269 Narodno gospodarstvo. Sadno vino. I. Po mnogih pokrajinah naše slovenske zemlje imeli bodo letos dokaj obilno sadno letino, in ker je po onih deželah, po katerih se je že okoreninilo sadno vino, tudi bogata sadna letina, ne bo kaj prida kupčije za naše sadje. „Noviceu so že veliko prav poučnih spisov, raz-pravljajočih naše sadjarstvo, prinesle in gotovo bodo tudi za naprej vedno z enako skrbnostjo skušale pospeševati naše sadjarstvo, katero more še mnogoterim kmetskim gospodarjem pomagati k boljšemu stanju. Da pa se sadjereja po naših zemljah res vsestransko razširi, treba je vplivati na to, da bi naši sadjarji redno in vedno 270 ta božji dar mogli tudi spraviti v denar. Dosedaj je marsikateri gospodar rekel, kaj bom zasajal sadno drevje, «aj neredno obrodi, kedar pa bogato obrodi, pa nima nikake cene. Taki ugovori so vsakako neopravičeni, ker skrben gospodar spravlja o bogati letini zaklad za poznejše slabe letine, in kedo bi pač mogel tajiti, da ni prav sadje (suho) že marsikateri gospodinji bilo zlasti ob slabih letinah velika podpora za kuhinjo ter ni pomoglo, da so se ljudje obranili stradanja. „Novice" so pred leti dokaj pisale in poučevale, kako naj se sadje suši, in prav njim gre tudi zasluga, da se je pri nas marsikateri gospodar omislil pravilneje uravnane sušilnice. O sušenju tsadja pisati ni danes namen, ker dozdeva se drug način izkoriščenja sadja dokaj zdatnejše in važnejše sredstvo v prospeh našega sadjarstva; menimo namreč podelovanje sadja v vino. Sadno vino ima osobito danes, ko je cena trtnemu vinu precej visoka, veliko važnost in žal da jo bode vedno več ilobivalo, ker trtna uš pustoši naše slovenske gorice če dalje huje, tako da se je bati, da bo marsikateri vinograd izginil. Mnogo je takih vinogradnih parcel v lasti res ubogih ljudi, Ki pač ne bodo več obnovili nasada, deloma ker so presiromašni, da bi zmogli nemale stroške za nov trtni nasad, deloma ker zarad slabe lege nimajo upanja, da bi jim kedo na tak svet posodil kaj prida denarja. Te pa bo kaj dobro kazalo zasaditi s plemenitim sadnim drejem. Ugovarjal bi lehko kedo, kam pa bomo šli potem s sadjem ?! Že sedaj ne vemo o bogatih letinah kam z ujim, kaj pa bo šele, ko bi se po želji „Novic" in kmetijske družbe po celej deželi res nasadilo na tisoče, stotisoče sadnih dreves. — Nam se bi to zdela prava sreča za naše kmetovalce, ker s tem bi se zdaten vir blagostanja odprl ali dosegel. Precej imamo sadnih dreves, seveda bi želeli, da bi jih bilo več žlahtnih vrst, in po kmetijski družbi razširjajo se na leto tisoči sadnih drevesc najboljših plemen, in če bo tako se nadaljevalo, če bodo sadjarji le od teh plemen jemali cepiče za pre-cepljanje domačih divjakov, upati smemo, da bode naša dežela zaslovela po svoji sadjereji. Naloga je pa sedaj, da razširimo med narod tudi vsestranski pouk, kako naj ravnajo s sadjem, da iz njega napravijo res dobro vino. So po8aoie8ne pokrajine, osobito po Gorenjskem, za Savo, v Moravski dolini in drugod, katere imajo v navadi sadno vino, katero imenujejo tolkovec, ki je priljubljena ter zdrava pijača, in ni dvomiti, da se posreči razširiti med ljudstvom porabo sadnega vina. Le dobro in stanovitno mora biti tako vino, in ni dvomiti, da se ga bo ljudstvo splošno poprijelo. Saj nam kaže razkošni Pariz, kako naglo se je ondi udomačila poraba sadnega vina. L. 1870. použili so v Parizu le 50 tisoč hektolitrov sadnega vina, v 1. 