PRIMORSKI DNEVNIK PoStndna plačana v gotovimi Aibb. postale I gruippo Cena 40 lir Leto XIX. St. 139 (5514) TRST, četrtek 13. junija 1963 NADALJEVANJE DOLGIH POGAJANJ ZA SESTAVO NOVE VLADE Jutri bo verjetno odločilni sestanek voditeljev štirih strank levega centra govorice Včeraj se je Moro vnovič sestal s Saragatom in Reale jem - Ponovne g*___ o odložitvi kongresa PSI, kar pa De Martino odločno zanika - Ingrao izraža zaskrbljenost in protest KPI zaradi dolgotrajnosti in načina Morovih pogajanj 12- za petek je napovedan ponovni sestanek voditeljev štirih strank levega centra, ki bo verjetno odločilen za zaključek pogajanj za sestavo nove vlade. Danes pa je Moro najprej sprejel Saragata, nato pa še Realeja ob navzočnosti demokristjanskih parlamentarnih voditeljev sen Gave m Zaccagninija. p0 sestanku Je Saragat povedal novinarjem, da so voditelji treh strank nadaljevali s proučevanjem vladnega programa. Dodal je, da [rojnih sestankov ne bo več, temveč samo še sestanek šti-hh in da bo takrat določen tudi program bodoče vlade. Zaradi tega bo moč »presojati o Vsem šele po petkovem sestanku*. Ob 19, uri pa se je tudi danes •estalo vodstvo p:SI. Nenni je po *tstanku povedal novinarjem, da P1. bilo nobenega predloga za odložitev 'socialističnega kongresa ter da se bo v pete« sestal CK ”61, ki bo razpravljal predvsem 0 kongresu, nato pa tudi o po-jUijanjih za sestavo nove vlade. ,e ne bi bilo za to še potrebnih elementov, bi CK lahko zasedanje podaljšal do sobote ali pa bi se ponovno sestal prihodnji torek a i sredo. Končno je Nenni na Vprašanje, ali je dobil od Mora Pismen odgovor na znano socialistično, spomenico o programu, odgovoril negativno. trudi Nennijev namestnik De ™artino je možnost odložitve kongresa ESI zelo odločno zanikal: ((Kongres bi se lahko odlo-‘U samo pod pogojem, če bi bil “osežen o tem splošen sporazum.« ',ato. je De Martino na vprašaje novinarjev, ali je Moro odgovoril na spomenico, izjavil, da "ugovora ni bilo ne pismenega ,e ustmenega. «Ni važno, ali ’° odgovor pismen ali pa bo *stna izjava, dovolj je, do bo vseboval določeno podlago, v. okviru katere najdejo svoje mesto lahko Politične in programs e postavke Pove vlade. Ta dokument ali dokončna izjava nam mora biti seveda izročen pred sestankom šti-rih.» Vodstvo PSI je danes sklenilo, |?f,.bost_a v torek objavljeni poro-;!u večine in manjšine za kon-|reS. Na ta način se bodo pokra-(thski kongresi začeli od 7. juliju dalje. Levičarski voditelj Va-i°fi je po seji vodstva izjavil, "a je razprava o krizi vlade na DANES Morda bo jutri res odločilen uan v štiristranskih pogajanjih za Ijestavo programa bodoče vlade. Mogoče pa bo odločilen že odgovor Mora na spomenico PSI, o kateri že nekoliko predolgo razpravljajo voditelji ostalih treh strank levega centra. Vsekakor je Pes, da so se Morova posvetova-Pja nekoliko preveč zavlekla, saj s» bile volitve že 28. aprila in tudi Precej časa je že minilo, odkar bil sklican parlament. Po dru-M strani pa tudi socialistična spomenica ne vsebuje nič takega, kar ne bi bilo povsem logično nadaljevanje izvajanja drugega delt programa Fanfanijeve vlade in jugično nadaljevanje zmerne poli->’ke levega centra. Sleherno od-juonan.ie bi vsekakor pomenilo korak nazaj kljub temu, da so vo-dvo pokazale, da hočejo volivci !'olo več kot samo tisto, kar je "bela v programu prejšnja vlada. . Hude novice pa so prišle včeraj Z 1)4, kjer so rasisti umorili £hega izmed najvidnejših borcev *a pravice črncev v Mississippi.iu. upati je, da ho vsaj sedaj ameri-f"i kongres odobril nove, odločnejše zakone za zaščito rasne enakopravnosti. i)o hudih incidentov pri lo v državah Maryland, Virginija in Georgija. V Alabami ho danes vnovič prhlo do spora [Ped krajevnimi in zveznimi obistmi, ker se bo vpisal na uni-Mtrzo neki črnski študent; rasi-s'ični guverner VVallacc pa je spokoril Kenncdy.iu, da ho umaknil Policijske agente v štirih dneh. - Sc huj e stvari se dogajajo v lraku, kjer je vlada odredila JPloSno mobilizacijo proti Kurdom. Njihov zastopnik v inozemstvu je povedal: da se bo obrnil Po OZN spričo genocida, ki ga iz-Va,ia iraška vlada; da je Naser Pokazal globoko razumevanje za Ptemeljenost kurdskih zahtev; PPoroženo akcijo proti Kurdom j[a je označil «brezupen poskus, ?< je obsojen na propad, kakor busemova pustolovščina«. . Vladna kriza v Grčiji kaže, da huj a kot se je v prvem tre-Pilku zdelo. Levičarski tisk podarja, da je bistvo krize v tem, Vr Karamanlis ne more zaščititi P.kolja Pavla pred obtožbami opo-**ci.je kakor tudi v nesoglasju [Ped vlado in vojsko glede imenovanja višjih častnikov. . dejanska kriza vlade je tudi v ;‘°ndonu, kjer je Mac Millanova uada včeraj razpravljala o škan-Mu bivšega obrambnega mini-»tra Profuma oh navzočnosti drsnega pravdnika. Laburistični l!ik zahteva ostavko, razpoke pa nastale tudi v sami konserva-,vPi stranki . Danes bo tudi francoska poslanca zbornica ratificirala zloglasno •Pncosko-nemško pogodbo. De ,aulle pa potu,je po Franciji in ;aKotavlja, da bo ostal na oblasti *aPio še dve leti. petkovem zasedanju CK PSI zagotovljena. Eietro Ingrao, podpredsednik poslanske skupine KPi, je novinarjem izjavil, da izraža v imenu svoje stranke zaskrbljenost in protest zaradi poteka metod in dolgotrajnosti Morovih pogajanj. »Minilo je 45 dni od volitev in skoraj en mesec, odkar je bil sklican parlament. Nato so bile tudi volitve na Siciliji. In vendar si Moro po tolikokratnih odlaganjih privo.či zavlačevanje nadalj. njih s depov in izbir, ki bi morale biti že zrele. To se dogaja,! medtem ko osnovna zunanjepolitična in notranjepolitična vprašanja čakajo na rešitev, medtem ko visoki predstavniki vlade v ostavki in državnega aparata opozarjajo na položaj našega gospodar, stva; istočasno pa že mesece in mesece miruje delovanje vlade in parlamenta, čemur so samo delno vzrok volitve«. Ingrao je povedal, da se bo v petek sestalo vodstvo KPI in predložilo sklicanje svojih parlamentarnih sku- , pin, ki bodo nato opozorile naj- i višjo oblast v državi in vso javnost na dvomljivo demokratičnost in ustavnost ravnanja demokristjanskih voditeljev. Današnji tisk je v nekaterih mestih države objavil nekoliko senzacionalno novico, da je namreč Moro v svojem zadnjem razgovoru Nenniju izjavil, naj se odloči za takojšnjo sestavo nove vlade in njenega programa ali pa bo prišlo do razpusta komaj nedavno izvoljenega parlamenta in do novih volitev. Seveda gre za govorice o vsebini omenjenega razgovora, o katerem ni dal nihče nobene merodajne izjave. Danes je predsednik republike Segni praznoval svoj god in prejel od obeh predsednikov parlamenta, predsednika vlade Fanfa-nija ter mnogih ministrov in od drugod številne čestitke. Tajnik za tisk ameriške Bele hiše Salinger, ki je včeraj prispel v Rim zaradi priprav Kenne-dyjevega obiska 1. in 2. julija, se je sestal danes v zunanjem ministrstvu s številnimi odgovornimi funkcionarji. Jutri zjutraj bo odpotoval v London. Spričo podražitve sladkorja in surovega masla je ministrstvo za zunanjo trgovino danes sporočilo, da je bil dosežen sporazum z ostalimi ministrstvi o dovoljenju za uvoz določenih količin sladkorja začenši od 14. junija pa do 31. julija letos. Isto ministrstvo je sklenilo, da bo za 100 odst. zvišana količina uvoženega surovega masla, za kar je izdalo že dovoljenje 12. aprila letos. Sukamo odpotuje danes iz Jugoslavije BEOGRAD, 12. — Predsednik republike maršal Tito je povabil danes dopoldne predsednika Indonezije Sukarna na izlet z ladjo po Donavi do Grocke, kjer je maršal Tito v restavraciji «Vino-gtadi« priredil intimno 'kosilo v čast svojega gosta. Popoldne sta se predsednika vrnila z ladjo v Beograd. Sukamo odhaja jutri iz Jugoslavije. Radakrišnan v Londonu LONDON, 12. — Predsednik Indije Radakrišnan je prispel v London, kjer se bo zadržal dvanajst dni na uradnem obisku. Po prihodu z letalom v Gatvvick je nadaljeval ‘ pot z vlakom do prestolnice, kjer ga je sprejela kraljica Elizabeta, skupno s princem Filipom, princeso Margareto, vojvodinjo Kentsko in predsednikom vlade Mac Millanom. NOVA ŽRTEV PLEMENSKE MRŽNJE MED BELCI IN ČRNCI V ZDA V Jacksonu so ubili Medgarja Eversa voditelja organizacije za zaščito črncev 10.000 dolarjev nagrade tistemu, ki bo pomagal izslediti krivce - Demonstracije črncev - V primeru, da bi v kongresu bojkotirali odobritev zakona o državljanskih pravicah, bodo črnci začeli s kampanjo nepokorščine JACKSON (Mississippi), 12. — Medgarja Eversa, tajnika krajevne sekcije Združenja za napredek nebelokožnega prebivalstva, so našli hudo ranjene ga v bližini njegovega stanovanja, dve uri nato pa je umrl v bolnišnici. Policija je sporočila, da so Eversa zadeli v prsi, ko se je vračal domov z nekega protisegregacionističnega sestanka. Na Eversa so streljali, ko je izstopil iz avtomobila. Policija je še izjavila, da niso našli nobenega sledu o ubijalcu, kljub temu, da so v ta namen uporabili vse razpoložljive policijske sile. Medgar Evers Je vodil vse pro-tisegregacionistične manifestacije v tem poslednjem času, zaradi katerih je policija aretirala več kot šest sto oseb. V nekem nedavnem intervjuju je Evers izjavil med drugim, da bo umrl za pravično stvar, no, da ga ubijejo. Evers je vedno izjavljal, da nasprotuje nasilju: »Ne verjamem, da so črnci nasilnejši od belokožcev; zaradi tega sodelujem pni zakoniti borbi, ki jo Združenje za napredek nebelokožnega prebivalstva vodi za socialno pravičnost. Rojen sem v Mississippiju in nimam namena živeti kjer koli drugje, toda odločen sem doseči, da bodo s črnci ravnali enakopravno«. če mu bo usoje- ......""".........""""