83. številka. Ljubljana, v četrtek 12. aprila. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI MIL ra-ik dan »ve*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pot ti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden I 4q ]LIm _ Za Ljubljano brez poliljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 glđ. 10 kr. Za pošiljanje nadom racana ne po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor po&tnina znafia. 7a oznanila plačnje be od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če ne oznanilo jeden k rat tiska, po 5 kr,, če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu St. 12. upravniatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Someščanje! Že prihodnji teden Vam bode treba izbirati občinske svetovalce, katerim hočete izročiti skrb za napredek in blagostanje glavnega mesta. Koliko lepega in koristnega se je tekom let mej gospodarstvom sedanjega občinskega svćta storilo v našem mestu, to mora videti in čutiti vsak, a marsikaj čaka še ugodne rešitve in pričelo se je tudi že prevažno delo pre-membe sedanje drage in nezadostne razsvetljave, katera bode kmalo srečno dognana. Večinoma so sodelovali pri tem vspešnem poslovanji gospodje, ki so pripravljeni zopet prevzeti mandat. Volilni shod z ane 8. t. m. proglasil je kandidatom sledeče gospode: za I. volilni razred: G-Ogola Ivan« C. kr. notar in posestnik; Grl? a. s soli i Peter, mestni župan in posestnik; Stare Josip dr-, c. kr. finančne prokurature pristav in posestnik; Velkovrh Ivan« c. kr. nadporočnik v p. in posestnik; za IL volilni razred: Hribar Ivan« glavni zastopnik banke „Slavijo14 in častni meščan ; Pire Gustav« c. kr. kmetijske družbe tajnik; Žagar Karol« deželni blagajnik in posestnik; za III. volilni razred: gOrno Jernej, mesar in posestnik; ker)a.ne Ivan« gostilničar in posestnik ; Žitnik Jernej« čevljarski mojster in posestnik. LISTEK. Šolska slika. Srbski spisal L. K. Lazare vi o. Preložil J. P. P lan in s k i II (Dalje.) Ali drugi dun se izpremeni vse pri cerkvi. Toliko da je pop razodel svoj namen kmetom in Btarejšim ljudem, že vsi privolijo in kuma Ninka žena prime vesela dete za roko, kar se oglasi učitelj kakor iz mrtvih: — Proaim vas, bratje, in Vi, gospod pop, sko dovolite, da tudi jaz izpregovorim besedo. Ljudje oHtrmo: — Daj, govori 1 — Jaz pravim, gospod pop, in vi gospoda kmetje in kumi, da ni prav, da se dete poleg tolikega svojega imetja potika po tujih hišah. Pop zardi, ko (uje besedo »imetje", a kum Ninko pogleda debelo in sname lulo s cibuka: — Mar ti, capin, smatraš mojo hišo za tujo, in mar ae bo to dete potikalo v moji hiši I Učitelj se ugrizne v jezik: — Prosim, prosim, gospodar Ninko in kum, in Vi, go'pod pop ter ostala gospoda! Jac pravim, Ne pustite se motiti po poskusih, katere inscenuje neka stranka, ki se ne upa s pravim imenom na svitlo, ter pridite vsi, kojim je mar napredek in narodno lice glavnega mesta, na dan volitve na volišče ter izvolite soglasno gori imenovane kandidate! Za klub narodnih obč. svetovalcev: Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški. Državni zbor. Na Dunaj i, 11. aprila. V današnji seji nadaljevala se je razprava o dispozicijskem zakladu. Seja je bila jako živahna. Najprej so Windiscbgraetz, Plener in Hobenvvart odgovarjali Gregru, potem pa je obujal veliko pozornost jako interesantni dvoboj Ferjančič-Š u k 1 j e. Ferjančič je z neposnemno eleganco in h i g uro o a t j o vihtel svoj rapir in zadel Šukljeta z VBako besedo, ko pa se jeŠuklje po navadi slabih duelantov jel posluževati sredstev, ki niso „h o n o r o w a", zabodel ga je Ferjančič naravnoat v brce", razkrivši, da je Šuklje utajil »Slovencev* članek. Po rešitvi nekaterih formalnoBtij nadaljevala se je specijalna debata o državnem proračunu. Prvi je govoril moravsko Češki * poslanec dr. Meznik, rekši, da češki narod nima zaupanja do poljsko-nemške družbe na ministerskih kreslib, da je koalicija alijanca nemškega liberalizma b poljskim klubom, torej dveh narodno-saturiranih strank, ki hočeta zavarovati svojo krivično posest napram Cehom, Slovencem in Rusom. Taafleovo ministarstvo je bilo pravo avstrijsko koalicijsko ministerstvo. — Mini-sterski predsednik knez Windischgraetz rekel je z ozirom na govore glede volilne reforme in do-tičnega vladnega načrta, da se je ta načrt razglasil zoper voljo vlade, ker je bil namenjen le zaupnemu posvetovanju. Vsa stvar ne nahaja Se v stadiju pripravljanja. Izvedeti je mnenja o tem vprašanju, ker bode šele potem mogoče se porazumeti. Upati je, da se doseže ta jedinost mej vlado in koaliranimi ako dovolite, da se dete odgaja kakor mestna deca, ker ono, vi vidite in tako mislim jaz, ni rojeno, da koplje in orje, a to bi bila tudi sramota za toliko Belo; a vaši hiši čast in poštenje! — tu učitelj sname kapo in bo prikloni kumu Ninku — a jaa mislim in pravim, da se dete odgaja! — Kako misliš? reče Mojsilo Prok ć — Mislim in pravim, naj se dete da v šolo. — Kakšno šolo? Kdo je kedaj videl, da bi dekle, hodilo v šolo ? — E, pojdite v mesto, gospodar in gazda Sta« noje, pa boste videli. Ondu pohajajo vsa deca, moška in žeuBka, šolo, in tako sedaj napoka čas, da bo tudi po Belih tako, pa bi bilo greh, da dete zaostane. Kakor rekel, jaz mislim in pravim, naj se dete vzgaja in nikakor drugače! Seljaki se spogledajo. — Kaj praviš, kume? reče Ninko popu. — Nisem, pravi pop, aikdar na to mislil. Prav za prav ni nenmna ta učiteljeva. — A kako bo to? vpraša Aksentije Smiljanić učitelja. — Lepo, pravim, dete se bo v šoli pri meni z ostalo deco naučilo čitati in pisati, pa ji ne bo treba pod starost prositi drugib, da ji čitajo pisma. A kadar ona odraste, se ne bodo pisma tako redko piBala, kakor sedaj, ampak bo moral vsakdo znati strankami. Če bo se pri prvih razgovorih pojavila nasprotstva, se ni čuditi pa tudi ne bati, saj gre za stvar, pri kateri se tuka nasprotatva najlaglje pojavijo. To se vidi v vseh državah, kjer je volilna reforma na dnevnem redu, a pri nas bo težkote morda še večje, kakor drugod. Pogoji za reformo pa so v jednem oziru pri nas vender ugodnejše, ker Brno jedini v tem, da je državo ohranjujočim elementom ohraniti politično prevlado ter ob jednem dati parlamentarnega zastopstva tistim, ki doslej niso bili v državnem zboru zastopani. Vlada ne misli od strank odobrenega modusa procedendi opustiti in se tudi groženj ne boji. — Govornik je potem zavračal tiste, ki bo mu očitali, da je rekel, da češkega vprašanja ne pozna. Pojasnjeval je ta svoj izrek, češ, da ga je tako razumeti, da ne pozna češkega vprašanja v tem zmislu, da ima mejnaroden karakter in da je personalna unija jedina pravna zveza Češke z državo. Vsi drugi komentari izreka so svojevoljni in četudi morda dobro agitacijsko sredstvo, vender neresnični. Koalicija je res sestavljena iz elementov, ki so si doslej bolj ali manj odločno nasprotovali, če pa je dr. Gregr rekel, da je zaman iBkal etičnega momenta, ki je te elemente združil, bodi opozorjen, da tiči etični moment koalicije v odporu zoper ekstremne politične, narodne in socijalne težnje. Zato pa je želeti, da bi se koalicija utrdila in da bi se vladi posrečilo v avstrijskem dubu izvrševati težavno svojo dolžnost. — Finančni minister dr. Plener je nasproti Gregru tajil, da je kdaj rekel, da bo češki narod s škorpijoni bičal, če dobi oblast v roke. — Posl. dr. Hoff-m a n n - \V e 11 e n h o t je v imeni nemških nacijonal-cev izjavil, da bode stranka njegova glasovala zoper d'spo'.icijski zaklad, ker se o porabi tega zaklada parlamentu ne polaga račun. — Posl. grof Hobenvvart je rekel, da je Gregr o njegovem delovanju sovražno in neresnično govoril in na nedostojen način napadal cele stanove in cele narode. Na to bodi povedano, da dr. Gregr morda ni osposobljen, izrekati take sodbe, gotovo pa nima za to potrebne avtoritete, naj torej oprosti, če je govornik rajši v družbi napadencev, nego v družbi Gregrovi. pisma pisati. Mimo tega pa se v šoli poučuje zemlje-pisje, cerkveue zgodbe, te in one vede . . . — Ne bi bilo napačno! reče kmet. Kaj praviš Ti, oče, in vi, bratje? — Pa poskusimo, a? reče kum Ninko. Iu tako ostane Mara pri očetu in pobaja šolo. Kakega pol leta po tem pop nevarno zboli, hipoma onemore, in že se mu dozdeva, da ne bo živ dočakal noči. Zatorej pokliče Ninka, Aksentija Smiljanića, Stanoja Gluvića in kmeta. — Bratje, pravi, vse se mi tako zdi, da mi bo skoro ura odbila. Ali poklical sem vas, da se dogovorimo o nekih stvareh. Kum Ninko bi rad sokoli 