1890. pa že 300 tisoč hektolitrov; v 2 desetletjih torej se je šesterokrat pomnožil konsum sadnega vina v Parizu. Na Francoskem sploh porabijo sedaj na leto blizo 20 milijonov hektolitrov sadnega vina; 6 do 8 milijonov hektolitrov ga sadjarji porabijo za domače potrebe, 12 milijonov pa ga razprodajo ter zanj blizo sto miljonov frankov skupijo. Kaka lepa pomoč za francoske gospodarje, za deželo sploh. In Francoska, ki je bila pred invazijo trtne uši prva glede vinskega pridelka v Evropi, ni zanemarjala sadjereje, iz katere sedaj dobiva tolikih dohodkov. Pa tudi na Angleškem širi se poraba sadnega vina vedno bolj, osobito pa v Nemčiji. In kako udomačena je uporaba sadnega vina, smo se pač imeli priliko že tudi mi prepričati, ko je šlo na sto in sto vagonov našega sadja v daljne nemške dežele, na Vir-temberško i. d., koder so imeli takrat slabo sadno letino in so hiteli iskat v daljne kraje sadja, kar jih je vsakako veliko stalo, ker že transport, vožnja je bila dokaj draga, le da so zopet imeli dovolj sadnega vina v deželi, da so mogli zadostiti naročnikom z dobrim sadnim vinom. In prav tako se bo tudi po naši domovini in po sosednih deželah udomačila poraba sadnega vina, tako da bo ljudstvo ob slabih sadnih letinah zelo pogrešalo dobre in zdrave pijače, sadnega vina, katero ima tudi važno nalogo, ne le pomnožiti vir dohodkov gospodarjem, ampak tudi omejiti porabo in uživanje nesrečnega žganja ali špirita, ki mori duh in telo našega naroda. Ni baci se torej, da ne bi mogli spečati pridelka v denar. Treba le skrbeti za to, da se splošno razširi umno ter pravilno kletarstvo s sadnim moštom. Ako bo sadno vino dobro in trajno, bodo kmalo našli se kupci, in ako bo vlada primerno znižala konsumni davek od sadnega vina, katero se bo točilo po krčmah, ni dvomiti, da se splošno njega poraba razširi. Da si dandanašnji sadni tolkovec ne more najti kupcev, ni čuda, ker navadno je kaj slabo napravljen in pogostoma tako slabo ohranjen, da je skoro neužiten. Zato hočemo tu podati jasno navodilo, kako ravnati s sadjem, da iz njega dobimo dobro, prijetno in trajno ali stanovitno vino. Kakor je zavisno tudi pri vinu, da je grozdje dobro, sladko, torej dobro dozorelo, tako tudi pri sadnem vinu. Iz slabega, pišsavega, kislega sadja ne moremo pričakovati dobrega sadnega vina. Zato treba, da se zbira le dobro, dozorelo in zdravo sadje, in že pri nasajanju sadnih vrst treba ozirati se na ona plemena, katera so najbolj sposobna za napravo mošta. Iz vrste jabolk so naj primernejše sledeče vrste : tafelček, šampanjska rejneta, Baumanova rejneta, kosmač ali siva jesenska rejneta, veliki kalvil, bela voščenka, zimska zlata parmena, paradižnik. Iz vrste hrušk : tepka, moravščica, volkulja, Svicka vodenka. Nekateri napravljajo sadni mošt le iz jabolk, drugi le iz hrušk; oboje je dobro, prav umno pa je, da pome-šavamo jabolKa in hruške, ker prva dajo več sladorja, iz hrušk pa dobi mošt potrebno zagatnost, ker imajo kožice hruŠK precej tanina v sebi. (Dalje prihodnjič.) 