............-M.................„„„„„„......... BREZUPEN POSKUS. KI JE OBSOJEN NA PROPAD Splošna mobilizacija proti Kurdom Maser priznava utemeljenost kurdskih zahtev Kurdski predstavnik Talabani je izjavil, da se bo obrnil na OZN spričo «genocida. ki ga izvaja iraška vlada» - Iraški guverner ponovno grozi z bombardiranjem kurdskih vasi BAGDAD, 12. — Obrambni minister je odredil mobilizacijo vseh mladeničev, ki so zmožni nositi orožje; za vse tiste, ki se ne bi prijavili v predpisanem roku, je predvidena zaporna kazen v višini pet let. P0 drugi plati pa je vojaški guverner severnega področja general Siqilli izdal novo opozorilo prebivalcem vseh krajev v pokrajini Mosul in Divala, naj re ščitijo ali pomagajo »upor- - - ----.— nim tolovajem*, kajti v tem 1 kon?, Naseriem- Je Talabani iz- primeru bo letalstvo bombardi- ^kazal globok^^razumevanj^^a" kurdsko vprašanje in za utemeljenost zahtev kurdskega prebivalstva«. Odposlanec Mostafe *E1 Bar-zanija je končno podčrtal, da je prišel v Pariz, da bi stopil v stik z (-velikim kurdskim nacionalistom emirom Bedir Khanom in ralo vasi in jih povsem uniči-1°. Vojaške operacije iraške vlad« proti Kurdom je Talabani, sodelavec kurdskega voditelja Mu-stafe El Barzanija, označil za • brezupen poskus, ki je obsojen na propad, kakor Kasemova pustolovščina«. Talabani, ki je prispel sinoči v Pariz, je dodal: .Stranka Baas je odklonila miroljubno rešitev, ker je iskala izgovor, da ne bi uveljavila tristranskega sporazuma, ki je bil podpisan 17. aprila v Kairu, in da bi vzpostavila reakcionarno diktaturo v Iraku«. Talabani je hkrati napovedal, da se bo obrnil na OZN proti temu, kar je označil za »genocid, ki ga izvaja iraška vlada«. Kar zadeva nedavne razgovore kurdskih predstavnikov s predsedm- Kuraski voditelj Mustafa Barzani POSLEDICE »ZADEVE PROFIIMO - KEELER» V Londonu govorijo o Butlerju kot Mac Miltonovem nasledniku Laburistični Daily Hcrald: «Razsodba se glasi: ostavka» - Včeraj je o škandalu razpravljala vlada ob sodelovanju državnega pravdnika LONDON, 12. — Angleška vlada je imela danes zjutraj izredno sejo pod predsedstvom Mac Millana in je proučila razne plati «zadeve Profumo*. Natanko so proučili poročilo, ki ga je predložil lord Dilhorne. Kakor je znano, bo poslanska zbornica razpravljala v ponede 1 jek o tej zadevi. Po vesteh iz zanesljivega vira se je zvedel o, da so vsi ministri izrazili svoje zaupanje predsedniku vi ade in da ni predvidena ostavka nobenega ministra. Seji je prisostvoval tudi drž. pravdnik sir John Hobson, ki je nedavno zaslišal bivšega obrambnega ministra Profuma glede te zadeve. Izvedelo se je končno, da bodo prepis poročila lorda Dilhorna dostavili voditelju laburistične opozicije VVilsonu šele v nedeljo, ko se bo vrnil iz Moskve, t. j. komaj šti-rindvajset ur pred začetkom razprave v spodnjem domu. Kljub temu pa se v krogih pomorskega ministrstva (začasne rezidence predsednika vlade), vzdržuje vzdušje krize: če je — vsaj navidezno — vlada strnjena pri o-brambi predsednika vlade, konservativna stranka pa ni tako enotna glede tega. Voditelj skupine konservativnih poslancev Martin Red-mayne si prizadeva, da bi utišal proteste in da bi preprečil «upor» skupin, ki nasprotujejo Mac Milla-nu in ki so pokazale zelo jasno, da nameravajo izkoristiti ta škandal proti predsedniku vlade. Jutri se bo sestal izvršni odbor konservativne stranke in tudi če «zadeva Profumo« ni na dnevnem redu, bodo o njej razpravljali obširno tudi zato, da bi ugotovili kaj menijo o tem tudi ženske mladinske in univerzitetne organizacije stranke. «Daily Express» objavlja izid sondiranja javnega mnenja po odkritju škandalozne zadeve Frofumo-Keeler: samo 35 odstotkov angleških volivcev je zadovoljno z Mac Millanpvo politiko, medtem ko je to zadovoljstvo obsegalo dva tedna prej 38,5 odstotka. Pretežna večina angleškega tiska daje danes precej stroge ocene predsednika vlade. «Daily Mirror« piše, da «sta na kocki moralni u-gled in politična integriteta vlade, toda dodaja, da vse kaže, da bo Mac Millan dosegel pri svojih ministrih tisto odločno podporo, ki mu bo omogočila, da bo premostil sedanje težkoče. Manj optimističen glede usode Mac Millanove vlade pa je «Daily Express» (neodvisni levičarski list), ki meni, da se zdi osebni položaj Mac Millana tako resen, da nekateri vplivni člani njegove stranke že govore o Butlerju kot o morebitnem njegovem nasledniku. Po mnenju lista ((Financial Times« pa je «groba napaka misliti, da bi se konservativni parlamentarci mogli v tej zadevi ločiti od svojega voditelja«. «Daily Mail« (konservativni list) predlaga imenovanje parlamentarne komisije, ki naj izvede preiskavo, da bi odpravili «gnilobo» prej ko bi utegnila izpodkopati temelje Mac Millanove vlade. Laburistični list «Daily He-rald« komentira »zadevo Profumo« pod zgovornim naslovom: ((Razsodba se glasi: ostavka«. Delovna pogodba za delavce pivovarn RIM, 12. — Danes so se predstavniki industrijcev in sindikatov sporazumeli glede sklenitve nove delovne pogodbe za delav-c«, zaposlene v pivovarnah. No-| va pogodba bo veljala od 1. ju- nija in določa naslednja izboljšanja: zvišanje mezd in plač za 21 odstotkov, skrajšanje delovnega urnika za tri ure takoj in za eno uro s prvim julijem 1964, uvedbo treh periodičnih poviškov po 2,5 odstotka za delavce, novo razporeditev kvalifikacij, povečanje a-kordnin dodatkov. Ustanovili so pet kategorij delavcev, med katerimi bo znašal razpon mezdnih koeficientov od 100 do 132 za delavce in od 118 do 255 za uradnike. Kar se tiče določbe za odtegovanje sindikalnih prispevkov v tovarnah, obešanja sindikalnih obvestil in drugih sindikalnih pravic bodo veljala za to stroko e-naka določila kot za kovinarje. Pogodba zagotavlja tudi delavcem med 18. in 20. letom starosti enake mezde, kot pritičejo delavcem nad 20. letom starosti. Nadalje bodo zvišali delavcem plačilo za nadurno delo za 30 odstotkov. Končno se z novo pogodbo izboljšajo tudi predpisi o nadurnem delu, dopusti, odpravnine za delavce, periodični poviški uradnikov, menze in poročni dopusti. Sindikati so včeraj odpovedali delovno pogodbo za delavce,, zaposlene v opekarnah, ter zahtevajo izboljšanje mezd, akordnih dodatkov, odstotkov za nadurno delo, odpravnin itd. Od 13. ure do polnoči so danes stavkali delavci zasebne železniške družbe »Ferrovie Nord Milano«, s katerimi se ravnateljstvo noče pogajati za sklenitev boljše delovne pogodbe. Železničarji bodo stavkali tudi v nedeljo in sredo. bo sodilo posebno sodišče. Iz obveščenih jemenskih krogov se je izvedelo, da so preteklo nedeljo, po tajni razpravi, ustrelili številne častnike, ki so jih dolžili zarote proti državi, in da so skušali ubiti predsednika republike Salala. M. Minic o gospodarskem sodelovanju^ Poljsko BEOGRAD, 12. — Miloš Minic, 1W „cu.x ™dja jugoslovanske gospodarske s francoskimi političnimi krogi, i delegacije, ki se je danes vrnila ki želijo spoznati resnico«. :!'ob,5b”s Poljskem je ob pri- ________ hodu v Beograd izjavil, da bi se cfnstnnrlnr Francosko-nemška pogodba pred francoskim parlamentom LJUBLJANA, 12. — V Ljubija, ni in Kopru so bile danes prve sej,e novoizvoljenih okrajnih skup-ščin. Za predsednika skupščine ekraja Ljubljana je "bil izvoljen inž. Marko Bulc. za predsednika -okrajne skupščine Kopra pa Jože Eržen. PARIZ, 12. — Francoska poslan ska zbornica je danes začela razpravo o ratifikaciji francosko-nem-ške pogodbe. Zunanji minister Cou-ve de Murville je prvi spregovoril v imenu vlade in dejal med drugim, da ta pogodba »zaključuje dolgo in žalostno poglavje naše zgodovine, hkrati pa