Pomenki o s loven8kem p is an f i. XIV. T. Kakor so se naši učenostniki večfdel že sklenili v imenovanji pervega knjižnega jezika slovanskega; tako se bodo morebiti kmali zedinili tudi v popisovanji razmere, v kteri je do sedanjih sploh in posebej do slovenskega. Razun imena je sorodnost med njima pač velika. V. Te pa tisti ne čislajo, kteri nove slovenščine do dobrega ne poznajo; ko bi jo bolje poznali, bijomnogi tudi dru- gač sodili. Sicer pa mislim, da premnogi knjižniki le preveč v deblo in korenine vertajo, in da se vse premalo ozirajo na veje in mlade verhove, ki jih krepko poganja sedaj lipa slovanska. T. Verhovi in veje so v tesni zvezi z deblom in s koreninami. U. Res je, — pa vendar sedanji svet raji gleda na to, ktera veja bolje raste, kteri verh lepše cvete, po kterem več marljivih bučelic išče sladkega medii! I nama se je tedaj bolj ozirati na novo slovenščino ter pomenkovati, kako naj se spreminja, kako mpoži in olikuje. T. 0 tem govori Jezičnik v svojem prej omenjenem pismu, kjer pravi, da ^novoslovenščina —prava hčerka staroslovenščine — ima perva pravico do premoženja svoje matere". Kako so utneti te besede, ti je iz dosedanjih pomenkov menda jasno. U. ,,Toda v.saka stara, če prav materna, se pomladiti ne more, mertva vselej poživiti ne da^, — piše ravno ondi, in kaže, kako naj se iuika in razcvita v duhu slovenskeni nova slovenščina. T. Beri, kar poje o tej reči Znojemski v wNovicah" 1. 1856. pod naslovom : Stara in nova slovenšina. (7. Poleg Donave so staliVender debla rast ne mine, Kdaj Slovenci, pritikvaliTerdne le so korenine; Tu se Italii prezali, Vcep]jene so mu novine, Tam Be v Carjigrad stegvali.Da njegovo ime ne zgine. Učeniki od zahoda Save, Drave so bregovi, So prišli, in od izhoda ,Kjer se mladi cep gotovi; Razjasnili um narodaV mesto starih so glasovi Z znanjem večnega Gospoda.Zdaj prišli elovenski novi. Še je ljudstvo vere vnetoiiepi veji rast pustite, Sreee bilo vredno šteto,Ptuje kali ji trebite, Da je bilo kdaj sprejetoSočne vejice redite, V njega jezik pismo sveto.Suhih prazno ne cepite! Res po tem viharjev sileLjud sedanji ni starina , Močno deblo eo zdroblle,Bil je, bode le novina; In med ljudom so utihnileManj je množna rodovina, Stare govorice mile.Močna je, če je edina. XV. U. Poleg Donave so stali kdaj Slovenci, — kdaj neki? od kod so tje prišli? kje je bila njihova perva domovina? T. Perva domovina je bila Slovenom in tudi Siovencem Azija, in v Aziji, pravijo, Iepa Indija. ,17. Oho! Zakaj neki ravno Indija? T. Ker na to meri, pravijo, a) jezik ali jezikovanje, b) malikovanje, c) imenovanje (Indi — Vindi), in d) narodsko popevanje! — Celo slovenska narodna pesem poje: Na svfet' lepši ni dežele,Pa li vunder vsako jotro Ko dežela India;Dosti hladne je roai . . . Nikol zemlje ne kopajoPa tudi notri ne najdei Id tudi ne orjejo,Nikjer hudobniga serca; Pa vilnder slednje letoK' se duh od telesa loči, Po trikrat žanjejo . . .Gre koj v sveto neb<J. Nikol toča ne pobije,(Vid. Pesm. krajn. nar. I, 70.} In nikoli dež ne gre, U. Pa je težko verjeti, da bi Sloveni najprej bili šli proti solnčnemu vzhodu, potlej pa se vernili ter podali tako deleč proti zahodu! Kar imajo Vindi pa Indi vzajemnega, se pač lehko razlaga iz pervotnega stanu, v kterem so bili ljudje, dokler se niso razšli po svetu. Vsi Adamovi smo tudi vsi Adamovci. Tu in tam se skorej enako razvija človekova pa tudi človeška narava. — To je res, da so Sloveni v Evropo prišli iz Azije, — toda kdaj? T. V tem se povestničarji ne vjemajo. Eni menijo, da so Sloveni prišli v Evropo že v starodavnih časih, drugi mislijo, da še le ob času splošnjega preselj evanja narodovskega, spet drugi pa terdijo, da jih je nekaj dospelo prej nekaj pa tedaj. Za Gerniani so se pomikali v nove selišča, in