. t. m. ob 2 popoldne iz hiše žalosti lvoritkova ul. 32 na pokopališče k Sv. Križu. - Vence hvaležno odklanjamo v dobrodelne namene. Ljubljana, Fossano, Buf-falo, USA, 23. januarja 1914. Globoko žalujoči Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše nad vse ljubljene soproge, mame, stare mame, tašče in tete, gospe Angele Štrekelj se najprisrčneje zahvaljujemo, posebno pa vsem njenim prijateljicam, znankam in znancem za častno spremstvo pri pogrebu in za darovane krasne vence in šopke cvetlic. Srčno zahvalo izrekamo še posebej pevskemu društvu »Sa-va< in pevovodji g. Venturini-ju za ganljivo petje ter preč. duhovščini za zadnje spremstvo. Ljubljana, 24. januarja 1944. Za vse sorodstvo Josip Štrekelj Umrl nam je naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Anton Čeme posestnik Pogreb je bil v ponedeljek, 24. januarja ob pol 5 popoldne, iz hiše žalosti Ločnikarjeva 6, Glince, na pokopališče na Viču. Ljubljana-Vič, dne 23. januarja 1944. Žalujoči: Marija, žena; Bogomir in Stanislav, sinova ter ostalo sorodstvo. t Umrl nam je naš ljubljeni oče, stric in tast, gospod Ivan Petrič učitelj v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 26. januarja 1944 ob dveh popoldne z Žal, kapela sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 24. januarja 1941. Žalujoče hčere in sorodstvo. t Smrtnim ranam, ki mu jih je zadala podla zločinska roka, je dne 22. januarja t. 1. ob 21.15 podlegel naš Stanko Heinrihar v 42. letu svojega le delu posvečenega življenja. Dragega pokojnika bomo spremili v torek dne 25. t. m. ob 15.15 iz kapelice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo počival do prevoza v rodbinsko grobnico v rojstnem kraju. Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi sv. Petra v torek 1. februarja ob 7 zjutraj. Ljubljana, 24. januarja 1944. Heinrharjevi To je bilo spet, ko da ga je krenila | po prstih, ona, ki jo bila starejša. Ko je ' bila pot najbolj strma, je skočil z voza, j konj pa je precej hitro stopal in jako I se je moral potruditi, da je mogel ili J vštric voza, ki se ga je oprijemal. Ko ' so se ustavili, da bi si dali duška, je | stopil naprej, prijel konja za uzdo in je dejal, da ne bi pogledal sestro: »Ali ji je šlo tako k srcu?« j >To bi bil moral prej vprašati.« »Ah, ve ženske čepite tu zgoraj in se vam še no sanja ne, da gremo v nov svet! Povsod v boljših in reakcionarnih družinah se morajo vdati v to, da mla-. dina stopa na nova pola.« >Kakor govoriš, si s seboj zadovoljen?« Maščeval se je, ko je odgovoril: »O tem bova pa kdaj drugič govorila.« Ko sla se spet vštric peljala po drevoredu k dvorcu, je dejala ona: »Zdaj se morava pa oba pobrigati za pogreb.« >To pa tebi prepuščam.« >Kaj? Meni?« Osuplo ga je pogledala. i Seveda. Vedve sta se vendar razu-neli in v vsem soglašali in zato natančno veš, kakšen pogreb bi ona hotela imeti. »Sram le bodi, da veš!« ROMAN NAPISAL J01IAN BOJER Kmalu nato pa jo je prijel za brado in jo tako prisilil, da jo pogledala kvišku. In zdaj se j<5 njegov obraz zablestel v smehljaju, ki ga je dobro poznala. : Saj vem, da se midva ne moreva pričkati,« je rekel. >Saj nisem mislil lako hudo.« »Tako čudno je' odmevalo po veliki hiši, ko sla šla brat in seslra po stopnicah navzgor proli spalnici, kjer je rajivica ležala. Lovrenc je odprl vrata in je dal sestri, da je prva vstopila. Notri so bili zastori spuščeni, a v polmraku jo bilo vendarle moči spoznati baldahin-sko posteljo, kjer je vdova z Bruseta ležala iztegnjena, s prekrižanimi rokami na prsih. Oči so ji bile zaprte, široka brada pa jo molela naprej. Na nočni omarici so bili njeni zlali naočniki, ko da bi morali bili še zmeraj pri rokah. »Sem pojdi,« je zašepetala Loviza. Brat jo obstal sredi sobe, ko da se ne bi upal prestopiti. Ko pa se je slednjič le približal, je moral prijeli sestro za roko in je začel iliteti. Tu je ležala ona, ki jo skušala biti obema tako neskončno dobra, pa jo je on lako do dna razočaral. »Odpusti, mati,« je klical glas v njem in čutil je, da mora poklekniti in se razjokati. Solze so ga skoraj zadušile ln venomer je držal sestrino roko v svoji. Tako čudno je bilo lo, da ne bo ta, ki je tu ležala, nikdar več odprla ust za kako povelje. Ko sla slednjič šla od nje proč, sla previdno slopala in sla tiho zaprla vra-la, ko tla bi vdova bolela spati in noče, da bi jo kdo zbudil. Spodaj v bistrili jc bila belolasa oskrbnica in je bila še bolj bleda ko navadno; ponudila jima