odpira novo poglavje, ki bi moralo odločilno prispevati k zagotovitvi miru za bodoče rodove s tem, da vodi od sporazuma med dvema velikama državama k graditvi združene Evrope«. Kar zadeva odnose med Francijo in ZDA pa je zunanji minister dejal, da »sprava med Francijo in Nemčijo, razvoj skupnega tržišča, morebitnost združene Evrope na političnem In obrambnem področju pomenijo globoke spremembe v odnosih med ZDA In nami«. De Murville je še dodal, da je za ZDA temeljne važnosti imeti na tej strani Atlantika ((resnično veljavnega partnerja, ki se zaveda svoje odgovornosti«. Kar zadeva Veliko Britanijo, »našo sosedo In prijateljico« pa Je zunanji minister pripomnil, da ne sme biti zaskrbljena zaradi zedinjenja Evrope, ker so po njegovem mnenju minili časi, ko sta Francija in Nemčija, ločeno ali skupaj, mogli težiti k nadoblasti nad vso Evropo. Taka velesila bi po njegovem mnenju mogla biti le ZSSR. Dokončno glasovanje o tej pogodbi pričakujejo za jutri zvečer. O izidu tega glasovanja ni nobenega dvoma, vendar bo razprava nedvomno živahna. Medtem ko se v poslanski zbornici razpravlja o francosko-nemški pogodbi, je de Gaulle danes zapustil prestolnico in odšel na svoje devetnajsto potovanje po francoskih provincah. Obiskal bo departmaje v Srednji In Zahodni Franciji, kjer se bo zadržal pet dni. Da-1 nes je de Gaulle govoril v Cogna-cu, nato pa v Confolensu. Iz teh govorov je razvidno, da namerava ostati na oblasti le do leta 1965 ln da ne namerava več predložiti svoje kandidature na prihodnjih predsedniških volitvah. Danes so obnovili finančna pogajanja med Francozi in Alžirci. Alžirsko delegacijo vodita finančni minister Ahmed Francis in minister za šport in turizem Abdelaziz Bu-teflika, francoski delegaciji pa naseljuje Jean de Broglie, državni podtajnik za alžirske zadeve. Pogajanja zadevajo štiri sto milijonov frankov (več ko petdeset milijard lir), ki jih bo Francija Izročila Alžiriji na podlagi sporazuma Ben Bela - de Broglie od 2. maja in sicer sto milijonov frankov vsake tri mesece. gospodarski odnosi s Poljsko lahko še bolj razvili, ker so možnosti za dosego večjih rezultatov. Potrebno bi bilo samo, da se gospodarske organizacije obeh držav bolj neposredno medsebojno seznanijo in prouče možnosti medsebojnega sodelovanja. Minic je dodal, da se je v stikih z odgovornimi gospodarskimi činitelji Poljske prepričal, da je njihova želja, da se blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Poljsko še bolj razširi. »Zdi se mi«, je zaključil Minič, »da se naši dve socialistični državi šele nahajata pred uresničenjem velikih rezultatov, čeprav so že dosedanji rezultati precej veliki«. Jugoslovansko-romunski sporazum o Železnih vratih BUKAREŠTA, 12. — V Buka-rešti je bil nocoj po dveletnih razgovorih parafiran jugoslovan-sko-romunski sporazum o izgradnji hidroenergetskega in plovnega sistema pri Železnih vratih na Donavi. Sporazum predvideva skupno izgradnjo omenjenih objektov, ki bodo omogočili varnej. šo in hitrejšo plovbo ladij skozi Železna vrata in izkoriščanje vodne sile Donave, ki bo z izgradnjo hidroenergetskega sistema zagotovila letno proizvodnjo od 10 milijard kWh elektroenergije. VANDENBERG (Kalivornija), 12. — Z oporišča v Vandenber-gu, na obali Pacifika, je ameriško letalstvo izstrelilo danes medce- Predsednik Kennedy se je zgrozil nad barbarskim dejanjem m je dobil zagotovilo od pravosodnega departmaja, da so dali na razpolago policiji v Jacksonu ves preiskovalni aparat tega departmaja, da bi odkrili krivca. Umor Medgarda Eversa so z ogorčenjem obsodili številni člani kongresa, ki so hkrati izrazili upanje, da bo kongres naglo odobril nove zakone za zaščito rasne enakopravnosti. Združenje za napredek nebelokožnega prebivalstva je obljubilo deset tisoč dolarjev nagrade tistemu, ki bi pripomogel k aretaciji krivcev. Župan Jacksona je prekinil počitnice na Floridi in se je vrnil v mesto, hkrati pa je odredil, da mora policija storiti vse, kar je v njeni moči, da bi odkrila zločince. Zvezni preiskovalni urad (FBI) je dal na razpolago policiji v Jacksonu dva svoja laboratorija in ustrezne naprave. Sinoči je prišlo v Cambridgeu, v zvezni državi Maryland do hudih incidentov med belci in črnci in policija je morala poseči vmes, da ne bi prišlo do hujših posledic. Hkrati z incidenti so v črnski četrti nastali požari v treh restavracijah, ki pripadajo belcem. V eni od teh restarvacij so našli nekaj »steklenic Molotov«. Do neredov je prišlo, ker je kakih dve sto belcev vdrlo v črnsko četrt. V Danvillu (Virginija) je ka- kih sto črnskih dečkov defiliralo molče pred zapori in magistratom, v' znak protesta proti posegu policije ob priliki demonstracije, ki je bila prejšnji večer; takrat je namreč policija aretirala 3i črncev, pretežno dečke in o-troke.. ‘ , , j . V Savannahu (Georgija) so a-genti policije in gasilci nastopili proti okrog tri sto črncev in jih aretirali kakih sto. Pozneje se je kakih tri sto črncev zbralo pred uradom župana in protestiralo, češ da so našli črve v hrani, ki jo dajejo kakim sto črncem v zaporih Pastor George VVallaee, deželni zastopnik črnskega voditelja Martina Lutherja Kinga, je napovedal, da imajo črnski voditelji v načrtu »velike miroljubne demonstracije« v Washingtonu, v primeru, da kongres ne bi obravnaval čim prej zakonskega osnutka o državljanskih pravicah, ki ga bo vlada predložila v kratkem: »Ce bodo v senatu uveljavili bojkot 'zakona o državljanskih pravicah — je dodal Willace — bodo v glavnih ameriških mestih sprožili kampanjo civilne nepokorščine. Črnci bodo blokirali javne prevoze s tem, da se bodo polegli na tla na letališčih, na železniške tračnice in pred avtobusnimi postajami. Poziv, ki ga je Kennedy naslovil sinoči na prebivalstvo, so z zadovoljstvom komentirali v integracijskih krogih. Martin Luther King je dejal med drugim, da gre za enega najglobljih in najzgovornejših pozivov k pravičnosti in svobodi vseh ljudi, ki jih je kdaj koli izdal neki pred. sednik ZDA. Jutri bi utegnilo ponovno priti do spora med krajevnimi in zveznimi oblastmi v Hundsvillu, v zvezni državi Alabami, kjer se bo vpisal na univerzo črnski študent David McGlathery, Guverner VVallaee ni dal vedeti, da se namerava upreti vpisu črnskega študenta. Sinočnji poziv predsednika Ken. nedyja je naletel na predvideni sprejem: na pohvalo parlamen- tarcev s Severa in na bolj ali manj ostro kritiko parlamentarcev z Juga. Na univerzi v Tuscaloosi sta Viviane Maloune in James Hood, črnska študenta, ki sta se sinoči vpisala na univerzo pod zaščito zveznih oblasti, danes prisostvovala prvemu predavanju. Ni bilo nobenega incidenta. Viviane Malone je šla zjutraj k zajtrku v spremstvu treh belokožnih študentk in se je z njimi veselo raz-govarjala. Odklonila je spremstvo agenta zvezne policije v civilu. Tudi James Hood je zajtrkoval v univerzitetni menzi, ki je bila ob njegovem prihodu polna študentov. Edina posebnost: v menzi je stal vojak. Guverner Wallage je danes sporočil Kennedjhju, da je odredil umik vseh policijskih agentov z območja univerze v Tuscaloosi v roku štirih dni. ......m............................... VLADNA KRIZA V GRČIJI 'Najprej naj se razčisti umor Lambrakisa* Tako zahteva levičarski časopis 2' brala najboljše in najbolj ugledne likovne umetnike. Med drug1' mi se bosta simpozija udeležilo Hubert Dalviood iz Anglije in Al-ao Calo iz Italije. Ogromna vsota za dela impresionistov LONDON, 12. — Na včerajšnj* dražbi v londonski galeriji No-theby so prodali raznim kupcem 49 del francoskih impresionistov (med temi so Monet, Degas, ToU-louse-Lautrec, Sisley, Pissarro, Cezanne, Renoir, Van Gogh, Gauguin, Seurat in drugi) za 'skupno vsoto 1.043.590 funtov šterlin-gov. To je nov «svetovni rekord* za prodaj o del iz dobe impresionizma. Sliko «Le pont du che-min de fer a ArgentueiH Moneta so prodali za 77.000 šterliU-gov, Gauguinova «La ronde de> trois Bretonnesv je šla za 75.000 šterlingov in Renoirova «Les fH' lettes au chapeau» za 61.000. Tudi druga dela so bila prodanu za znatne vsote. Slike, ki so bile naprodaj, so bile last škotskega brodolastnika V/illiama Car-gilla, ki je umrl preteklo leto. * * m RIM, 10.