278 Sadno vino. ii. Najvažnejši sestavni deli v sadnem moštu so: slador, kislina in zagatnost; od teh treh snovi je dobrota vina odvisna. Slador spreminja se v alkohol, ki daje vinu moč; kolikor več sladorja je imelo sadje v sebi, 279 toliko močnejše sadno vino bomo dobili. Dober sadni mošt ima po 8 do 12 odstotkov sladorja. Kisline pa ima sadno vino navadno le malo k večjemu 4 tieočiuke v sebi, navadno le l do 2 tisočinki. Ker {.a je prav kislina, ki dela vino prijetno, za*o prav storimo, da pridevamo tudi takih jabolk, katera so kiselata po svoji naravi, ter po njih pridobi sadni mošt ono potrebno kislino, katera dela vino še prijetnejše in okusnejše. Zato pa svetujemo osobito onim gospodarjem, ki imajo tudi vinograde, ali vsaj kako brajdo pri domu, da zmastijo grozdje ir pomešajo med stolčeno sadje, da pri vrenju dobi sadni mošt nekaj vinske kisline iz dodejanega zmaščenega grozdja. Tudi vinske tropine sploh so zato kaj dobre, da se na nje zmaščeni >adni mošt nalije in do 48 ur pusti, paziti je treba le, da so tropine še presne, ne zgrete, ker osobito v gorki jeseni se kaj naglo v tropinah razvija cik ali ocet. Zagatnost ali tanin pa pripomore, da se mošt hitreje čisti, da postaja vino stanovitno. Splošno imajo hruške več sladorja in zagatnosti, jabolka pa več kisline, zato je pomešavanje obeh prav umno in koristno. Kakor so pa razne grozdne sorte različne po kakovosti, po množini sladorja in kisline, tako je tudi s sadjem. V isti legi in zemlji zasajene trte rode raznovrstno grozdje; zelenika da mošt, ki ima komaj 14 odstotkov sladorja, mošt iz poleg nje rastoče trte „burgundeca pa ima 20 odstotkov sladorja. Prav tako je s sadjem, zato treba, da preudarimo in pomešavamo taka sadna plemena, da dobimo res harmonično vino, to je, da se glavne snovi v pravi množini nahajajo v moštu. Sploh je svetovati, da se sadnemu moštu, osobito onemu, ki je zelo sladek in le malo kiselat, primeša takega sadja, katero ima mnogo zagatnosti. Najbolj primerna jt mešanica 75 % sladkega sadja in 25 % zagatnega sadja. Zelo velike važnosti za kakovost in stanovitnost sadnega vina je, da se sadje o pravem času in pravilno otrese. Iz nezrelega sadja dobi se mošt, ki ima le malo sladorja, pač pa primeroma preveč kisline. Da se sadje ne obije, vsaj ne prehudo, dobro storimo, da pod drevo položimo kaj slame in da sproti poberimo natreseno sadje, da se ne bije sad ob sad. Prav graje vredno pa je otepavanje sadja, ker pri tem zelo trpijo veje in celo drevo. Ako je sadje zelo trdo, kakeršno je posebno jesensko ali zimsko, katero se komaj do božiča omladi, svetovati je, da se spravi na kupe, da se mladi, pri tem pa še dozoreva in slador izdeluje. V stanicah vrši se preosnova tvarin, vsled Katere se zmanjšuje množina vode ter tudi kisline. Saj je obče znano, kako neokusno je nekatero jabolko, ko se vzame z drevesa, ko pa je nekaj časa se mladilo, postane zelo okusno in prijetno. V kupih pa se vrši dozorevanje toliko hitreje, kolikor topleje je v kupu, kar zapazimo lahko, da se *adje v kupu zgreje in poti. Dobro zrelo, že mehko sadje pa naj se takoj po-* dela. Predno pa se -podela, mora se lepo odbrati, nagnilo naj se loči in porabi ali za ocet, ali za domačo porabo. Ako je sadje prašno, blatno, svetujemo, da se tudi r čisti vodi opere, ker vedno nam mora biti vodilo pri napravi mošta največja snažnost v blagu in v posodah. Sadje se potem zmasti ali v posebnih mlinih, ali pa se stolče, odtod ime „tolkovec". Ne