je roko v pozdrav. Brat in sestra so nista nikoli smela kaj več pajdašiti z njo in sla bila navajena na to, da jo hodila okoli in so vedla, ko da bi bila nevidna. Zdaj se je pa močno prestrašila, ko jo je Lovrenc objel in jo pobožal po licih. Dobro se jc zavedal, da ga je imela služinčad rajši ko sestro in tudi ou sam jo imel vse rad. Ko je pokosil z I.oviz.o in oskrbnico, je moral odili v kuhinjo, da je pozdravil kuharico in hlevarico. Sicer sla bili zmeraj jako veseli, kadar koli jo prišel, danes pa sta videli, da je imel rdeče oči in obe Sta koj imeli nesrečen obraz. Nato je moral ili še ven, da je voščil dober dan agronomu in gozdarju, zlasti pa še svojim starim prijateljem med hlapci in dninarji. Ola Langmoen mu je zunaj na dvorišču prišel počasi naproti. Njegova dolga brada je osivela. Položil jo svojo široko, kosmato šapo mladeniču na ramo in dejal: »Vidiš, fant, tako je, tako.« Oskrbnik jo bil njemu nekakšen oče. Resnično, kdo bi bil v letih, ko je odraščal, njegov prijatelj ln njegovo zavetje, če ne on? Lovrenc se je zavedal, da pa vsi gledajo in si mislijo: »To je j pa novi gospodar,« in tudi sam je imel vzrok za to, da je menil islo. Le takšen čuden občutek je imel pri tem. Severno od gospodarskih poslopij so bili nedavno zgradili majhne hiše za agronoma, gozdarja in Švicarja in vprav Lovrenc jo bil lo zahteval. Šel jc zdaj tjakaj in so jo začel pogovarjati z obema ženama in imel je s sebbj sladkarijo za velike in majhne otroke. Povsod jc bilo, ko da ga izprašujejo pogledi: rKako bo pa zdaj? Njegove oči so odgovarjale: »Nič slabso.« Ta dan je bil jako čudovit. Včeraj osoroj je bil še na hrupnem štrajkov-skem sestanku, kjer se je s .pajdaši istih let ko za stavo repenčil čez ta prekleli kapital. To je bilo včeraj. Danes pa je hodil tod okoli in je bil nemara sam edeij največjih kapitalistov v deželi. Ali ni bilo to smešno? Kar dušilo ga je in mu govorilo: »No. kako boš pa to prebavil?-; V redu, saj lahko stopi pred vsakogar in izjavi, da noče ničesar dedovati, da bo vse porazdelil med delavce in dninarje. A stvar je bila taka, da je vprav hotel dedovati. Že več let se je veselil trenutka, ko bo postal gospodar in lastnik Bruseta Danes pa jc, kot bi dvorec, ljudje in pokrajina strmeli vailj in se mu smejali. Taval je okoli in videl vse in nikogar in zdelo se mu je, da nima trdnih tal pod seboj, slednjič je razoglav obstal zgoraj pri njivah, se usedel na kamen, si z roko podprl brado in je strmel predse. Sam Bog ve, da ni lahko biti mlad! Življenje li toliko donaša, duša ti jc ta ko odprla in brez obrambe, vso te napada. vse obvisi v tebi. V tej prostrani, bohotni pokrajini |e preživel mlada leta, pod tem neskončnim nebom in ne- mara mu je to tako razgibalo dušo, ki je bila pripravljena za igro, pripravljena za resnobo, za kljubovanje, za borbo, zlasti pa je bila pripravljena za to, da bi planil v kako tvegavost in nevarnost. Vso dobrine se ti tako naglo spreminjajo v glavi, kjer vrvi toliko tokov. Zdaj si trubadur s poljem in češčenjem ženske, drug dan si Napoleon in nadčlovek, tretji dan pa delavec in enakost za vse. Ponoči si zavežeš z ruto glavo, da sc lasje lepo uležejo, podnevi pa udrihaš po gospodi. So stvari, ki so lako krasne, da bi vse ljudi kar mahoma preskočil, in so spet druge tako grozne, da bi divjal in se jokal nli ubijal. Tu v graščini ni nihče utegnil, da bi se ukvarjal s hudourniki deške duše, vse to je viselo ko zavozlan konopec nad glavo, ki se je smel iač igrati z. njim, ki pa ga jc včasih ttidi zadel. Molči, fant! Molčati pa ili nič drugega kakor bi pokril mino, ki čaka, ki tli, nekega dne pa se razpoči. Bilo je včasih, ko je vse njegovo bitje tako rekoč nečemu prisluškovalo ki je prihajnlo, tam iz velikega sveta. To ni bila vojna in vsi lisli silni dogodki, nikakor, bila je neka nova duhovna sila, ki je slutil njen prihod in ki so z njo vsi njegovi občutki v taktu sodelovali. Kaj je bilo to? Ali je vedel? Kak sodni dan, kako novo jutro Čutil jo. da pomeni to sproi-i čenje nečesa, kar je zaprto — pa tudi v njem — in kdaj bo to prišlo? Poslali so ca na kmetijsko šolo in to je bilo dobro, ker se je zelo poglobil v te stvari, a to ni bilo zadosti. Prostrana pokrajina v duši, veselje do duhovne razgiba-nosti, tista novost od tam zunaj — več je moral dobili. Fttr »Ljudska tUkarna« - Za »Ljudsko tiskar oti Jože itramarič - Ueroasgeber, Izdajatelj: inž. jožc Sodja - Schriftleiter, ureunik: jauko Hafner