— V okviru prireditev, ki jih pripravlja rimsk? pokrajinska ustanova za tur1" zem v gledališču Ostica Anticn> bo prve dni julija prvič v lijanskem prevodu uprizorjen0 Senecovo satirično delo «AP°" kolokintosis». V prvih dneh aV' pusta pa bo nastopila skupin(l gledališča Piraikon; na sporedu so Ajshilove *Hoefore» in »F”' menidet, Evripidova «Medeja• ter Sofoklejeva »Fie/ctra*. Tudi v Monacu napredujejo... Na starem stolpu nekje v okolici Vercellija sta štorklji naredili gnezdo. Dogodek je aa Italijo redkost In Je kraj postal kar turistična točka zaradi tega gnezda MONTECARLO, 12. — MJ*dl ljudje iz Monaca se bodo poročili pred 30. letom brez n0' voljenja staršev. Zadevni zako^j ski osnutek 50 včeraj odobrj1. člani zbornice na javni seji. f8’ konodajna komisija je predle21 ukinitev člena civilnega zakon'2 iz Monaca, ki je do sedaj doloc8_ starost 30 let kot mejo z* bodno sklenitev zakona. — Jakec, kej se te ne zdi čudno, de gre svet naprej jn prouzaprou nimamo ne papeža jn ne governa, Jn vselih se živi? — Proti res. Tudi meni se zdi čudno. Ma jest mislem, de tu lahko d era peža!« ma pole se skaže, ae napreden je samo Taljan, ma pole pej de se postavijo gor Francozi al pej Nemci jn de rečejo: «ne, mi če-mo jemet an bot svojga pa-Zdej je treba videt, al bo ... prevladal samo an cajt, zatu ke pole pej res ne be šlo več nacionalni al svetovnonazorski moment . . naprej. Sej zde j bo hmali začnu konklave jn tudi Moro bo pršo an bot Čitve moreste vzet tudi njega!. Jn tam pej, de je tudi koker pr združeneh narodeh, de so kardinali vseh sort narodov jn nali držijo bol vkep; de francoski jn nemški jn belgiski kardinali spet držijo vkep, de kardinali z Južne Amerike so spet namalo zase jn drugi glih taku. Jn de zdej se bo šlo tudi za tu, al bo papež Taljan al ne jn de zatu so u Rimi namalo u skrbeh. Zatu ke pravejo, de za bet za papeža jemajo narbol pratiko Taljani jn de drugi se ne zastopejo dosti jn de je treba forte ahtat. Pole Se bo šlo tudi za tu, al bo papež napreden, de bo delau naprej, koker Janez XXIII., al ba pej tašen, ke bo spet vse raz-drou, kar je ta vre naredu. Jn zdej pej je nevarno jn težko se zment, al nej bo napreden al ne, jn Taljan al ne. Jn lahko de najdejo kašnega, ke je ano, ma ni drugo. Denmo reč, de se narprej zglihajo, de more bet napreden, Ob pol treh je imel sprevod kreniti od dekličine rojstne hiše do pokopališča, toda že dolgo Vred to uro so se začeli zbirati pogrebci. Stali so na začetku s tete, ki je peljala na pokopališče, in čakali. Dom umrle je gledal na stezo, in tako bo sprevod končal pot, komaj jo bo dobro začel. Meščani in sosedje so se pomešali z moimi iz doline in z Vtičev, in z ribiči iz zaliva, v katerem je utonilo dekle; in vsakdo je spregovoril o grozljivosti nesreče, brž ko je prišel do gruče znancev, potem pa je pogovor obrnil na tekoče zadeve menečo. John Mawhinney je prikoračil Po stari poti, ki je vodila v Bal-Igshanon, in ko je stal ob cesti, je ustavil Jamesa 0’Hara. «Kako si kaj, James?« je rekel. James 0’Hara, slok lisjaški dedec, se je obrnil, ko je zaslišal Mawhinneyev glas. «Oh, za silo kar gre,« je odvrnil. «Rinem. Kako pa ti?« «No, niti ne tako slabo. Človek božji, to je pa grozno žalostna stvar s to punco!« *Je, je. Jej, spomnim se je še, ko je bila tolikšna — isto deklet-Ve!« Ko je to govoril, je spustil dlan do višine kolen, »Pa imenitna punčka je bila! Hono- Vedno je imela pripravljen odgovor, pa če si ji še kaj takega rekel, tako je bila bistra!« Dvignil je pogled in ugledal Johna McClurga, ki je prihajal lliže. «Si to ti, John?« je rekel. McClurg, velik dedec z obratom kot polna luna in z drobnimi nasmejanimi očmi, je prisopihal do njiu. «Kdo pa drug,« je odvrnil na Jamesov pozdrav, . «Na semanji dan sem te videl na trgu,« je rekel Mawhinney, »pa nisi gledal na mojo stran in tako me nisi videl. Si dobro prodal živino?« «Ja niti ne tako slabo. Lahko t>i jo bolje, in lahko bi ju slab-če.« sSi prodal tisto teličko, ki si jo imel na sejmu?« «Nisem. Za tisto ceno je nisem kotel dati —« 0’Hara ga je udaril po laktu. »Si prišel na pogreb?« je rekel. sNekaj so govorili, da bo ob Po! treh,« je odvrnil Mawhinney, «ampak Po mojem bo pozneje. Kaj — saj še vlaki pridejo od tam in iz Derryje! In kosilo bodo tudi hoteli imeti, ko stopijo dol. Tri bo, preden se bodo sploh Pokazali skozi vrata!« »Jaja, tako bo,» je rekel James 0’Hara, potem pa se je obr-nil k Johnu McClurgu. «Pa si jo orago cenil, tisto teličko?« je Vprašal. McClurg je odgriznil kos dol-Be, uvite, ogabne klobase tobaka, in ko ga je nekaj časa vohal po ustih, je pljunil rumeno tlino čez plot in rekel: «Ti bi lahko rekel, da sem jo predrago, laz bi pa lahko rekel, da sem jo Prepoceni!« «Jaz sem jo še videl,« je povedal Mawhinney, spreden je šla v vodo, pa še smejala se je in šalila, kot le kaj! O, bog nas va-ruj take Smrti-« »Presneto dolgo so jo iskali!* »Dolgo, dolgo.« "Na pet funtov si jo cenil, teličko, John McClurg?• je rekel O 'Hara. •Na pet, pa še precej gor!« •Našli so jo prav na mestu, kjer je šla na dno,« je pletel dalje Mawhinney z glasom, ki ie pripovedoval neštetokrat ponavljano zgodbo. .Jej, če pomisliš, kam se nazadnje vrne telo.! « •Jaja!« • Kdo pa je tisti v škricih in cilindru, ga poznaš?« je vprašal lriožafc poleg Mawhinneya, ko ie nekdo v fraku potrkal na Vrt)ta pokojničine hiše. • Se nikdar ga nisem videl,« ie odvrnil Mawhinney. .Tujec bo v mestu, po mojem že. Ga ti poznaš, James?« • Ne,« je odvrnil 0’Hara. .Mogoče je prišel z vlakom. Poštni ie ie pripeljal. Lej ga. Thon-derjev Potnck Magrath je s Poštnim vozom že okoli vogala!« • Mogoče pa res!« Mawhinney ie poprijel pripoved. «Si bral, kaj je v Derrgjskem dnevniku risalo o njej?« je rekel. «Kar lepa stvari In tista mlada s Poštnega urada je napisala še Pesem zraven!« • Ja, sem videl. Čedno. Nisem Si mislit, da bi tista zmogla kaj takega!« • Ja, zakaj pa ne, saj je v državni službi, ne?« Dva mladeniča, od katerih je eden nesel dragocen venec, sta prišla do vrat, in takoj so ju spustili noter. MOTIV S PROSEKA (Foto M. Magajna) ......................................0,1 ...lili no.,...to...„„„«>„■„»» mn. radi nekega neutemeljenega ne- E, ma Mihec, govoriš, koker de be se do kašne odlo■ šlo za politiko! — Ma prou taku! Tudi pr njeh je levo krilo, Posluši jest srn brou de je tudi pr kar- desno krilo, center jn taku naprej. Dehmo reč, dinalah koker pr demokristianah; de jemajo tudi naš Katoliški glas je desno krilo. Uan gvišno uani dorotejce morotejce, fanfanijevce jn še vse ni biu dekordo sez delam Janeza XXIII. zatu sorte druge partite jn de tudi uani se bojo šli ke se je glih zadne cajte forte jezu, zatu ke koker pr gaverni ■ »če vzameste njega, jest ne so se nekšni mladenči denili dekordo za an iz- »*>» al pali -i. «... d. im ...... *&£ “S,* tSZf SZ gvišno tudi ni mogu bet dekordo, de je pokojni papež jemu na vižiti zeta od Hruščova. Ma, , , , ,. se zna, papež je biu še živ, jn taku ni reku neč. de taljanski kardi- Mfl bo- y bojo ben dali vedet, de tu mneU, i n «amolri l n » ni blo prou. — Ma je res politika grda reč! — Znaš, koker se vzame. Ce delaš grdo politiko,- je grda, ma če delaš dobro jn prou, je lahko tudi dobra. Ma jest rečem, de je bulše, če pestimo te diškorše jn mislemo rajše na festival popevk, ke bo v soboto jn nedelo u Avdi-torji jn de se kupemo za tu prložnost novo srajco, zatu de bomo lepi. — E, dragi Mihec, vidi tle: jest sm si vre kupu novo kravato, zatu de bom delau lepo figuro. Zatu ke u soboto moremo bet vsi novi, zatu ke bojo tudi pesmi nove, orkester nov, pevci novi, njeh obleke tudi, jn vse. — Ben, alora se videmo u soboto? — Kepe j! ' -oooooooooc MODI KOTIČEK Letos spet živopisani vzorci * Jzbira teh je velika, toda tudi enobarvne obleke si v veljavi Enobarvne obleke so resda vedno lepe in elegantne, toda nič ni mikavnejšega in bolj privlačnega v toplih poletnih mesecih od živopisane vzorčaste obleke, Zato si vsaka takšno obleko zaželi, pa čeprav ji modni eksperti še tako svetujejo enobarvne, predvsem pa bele obleke. Vzorčaste obleke so na nas kot resnične znanilke poletja — sonca, in lepega vremena. In čeprav se vreme še kisa ter prihaja letošnje tako zaželeno poletje zelo počasi, je vsaka izmed nas zelo vesela, če je obogatila svojo poletno gaTderobo z novo vzorčasto obleko. 2e sam pogled nanjo jo razveseljuje — ko jo bo pa lahko še uživala, se bo čutila v njej pomlajeno in prerojeno. No, in kakšne so letošnje vzorčaste obleke? Izbira je tako bo- •Križana gora, poglej st samo ta venec!«, je vzkliknil John Mawhinney. «Jej, ta je pa '-moral nekaj veljati!« «Ja, saj so ga kupili fantje od Y.M.C.A. Z enim od njih se je mislila poročiti. Nisi nikoli slišal o tem?« • Ne. S kom pa?« • Menda z mladim McCracke-nom!« • Kaj! S tistim?« • Ja. Temu se je tudi pobesil nos, kaj! John McClurg, bi jo dal za šest funtov?« •Mogoče bi jo, če bi mi jih kdo ponudil!« • Marsikdo bi dal takle venec za punco, po mojem že!« je rekel John Mawhinney. • Ja, to je pa res. Se pa neha pobožnost, kjer se smrt začne! Pa si mi jih mislil ti ponuditi, James?