1 popa, ali jezik bo mu je zavezal in samo slino požira. Tudi Aksentije in Stanoje povesita glavi in se samo primakneta k postelji. — Najprej, bratje, evo tu v ti skrinji so narodni novci, a ključ je na trpezi l) pod plaŠtanico ') — MiCO vć! Notri je tisoč sto in jeden zlat. Oni se spogledajo. <) Trpeza (časna trapeza) je del altarja, na katerem stoji „jevandjelje" in križ in kjer se opravlja božja služba. Prel. prip. ') PlaStanica je posvečen mal prticek, navadno svilen in z zlatom izvecen, s sliko razpetega Izvelicarja. Prel. prip. (Dalje prib.) Po govorih obeh ministrov in grof« Hohen-■wart.il nastalo je vselej hrupno odobravanje in živahno ugovarjanje. Mej nemirom, ki ae je le počasi polegel, poudarja poslanec dr. Ferjančič začetkom svojega govora, da on in njegovi ožji somišljeniki mislijo glasovati za budget v obče, da pa bodo glasovali proti v govoru stoječi razprav ni točki, to je proti dispozicijskemu fondu, ker nimajo zaupanja v sedanjo koalicijsko vlado. Nadaljevaje svoj govor, dotika ko vseh nadih narodno političnih vpraSanj, katera so se bila sprožila že v budgetnem odseku, zlasti po posl. dr. Gregorčiču, omenja jih le mimogrede, češ, da se bodo osobito šolske razmere na Koroškem temeljiteje razpravljale tekom nadaljnje debate. Vender pa Bi ne more kaj, da bi že sedaj ne opozarjal, da se je zadnje dni imenoval nadzornikom za trdi slovenski okraj na Koroškem mož, ki je Bkoval pesniški ne-stvor, sovraštva poln zoper koroške Slovence. (Čujte, čujte!) To je nestvor, katerega bi govornik kot državni pravdnik nikdar ne pustil zagledati beli dan. (Čujte!) Dalo se je sicer Slovencem v budgetnem odseku nekaj malo obljub, toda, koliko je to vredno, kaže sobotni govor ministra Plenerja, koji izrecno naglasa dosedanje politično „posestno stanje", koji besedi „jednakopravnost" niti pomena ne vo Govornik pravi, da pomen besode »jednakopravnost" samo tistim neče biti jasen, kateri zahtevajo pred-noBtij in predpravic za se. Vlada, če hoče pravična biti, naj spravi v veljavo člen XIX, in tako bo kmalu ustvarjen faktičen položaj, ki bode javno mnenje pripravljul na narodnostni zakon, če pa se bode koalicijska vlada še naprej držala krivičnega »posestnega etanja", tedaj tudi ona sporazumljenja ne bode dosegla. Vlada po Plenerjevib besedah kaže ta svoj namen, zato govornik s somišljeniki vred ne more glasovati za dispoz'cijaki fond. Konečno obrne se dr. Ferjančič proti poslancu Šuklje tu, ki je v zadnjem BVojein govoru pripovedoval o slovenskih pogledih na vzbod: „To je sum ni če nje, ki v dejanskih razmerah ni opravičeno. Očitajo se nam tu in tam v nasprotni, židovski žurnalistiki pogledi na vzhod. To nas ni vznemirjalo. Ali da to zastopnik slovenskega naroda stori, je novo in nezaslišano. V domovini so Be stranke o tem že izjavile in jaz s posebnim zadoščenjem naglašam, da uprav konservativno glasilo slovenskih poslancev v Hohenvvartovem klubu nič manj no zavrača prof. Sukljeja, kakor narodna glasila. Prof. Šuklje je govoril o pogledih na vzhod, in temu protivno o naslanjanji na zahodno kulturo. Že to znači, da morajo ti pogledi na vzbod dalječ segati, (Taka je!) ker zapadna kultura Bpravlja Be le v protivje s kulturo držav, Ui so na vzhodu in jugo-vzbodu avstrijske države. Smo li „mi" zastopniki onega dela Slovencev, ki pogleduje na vzhod? Toda to je neumnost. Dinasti če n Ščit Slovencev je bil in je brez madeža, in slovenski zastopnik bi moral biti najzadnji, ki ga očrniti skuša! (Živahno odobravanja in ploskanje somišljenikov.) Če pa pobI. Šuklje misli, da ti pogledi segajo le do Zagreba, tedaj mu povem: SI o ve nek i narod gleda k vsem Slovanom te države, naj bivajo na vzhodu ali na Neveru, (Dobro! Dobro!) da k njim goji simpatije in ž njimi ififte dotike. In to dela celi narod, a ne samo jeden del. Čuditi bu moram, da prof. Šuklje, ki je še pred kratkim javno govoril v imeni tiste stranke, kateri danes očita poglede na vzhod, govoril zadnjič kot član stranke, katero je tam v jeseni strastno pobijal. Vprašamo se: kaj se je v tem kratkem času spremeni lo pri našem narodu, da bi opravičen bil ta prevrat v mišljenji Šukljetovem? Odgovor: Ničsenipremeuilo, pač pa premenila ho je vlada in posl. Šuklje bo vedel, koliko je ta vladna prememba nanj vplivala. (Ploskanje in čestitanje govorniku). Za tem je bila volitev generalnega cuutra-govornika, ki je zadela češko moravskoga puHlanca dra. Ž a če k a. Le-ta je brezozirno šibal koalicijsko vlado in ob burnem ploskanji Slovanov završil, da Cehi ne bodo poprej mirovali, dokler ne strmoglavijo tega ministerstva. Koj za dr. Ferjančičevim govorom hitel je bil prof. Šuklje k prezidiju in oglasil se z* faktični popravek glede na dr. Ferjančičev govor. Videlo se mu je, da je dobil udarec, kakeršnega ni pričakoval. Gorelo je v njem, ker je zapazil, da bo hipoma vsi pogledi (namesto »na vzhod") nanj obrnjeni. Dobivši za drom. Žačekom besedo, akušal je, s ponedeljskim »Slovencem" v roki zavrniti dra. Ferjančiča. Citiral je iz „Slovenca" besede, ki se nahajajo v poročilu poslanca Kluna, ČeS, da on (Šuklje) ni »sumničil", ker je znano, da se nekateri, osobito dr. Tavčar v Dubrovniku, navdušujejo za hrvatsko državno pravo S tem citatom je hotel g. Šuklje reči, da njegova trditev o „Stromungen" ni neutemeljena is da »Slo* venec" isto trdi. »Siekoaneu nun beurtheilen, me i ne Herreo i. t d." je zaključil, ne da bi se mu le od jedne strani pritrdilo. Gosp. dr. Ferjančič, ki se je takoj oglasil za proti-popravek, stal je poleg poslanca Šukljeja in hotel imeti od njega „Slovenca", da bi iz drugega članka njegovega pojasnil, kaj in kako v tej stvari sodi list sam (ne g. Klun) in cela stranka. Toda posl. Šuklje ni hotel dati »Slo venca" iz rok io tako je dr. Ferjančič, dobivši besedo, mogel samo opozarjati, da naj se čita v istem „Slovencu" drugi t. j. uredniški članek, da se spozna sodba stranke o Šukljetovih trditvah, sodba, v kateri j d složno vse slovensko javno mnenje. Dr. Ferjančič je zopet naglašal, da glede približevanja Hrvatom smo jedini vsi Slovenci; če pa je poslanec Šuklje silil proti »vzhodu", sumničil je vse Slovence, ker takega gibanja pri nas ni, (Dobro!) S tem je bil zanimivi dvoboj koočan in Šuklje je v njem dobil na čelo znamenje, po katerem ga bodo poznali tudi izveuslovenski parlamentarci. Sa-piunti sat! Posl. dr. Gregr je potem nasproti Plenerju izjavil, da se je njegov izrek o bičanju češkega naroda dostikrat, navajal v listih in tudi ponavljal v deželnem zboru češkem, in sicer o Plenrovi navzočnosti, da pa rad verjame ministrovi nasprotni izjavi. Glede njegovih besed o Poljakih izjavi, da ni hotel žaliti niti naroda niti njegovih zastopnikov. — Ko je še poročevalec grof Palffv priporočal dispozicijski fond, vzprejel se je ta s precejšnjo večino glasov in se je začela razprava o proračunski točki sministerstvo notranjih del". Posl. dr. Geaamann je grajal vladno postopanje napram društvom in shodom, rekši, da se pri naa zakoni vedno tako tolmačijo, kakor ugaja vladajoči stranki, prebivalstvu pa se pristoječe mu elementarne pravice z nečuveno predrznostjo koofisku-jejo. — Posl. lin g I in Forma ne k navajala sta razne gospodarske pritožbe, posl. Pfeifer pa je grajal, da se v slovenskih krajih nastavljajo uradniki, ki slovenskega jezika ali prav nič ne znajo ali le jako malo, prav kakor da je država preskrbova-lifiče za nemške uradnike. Politična mesta so domena plemenitašev, neplemenitaški elementi pa se gonijo v stran. Samo nemški plemiči avanzujejo, drugi uradniki ne. To je slabo in ljudstvo je tudi jako nezadovoljno. Ko je še posl. dr. Dvofak navajal razne pritožbe glede sanitarnih razmer, prekinila se je razprava, po čitanju nekaterih interpelacij pa se je seja zaključila. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 12. aprila. Vennr ne pojile na Offersko Zadnje dni se je po vseh časopisih naznanjalo, da ne pelje cesar dne 22. t. m. v Budimpešto in da misli tam več tednov ostati. Madjarslti listi so to napovedano potovanje izkoriščali, češ, da je dokaz, da se cesar ne čuti užaljenega po demonstracijah pri Kossuthovem pogrebu in da jih ne smatra za nelojalne. Včeraj pa se je poluradno razglasilo, da se napovedano potovanje ne bo vršilo in da ostane cesar na Dunaji. Vsi listi priznavajo, da je to naznanilo ostro politično pobarvano in da bo na Ogerskem naredilo velik utis. J^tlitičen dvoboj. Ko je v zadnji seji drž. zbora poslanec grof Hompesch se v aristokratski svoji ošabnosti pre-drznil zaklicati proti mladočeskira poslancem „Ven ž njim- označil je posl. dr. Vašuty tako ravnanje za podlost, vsled česar mu je grof HompeBch poslal svoje »ekundante. Ogerskl držuvnl »hov. V včerajšnji seji ogerskega drž. zbora naznanil je poslanec Ugron predlog, naj izreče zbornica iiiini.nlcrs( vu nezaupanje in sicer radi vladnega postopanja pri Kossuthovem pogrebu. Ugron bo svoj predlog v soboto utemeljeval. Potem se je nadaljevala razprava o zakonu glede civilne poroke, v kateri se je izrekel grof Apponvi zoper ta zakonski načrt. Danes ima govoriti še pravosodni mi- nister Szilagy, potem pa se ima vrniti glasovanje. Radovednost kakov bo izid je silno velika. \ nanje o ulicah, zahtevajoč kruha in dela. Primerili so se tudi že krvavi poboji mej delavci in orožniki, včeraj pa so izgredniki začeli ropati po prodajalnicah in užigati javna poslopja. Prišlo je do boja mej delavci in vojaki, pri katerem je bilo mnogo oseb ubitih in nebrdj ranjenih. Vojaki so polovili glavne hujskače, a reda in mira še vedno ni. Dopisi. Is Idrije, 9. t. m. [Izv. dop.] (Dr. Andrej Ferjančič in naši delavci, klerikalci in njihova „družba". Čitalnica. Šukliejev govor.) Državni posl. gosp. dr. Ferjančič je še sedaj predmet živahnega razgovarjanja v našem mestu. Njegovo poročilo o državnozborskem delovanji smatrajo za malo prepohtevno, vender za sedanje in tukajšnje razmere prav srečno sestavljeno. Nekoliko več jasnosti si žele* glede splošne volilne pravice in slovanske protikoalicije. Toda vsi bo navdušeni za-nj, tako da skrajni klerikalci ne morejo in ne smejo ziniti niti besedice proti njemu. Tudi se vjemajo vsi v tem, da je on jedini državni posl. kranjski, kateri nastopa z dovoljno odločnostjo v sedanjih razmerah, ko hoče klerikalizem v narodno spanje zazibati Slovence, navdihniti jih z nazorom, da narodnoat je posvetna stvar, in da je torej boj za narodne pravice pregrešen, protiversk. Zaupanje v g. poslanca je pri nas aosebno zato veliko, ker se trudi in poteza neumorno za naše delavce, če prav bi jim lebko odgovoril: saj imate svojega poslanca, pojdite k njemu. A on ie v tem oziru vzvišen nad strankarstvom in pomaga delavcu-trpinu, kjerkoli mu more. Bog pa on ni, da bi mogel doseči stvari — brez podatkov in dokazov, — stvari, zavržene že od zadnje instance, ako za te ni novih razlogov. Samo kjer se godi krivica proti obstoječim zakonom, se da še kaj doseči, sicer je pa možno delovati le na prenaredbo zakona. V vsakem slučaji je pa treba imeti zaveden, složen io orgauizovau narod za seboj. Zavednost, sloga in organizacija združene z značajnostjo in vztrajnostjo so sredstva, h katerimi se da vse doseči, brez njih pa nič. Na tem polju deluje lehko vsak, tudi najpriprostejši človek, a delovati tudi mora, ako noče ostati večen suženj, ako noče, da se mu kratijo pravice, ki mu pristujejo po naravnih in državnih zakonih. Teh sredstev se morajo posluževati tudi naši delavci, ako se hočejo znebiti gmotne in duševne s u ž no s ti, v katero jih je spravila tekom stoletij neodločnost in klečeplazenje njihovih prednikov. Zato moramo zelo obžalovati in pomilovati one raskolnike, kateri so iz ose bo oh t i in nevednosti pristopili k .družbi", katero so ustanovili njihovi tisočletni zatiralci z namenom, da bi udušili vsak napredek in uničili organizacijo delavcev ter ohranili naše ljudstvo v nevednosti in uudaljnji gmotni in duševni BužnoBti. Da je to njihov namen, kažejo že pravila omenjene »družbe", ki bo pravi pravcati srednjeveški monstrum. Predsednik te .družbe" se nikdar ne voli, temveč ta je veduo dekan; tudi knjižničar je vedno le od dekana izbran duhovnik (§ 14) Štirje odborniki se morajo vol.ti aizmej častnih članov, dobrotnikov, meščanov in uradnikov". Iu ta odbor sme: »prenarejati dru-žbina pravila, imenovati častne člaue, določevati liste in knjige, katere družba naroča, sklepati o razhodu družbe" (§ 12)1 Na odbor nimajo člani ni-kakega vpliva, samo to milost jim podeljujejo pravila, ■V Dalje v prilogi. ^| Prilog« „Slaveaskeaui Naroda" st 83, Ani 12. aprila 1894. d« .lahko stavijo razne predloge, katere potem načel-ništvo pri odborovih sejah pretresuje, da se ali ▼ sprejemajo ali ps odklonijo" (§ 16). „Načelnik sam sme vsakteremu vzprejem v družbo odreči (§8) in sam ima pravico družbenika izključiti" (§ 19). .Brez njegovega potrdila ni nobeden občni zbor in nobena odborova seja sklepčna. Načelnik more vsakterega uda ali ne-uda, ki bi kalil mir ali red na shodu, zboru ali veselici, po rediteljih odstraniti" (§13). Itd. itd. In k taki „družbi* pristopi kak človek, ki ima količkaj soli v glavi 1 Ali ni že iz pravil namen jasen dovolj, da lahko vsak vidi, „kam pes taco moli?" Ali ni jsano dovolj, da tej gospodi ni za narod, ni sa vero, temveč le sa gospodstvo nad drugimi ? A kdor se jim ne klanja brezpogojno, kdor se jim ne pokori na milost io nemilost v teh posvetnih zadevah, — ta jim js .brezverec", proti kateremu hujskajo nevedno ljudstvo javno in tajno. Ne daj Bog, da bi se prigodila takemu človeku kaka ne-srsča, — takoj vidijo v tem »šibo Božjo". Z do kasi pridemo na dan poslej, ako želite, sedaj vprašamo samo, kaj bi porekli, ako bi mi orožje obrnili ter dejali pri nesreči katerega izmej vas, da vas Bog tepe, ker zlorabljate to, kar nam je najsvetejše, vero, da sejete sovraštvo in prepir, mesto da bi oznanjevali ljubezen in mir? . . Opetovano smo vas že poživljali, da dokažite vsaj jedno proti versko dejanje društvom, katera hočete uničiti, — a vi morate molčati, sicer bi morali lagati. Vender, hvala Bogu, naše ljudstvo prihaja bolj in bolj k zavednosti, zato nam ni treba govoriti o tem, kar bi tudi danes ne bili, ako bi nam se bilo dalo povoda opetovano razpravljanje tega predmeta — na leci. Koliko škodujete s tem veri, ve vsakdo, ki občuje z ljudstvom, katero se z začudenjem vprašuje: kam smo prišli? O socijalizma nismo imeli pri nas nikakega pojma, dokler niso slišali tega v cerkvi, seveda samo v pomenu anarhizma in komunizma. Tega sicer niti misliti ni, da bi se ugnezdil kdsj v našem mestu socij ilizem v slabem pomenu besede; a bojimo se le tega, da se začnete boriti proti nam pa s tem orožjem, ker se vam je prvo skoro popolnem skrhalo: kakor vam je namreč odločen narodnjak — brezverec, tako sam bo odločen zagovornik delavskih pravic — socijalist. Tudi to orožje vam bo nekoliko pomagalo, toda dolgs ne — maščevalo se bo nad vami samimi. — Toda bodi dovolj o temi Opozorili smo vas na brezdno, ako kljubu temu drvite vanj, ne moremo vam pomagati. Društveno življenje v našem mestu je zopet oživelo po Veliki noči. Sosebno naša čitalnica se je začela po večletnem spanji letos prav živahno gibati, pridobivši nekatere prav delavne moči. Na belo nedeljo je priredila prav dobro obiskano zabavo pri g. Grudnu, kjer so se odlikovali posebno tamburaši »Del. bral. društva", prošlo soboto je pa napravila sabavni večer v čast večletnemu članu g. J os. Kosu, kateri je otvoril ta dan gosti I ni co sPri črnem orlu", ko je moral prejšnji najemnik, izza Celjske sokolske slavnosti znan za grizesec, po parmesečnem životarjenju pobrati šila is lupita ter povrniti se k svojim rojakom s poročilom, da so v Idriji kaj nerodovitua tla za narodne nasprotnike. Zabava je bila jako živahna, vsem se je brala radost z obrazs, želeč novemu gospodarju mnogo sreče, nadejajo se, da bo trdno stal potem ns narodni strani. Samo snana ultraklerikalca se menda nista veselila z veselimi, ker sta prouzročila nedostojen škandal. Uzrok tiči menda najbolj v tem, da hočejo ti prenapeteži Čitalnico ali vsaj njeno gibanje uničiti ali pa dobiti jo v svoje roko. Ker njihovi Bkat. družbi" noče pristopiti noben boljši človek, zapravljajo naval pa na to trdnjavo, kakor so pred par leti na »Del. bral. društvo". Toda brezuspešen bo njihov napor, samo gledajo naj, da se dobe* slovo na tsk način, kakor v bral. društvu. Sukajejev govor v državnem zboru je obudil pri nas skrajno ogorčenost. Vse željno pričakuje, da bi ga kmalu prav pošteno okrcal kak član proti-koalicije. Vender nekaj koristi ta govor: on vzbuja tudi pri nas — rsdikalizem, kateri bo stri take »šviga-švaga" is postavil narod na lastne noge. Od Drave, 10. aprila. [Izv. dop.] (Razne opomnje.) Zadnji moj dopis, v katerem sem tožil pod zaglavjem »das vvindische Elend", da bo Slovenci mariborskega okraja brez vsake organizacije, bres vsake energije, povzročil je surov odziv v »Stid-■teirische Post". V tem listu, kojega izdaje katol. tiskovno društvo, kojemu pa je lastnik preč. gospod