zdaj so z Romani in Germani tretji veliki narod evropski — Slovani. XVI. U. Kdaj so pa Slovenci dobili svoje sedanje domovje? T. Od pervega tukaj Stanuje moj rod, Čc ve kdo za druj'ga, Naj reče, odkid? Tako poje Vodnik, naš pervi pesnik; in res je težko povedati, kdaj in odkod so prišli Slovenci v svoje sedanje bivališča. Tudi o Slovencih se ne vjemajo povestničarji, ker eni kažejo, da so pervotni stanovavci v teh krajih, drugi učijo, da so prisli še le v šestem stoletji, spet drugi pa terdijo, da večina pervotnih stanovavcev je bila slovanskega rodii, pozneje ob času občnega preseljevanja pa so prišli novi slovenski naselniki ter se sklenili s starimi Slovenci med Donavo in Jadro, kar je jako jako verjetno (cf. Šembera, Rački, Terstenjak, Hicinger itd.). V. Ktera pa je bila vsaj njihova pervotna domovina v Evropi? T. V starodavnih časih so Slovenci stanovali v severozahodni Rusiji, ob ilmerskeni jezeru in o virih Dnjepra, Dvine in Volge; v četertem stoletji so stali poleg černega morja in v Podonavji; s koncem petega stoletja pa so začeli siliti čez Donavo proti gerškim in ilirskim deželam. V pervi polovici šeslega stoletja so se skorpj vseskozi bojevali z Gerki tako, da se je tresel pred njimi Carjigrad, in da so namervali pridobiti si tedaj mogočni Solun (Tesaloniko). Da so se mnogi po gerških krajih tudi stanovitno naselili, ni dvomiti. Stegvali so se torej Slovani ne le do Carjigrada, ampak celo do Soluna (^Stritter v Schlozer. Nord. Gesch.) V drugi polovici šestega stoletja so prišli pod jarm silovitih Avarov ali Obrov, ki so jih hudo stiskali in pred seboj dalje proti zahodu tiščali. V Panoniji so se Slovenci vselili že z Avari vred 1. 568; po vsem Xoriku, po niejah Istrije in Venecije pa so se vstanovili še le pozneje ko 1. 591; pervi boj z Havarci, ki so prebivali unstran noriških mej, so imeli 1. 595, in po Istriji so razsajali z Avari in Longobardi 1. 598. (prim. Hicinger. Zlati Vek. str. 13.) U. V drugi polovici šestega stoletja torej so bili Slovenci že v svojih sedanjih stanovih, kaj ne? T. Okoli 553. 1. posedejo Slovenci, ki so med černim in hvalinskim ([kaspiškim) morjem popotovali in se na Ruskem pod verhoturško višino vselili, ob času narodnega preseljevanja pa se umaknili Hunom proti černemu morju in potem ob Donavi se pomikovali proti jugu in zapadu, dežele ob Savi, Kolpi in Dravi, to je sedanje Kranjsko, Goriško - Istrijansko, Teržaško, Hrovaško, vse Koroško in veči del Stajerskega in dolnjega Ogerskega in veliko krajev na Laškem , v Avstriji, Solnograškem in Tirolskein (cf. Zgod. slov. naroda. sp. J. Terdina). U. Doklej so neki segli na Laško? T. Na jugu so Sloveni se preseljevali združeni z Germani. Tako je sledila velika truma Slovenov I. 568. iz Panonije, današnjega Ogerskega za kraljem Longobardov Albojnom na zgornjo italijansko deželo; zmagali so z združeninii močmi carigradsko vojsko in si lepo deželo laško med seboj razdelili. Longobardi, kterih je bilo več po številu, so posedli lepši del pridobljene češke zeralje od genoveškega morja semkaj do reke Adige; Sloveni pa kot slabeji del, in pa še za to, da bi bližej bili bratom svojim, posedli so sedanjo benečansko deželo. Od teh Slovenov se je prihraoila do današnjega dne le inala peščica okoli 40000; ti so današnji benečanski Slovenci, ki stanujejo v gorah med Vidmom in Cedadoin na strani reke Dera do Rezije ob bregih reke Nadiže in na desni strani Soče. Drugi pa, ki so se bili razširili po iepi Furlanii, ti so se vsi pofurlanili. \a te so se opirali drugi Slovenci, ki so bivali v sedanjem Primorskem, na Koroškem in v sosednih krajih Tirola, na Kranjskem, celem Stajarskem, na obeh straneh D onave v sedanji nadvojvodini avstrijski in na zahodnjein Ogerskem. (vid. dr. Tonkli v Nov. 1863.)