« 0’Hara je stopil malo preč od gruče in se spet vrnil, prskaje tobačno slino predse. .Ja, ravno sem si mislil — bog ve, ali bi jo dal, če bi ti jih kdo ponudil! Jaz ti ne bi mogel po- i.Hn>iiiiiioin!» la. »Tedaj sem imel s »Ze v mladih letih sem imel fotografski aparat in sem po-veselje do slikarskega čopiča, snel to starinsko zgradbo na zato sem bil vesel, da sta se film. Tedaj je prikrevsal iz moja dva brata odločila za go- hiše očanec, bil je stari Hostar spodarsko dejavnost. Pa mi v in se je zapletel z menoj v tem ni bilo prizanešeno. Brata razgovor. Gotovo je bil vesel, Jožeta, ki je vodil zagorske ap- da sem prišel snemat njegovo nenice, je doletela nesreča pri leseno domačijo«, delu v kamnolomu. Nekoč — Birolla mu je povedal, da je leta 1910 — se je sprožila v na- hišo že večkrat slikal. Tedaj šem kamnolomu skala, ki je pa je dejal očanec: »To bajto zdrvela zviška in je zadela Jo- (so prihajali slikat že ,v mojih w ■ S _ T TL * 1 _ t __ *va 1 n rl 1 L 1 nil L XT n 1- K — — <■ — ati Birolla je našel v Škofje Loke obilico Bil je slikar domačih zanimivosti in starosvetnosti. Zmeraj je nosil s seboj skicirko in si »zapisoval« motive. Pravijo, da ima vsaka knjiga svojo zgodovino. Slikarji pa vedo, da imajo tudi domala na vsako sliko kar zanimiv spominek. Naj povem Birollov spominek na staro kmečko hišo v vasi Hosta ob Sori. Ta vas leži ob cesti iz Loke proti Ljubljani, v bližini Gosteč, od koder je doma slovenski pesnik Cvetko Golar. Hoštarjeva hiša v Hosti je lesena in je ena najstarejših lesenih hiš na Gorenjskem. Ni čuda, da je pritegnila pozornost slikarja Gvidona Birolle že v mladih, dijaških letih. »Večkrat sem jo šel gledat in slikat. Slikal sem jo v raznih tehnikah, s svinčnikom in v olju. Tam sem bil tudi pred nekaj leti«, mi je pravil Birolla. »Tedaj sem imel s seboj nimive predloge. Utrdite si svoje prijateljske vezi. DEVICA (od 22. 8. do 22. 9.) Pazite se pred pobudami, ki bi utegnile postati predmet kritike vaših predstojnikov. Manjši nesporazum v družini. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Danes je naravnost odlični dan za začetek razgovorov z nekaterimi zelo spretnimi osebami. Vaša zadržanost in diplomatičnost bosta zelo ugajali nekemu novemu prijatelju. ŠKORPIJON (Od 24. 10. do . 22. 11.) Ne bojte se iti do konca neki tvegani, toda zanimivi akciji. Do-: bro prijateljstvo bo ogroženo za zaupanja. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Preden se lotite nekega precej tveganega posla, se najprej prepričajte o solidnosti svojih argumentov. Zeto verjetno boste prijeli darilo, ki bo v skladu z vašim okusom. KOZOROG (od 21. 12. do 20. L) Pobude vaših tekmecev so trenutno zanimivejše od onih, ki ste jih sprejeli vi. Vskladili boste svoj okus z onim drage osebe. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Neka premestitev bo poenostavila vse probleme ter omogočila odpra. vo daljšega spora. Predlog, ki ste ga dalj časa omaloževali, se vam bo »zdaj zdel sprejemljivi. RJBI ' (Od 20. 2. do 20. 3.) V finančnem pogledu zelo zanimivo in razgibano jutro. Srečne ure v družini. * žeta v glavo. Ubilo ga je in zagorske apnenice je prevzel brat Janko«. — Tako mi je pravil Birolla. Njegovega brata Janka sem dobro poznal, ko sem bil pozneje učitelj v bližnji Litiji. Tudi ta je umrl zelo mlad — leta 1927 — in ko smo se poslavljali na njegovem grobu, sem spregovoril celo poslovilne besede v imenu litijskih Sokolov. Potem je prevzel vodstvo apnenic Gvido. »To mi je prekrižalo moje u-metniško delo«, mi je večkrat tarnal, ko ni imel časa za čopič in paleto. Včasih smo se srečavali na prijaznih zasavskih hribih. Birolla je rad planinaril, tudi njegova soproga je bila vneta planinka in srečanja na Sveti gori nad Litijo in drugod so bila prijetna. Birolla je znal vnesti v planinsko druščino značilen pečat intimnosti in prijetnega razvedrila. Kadar se je oglasil s šalo, jo je podal prefinjeno: vedno je kazal obraz resničnega umetnika, človeka z globoko dušo. V «Skofja Loka je biser Slovenijo »Rad bi imel moč in čas, da bi ohranila moja priljubljena Škofja Loka svojo častito starinsko podobo«, mi je večkrat dejal. Zadnja leta sva se mnogokrat srečala v ljubljanski kavarni Union; takrat je bil navadno v njegovi družbi tudi njegov prijatelj iz mladih let a-kademski slikar Maksim Ga- Birolla mi je pripovedoval: »Loka je slovenski Nuernberg, le da tega ne znamo ceniti in ohraniti, kar so nam ustvarila mladih letih. Nekoč jo je risal mlad študent. Ko je šlo risanje h koncu, je nenadoma prihrumela nevihta in je prisilila mladega slikarja, da se je zatekel v hišo. Nevihto je prevedril pri nas. Ko se je poslovil, mi je pustil sliko in dodal, da se bo oglasil še kdaj kasneje in bo sliko takrat dokončal. Potem pa ni več prišel in zdaj hranimo to sliko za spomin«, je dejal starec. Birolla pa mi je dokončal štorijo takole: »Bil sem začuden ob starčevem pripovedovanju in radoveden, kdo neki je .slikal v mlajih letih sedanjega gospodarja tjegovo privlačno bajto. Za-irosil sem ga, naj mi to slino jrinese. Odšel je v hišo in se irnil s skico. Nemalo sem se ačudil, ko sem jo prijel v role. Risba je bila — moja, ena nojih prvih. Nanjo sem pozneje popolnoma pozabil in tako e ostala moja prva skica pri lostarjevih v Hosti. Upraviče- 0 je nama z očancem spomi-ek privabil nasmeh na na-ina obraza ...». Poslednja leta je bil Gvido ‘irolla stalen gost ljubljanske avarne Union. Tu sta se do-ila z Gasparijem vsako do-bldne pri skodelici turške ka-5 in sta prebirala domače in je liste. Pa se tudi pogovorila dnevnih zanimivostih. Kadar m prišel iz Litije v Ljublja-t, sem se tudi jaz oglasil v varni. Takole mi je pripovedoval o najskih spominih Gvidp Bila. »Ko sem dokončal ljilb-nsko šolo, sem se odločil za karsko akademijo na Dunaju, danji slovenski slikarji, ki b študirali na Dunaju, smo 1 ločili po naših slikarskih stališčih. Eni so bili za modernizem, ti so si ustanovili leta 1902 klub Savo; vanj so pristopili ekspresionisti. Nekaj nas pa se je navduševalo za slovensko nacionalno umetnost, za ljudski realizem. Vsi ti smo bili vneti za drugo slikarsko društvo, ki smo mu vzdeli ime »Vesna«. Glavni steber »Vesne« je bil Saša Santel, ki je postal tudi njen prvi predsednik. Član »Vesne« je bil tudi Hinko Smrekar in seveda tudi midva z Gasparijem«, mi je pripovedoval Birolla. «Tomoljc »V pcm>» cm n polo- žili v Škofji Loki, kjer smo se večkrat sestajali mladi umetniki. Na Dunaju pa smo imeli klubov lokal v III. okraju. Stalno pa smo se sestajali v kavarni hotela Wien, ki je bila v bližini tedanje dunajske univerze. Tu smo bili kuhani in pečeni. V našo druščino je prihajal stalno tudi Ivan Cankar, ki je bil mož darežljive roke. Skozi borbe do zmage Čeprav smo živeli na Dunaju v začetku tega stoletja in je bil Dunaj še središče velike države, kjer je imela glavno besedo nemško orientirana družba, mladi dijaki z juga nismo utonili v tujem morju. Brž ko smo prišli na Dunaj, smo slovenski študentje stopili v stik s tovariši iz Hrvatske in Srbije in drugih južnoslovanskih pokrajin. Najprej smo si usta- (Nadaljevanje na 6. strani) gata, da jih ne bi naštele tudi, Če bi porabile pol strani časopisa. Moderno je vse, da je le živo in svetlo. Med kombinacijami barv, ki prihajajo najbolj v poštev, so naslednje — vsi odtenki rumene barve v kombinaciji z zeleno, modro in rožnato barvo, vsi odtenki rožnate barve v kombinaciji s črno, zeleno, rumeno in oranžno barvo, in, predvsem, kombinacija črno-belo, ki je že od nekdaj najbolj efektna in ohranja tudi v letošnji garderobi prvo mesto. Takšne obleke ne potrebujejo kompliciranih krojev. Zadostuje že blago. Linija pa mora biti zato zelo enostavna in brez vsakih okraskov. V glavnem so takšne obleke krojene gladko po telesu, z večjim ali manjšim Za letošnjo hladno pomlad priporočajo šale, ki si jih lahko same spletemo vratnim izrezom in s pasom iz istega blaga, ali pa tudi brez pasu. Vse te obleke so brez rokavov. Ce pa že imajo rokave, potem so krojene kot «chemisier» z moškim ovratnikom in s tričetrtinskimi rokavi, ki se končujejo z visokimi manšetami. C« smo se odločile za vzorčasto obleko iz prave svile, or-gandisa ali chiffona, potem mora biti, seveda, kroj nekoliko drugačen; bogato nabrano ali nagubano krilo ter ovratnik v obliki pentlje. Ce je blago zelo prozorno, potem moramo nositi pod takšno obleko primerno kombinežo, ali nšlašč za to napravljeno spodnjo obleko. Upamo, da nismo ustvarile z našim današnjem člankom med čitateljicami psihoze, da so vse enobarvne obleke za v koš. Nasprotno — rekle in poudarile smo, da so enobarvne obleke vedno lepe in elegantne. Samo naša želja, da se rešimo spominov na grdo zimo jn pomlad nas sili, da si želimo ipremembe in to nam brez dvoma prinese nova vzorčasta obleka. Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.3Q promenadni ČETRTEK, 13. JUNIJA 1963 //. program Uspeh Oskarja Kjudra v Dubrovniku Tržaškega glasbenika Oskarja Kjudra prav gotovo ni treba predstavljati. Kdo ga pri. nas na Tržaškem ne pozna, saj ga srečujemo povsod, kjer je količkaj v zvezi z glasbo. Toda mladi tržaški glasbenik se ne uveljavlja le pri nas, v našem ožjem okviru, pač pa poseže njegova dejavnost tudi preko meja in prav pred kratkim je bil na gosto, vanju v Dubrovniku, kamor so ga povabili, da bi vodil tamkajšnji Gradski orkester na koncertu, ki je bil 24. maja v znanem Knežjem dvoru. »Dubrovački vjesnik* je o tem koncertu in o dirigiranju Oskarja Kjudra objavil sle. dečo laskavo oceno; «Za koncert Gradskega orkestra, ki je bit 24. t. m, u atriju Knežjega dvora, je vladal močnejši interes dubrovniškega občinstva. Trije gostje, ki so sodelovali v uresničenju programa, so pripomogli k temu, da je bil koncert zelo dobro obiskan. Za dirigentskim pultom je stal tržaški Slovenec Oskar Kjuder, kot solista pa sta nastopila študenta glasbene akademije v Sarajevu violinist Žarko Grego in Gašpar Pastor, ki je igral na violo.» «Oskar Kjuder se je predstavil kot izkušen dirigent, ki -gotovo, z lahkotno in precizno gesta vzpostavlja ravnotežje med or-kestralnimi skupinami in uresni. čuje čistost zvočnih profilov neke v bistvu komorne interpretacije, kateri bogata zvočna imaginacija in močan temperament daje sokove prepričljivosti m dramske intenzivnosti tam. kjer je to terjala vsebina izvajanega dela. Tako je v Schubertovi «Nedokončani simfoniji» prihajala do izraza elementarna sila in monolitnost edinstvenega toka glasbenih misli, pretkana s prelivi emo-tivno-lirične prirode. Gotovčevo »Kolo* iz »Ern* pa je odražalo živopisen kolorit in bujni polet našega narodnega melosa. Z druge strani je v Koncert za violo Karla Stamitza — ki ga je na violo izvajal Gašpar Pastor — Kjuder z odmirjenim doziranjem tonov, s svežimi in še lastečimi dinamičnimi prelivi ter z jasno ari i-kulacijo zelo prepričljivo prikazal vsebinske in stilne vrednote tega dela, v Viotinskem koncertu v g-molu Maksa Brucha,,— ki ga je izvajal violinist Žarko Grego — je podčrtal vzbudljive akcente, odkrival romantična sanjarjenja in uresničil plemenito in bujno zvočnost. — Orkester je ze. lo dobro reagiral na gibe gosta — dirigenta in se v celoti podvrgel njegovi koncepcij i*. Kaj pomeni ta laskava ocena in tolikšen uspeh v Dubrovniku, ne bomo posebej poudarjali, saj je Dubrovnik s svojim festivalom »Dubrovniške igre* zaslovel Sirom sveta. Zato je za dirigenta Kjudra pomembno že to, da je bil tja povabljen. Ker pa je doživel takšno priznanje, je malone logično, da se s tem gostovanjem ne bo končalo. In res, Oskarja Kjudra so že spet povabili na gostovanje v Dubrovnik, hkrati pa tudi še v Sarajevo in Mostar. Kljub temu, da je močno zaposlen, bo ta vabila sprejel in mi mu želimo, da bi se tako spet v Dubrovniku, kot tudi v Sarajevu in Mostarju ponovna izkazal, kot se je prvič v Dobrovniku. PREJELI SMO CICIBAN. List za naše najmlajše. Izdaja Mladinska knjiga v Ljubljani. L. 1962/63. St. 10. >371 k o nče r t * ” * Prazh iži n*** m a - 800 Jutrania glasba; 8.35 Po- ia- 10 00 Maša nato ^ 1® 9-<*> Italijanski George Melachrinn 1 114sk T Pentagram; 10.40 Glasba za pra- ka glasba1 12 00 T enni^i zmčnl dan: H-35 Nastopajo pev- ralnf snisi- ižšo Za ci; 1415 Glasba: ^ Nove pic nekai■ n so Clash,? nn “N-8! 15 00 Marino Marini in Ric- 14 45 Dolinski Trio 15Pm pi3al?; cardo Rauchi^ 1518 Kolesa Bolero^° RUnskiTCorsako: ^n TaTt O^lLfodT^^^T ski canriccin- lS3n »Tri tuF1; .'00 Rapsodija; 16.30 Mali drama; 17.40 Lahka glasba; 18.30 ?7 30S Ciganka glas^lS 35S|S P-fe. 19 0°, L,e- lesarska8 dfrka Švici; 18 50 po pisanje; nato Znane melodije; 20.00 Šport; 20.30 Simfonični koncert; nato Dixieland ansambli; 22.45 Od valčka do bosse nove. 9.30 Orkester p. v. Guida Cer-golija; 12.15 Plošče; 12.30 Glasbeni program Koper 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 11.00 Otroški kotiček; 12.00 in 12.5o Glasba po željah; 13.40 Zbor RTV Ljubljana; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Melodije za prijetno popoldne; 15,15 Zabavna glasba; 15.30 Slovenske narodne pesmi; 16.00 Melodije; 17,00 Solisti in zbori; 18.00 . _ , Prenos RL; 19.00 Orkestralna . 4 00 P,obro jutro; 8.05 S pesmi- glasba; 19.30 Prenos RL; 22.15 1?«?° slovaškem, Moravskem in Jazz; 22.40 Pesmi v ritmu; 23 00 Češkem; 8.35 Ob glasbenem av-Prenos RL. Vaši izbranci; 19.50 Operetni pragram; 20.35 Turizem kot industrija; 21.00 Simfonična glasba; 2135 Dva prijatelja in ena pesem; 22.10 Jazz. IH. program l7.0o HofiBannsthal; «n folle e la mortes; 17.45 Bachove variacije; 18.40 Zgodovina izseljevanja z Juga; 19.00 Albinoni in Anfossi; 19.15 Nemška kultura; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.30 Hindenitho-ve skladbe; 21.20 Na programu Dessau in Mahler; 21.45 Upravno sodstvo; 22.25 Duboisova Francoska suita; 22.45 Avtor in kritik. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Skladbe za godala; 9.05 Nabožna glasba; 10.15 Scarlattije-ve skladbe; 10.30 Za sam orkester; 11.30 Koncer(; 13.25 Itali-, janske pesmi po svetu; 14.00 Orkester p. v Michela Legranda; 14.15 in 15,15 Glasba pod vedrim nebom; 16.I5 Salvatore Al-legra: «Romulus»; 18.20 Kriza v družini; 18.40 Plesna glasba; 20.30 Sentimentalno popotovanje; ■ t»opri 21.00 Spaakova štiridejanka «Be- I li kruh*; 22.20 Plesna glasba. L— Slovenija Hilra popravila j in prodaja TV aparatov pralnih utrojrv elektrogospodinjskih predmetov |Kudu. TREVISAN Trst, Via S. Nlcolč 21, tel. 24-018 Popravila; Via Delle Milizie 3. | telefon štev. izie 3. I 76-276 I tomatu; 8.55 Prost, ko ptič na veji; 9.25 Operni spored; 10.15 Nova pesmica; 10. 40 Tečaj ruske ga jezika: 10.55 Nova popevka; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 Zenski vokalni kvartet; 12.30 Pol ure pred trinajsto; 13.15 Obvestila; 13.30 »Kaj sli-širno na gorah...*; 14.05 Koncertni plesi; 14.20 z lokom po strunah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.15 Kvinteta Schearing in Art van Damme; 15.30 Turistična oddaja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasba iz Talijinega hrama; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.10 Ljudski plesi; 18.30 V ritmu bosse nove; 18.45 Kulturna kronika; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi; 20.45 Ansambel Weekend; 21.00 Literarni večer; 21.40 Vodopivec: Jesenski ognji; 22.15 Skupni program JRT; 23.05 Romantičnim plesalcem; 23.20 Iz liričnih pesmi Franza Schuberta. Ital. televizija 18.00 Film; «Izginu)o letalo*; 19.00 Dnevnik; 19.15 Pevsko simfonični koncert; 19.40 Lopezova enodejanka; «Ta ali ona*; 20.10 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 Almanah; 22.05 Skupno življenje; 23.10 Dnevnik; ' II. KANAL 21.05 Dnevnik; 21.15 Dostojevski: »Zločin in kazen* — tretje nadaljevanje; 22.35 Športni četrtek. Jug. televizija Na kanalih 5, 6, 11. 9.00 Prenos svečanega zasedanja Sabora ob 20 obletnici pr-vega zasedanja ZAVNOH; 11.00 »Boj za obstanek v morju* reportaža; 18.00 Poročila; 18.05 Mendov spored — oddaja za najmlajše; 19.00 Zagrebški tednik; 19.30 TV Obzornik; 19.45 TV po-šta; 20.00 TV Dnevnik; 20.30 Rezerviran čas; 20,55 Propagandna oddaja; 21.05 «Odsevi v vodi* — glasbena scena; 21.40 Nemi film; 22.00 Poročila. Vreme včeraj; najvlšj* temperatura 24.6, najnižja 17.3, ob 19. uri 19.2.; zračni tlak 1016 raste, veter severovzhodnik 4 ta, vlaiae 79 od-stoikov, nebo oblačno, 0.6 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 20.4 stopinje. Iržaški dnevnik 13. junija 1963 POZITIVEN OBRAČUN POKRAJINSKE TURISTIČNE USTANOVI ZA LETO 1962 Skoraj 8 milijard lir fe prinesel turizem lani ir tržaško pokrajino V primerjavi z letom 1961 so se dohodki od turizma povečali za 1.400.000.000 lir Lani je prišlo v naše mesto nad četrt milijona italijanskih in inozemskih turistov Danes, ČETRTEK, 13. Junija Tetovo Sonce vzide ob 4.14 ;lm zatone ob 19.55. Dolžina dneva 15.41. Luna vzide ob 0.22 in zatone ob 11.14 Jutri, PETEK, 14. junija Metod V novinarskem krožku je bila' Sinoči tiskovna konferenca predsednika Pokrajinske turistične u-stanove odv. Vollija, kateri je prisostvoval tudi ravnatelj ustanove ar. Rinaldini. Odv. Volli je časnikarjem razdeli! poročilo, ki ga je