Mihael Vošnjak, ker je njegov »leib In familien- journal", primerjal me je neki dopisnik psu, kateri samo laja. Bodi dopisniku in listu, če mu dela taka surovost veselje, meni to ne more škodovati. Trdim pa spet, da ima mariborski okraj primeroma največ inteligence na slovenskem Štajerji iu da bi vsled tega lahko bil ta okraj mej prvimi. Inteligenca mariborskega okraja ni stiskava in skopa, ona tudi žrtvuje. Dokaz nam je to, da je g. D. nabral tudi letos za podporno društvo na Dunaji prav lepo svoto. Dobila bi se tedaj podpora tudi za delo na političnem in socijalnem polji, ako bi poklicani možje hoteli narodno stranko organizovati, ako bi hoteli in si upali slovenski stranki postaviti se javno iu odločno na čelo I Daš »Stidsteir. P." poročala je pred kratkim o dveh jako značilnih pojavih, katera dovolj glasno govorita, da se Slovenci moramo vzdramiti, da moramo kot dobro organizovana stranka stopiti vendar jedenkrat v javnost »da nas nasprotniki ne prebite, da nam ne izpodkopljejo tal", „Stidsteir. P." ponatisnila je iz „TagespoBte" poročilo Pistorja, najde lavnejšega nemškega agitatorja ob meji, o postojankah, katere bo si Nemci s pomočjo nemškega šolskega društva zgradili v kratki dobi ob meji od Mure do Drave. Iz tega nemško pisanega poročila je razvidno, kako dobro so urganizovani Nemci, kako vztrajno delajo po dogovorjenem načrtu! Rtke io mejne bregove so že prekoračili, spuščajo se že v doline, v slovenske doline, katere jih v napredovanji ne bodo ovirale! Isti list je zadnje dni poro čal, da so Slovenci pri občinski volitvi v Št. X1 j i podlegli Pistorju in drugim Nemcem. Zdi se mi, da se tu potaplja kos slovenskega sveta v nemškem morji na.....Tožbe o stagnaciji, o zaspanosti slišijo se tudi od drugod, tako iz Ptuja, Slovenske Bistrice itd. Ptujski Jeremija ima tudi v marsičem prav; toda to, kar piše glede zveze mej slovenskimi poslanci in časniki ni izvedljivo. Naši poslanci vender niso v prvi vrsti žurnalisti, kakor je to deloma v Neme h in Madjarib t To pa zategavoljo, ker pri nas poslanci — razun g. Mihaela Vošnjaka — sploh svojega glasila nimajo. Če pa se Slovenci organiziramo, — s pomočjo naših poslancev, ali brez njih, kakor bode to mogoče, — bode mogoče napraviti zvezo mej Btranko in tem ali onim časnikom, dobiti v interesu stranke sodelavce za glasilo, čudna je zahteva Ptujskega Jeremije, češ, da bi morali slo venski poslanci skrbeti, da dobe njih govore v po natis še »tople" časniki! Potem takem morali bi biti, recimo vsi slovenski poslanci v deželnem zboru štajerskem zrno/ni stenografije, da bi opravljali drug za druzega posle stenografa. Kajti deželni ste-nogrsfi prepisujejo stenograme večinoma še le, ko je zaključen že deželni zbor, tiskajo se mesece pozneje in poslanci dobe zapisnike jako pozno. Stenografskih zapisnikov o zadnjem zasedanji našega deželnega zbora še nima danes nobeden poslanec v rokah, ker še niso dotiskani. Da morejo nemški listi poročati sproti o razpravah, to je mogoče, ker pošiljajo svoje sodelavce k sejam. Tudi slovenski časniki bodo si morali ta modu? procedendi izvoliti, ker imajo po* slauci dela dovolj v zbornici, v odsekih in klubu, da jim ne preostaje časa za časnikarska dela! Ptuj ski Jeremija tudi ne sme pozabiti, da potrebujejo časnikarska podjetja duševne in gmotne podpore, da o sami kritiki in o pritožbah, če prihajajo tudi od ptujskega Jeremije, ne morejo živeti 1 O Ptujski in teligenci velja tisto, kar velja o „Mariborski" : Piši, — delaj — in potem Še le k riti U uj! I? občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, dne 12. aprila. Občinski svet LjublianBki imel je sinoči pod predsedstvom župana Grasselli-ja javno sejo, katerej je prisostvovalo 22 občinskih svetovalcev. Začetkom seje nazuanil je gospod župan, da mu je došel dopis C. kr. deželnega preduedstva, s kojim se mestna občina obvešča , da naučno ministeratvo vzprejme ponujeni mu prostor, kjer se nahaja mestna drevesnica (poleg „Naroduega doma") v svrbo gradnje novega gmuazjjalnega poslopja, ako dotični prostor meri vsaj 3 300 kvadratnih metrov. Ker ima mestna drevesnica celo nekoliko večjo površino ter torej tudi v tem obziru odgovarja zahtevam naučnega mi-nisterstva, ni dvoma, da Be bode nova gimnazija gradila na omenjenem prostoru. Nadalje naznanil je gospod župan, da je kranjska hranilnica povodom letošnjega občnega zbora v korist mestnemu ubožuemu zakladu zopet dovolila svoto 2500 gld- Obč'OBki svet izrekel je zahvalo za to mestnim revežem namenjeno podporo. Potem storili so gospodje: kantiaer v mestni vojašnici Anton Gorše, hišni posestnik in sodar Avgust Repič ter pasar Hanrik Z a d o i k a r , katerim jo občinski svet v seji dne 12. decembra 1898 bil podelil me ščanstvo, slovesno obljubo kot meščani ter ob jednem prejeli dotične diplome. Potem prešlo se je np. dnevni red ter je najprej obč. Bvet. dr. S t a r o v imenu pravnega in personalnega odseka poročal o Predovičevi ponudbi glede prostora za svinjski sejem in o mesarske in gostilničarske zadruge Ljubljanske prošnji, tičoči bo te stvari. Kakor znano, izročila se je v zadnji seji občinskega sveta Predovieeva ponudba pravnemu odseku, da jo posebno glede zahtevanega servituta temeljito prouči. Mej tem pa sta mesarska io goBtil-mčarska zadruga vložili prošnjo, naj se Predovićeva ponudba odkloni, ter naj ostane svinjsko sejmišče na sedanjem nevtralnem prostoru. Ker je Želeti, da se ne ponavljajo stare pritožbe, predlaga odsek, naj se Predovićeva ponudba odkloni, prošnja omenjenih zadrug pa izroči mestnemu magistratu v nadaloje ura dovanje. Obč. svet. Štrukelj podpira odsekov predlog, obč. svet. Š u b ic pa izjavlja, da bode sicer glasoval za odsekov predlog, torej proti Predovičevi ponudbi, da pa se ne uda terorizmu omenjenih zadrug. Vsako prošnjo treba je vzeti v presojo, tako se je zgodilo tudi s Predovičevo ponudbo; to je parlamentarno pravilno in vendar je pal obč. svet. Kune kot žrtva tega postopanja. — Pri glasovanji bil je odsekov predlog z veliko večino vzprejet ter ponudba g. Predoviča odklonjena. Obč. svet. S v e t e k poročal je v imenu finančnega odseka obširno in temeljito o mettne hranilnice Ljubljanske računskem zaključku za leto 1893. Z veseljem je konštatovati, da je mestna hranilnica napredovala tudi v pretočenem letu v vneli strokah poslovanja. Koncem leta 1892. znašale bo uloge od 5460 uložnikov 2,313.055 gld. 58 kr. V teku leta 1893. naložio je 6015 strank (mej temi 2629 novih) 2,127 271 gld. 42 V, kr., 4349 strank pa vzdignilo je celo ulogo 1,757.043 gld. lll,a kr. Tedaj se je za 370 228 gld. 31 kr. več naložilo. Po prištevku v letu 1893. kapitalizovanih obresti 96 219 gold. 60 kr. znašajo koncem leta 1893. uloge u'914 strank 2 779 503 gld 49 kr. Povprečno pride na vsako hranilno knjižico 402 gold. 01 kr. proti 423 gold. 63 kr. v prejšnjem letu; to znižanje povprečne višine ka?e, da se množi število hranilnih ulog v pravem pomenu besede, za katere je hranilnica v prvi vrsti ustanovljena Te uloge naložile so se takole: rta hipoteke posodilo se je 504 071 gold. 73 kr, koncem 1. 1892. znašale so iste 1,351 617 gl. 40 kr ; skupaj 1,855 689 gld. 13 kr , a ker so stranko (mej temi 19) dolg popolnoma odplačale 34 919 gld. 74 kr. znaša stanje hipotek koncem leta 1893 1,820.769 gld. 39 kr Občinska in deželna posojila, ki so znašala leta 1892 138.468 gld. 23 kr. zvišala so se v teku leta 1893. za 37.500 gld., oziroma po odbitku leta 1893 odplačanih 2.650 gld. 52 kr. za 34 849 gld. 48 kr. na 173 317 gld 71 kr. Tudi lombard poskočil je od 10 902 gld. v letu 1892. na 12.902 gld Stanje menic popelo ae je od 34 076 gl. 04 kr. za 13 141 gld. 29 kr. na 47 217 gld. 33 kr. V teku leta prodale so se nekatere efekte in tem potom realizoval malone vej književni dobiček pri efektih iz leta 1892., ki ni le največ pripomogel, da se je leto 1892. tako ugodno zaključilo, ampak pripomogel je tudi, da preostaja letos še 1229 gld. 11 kr. čistega dobička iz tega poslovanja. Stanje tekoč' ga računa znižalo se je za blizo stotisoč goldinarjev na 298.458 gld. 29 kr. in sicer zbog večjih izplačil ulog, kar je pa konečno le hasnilo, ker drugi denarni zavodi po veliki veČini nižje obrestujejo uloge nego mestna hranilnica svojim ulagateljem. Na račun inventarja odpisalo Be je tudi letos 5°/o radi obrabe. Od ustanovnih troškov odbila so je letos tudi ista svota z 990 gld. 44',a kr., katera je bila dosedaj mej aktivi kot ustanovno premoženje, radi tega, ker je vrednost tega premoženja v teku mestne hranilnice obstanka tudi skoraj zginila. Le izključno radi tega pade letošnji dobiček pod oni, katerega je iz kazala hranilnica I. 1892. Čistega dobička ima za leto 1893. 