bomo zametavali stare navade tolčenja, priporočamo pa tako zvane mline, ki sadje stržejo, drobe ter maste saj dobro in hitro delajo. Take mline lahko izdela tudi domač rokodelec; le paziti je, da se železni deli s pločevino (plehom) dobro zadelajo, ker železo rjavi v mokroti in od rje je potem tudi mošt neprijetne, grde rjave barve. S takim mlinom podelata ali zma-stita dva moža v eni uri čez 1000 litrov sadja. Zmaščeno sadje naj v vrelnih badnjih ali kadeh potem cstane nekaj časa. Kolikor hladneje je, toliko dalje sme ostati, kolikor gorkeje, toliko manj časa. Ob hladnih dneh sme ostati tri dni, sicer le eden do dva dni. Zmaščeno sadje se pusti 1 do 3 dni v kadi zato, da se ogreje ter da iz lupinic nategne aromatičnih snovi, ki se le v kožicah ali lupinicah nahajajo in ki dajo potem moštu lep duh. Osobito pa ob gorkejših dneh pripeti se lahko, da se uže prvi dan vname vrenje. Zato je svetovati, da ima kad dvojen pokrov, in sicer bodi dobro pod pod zgornjim pokrovom, ki ima navadna vratca ali veho, utrjen drug pokrov, ki je ljukničast, to pa zato, da tišči pri vrenji vzdigajočo se zdrozgo navzdol, da je vedno v tekočini vtopljena, skozi luknjice pa da odhaja pri vrenji mošta razvijajoča se ogljenčeva kislina. V veho zgornjega pokrova vstavi se vrelna cev, da more skozi njo odhajati ogljenčevo kislina. Ta vrelna cev je ali iz kositarja, ali pa lončena. Napravljena je tako, da je čez glavno cev zvrnena druga, cilindru podobna posoda, ki sega v glavno posodo, katera je napolnjena z vodo. Tako je pot zaprta zraku do vrelega mošta ter zabranjeno, da mošt ne cikne ali da se ne skisa; ogljen čeva kislina, ker je krepkejša od navadnega zraka, pa prodira skozi vodo in po cevi od tod naprej v zrak. (Kone« prih.) 286 Sadno vino. III. Tako se ni bati, da bi se mošt uže pri glavnem vrenji pokvaril. Ako vidimo, da se je vrenje uže precej vnelo, kar zapazimo drugi, ob hladnem vremenu šele tretji ali četerti dan, presnamemo mošt in ga spravimo v sode, da v njih svoje pravo, burno vrenje izvrši. Dobro je, da se nalije v sode, pa ne prav do vrha,j ter se kakor ravnokar omenjeno, nastavijo vrelne cevi. V takih sodih mošt lahko mirno ter trajno vre, ter sej ni bati, da bi se ga lotil cik, ki se pogostoma uže v njem razvija pokaže se pa šele na poletje, ker jeseni postaja vedno hladneje, za razvoj kisa ali cika pa treba vsaj 15. stop. topline. Sicer pa je vrenje v odprtih sodih tudi dobro, le paziti je treba, in sicer skrbno, da so sodi vedno polni. Vedno treba dolivati, dokler se vrenje vrši, da ni nobenega praznega prostora v sodu, da ne more prihajati zrak do vrelega mošta, v katerem se lahko vsled precejšnje topline pričenja razvijati kis, ker zrak nosi v sebi vedno trose ali kali male glivice, ki provzročujejo kisanje ter v moštu iz sladorja nastavši alkohol takoj spreminjajo v kis. Posebno, Kadar se vrši vrenje še ob gorkem vremenu, je toliko bolj skrbeti, da, vedno doliva v sode, in če se prav skrbno doliva, je tako vrenje kaj dobro, ker veliko droži iz sebe izmeče; in vina, ki so tako izvršila svoje glavno vrenje, čistijo se hitro, saj so mnoge nesnage, beljakovin in droži iz sebe pri burnem vrenji iz metala. Poudarjamo še eden pot, da je ta način drenja dober, vender pa je nevaren, osobito ako se skrbno ne pazi na