imel na zadnji seji upravnega sveta ustanove, ter obširno statistično poročilo, ki vsebuje analizo o turističnem prometu v tržaški pokrajini v letu 1962. Ker so imeli časnikarji na razpolago že dovolj statističnega in dokumentarnega gradiva, se je odv. Volli v svojih izjavah omejil predvsem na vlogo, ki jo ima Pokrajinska turistična ustanova za pritegnitev italijanskih in tujih turistov v Trst in okolico. Med drugim je tudi povedal, da je ukinitev hitre pomorske proge Trst-Benetke z »Aliskafom* povzročilo znaten padec števila potnikov na pomorskih turističnih progah. Iz njegove obrazložitve je bilo predvsem razvidno, da je tržaški turizem še vedno prehodnega zr.sčaja, kar nam dokazuje dejstvo, da je bila lani v Trstu povprečna nočitev tujih turistov 2,07 dneva, v Devinu-Sesljanu pa 5,01 dneva. Odv Volli je še posebno poudaril, da se mora italijanski turizem zavedati, da so začele Jugoslavija, Grčija in Španija z obširno turistično propagando v državah, ki so bile vedno nekako »italijansko turistično tržišče* in da bo konkurenca teh držav na turističnem področju vedno večja. Sicer pa je priznal, da ima Trst s turisti, ki gredo v Jugoslavijo ali v Grčijo in ki potujejo skozi naše mesto, precejšnjo korist, ker mnogi od njih pri r.as prenočijo in si ogledajo mesto, . V torek se je pod predsedstvom odv. Vollija sestal upravni svet tržaške pokrajinske turistične u-stanove skupno z nadzornim svetom. V začetku je predsednik odv. Volli počastil spomin umrlega člana upravnega sveta odv. Poilluccija, ki je kot predsednik Avtomobilskega kluba pripomogel k razvoju turizma v naši pokrajini. Zatem je predsednik obširno poročal o delovanju ustanove v zadnjih mesecih in zlasti poudaril lastno turistično propagando n propagando skupno z drugimi uri^tičnimi ustanovami v deže-ah Furlanija—Julijska krajina in Benečija. Pri tem je omenil skupno udeležbo na mednarodni .uniatični razstavi v Muenchenu ter sedanjo udeležbo na razstavi »Italia Produce*, ki je v Kjoe-oenhavnu. Odv. Volli je poudaril to skupno propagandno akcijo, cajti sedaj je treba spričo veli-cega razvoja motorizacije oprav-•jati propagando v širšem dežel-lem okviru, kar se izvaja pri las zlasti v sklopu vseh obrežnih urističnih ustanov od Trsta do Benetk. Predsednik pa je pri tem joudari'1, da morajo to skupinsko jropagandistično akcijo turistič-lih ustanov v inozemstvu pod-ireti tudi sami gostinci s pogod-ieno dejavnostjo preko potoval-lih agencij. V zvezi s tem je lan sveta Rigoletti, ki predstav-ja v njem gostince, poudaril, da e pripomba predsednika povsem imestna ter da je treba delo tu-•ističnih ustanov spopolniti zlasti ■ obiski turističnih gospodarstve-,ikov. Svetnik Rigoletti je dejal, la proučujejo sedaj v Trstu mož-lost tesnejšega sodelovanja med totovalnimi agencijami in hoteli r tržaški pokrajini, da se okrepi urizem ter da se porazdelijo turisti med vse gostinske obrate. Predsednik Volli je nato poro-al svetu o raznih delih, ki jih pravlja avtonomni tehnični urad ielad na podlagi načrtov, ki jih e pripravila turistična ustanova. Cako so med drugim dogradili toslopje ob vhodu v jamo pri Briščikih, kjer morajo zgraditi * priključek na vodovod, da bo a zgradba služila svojemu name-iu. Zaradi pomanjkanja delovne sile pa so se ustavila dela pri gradnji jamarskega muzeja, ki bo tudi blizu te jame. Prav tako je zaradi pomanjkanja delovne sile obtičalo delo na cesti, ki gre od obrežne ceste (državne ceste št. 14) v nabrežinski portič. Na vsak način bodo to cesto vsaj v_ njenem prvem delu dokončali še to poletje, tako da bodo lahko vozili avtomobili vsaj do gradbišča nove gostinske šole ENALC. Predsednik je nato sporočil, da upajo, da bo lahko »Dom tujcev* v Sesljanu deloval že v tej turistični sezoni, čeprav so zastala zadnja dela in še ni bilo poskrbljeno za opremo. Nadalje je predsednik omenil razne intervencije za graditev novih cest, ki bi povezovale državno cesto in morsko obalo, tako da bi s tem spodbuiali naložbe za gradnjo novih gostinskih obratov na prekrasnem področju, ki se razteza med Grljanom in Devinom. Predsednik Volli je nato omenil udeležbo tržaške turistične ustanove na skupščini Vsedržavne zveze pokrajinskih turističnih ustanov, kjer so ponovno poudarili nujnost novega zakona, ki bo urejeval finansiranje pokrajinskih 'turističnih ustanov. Ne sme se namreč pozabiti, da gre velika zasluga tem ustanovam, če ima Italija 600 milijard lir dohodka v tujih devizah ter če Italijani sami potrošijo v državi 500 milijard v turistične namene. Zato je popolnoma upravičeno, če u-stanove zahtevajo, da država zviša sedanji prispevek treh milijard in pol, ki jih daje pokrajinskim turističnim ustanovam, tako da bodo lahko uspešno opravljale svoje naloge. Zatem je predsednik sporočil, da so na skupščini vsedržavne zveze turističnih pokrajinskih ustanov, ki je bila maja v Taormini soglasno sklenili, da bo prihodnja skupščina leta 1964 v Trstu. Predsednik je tudi povedal, da je v tisku študija o poteku turističnega gibanja v tržaški pokrajini leta 1962. Ori-sal je potek priprav za »praznik terana in pršuta«, ki bo julija na Repentabru. Končno je predsednik obširno poročal o obračunu za leto 1962. Poročilo o obračunu se ne nanaša le na knjigovodske in finančne postavke marveč omenja tudi splošno dejavnost ustanove ter njeno turistično politiko. Glede tega poudarja, da se je število prihodov turistov v letu 1962 zvišalo na 252.665 v primerjavi z 230.499 prihodi v letu 1961. Spričo tega računajo, da je znašal gospodarski prispevek turističnega gibanja v tržaški pokrajini 7 milijard 626.933.960 lir, kar pomeni 1.400 milijonov lir več kakor leta 1961. Potemtakem je vsaka lira, ki jo je porabila turistična ustanova v Trstu, prinesla v pokrajino 111 lir dohodka. To je zelo pomembno, zlasti če upoštevamo, da je površina pokrajine zelo majhna. Turistično gibanje je tudi ugodno vplivalo na dotok občinstva v kulturne ustanove in v muzeje. Tako je na primer bilo ieta 1961 v muzeju Revoltel-la 11.795 obiskovalcev, 1962. leta pa 15.683. Število obiskovalcev na Gradu se je zvišalo od 197.675 leta 1961 na 238.542 leta 1962. Mi-ramarski grad je leta 1961 obiskalo 93.862 ljudi, lani pa 122.969. To dokazuje, da ne prinaša turizem le gospodarske koristi, marveč da prispeva tudi h kulturnemu, duhovnemu in družbenemu napredku. Dolgemu in podrobnemu poročilu predsednika je sledilo poročilo preglednikov računov, ki so .ugotovili, kako je pokrajin- ska turistična ustanova kljub skopim sredstvom opravila zelo veliko delo, da bi okrepila turizem na Tržaškem. Pregledniki računov^ so v svojem poročilu izrazili željo, da bi čimprejšnja ustanovitev avtonomne dežele o-krepila turizem na vsem področju. Po soglasni odobritvi obračuna za leto 1962 je upravni svet izrekel tudi ugodno mnenje o proračunu avtonomne -turistične u-stanove v Sesljanu za leto 1963, ki je že prvo leto svojega obstoja pokazala, da je življenjska. Za tem je upravni svet sprejel nekaj sklepov, ki se tičejo osebja. Končno so sprejeli sklep, s katerim so izrekli prefektu ugodno mnenje glede novega turističnega obrata v Sesljanu ter so odobrili izdatek za kolektivno propagando turističnih ustanov iz Benečije in Furlanije — Julijske krajine. V OKVIRU VELESEJMA Razstava radiov za avtomobile in čolne V prvem nadstropju paviljona »D* tržaškega mednarodnega velesejma bodo priredili zanimivo razstavo o radijskih sprejemnih aparatih za potrebe avtomobilov ih motonavtike. V tem okviru bodo 23. junija priredili tržaški zlet z nazivom »zemlja-morje*, na katerem bodo prikazali najnovejše možnosti radijske opreme na avtomobilih in čolnih. Na razstavi bodo številna podjetja prikazala dosežke radijske tehnike, zanimive nove modele in med njimi sprejemne aparate visoke frekvence, aparate z elektronskim iskalcem valovne dolžine in podobno. Prikazali bodo tudi aparate, ki niso zanimivi samo zaradi svojih tehničnih zmogljivosti, temveč ki tudi zaradi e-stetskega videza predstavljajo dejanski okras vozila. ZANIMIVA TISKOVNA KONFERENCA V BOLNIŠNICI Tržaška «umetna ledvica» je rešila že več življenj Samo v zadnjih desetih dneh so v tržaški bolnišnici s to napravo rešili življenje trem bolnikom ..........................................m.