7.413 gld. 19l/a kr in če se istim priklopi še omenjenih 990 gld. 4 11 ., kr., katere bi se lahko šele čez nekaj let odpisali ali vsaj skozi daljšo vrsto let araortizovali, dobimo pri upravnem imetji dobička 8403 g!d. 64 kr. in če tem prištejemo Še dobiček splošne rezervno zaklade 297 gld. 401 . kr. iu dobiček posebne rezervne zaklade 70 gld. 11 kr. znaša ves dobiček leta 1893. 8771 gld. 15>/3 kr, tedaj v primeri z dobičkom iz leta 1892 8297 gl. 82Va kr. 473 gld. 33 kr. več, in to klub višjej režiji. Č-< uvažamo na dal|e, da se v vlani izkazanem dobičku 8297 gld. 821 , kr. nahaja dobiček 3733 gl. 37 kr., katerega je hranilnica dosegla v efektnem poslovanji, vidimo, da je leta 1892. dobila v ostalem poslovanji 4564 gld. 4.r>' ., kr. Leta 1893 ima hranilnica, kakor že oraenjeuo, 8771 gld. 15' , kr. dobička in mej tem pri efektih upravnega imetja dobička 1229 gld. U kr., a pri obeh rezervnih zakladah pa kurzne izgube 8 gld. 65 kr., tedaj skupnega efektnega dobička 1220 gld. 46 kr. tako, da je dobila pri ostalih strokah 7550 gld. 69Va kr. to je 2986 gld. 24 kr. ali uad 65°/0 več nego vlani. Ker pa Be sme vedno le na ta dobiček računati — efekti prinesejo lehko le izgubo — je letošnji uspeh v primeri z onim iz leta 1892. osobito z ozirom ua zdatno povišano režijo tako ugoden, da nas navdaja z najboljšo nado. Od dobička pri upravnem imetji 8403 gld. 64 kr. po odbitku mej izgubo poštovanih ustanovnih troškov v znesku 990 gld 44l/a kr. tedaj 7413, gld. 19>/» kr. položil se je dobiček pri efektih 1229 gld. U kr. v posebno rezervno zakladu za kurzoe razlike, a ostanek 6184 gld. OS1 /, kr. dejal na splošno rezervnu zaklado. Kakor kažejo postavke, narastla je na ta uaiio splošna rez; rvna zaklnda ua 13.988 gld. 43Va kr-» in p<>8ebna rezervna zaklada na 2985 gld. 75 kr., tedaj obe skupaj na 16 974 »I. 18x/i t j. 061% vseh nlog ali za dobro >/■ več nego vlani. Namen naše hranilnice je znan; faktorji, ki odločujejo o poslovanji iste, so si tega vedno ave«ti, in zato iskreno želimo, naj se je oklenejo radi tega vsi rodoljubi brez razlike mišljenja, da bo mogoče delovati vsestransko in v večjej meri v prospeh nam vsem — skupnih namenov. Poročevalec konečno konštatuje, da je računski zaključek pravilno in pregledno sestavljen, da nam podaja pravo podobo tega velevažnega narodnega zavoda, ter da so pojedine postavke v soglasji s knjigami. Obč. svet Svetek predlaga konečno v imenu finančnega odseka, naj se računski zaključek in bilanca mestne hranilnice odobre, upravnemn odboru pa podeli absolutorij ter se mu za niegov trud izreče priznanje in topla zahvala občinskega sveta. Ob jednem se mestnemu magistratu naroča, naj odobreni računski zaključek predloži c. kr. deželni vladi v pregled. Predlogi finančnega odseka bili so brez ugovora vzprejeti. Obč. svet G o g o 1 a poročal je o g. R galija novi ponudbi glede prodaje h Se štev. 26 v Kravji dolini, a ker je g. Rigali svojo ponudbo mej tem zopet umakni, vzprejel je občinski svet poročevalčev predlog, naj se g. Regaliju ponudba vrne nerešena. (Konec pri h.) Domače stvari. — (Ljubljanske občinske volitve.) Kakor smo predvčerajšnjim naznanili, tako se je tudi zgodilo. Slovenski klerikalci so se združili z nemškimi nacijonalci in sklenejo ž njimi zvezo, da postavijo v kupno kandidate za predstojeće občinske volitve. Sinoči so zborovali pri Malici in se dogovarjali o pogojih za združitev. Bila je to čudna družba. Zvonec je nosil tisti profesor dr. Gratzy, kije znan po svoji piramidalni pretiranosti in ki je vedni predmet hudomušnim šalam. Asistirali so mu nekateri znani nemškutarji: Gerber, Perli ;iu t z, Jeuniker itd. in pa trije Prus i namreč Korn, Riitting in Avgust D r e 1 s e, ki še vo-lilne pravice nima, ker ni avstrijski državljan. Navedena imena svedočijo, da se s klerikalci prav za prav ne pogajajo naši domači konservativni Nemci, ampak nemški nacijonalci, najsrditejši sovražniki našega slovenskega naroda, ki se navdušujejo za SchOner^rja in za Bismarcka ter vedno menijo, da žive na nemški zemlji. In s tako stranko se oficijelno pogajajo slovenski konservativci! Klerikalno stranko so na shodu zastopali „znani" Prosenc, trgovec Petrič, bivša magi-stratna uradnika Deu in — Erzin (!!), katerih odstranitev z magistrata je vse prebivalstvo pozdra vilo z največjim veseljem, neki odlični član klerikalne stranke, katerega za sedaj nečemo imenovati, in še neki drugi možje. Nemški nacijonalci so obljubili klerikalni stranki svojo pomoč s pogojem, da se prepusti tretjina vseh mandatov nemškim kandidatom in da podpišejo slovensko-klerikalni kandidati program, v katerem obljubijo varovati gotove nemške interese! Do odločitve še ni prišlo. Danes se zbero nemški nacijonalci v gostilni Per-lesovi in tam se ima zveza končno skleniti a'i odkloniti. — (Čemu se skrivate?) Vodja Katoliške tiskarne gospod Fran Ban nam piše, da na nedeljskem volilnem shodu ni predlagal kandidatov za tretji volilni razred v imenu klerikalne stranke, marveč v imenu konservativnih obrtnikov in meščanov, kar svedočijo po njegovem mnenju že imena predlagancev. Pristavlja tudi, da bi se ne branil predlagati kandidatov katerekoli narodne stranke, ako bi se mu zdeli delavni in koristni obrtnemu stanu, ker strankarstvo ne sme in ne more biti obrtniku glavna stvar. H koncu konštatuje g. Ban, da eo na volilnem shodu zbrani vo-lilci tretjega volilnega razreda glasovali za kandidate, katere je on predlagal. — Sedaj, ko srao lojalno priobčili vsebino pisma, katero nam je pisal g. Ban, bodi nam dovoljeno povedati, da nimamo razumevanja za tako fino razločevanje, če pravi g. Ban, da ni v imenu klerikalne stranke predlagal kandidatov, ampak v imenu konservativnih obrtnikov in meščanov se moramo vprašati : Kdo pa spada v Ljubljani klerikalni stranki? Razen duhovnikov pač konservativni obrtniki in meščani! Čemu torej to razločevanje? Ali hoče klerikalna stranka s takimi linesami preslepiti tiste slovenske poštenjake, kar jih stoji v njenih vrstah, da se kompromis klerikalcev z nemškimi nacijonalci ni sklenil pod avspicijami stranke, nego da so ga sklenili volilci na svojo pest? Tega Vam nihče ne verjame, kdor ve, kako so disciplinirani Vaši volilci. Čemu se torej skrivate ? Ali Čutite, kako sramotna je taka zveza ? — (Osobne vesti) Carinskima višjima kontro'orjema v Trstu sta imenovana višja oficijala Jos. VValter v Trstu in Job. Witwar v Kopru. — Okrajni glavar Ljutomerski Henrik grof Attems premeščen je na svojo prošnjo v Lsibnitz, okr. komisar Ernest pl. Lehmaon pride iz Celja v Maribor in namestniški konceptni praktikant Emil Schaf-fenrath v Gradcu, k c. kr. okr. glavarstvu v Celji. — (Odbor LjubljanskegaSokola) sklenil je v svoji zadnji seji, da priredi pričetkom meseca septembra 1894. veliko sijajno akademij o z raznovrstnim vzporedom v deželnem gledališči na korist »Narodnemu domu". V to svrho je storil že primerne korake pri slavnem deželnem odboru in se tudi že vrše priprave za izvršitev vzporeda, kolikor to zadeva sodelovanje društ-venikov. Radi raznovrstnosti vzporeda skusil bode odbor tudi nekatere izvandruštvene sile pridobiti za koristni namen prispevanja k „Narodnomu domu". Mi pozdravljamo to vrlo idejo, osvedočeni, da bode rodila lep sad in pomnožila pomnožitve potrebni sklad »Narodnega doma". — (Sokolov jour iixe) vršil se bode dne 14. t. m. v vrtnem salonu pri »Ferltncu*. Brate Sokole opozarjamo na odborov oklic na drugem mestu. — (Državna podpora.) Kot prispevek za premije, ki se dele za o.pravo novih vinogradov na Kranjskem, je dovolilo poljedelsko ministerstvo vsoto 1000 goldinarjev. — (Uravnava ceste.) Cesta, ki vodi na zapadni strani jahalnic proti Rožniku, se je začela uravnati te dni in se je posekalo nekaj dreves, druga pa se bodo še odstranila. Tako urejena cesta bode imela potem jednako črto s cesto na južni strani jahalnice. — (Posledice zadnjega pretepa na Tržaški cesti.) Da se preprečijo nove praske, prepovedalo je tukajšnje vojno poveljoištvo strogo vojakom izmej moštva, da obiskujejo gotove gostilne posebno one na Tržaški cesti, kjer se je vršil zadnjič pretep. Po noči pa hodijo vojaške patrolje, ki pazijo na to, da se ta prepoved ne krši. — (C. kr. generalno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic) javlja, da se je vsled razglasa v ,Wiener