dolivanje. Kdor nima časa, da bi vedao nadzoroval, vrenje in vedno dolival, ta naj rajši nastavi, vrelao cev na veho. Pač pa mora takoj po dovršenem burnem vrenji mlado vino presneti v drug čeden sod, da loči vino od obilne nesnage, beljakovin, pen in droži, ki so se pri burnem vrenji vse zbrale na dnu vrelne kadi. Treba še o stiskanji sadoih tropin nekoliko omeniti. Za to služijo dober domače stiskalnice. Imajo tudi posebne stiskalne [stroje, ki so že zaradi tega hvale vredni, ker se lahko prenašajo in se jih lahko več gospodarjev poslužuje. Bodisi pa že stroj, bodisi domača stisKalnica, paziti je na to, da se tropine ali zdrozgano sadje takoj, iztisne, ker osobito ob gorkih dneh se kaj naglo skisajo tropine. V njih se nahaja vedno nekaj vina, oziroma že iz sladorja nastalega alkohola ki se spremeni v kis, in ako take tropine potem stiskamo in iztisneno tekočino prilijemo v mošt, damo moštu ob enem strupa ali kali poznejšega kisanja. Zato svarimo posebno pred maloskrbnostjo pri stiskanji. Ko je mošt povrel, začenja se čistiti, ker usedajo se vedno bolj droži na dno, kjer se zbirajo. Zato pa treba sedaj mlado vino pretočiti takoj po burnem vrenji, da ločimo čisto tekočino od nesnage, to je od droži, Katere se kaj rade pokvarijo, in večina vinskih bolezni izvira odtod, ker se v drožeh vrše razni razkroji. O pretakanji ali presnemanji in o nadaljnem oskrbovanji mladega sadnega vina pa bomo v posebnem članku pisali, ker je o tem treba tudi temeljitega pouka. Za danes pa priporočamo po teh nasvetih ravnati s sadjem ; osobito priporočamo snažnost tudi pri posodi, sodih, kebljih kadeh i. t. d. Še na neao stvar opozarjamo gospodarje. Kedor želi imeti posebno tudi za kupčijo sposobno sadno vino, mora skrbno zbrati boljše sadje, katero ima mnogo sladkobe v sebi, da bo vino imelo tudi dovolj alkohola, ki dela vino močno, čvrsto in bolj stanovitno. Kedor želi natančno vedeti, koliko ima njegov sadni mošt sladorja o sebi, naj si omisli Klosterneuburško mostno tehtnico, ki velja en forint in s katero bo prav lahko pozvedel, koliko sladorja ima njegov mošt. Ako kaže tehtnica 10 odstotkov, dobil bo vino, ki bo imelo okoli 5 odstotkov alkohola, drugih pet odstotkov sladorja razkroji se pri vrenji v ogljenčevo kislino. Ako pa pokaže tehtnica, da ima mošt le kakih 7 odstotkov sladorja, vemo, da bomo dobili prav lahko vince. Zato prav storimo, ako na vsak hektoliter mošta dodenemo eden do dva kilo sladorja. Iz enega kilo sladorja postane potem z vrenjem pol odstotka alkohola, tako da bomo dobili vino s 4 % alkohola iz dveh kilo sladorja pa en odstotek alkohola več, torej 4 % °/o> in tako vince je že dokaj boljše in stanovitnejše. Koliko je francoski vladi do tegas da se vedno bolj razširja sadno vino, kaže pač njena odredba, po kateri dobivajo kmetovalci, ki napravljajo sadno vino, po postavni določbi za po-množitev sladorja v moštu potrebni slador po dokaj znižani ceni, 287 Ravnajmo torej skrbno ter umno, in kmalu se bo poprijel tudi meščan sadnega vina, katero mu bo gotovo bolj v zdravje, nego marsikatero židovsko vino, ali ono, katero je napravljeno hipoma iz ekstrakta, katerega priporoča tudi po slovenskih listih neki Filip Polak iz Prage! Na konci podajemo še nekatere številke v pojasnilo. Za napravo hektolitra sadnega vina treba 120