Zeitung" razpisala dajatev in postavljanje novih železnih poverkov na mesto obstoječih iz litega železa z nekaterimi deli iz kovanega železa (Schifikorn) pri mostu čez By-str/.yco-Naivv »rmansko blizu Stanislavva. Ponudbe vzprejema ravnateljstvo do 20. aprila t. I. 12. ure opoludne Pogoji in drugi pomočki so pri imenovani centrali na vpogled. — (Tedenski iskaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 1. do 7. aprila. Novorojencev je bilo 19 (=31-20%,), umrlih 25 (=41 08•/#•), mej njimi so umrli za škrlatico 1, za vrstico 1, sa jetiko 3, za vnetjem sopilnib organov 1, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 16. Mej umrlimi bilo je tujcev 7 (=28%), iz zavodov U (=44%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za škrlatico 5, za tifusom 1, za vratico 1. — (Pomanjkanje vode) postalo je vsled suhega vremena v nekaterih krajih prav čutno, po sebno na Krasu. Pivka in Unca sta skoro brez vode, iatotako tudi Cerkniško jezero, ki se navadno posuši šele v mesecu juniju. Za železniške postaje se mora v mnoge kraje voda dovažati iz Ljubljane. — (Mariborska podružnica s v. Cirila in Metoda) ima v nedeljo dne 15. t. m. svoj občni zbor v prostorih čitalnice Mariborske. — (Savski brod pri Sevnici.) Dežel ua vlada kranjska podelila je v sporazumljenji z na-mestoištvom v Gradci posestniku Jožefu Gospodaricu v Logu koncesijo za brod na Savi mej Sevnico in Logom za dobo petih let. — (Metropolit črnogorski.) V Gorici umrl je v torek v uoči pravoslavni metropolit črnogorski za rakom. Truplo se bode prevedlo preko Trsta v Črnogoro — (Poskusen umor.) V Trstu bivajoči čevljar Fran Versola, rodom Ljubljančan, ki že več let ne živi skupaj s svojo ženo, zvabil jo je v niko gostilno na kozarec vina, potem pa jo je napadel v veži njenega stanovanja, ter večkrat zabo- del z ostrim čevljarskim nožem. Na smrt ranjeno ženo odvedli so v bolnico, napadalec pa je pobegnil, a policija ga je kmalu zasačila in odvedla v sapor. — (Ukraden vagon sladkorja ) Drzno sleparstvo se je izvršilo te dni v Trstu. Trgovec Ivan U. naročil je pri neki firmi na Češkem cel vagon sladkorja, to je kakih sto vreč. Ker pa blaga le ni bilo, povpraševal je ua kolodvoru in izvedel, da je že nekdo sprejel sladkor, izkazavši se t rednimi tovornimi listinami. Policija je potem dognala, da je prodajalec J. Đ. bržkone po nepoštenosti železniškega dninarja dobil v roke tovorne listine in dal odpeljsti sladkor v svojo prodajalnico, kjer se je res našlo omenjenih 100 vreč. Sum se je obrnil na njega, ker je prisleparjeni slsdkor ponujal drugim trgovcem po jako niskih cenah. Sladkor se je odvede I pravemu lastniku, nepoštenega prodajalca J. B. pa je policija dala pod ključ. Dninar in dve drugi osebi, ki sta imeli tudi posla pri tej čudni trgovini, pa so pobegnili. Poslednji dve osobi zasačila je policija v Sežani, ter ju odvedla v sapor v Trst. — (Premestitev v drug poštni okraj.) Vasi Ostrovica in Kozjane, ki sta dozdaj spadali pod okraj poštnega urada v Materiji, izločili sta se iz njega in pripadata odslej pod poštni urad »Di-vača-kolodvor". — (Šolske razmere v Istri.) Kako potrebna je bila ustanovitev »družbe sv. Cirila in Metoda za Istro", kaže to, da je v Istri še kakih 20.000 otrok, ki ne obiskujejo nobene šole. Večina teh otrok je hrvatske in slovenske narodnosti. V nekaterih krajih je sploh premalo šol, v drugih pa ■o le italijsnske šole, v katere slovenski otroci ne morejo hoditi z uspehom. Nekoliko bode temu nedostatku na vsak način odpomogls nova šolska družba. Naj bi jo tudi nadalje krepko podpirali rodoljubi. — (Hrvatske novice.) V Zsgrebn se je te dni konstituiral odbor, ki ima nalogo, prirediti vse, česar bode treba, da se slovesno vzprejme novi nadškof dr. P o s i 1 o v i č, kadsr pride v Zsgreb. Vsa društva in meščani prirede sijajno bakljado s 1000 bakljami in screnado, pri kateri bodo sodelovala vsa Zagrebška pevska društva. — Pokojna baronica Ivka Vranyzcany ostavila je »Matici hrvatski" 500 gld., .društvu sv. Cirila i Metoda za Istru" 300 gld. in raznim Karlovškim društvom večje svote. — V Sofiji otvorila se je »Hrvatska zadruga", to je čitalnica, v kateri se zbirajo tamošnji Hrvatje. Predsednik društvu je prof. Ju rin ć — V Velojluci v Dalmaciji se je ustanovilo hrvatsko zabavno-poučno društvo »Hrvatski napredak", čegar pravila je vlada potrdila. — V Oieku umrl je v 85. letu svoje dobe upokojeni gimnazi jalni vodja Franjo Vaniček, dopisujoči član učenega društva v Belemgradu. — Pevsko društvo »Kolo* imelo je svoj občni sbor minuli četrtek. Iz tajnikovega poročila povzamemo, da je imelo društvo v minulem letu 90 častnih članov, 64 ustanovu kov, 664 podpornih is 181 is-vršujočib Članov, mej poslednjimi 80 v tamburaškom zboru. Dohodkov je imelo društvo 13.176 gld. 45 kr., stroškov pa 18 172 gld. 19 kr. — Direktor Man-droviti vrnil se je te dni s svojega umetniškega potovanja. Novi intindaut dr. Miletič pa biva zdaj v Parizu. Dramatične predstave no se obustavile zsradi opere do dne 20. maja. — (Dvajset d u i j is Belega grada v Zagreb.) »Obzor" pripoveduje, da je potreboval zavoj knjig, oddan v Belem gradu 20 celih dnij, da je priromal s pošto v Zagreb. Da ga je kdo peš nosil, dospel bi bil skoro prej. — (Razpisana služba.) Pri deželnem sodišči je izpraznjeno mesto svetnike. Prošnje do 25. t. m. pri predsedstvu dež. sodišča istotam. 1 Slovenci in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in Metod«! k A t- Razne vesti. * (Slovanske novosti.) Ruske narodne pesni in napeve sta nabirala rodoljuba Istomin in Ljapunov, ki sta po nalogu geografskega društva prepotovala minulo leto vse ruske kraje, da zapišeta kolikor moč veliko narodnega blaga. Potni tro-šek za to podjetje dal je car sam. Nedavno pa je bila velika predstava v Peterburgu v veliki dvorani mestne dume (magistrata), da nabrane napeve čuje rusko občinstvo. Nabralo se je 260 melodij ruskih narodnih pesnij, izmej katerih je 10 Cisto cerkvenih. Najbolj sta gledala nabiralca na to, da zapišeta stare napeve. Velik zbor pel je izmej nabranib pesnij pet, s katerimi je bilo navzoče občinstvo jako zadovoljno — Generalno vojno poveljnifitvo v Pragi je prepovedalo vsem vojaškim godbam sodelovati pri društvenih zabavah. Dozdaj so vojaške godbe brez ovir smele sodelovati pri zabavah nepolitiških društev. — Slavni češki kvartet vrnil se je z daljšega umetniškega potovanja te dni v Prago in dal koncert v „Umčlecki Besedi". — V Saratovu umrl je znani ruski elektrotehnik Pavel Nikolaje vič J a bi očkov, katerega zasluge za elektro tehniško vedo so znane po vsej Evropi. L. 1877. je izumil način električne razsvetljave, ki se je razširil po vseh večjih mestih inozemstva. V svoji domovini mladi ruski izunrtelj ni imel sreče, pač pa v Londonu in v Parizu, kjer no vedeli ceniti njegov izum. Bil je star še le 47 let. * (Ruska car ica pri pisalnem s tro j i.) Visoko tovaršco imajo vse one dame, ki delujejo pri pisalnih strojih. Ruska carica namreč mnogo ur dneva uporabi v to, da s pisalnim strojem izdeluje govore, katere ji narekuje nje soprog car. * (Latinščina kot svetovni jezik.) Mejnarodni kongres zdravnikov v R mu dobil je pisanje 700 zdravnikov iz Indije, v katerem zahtevajo omenjeni, da se latinščina povzdigne zopet znanstvenim svetovnim jezikom. V Rimu naj bi se osnoval centralni urad, ki bi prevel v latinščino izvleček iz vseh znanstvenih del in ga objavil. Izdajal naj bi se tudi latinsk strokovni list »Saler-num" v spomin na Salerno, kjer se je ustanovila prva medicinska šola v Evropi. * (Neprestreljivi oklop) Krojač Dowe je v Berolinu navzlic prepovedi nadaljeval svoje poskuse in dal streljati na se. Izjavil je, da strelov niti ni čutil, ko so kroglje letale v neprestreljivi oklop, s katerim je bil oblečen. Pozneje se je streljalo na konja, ki je imel tak oklop. Mej brzim streljanjem se konj niti zmenil ni in je mirno jedel na prej.__ Gorica 12. aprila. Predilnica v Ajdovščini je danes do tal pogorela. Dunaj 12. aprila. Domobranski odsek je odobril poročilo posl. Popovskega o zakonskem načrtu glede zglaševanja črno vojni ko v, gospodarski odsek pa trgovinsko pogodbo z Rumunsko. Dunaj 12. aprila. Sekcijski načelnik v naučnem ministerstvu vitez David je včeraj umrl. Beligrad 12. aprila. Ministerski svet je zavrgel vse od finančnega ministra nasveto-vane finančne operacije, vsled česar je nastala kriza. Finančni minister je že podal ostavko. Rim 12. aprila. V soboto pride v parlamentu na posvetovanje poročilo finančnega odseka o finančnih predlogah. Odklonitev je skoro gotova in vlada je že pripravljena na razpust poslanske zbornice. Pariz 12. aprila. V Argenteuilu vrgli so anarhisti pred hišo mirovnega sodnika dinamitno bombo, ki je razpoČila ia prouzročila veliko materijelno škodo. Narodno-gospodarske stvari. — Kmetijska družba za Trst in- okolico Jako važeu korak so storili minulo nedelio Tržaški m okoličanski rodoljubi. Ustanovili so pod izredno ugodnimi znamenji »Kmetijsko družbo" za Trst ia okolico. Veljavni rodoljubi, ki so sklicali ustanovni Hbod, preverili s > se, da so našli Živahen odziv. Udeležilo se je lepo število kmetovalcev in posestnikov iz okolice in je bila razprava prav živahna pod predsedstvom prvega sklicevatelja shoda dež. poslanca in veleposestnika na Občinah g. Ivana Gori upa. Poudarjalo se je, da od laške kmetijske družbe v Trstu okoličan nima nobene koristi, za to je treba ustanoviti društvo, ki bode v resnici kaj storilo za razvoj kmetijstva v Tržaški okolici, ne pa samo agi tiralo ob času volitev. Tudi vlada je uvidela potrebo take kmetijske družbe, ki lahko mnogo koristi okoličanom, ako bode nje vodstvo v pravih rokah. Sklicevalo se je na lep napredek kranjske kine tijske družbe, ki bode gotovo šla na roko novi družbi. Olobrila so se pravda in se je izvolil začasni odbor, ki naj jih z nekaterimi mul mi spremembami predloži vladi v potrjenje. Konečno polagal je predsednik vsem navzočim na srce, naj navdušeno nabirajo ude iu vzbujajo zanimanje za družbo mej ljudstvom — Posojilnica v Sinči vesi na Koroškem šteje 365 Članov ; prometa je imela lani 57.000 gld., čistega dobička pa 592 goldinarjev. — Tržaška trgovina s pomerančami in limonami je v poslednjem času začela pešati vsled hude konkurencije, katero dela Reka. Zdaj je južna železnica, ki je pri tem tudi Čutno ioteresovaua, uvedla nekatere olajšave pri prevažanji agrum, da stari vzprojemniki tega blaga v severnih pokrajinah avstrijskih ostanejo zvesti Tržaškemu agrumnemu trgu. Bratje Sokoli f V soboto 14. aprila 1894 vršil se bode društveni j our-fix:e ' 4 v vrtnem salonu „Pri Ferlincu". Na vzporedu je tamburanje, razgovor o letošnjih Izletih in prosta zabava. Namen tacih večerov vam je znan in znano je, da se ravno po tacih prijateljskih večerih najbolje pospešuje bratsko občevanje mej Sokoli in najbolje soji narodna zavest mej nami. Začetek je ob 8. uri zvečer. Nadejajo se polnoštevilne udeležbe, kliče vam ISTa zdar! Odbor. srčni Listnica uredništva. Gosp. V. Maurer, o, and. J ur. na Dunaj i: Telegrama hrvatsko-sloveuakih velikoSoleev gleda posl.Šukljeta nismo dobili. Umrli so v Ljubljani 2 9. aprila: Franc Rastohar, posestnik, 37 let, Karlov-ska cesta št. 19. — Julijana Lukanec, zidarjeva hči, 1 leto, Streliške ulico št. 11. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 11. aprila 7. zjutraj 'J. popol. 9. zvečer 737-1 mm. 784*8 ci.. 734 0 sa 40° C 184° 0 10 8" C si. svz. jasno lirezv. jasno brezv. j obl. 000 mm. Zahvala. Za tolažeče izraze sočutja in za mnogobrojno udeli žbo pri pogrebnem sprevodu nepozabnega, iskreno ljubljenega Boproga, oziroma očeta, gosp. Frana Rastohar-ja izreka podpisma svojo najprisronejso zahvalo-, istotako so zahvaljuje darovalcem krasnih vencev, zlasM pa gg. gostilničarjem, ki so se v tako velikem fitevilu pogreba udeležili. V Ljubljani, dnč 10. aprila 1894. (410) aprila Ana Rastohar. Srednja temperatura lil1, za 2 1 nad normalom. ID-u-itasLJstea, borza o nori osebni vlak t Trhla, PonUbel, Beljak, Oa> loTeo, Pranaenafeata, Ljubno, Dunaj, ć*a Belsthal t Auaaee, Iiohl, Gmundon, Soluo«rail, Lotitl-Oaitein, Zeli na jozoru, Stejr, Lino, Mu-dejovi.c, Pteenj, Marijine Tara, Kger, Kraneove rare, Karlovo Tare, Prago, Draidano, Dunaj Tla Amstettsn. Oh 7. uri or, tnin. irfutrnj oaebni vlak t Trhle, Pontahal, Beljak, Oe-lovea, Franaeuafoalo, Ljubno, Dunaj, čes Selsthal t Solnog-rad, Dunaj Tla Amstetten. Ob It. uri SO min. dnjHtiudn« oiehul Tlak t Trbls, Pontabal, Beljak, Celovec, Fransonsfesto, Ljubuo, Dunaj. Oh 4. uri HO min. jtopoludnei oiebni Tlak t Trbia, !t.«ljak, Celovec, Holuograd, Land-Oaatotn, ZeU na jeseni, Inomost, Breg-nio, Gurih, Genavo, Paria, Lino, Isclil, iiudejevico, Plzeuj, Marijino vare, K«or, PranooTe vare, Karlovo Tare, Prago, Draždano, Dunaj via Amstetten, Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob S. uri SS min. mjutrni OHebnl vlak a Dunaja via Aroitotten, Oras-dan, Prage, Francovlh varov, Karlovih varov, Ktfra, Marijinih varov, Plsnja, Budejevic, Soliiograda, Linoa, Ktejrra, lachla, Omundena, /.i.lla na jezeru, Lcnd-Uaatoiua, Ljubnega, Deljaka, Celovca, Kranssnsfeste, Trbiia. Ob 11. uri -7 min. rfojtoluitn* osebni vlak s Dunaja via Amstetten, Drasdan, Prage, Krancuvili varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varov, riznja, Budojevio, 8olnograda, Iichla, Omundena, Linoa, Stovra, 1'ariza, Genovo, Curlha, Uregnice, Zolla na jeseru, Ijeud-Oaateina, luo-mosta, Ljubnega, Celovca, Pontahla, Trbiia. Ob 4. uri Sii min. popolttttnr osebni vlak s Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, FranzoimfcKte, Pontabla, Trbiia. Ob O. uri v7 min. *t*>rrr oiobui vlak a Dunaja, Ljubnoga, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. Odhod lz LJubljane (juž. kol.). Ob 0. Mri H5 miti. ziutrnl v Kočovje. ,, /'-' ,, OO „ opoluiine .. „ ,. o. „ lO »verrr „ „ Prihod v LJubljano (juž. kol.). Oh S. uri lO min. njutraj iz Kočevja. „ 1. „ 01 n t"' )'<>tn..">o komad in vido priporoča Fr. Stampfel (3S710) I. J it 1 > I j a t ii 11. lioiigi-i-siii t t'tr (Toatlialle) (Kočevska domača obrt). š • 1 £. 9 a ii i - ti A ° r Zavarovalnica na življenje in hranilna banka v Stuttgartu. (Lebensversicherungs- & Ersparnis-Bank in Stuttgart) Vod držuvnim nadzorstvom Premoženje bankino znaša: 104 milijone m. Posebni rezervni fond: i7'H milijonov m. Ustanovljona 1854. leta. Vsota zavarovanega kapitala: ;ts 1 milijonov m. Ves pre"bitels: pripada jed.ir^.0 le zavarovancem in se lm-j to vsako leto razdeli in sicer na ta način, da s« znižajo letne premije vsakega posameznega) zavarovanca za 40°/u; ta prištedek ali »tobi.Vk as pa le da dosegi tako, ker vodstvo pozorno in štedljivo posluje iu ker ta -zavod delai jedino ua to, d« pospešuje intereae svojih ta Varovancev. Primer: 30 let stnr človek zavaruje za slučaj smrti 10.000 gld., letna premija znaSa iMtl »Id., po 5. lotu pa gld. 147 60 (torej za 40% uienj). Soletnl plača po f>. letu saiuo gld. 16*86 na leto. ali pa 40letni , „ m m „ 2IP10 od 1000 gl&.\ prvi bi torij vplačal, čo bi OO let stur postal, za 10.000 gld. vsega vkup sam« 4920 gld., teletol ,n n „ „ „ „ „ n „ „ , n „ „ 4777 „ in »letni , - , n „ m "m a - 4690 „ iu v slučaju smrti se takoj izplaču 10.000 gld. brez VBega odbitka. Pri kombiniranem zavarovanju na doživetje m na smrt (to je, če /.avarovanec đotivi v naprej določeno starost, sam potegne /.avarovali-ino, v slučaju prejšnje njegove smrti ho pi ista takisto izplača takoj In v celem znesku) je vkupno plačilo tako nizko, da se isto s prostim zavarovanjem vred za sluo.ij smrti dobro obrestuje. Primera: 30letni zavaruje 10.000 gld. na 66. leto, letna prebija zuafta po 5. letu 266 gld. SO kr., vsega vkupe bi plačal 6438 gld. 50 kr. in izpltčalo bi se njemu sarnemu 10.000 gd., ko doseže 55. leto svoje starosti; če bi pa preje umrl, pa bunka izplača takoj celili 10.000 gld., če tudi ne bi hil več kot jeden obrok vplačal. (Ako bi pa zavaroval na 60. leto, bi vsega vkup vplačal 5727 gld. iu vzpi-ejel 10.000 gld.) I« tega se razvidi, da se zavarovanou vplačane premije dobro obrestujejo in je vrb tega za slučaj smrti brezplačno zavarovan. Zavarovanje velja tudi za slučaj vojske za celo svoto brezplačno in brez vsako formalnosti. Pogoji zavarovanja so iako ugodni in bu vsakemu, ki se h^če zavarovati, izročo pravila v celem obsega z nr.stavki premij brezplačno. — Pojasnila, prospekti itd. dobivajo ae pri glavnem zastopu za Kranjsko: J. Lininger-ju v Ljubljani ali pa pošilja iste bančni nadzornik za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko: Rudolf Rohrmann v Ljubljani, Florijanske ulice št (9. (1-/18 — 9) 2sTa predaj jo stroj za pletenje nogovic jak«) dobro ulmnjon in So več drugih stvarij. ReHektantje naj se obrnejo do gospo .Antonij« Jfc«»l*«l| v Kropi nt. 0>6. (873 -3) Dlrekt.no ii»r«tfl»« elegantnega |Lit)6rš»siitnen6iaulaQul aa cele «ibl«>ke po ni/.ki ceni. « i-,t«» volneni cbeviot in grednlana tkanine (Kaunngarne). Čila obleka /a gospode gld. 6.70. Vzorci ho pošiljajo, c« so nam pošlje znamka za f> kr. Fran Kehtvnl«! Miiiovl« zal«>ga snkne-nega blaga v LIIier-4'i Keichenberg\ Ueško. (369—4) Po 11 < m 1 11 s i • •/. 1111 nizki ceni so dobe jako lepi in dobri rouleauxi (zastirala za okna) v sloveče in etablinseuientu pohištva Iv. Raar-a n h-nlednika, Dunaj, IX., \V K li r i n g e r s t r h s s e 2 6. Mnogoštevilna priznanja. (253 — 161 Dr. Friderika JLcnglel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, jo od pamtiveka znan kot najizvrstnejso lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadubi pa čudovit učinek. Ako bo namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, loclfo a« že dragi dan ne-■■■nlne lDMkine od polti. Mi poataue vuled teg-a «into bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazn nastale gube in ko-/.;'(.vi- piko ter mu daje mladostno barvo; polti podčinio beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudočino, zajedce in druge nttsnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred »Id. 1.SO. (39—7) Dr. Friderika Lengiel a BENZOE-MIIiO. Nujmilujfie in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v LJubljani v llb. pl. Tnikoc/y -J« lekarni in v vseli večjih lekarnah. — Poštna naroČila vsprejema W. Henn, Dunaj, X. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri i^rah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. Najboljše za obuvalo aa voane krove, konjsko opravo i. t. d., da postane in ostane ne premoćnu, mehka in jako trpežna in da se zlasfi obuvalo aveti, ne da bi je bilo treba po voščiti, so: F. BENDIK-A v Št. Valentinu naNižjeATatriJMkem SCrdtcM.' patentovani fabrikati: redilna mast za usnje ki vode ne prepušča, in pa svetilna tinktura za usnje ki je uvedena in v rabi pri c. in kr. vojski. Glavna zaloga v Ljubljani pri SobuBsnlffff-u đc Weber-|u, v Celovet pa pri Ij. !?IummI-)u in v vseh večjih mestih monarhije. Cenike pošilja na zahtevani e F. Bendik v št. Valentina na Nižje Avstrijskem. (223—3) Od 1. Junija ln od 1. septembra tarif za stanovanja znižan za 25 odstotkov. Zdravilišče KRAPINA-TOPLICE xi a Hrvatskem od postaje Zagorske železnice „Zabok-Krapina*Toplice" oddaljeno vozno uro, otvorjeuo jo od 1. »prila do konca oktobra. Toplice imajo temperaturo SO—SS" K. ter Izvratuo «lelu|e|o pri protlmi, mlHlcnl in Mklepnl nkrtitni in pri boleznih, ki bo njo pojedle*, pri bolečinah v kolku, pri al veni li, poltnih boleznih in takih vsled ladoblJenih ran, pri kronični Brigltlovl bolesni, pri otrpneuji, pri kronični vnetlci inaterniee, pri eUnuilatili v perintermalni vezni tkanini itd. Velike liuNlintkr, polne, aepnrirane kropllne kopel) I in kopel11 v inisrnior-naiili ban}ali | izvrstno urejeno znojne kopel|l (Hiidarijij; masnia, elektrika, švedska adraTilim giuiuaatika. — Udobua »tauotauja. dobre in cenene restavracije, stalna adravlHkM godim c. kr. peipolka nadvojvoda Leopold št. 53, obširna seučnatH aprrha|a\ll«iea itd. Od 1. maja dalje vsak dan promet s postnim omnibusoui do Zaboka in Polteno. Brošure v vseb knjigarnah. Prospekte pošilja in ua vsa vprašanja odgovarja zdravnik tega zdravilišča dr. l*avel pl. Oreakovie. (409—1) llavnatelj&tvo mUravlšču. Ste?. 4752 II. Razglasilo b. iz 1. 1894. C kr ti'i .n«*-no ravnateljstvo za Kranjsko daje s tem na splošno znanje, da hb bedet* pehotna vojašnica in strelivno skladišče v Rudolfovem ]>ro4lalu potoni l-sva..*.* tičn* obravnav«, katere bo tahk > udeleži z uatm> nuni ponudbami ali p sinonimi oferti, se bode vršila dne 30. aprila 1894 ob 10. uri predpoludnem pri o. kr. liuaiiciiem niviiufcl|n1vii v Ijjiihljitiil. Izklicna cena izmtša ia pehotno vojašnico 25. IO© gl«l. za strelivno sklad šče pa......... 5© „ Vse drugo je razvidno i/ natančnejšega razg'asda, ki je objavljeno v uradnem listu Ljubljanskega časopisa štev 74 z dne 2. aprila 1894. C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani due 24. marca 1894. (370—2) NOVO! TW Paullnova (s2'~ Kranjska vinopivnica v Ljubljani, Slonova ulica štev. 52 toplo priporoča namizno vino: Msti'ijtkiic*a rudečkastega..... ru tlečega...... <* belega....... Til'oijCA rudečega....... belega .. ,....... l>«»lc»iiJsk«»K*t cvlčkn rudečkastega „ ,9 belega . . liter po 21 kr. n n 2£§> b n n 9& „ j) n 2& » n rt 9r% „ n n n „ 32 „ Specijalno vino s * llurffisiitlfijll rudečega . . * MiMijMiiCTjn belega .... * 5#Sc*llfciilke ( Itit»»lilij£> belega * TerailCtt rudečega..... liter po lO kr. 1» n 4aft n B 1» n Pivo: Pino I1&iv»»i*nI4.«> viiio. iz občeznane pivarne Kundl (ustanovIj. IG58) bavarski bokal (Vi litra) 11 kr. V množini nad 10 litrov, v steklenicah v hišo stavljen, ceneje liter po 1 kr., nad 50 litrov po 2 kr., in zunaj mesta nezadavčeno po (J kr. BB^- Na debelo mnogo ceneje. UST Za pristnost vsako jamstvo. One m * zAKiukiuovaiie vrste »o 1» ebce-Kiinnega ^vlnoKletariitva kneslnjc Holienlolie* NOVO Št. 2143. Razglas. (402—2) C. kr* okrajuo aodliče v Kamniku s tem naznanja, da se bo na prošnjo dedičev po dno 14 grudna 1893 v Komendi bi A. 6t. 1 v sodnem okraju kamniškem umrli Rraftčakimi Neži £ernl£, namreč Helene Nabum v Aleksaodriji, Jurija Čebul j v Kamniku, Frančiške Jožefe Lotrič v Kamniku, Minke Lah v Kapljivasi in nI. Franceta ČJchun od ondot (vsi zastopani po g. dr. Karolu Scbmidinger ju, c. kr. notarju v Kamniku), Antonije L^gan v Bistri in Frančiške Jenko v Ljubljani (obe zastopani po g. dr. Franu Papež-u, odvetniku v Ljubljani) vsled dovoljenja veleslavnega c. kr. dež. sodišča v Ljubljani kot zupuščinske oziroma realne oblasti z due 20. marca 1894, št. 2671, in vsled tusoduega nad varstvenega dovoljenja glede nI. Franceta Čehuu z dne" 15 marca 1894, Št. 1761, vršila dne 19. aprllt* 1894 ob 11. url dopolndne na lici mesta komendake gradčlne v graičiiil hli. it. 1 v I. iiadatropju prostovoljna sodna dražba in prodaja gori imenovanim dedičem iz zapuščine Neže Čem e dedno pripadlih v sod. okraju kamniškem ležečih posestev, namreč: 1. v kranjski deželni deski sub vlož. št. 547 vpisane konendske graAclue lil«, it 1 v katastralnem vkupuem površju 269 oral 119 □ sež-njev sodno cenjene na 25.710 gl«!. in 2. ) v zemljiški knjigi c kr. okrajnega sodiSča v Kamniku vpisanega poMCMlva vlož. št. 117 kataBtralne občine Kapliavas v katastralnem površju 209 □ seznjev, sodno cenvenega na IS g1«l. — da se bo ta prodaja, ki se je dovolila na prostovoljno prošnjo gori imenovanih dedičev, vršila nekvarno zastavnim pravicam eventuvslmh tabularnih upnikov; — da se bodo označena posestva le za »ori navedene cenilne cene izklicala in v smislu za nI. dediča Franceta Čehun-a s tusodnim odlokom z doc 15. marca 1894, št. 1761, uadvarstveno, za vse dediče kot prodajalca pa z odlokom veleslavnega c. kr. deželnega sodišča z dre 20 marca 1894, št. 2671, zapuščinsko-oziroma realno-oblastno odobrenih družbenih pogojev in sic-r le za ali nad Cftnino kot izklicno ceno po poprejšnji š^ pred zaključkom dražbenega zapisnika pritrdilni izjavi prodajalcev največ pooujajočemu oddala. Nadalje da mora vsak ponudnik pred pnčetkoin dražbe položiti v roke dražbenega komisarja vsdij in sicer glede* posestva deželnoknjižna vloga št. 547 znesek 5200 gld., glede zemljišča vlož. št. 117 kat. občine KapliavaB pa znesek 5 gld. v gotovini, v tudeželnib hranilničnih vlogah ali v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih. Slednjič da leže* vsa to prodajo zadevajoča pisma in listine, sosebno deželnokniižni in zenoljekniižoi izpiski, katantralni posestni listi, zapisnik o cenitvi posestev in dražbeni pogojj tu*odno, dražbeni pogoji pa tudi v pisarnah dr. Karola Schmid'nger-ja, c. kr. notarja v Kamniku, in dr. Frana Papež a, odvetnika v Ljubljani, na ogled. C. kr. okrajno sodišče v Kamniku dne 5. aprila 1894. C kr. okrajni sodnik: Pole. Za gasilna društva! Ravnokar je izšla za gasilna društva neizogibno potrebna knjiga: A. C. Achtschin-ov % Službeni red in vadbeni predpisi p y za gasilna društva kranjske zaveze. U Cena tej knjigi znaša za člane gasilnih društev kranjske zaveze l^. nI 1 krono, za nečlane pa 2 kroni; po pošti 20 vinarjev več. (fj sS! Naročbe vzprejema podpisanec, kateri ima v zalogi tudi sledeče fjj tiskovine za gasilna društva in sicer vse vezane, namreč: [Q rfj Službeni zapisnik......1 gld. ftlt kr. fff >4j Nejnl zapisnik........1 IO r ^ 9? Osnoviilk..........4 IHAT. GrESRĐEL, S1 UJ (Josip C. Gerber) (374-3) [IJ, m založna trgovina 8 papirjem in knjigoveznica v Ljubljani, m IidajiUlj li odgovora! urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tilk .Ndrodne Tiskarne«.