«.,...,,.,,.n,,.,n,................... ............. SESTANEK IZVRŠNEGA ODBORA POKRAJINSKE FEDERACIJE Stavka v podjetju Sartori Podjetje Sartori je sporočilo, da bo enega delavca odpustilo, enega pa premestilo. Zato je FIOM včeraj opoldne napovedala stavko, ki je imela takojšnji uspeh. Ze proti večeru je podjetje sporočilo vodstvu FIlOtM, da se odpustu in premestitvi delavca odpoveduje. Včeraj je bila v glavni bolniš-niči tiskovna konferenca, na kateri sta dr. Legnani in dr. Storici obrazložila novinarjem delovanje ..umetne ledvice«. ..Umetna ledvica«, ki je zelo zapletena naprava, je bila speri-mentalno montirana v glavni bol-mšnici leta 1961. Po daljših pre. izkušnjah zlasti na psih, so av-gusta lanskega leta začeli s to napravo zdraviti prve bolnike. Zdravnika sta obrazložila, da ta zelo važna naprava za zdravlje-nje ledvic omogoča, da se bolniku s posebnim postopkom po večkrat zaporedoma zamenja kri v ožilju in se mu tako odstrani iz ledvic vse tiste strupene odnosno škodljive snovi, ki jih je imel v krvi in ki so se nabrale v ledvi-cah. Oba zdravnika sta zlasti v pre. teklem letu obiskala na lastne stroške bolnišnice v Neaplju, Tu. rimi in Piši, kjer ..umetna ledvica« že deluje, da sta se seznanila z delovanjem naprave in tako iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil PSI PODPIRA LISTO ŠT. I ZA DEMOKRATIZACIJO ZADRUG Samo «lista obnove» izraža dejanske zadružne interese, ne pa posebnih interesov strank Izvršni odbor pokrajinske federacije PSI sporoča, da je včeraj proučil vprašanje volitev za obnovitev upravnega sveta Delavskih zadrug. Odbor je predvsem zavrnil poskus Krščanske demokracije in ostalih strank, ki so dale pobudo za listo »Italijanske demokratične koncentracije*, da bi dali tem volitvam čisto strankarski in celo nacionalni značaj. Oguljena trditev demokrščanske propagande, ki skuša dokazati, da je lista št. 1 »Obnove* neposreden izraz komunistične stranke, je samovoljna. Lista »Obnove* je v resnici izraz tržaške federacije vsedržavnega zavezništva zadrug, v katerem so zastopane razne politične struje, ki so enako zainteresirane na demokratičnem zadružništvu. Lista št. 1 vsebuje polovico kandidatov socialistične struje (to je 4). Po mnenju izvršnega odbora hoče KD v resnici odvrniti pozornost Članov zadrug od otvarniH vpra šanj, ki • se tičejo*»ustanove.'.fl'a vprašanja so dejanska demokratizacija Delavskih zadrug z vzpostavitvijo starega predfašističnega pravilnika; odločna notranja mo-ralizacija ter obnovitev naloge zbijanja cen na tržišču z odločno borbo proti zasebnim špekulantom, proti vmešavanju monopolistov in v zaščito potrošnikov. Upoštevajoč ta' dejstva ter z namenom, da se doseže prav takšen in nikakršen drug program, podpira PSI listo št. 1 in poziva člane Delavskih zadrug, naj strnjeno glasujejo za to demokratično in ljudsko listo, ki izraža dejanske zadružne interese ne pa posebnih interesov strank. Pokrajinska seja v torek 18. t. m. Pokrajinski svet se bo ponovno sestal na redni seji v torek, 18. t.m. ob 18.30. K dnevnemu redu so bile dodane še nekatere točke, med katerimi tudi resolucija pokrajinskih svetovalcev Medani ja in inž. Pečenka, ki zahteva naj pokrajin- ski odbor za stike z javnostjo natisne slovenski prevod Posebnega statuta dežele Furlanija-Julijska krajina. Nove tarife za taksije Pokrajinski odbor za cene je o-dobril nove tarife za taksije. Ukinili so dodatek za povratek praznega vozila v primeru voženj čez meje predmestij. Nove tarife so naslednje: prva tarifa do 800 metrov daljave 200 lir; za vsakih nadaljnjih 800 metrov 100 lir, to je po 20 lir za vsakih 160 m. Po 22. uri 50 lir dodatka k skupni vsoti. TEMNA BODOČNOST OBČINSKIH FINANC Izdatki za osebje znašajo več Kot vsi redni dohodki občine Posebna komisija bo skušala zmanjšali število osebja tudi z možnostjo prostovoljnega odstopa proti ustrezni odpravnini Kot smo že poročali beleži letošnji proračun tržaške občine tri milijarde 302 milijona 217.000 lir primanjkljaja. Kljub tako visokemu primanjkljaju niso v izdatkih zapo-padeni nobeni izredni stroški za kaka večja javna dela ali podobno .temveč se je primanjkljaj povišal izključno zaradi znatno večjih stroškov, ki jih ima občinska uprava za osebje. Odbornik za finance dr. Rocco je ob predložitvi letošnjega proračuna v svojem poročilu poudaril, da so zaradi vedno večjega primanjkljaja in večjih obveznosti občine zaradi pasivnih posojil perspektive občinskih financ za bodočnost zelo resne. Kot glavni vzrok vedno večjih izdatkov je odbornik navedel pretirane stroške za osebje, neustrezne redne dohodke, sorazmerno majh- na občinska imovina in nezadostni, petih letih se je državni prispevek državni prispevek. Občinski odbor, •*•*>“*'•*“* -je dejal odbornik, je že v svojem poslovanju od leta 1959 do 1962 menil, da je potrebno sestaviti večletni občinski načrt, ki naj bi predstavljal nekako načrtno politiko. Osnova tega načrta je slonela na pričakovani reformi krajevnih financ. K v pa do te reforme še ni prišlo, se mora občinska uprava ravnati tako, da sestavlja svoje proračune na osnovi najnujnejših potreb. Potem ko je navedel, da so v omenjenem obdobju, kljub vsem težavam, uspeli potrošiti za razna javna dela in druge služnosti v okviru izrednih izdatkov okrog 7 milijard lir, je dr. Rocco dejal, da je gospodarsko-finančni položaj občine v preteklih letih dobil močan udarec predvsem zaradi sledečih negativnih faktorjev: v zadnjih iiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiui TAJIHSTVEN0 0Z1IPJE DOGODKA V Ul. ROMftGNft Samo pretep ati roparski napad x izginotjem večje vsote denarja? Enemu od napadenih naj bi zmanjkalo okrog 400.000 lir? Karabinjerji zasledujejo tri neznance, vendar doslej brez uspeha Od včeraj zjutraj od 6. ure so karabinjerji na sledi trem neznancem. k. so v zgodnjih jutranjih urah v Ul. Romagna napadli in pretepli dve osebi. Predvčerajšnjim zvečer so se štirje prijatelji napotili v mesto na lov za dogodivščinami, proti jutru pa so se ločili. 22-letni pomorščak Gior-gio Camassa iz Ul. Pollaiolo 7 in 40-letm Luciano Kralj iz Križa 228 sta se napotila v Ul. Romagna ker sta se hotela naužiti svežega jutranjega zraka. Kralj je bil nekoliko vinjen in se je vneto pogovarjal s Camas-so. Tedaj pa so prišli trije mladeniči, ki so jima začeli oporekati. Beseda je dala besedo in tako je nastal pretep, Kralj in Camassa sta jo izkupila. Kričanje je privabilo na okna stano- uiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiniiii»s(iiiiiai(aiiiiiiHiiuiiiUiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiin»wmuiiiiMtiiiHI VOLITVE V NOTRANJIH KOMISIJAH FIOM je zopet dosegla večino v železarni Italsider Uspeh FIOM tudi v podjetju SITE Včeraj so se v železarni Italsider v Skednju končale volitve nove notranje komisije, ki so trajale tri dni. Zveza kovinarjev FIOM-CGIL je dobila med delavci 501 glas, to je 59,81 odstotka, Delavska zbornica iz Ul. Duca d’Aosta ps» 340 glasov, to je 40,19 odstotka. FIOM bo imela v notranji komisiji 4 zastopnike delavcev, Delavska zbornica pa 2. Med uradniki pa je dobila FIOM 47 glasov in Delavska zbornica 141 ter s tem tudi edinega zastopnika. FIOM bodo zastopali v notranji komisiji Debarbora, Robba, Sarra in Vekjet. Odnos sil je ostal v bistvu nespremenjen, to je 4 proti 3 v korist FIOM, kar je zanjo vsekakor lep uspeh. Za FIOM so bile uspešne tudi volitve notranje komisije v podjetju SITE, kjer so bile prvič. Vseh veljavnih glasov Je bilo 39, od katerih je dobila FIOM večino in s tem dva zastopnika’ medtem ko je dobila Delavska zbornica enega. Na katmarskem mostu lambreta v vespo Sinoči ob 20.30 so s privatnim avtom prepeljali v bolnišnico 21-letnega barista Domenica Micali-ja iz Ul. Caccia 13 in 25-letno batištko Liliano Pettirosso iz, Ul. iz Ul, Dell‘Acqua 16. Oba sta se. malo prej peljala po trbiški ce- sti v smeri proti . mestu na lam-breti TS 15272. Ko sta dospela do mosta na Katinari sta silovito trčila v vespo TS 32218, ki jo je v nasprotni" smeri vozil 18-letni Giorgio Secco iz Ul. Negrelli 30. Do trčenja je prišlo, ker sta oba motorista vozila po sredini ceste. Micalija so sprejeli na ortopedski oddelek, zaradi udarca na levem komolcu z verjetnimi kostnimi poškodbami ter rane na levem zapestju. Ozdravel bo v desetih dneh. Pettirossijeva pa se bo morala zdraviti 5 do 7 dni zaradi udarcev in ran nad desnim očesom, na desnem licu in kolenu ter na levem zapestju. Njo so sprejeli na prvi kirurški oddelek. janje zaključilo na tak nenavaden način je Miskos zapustil stanovanje. Toda bolečine so bile vedno hujše, zato se je odločil in prosil za zdravniško pomoč v jolnišnici. Zdravniki so mu ugo-ovili zlom leve čeljusti ter ga iprejeli na ortopedski oddelek s jrognozo okrevanja v enem mesecu. Karabinjerji s postaje v Ul. Tor S. Piero so uvedli preiskavo, da bi identificirali napadalca in ga prijavili sodnim oblastem. valce, ki so poklicali karabinjerje, toda ko so ti prišli na kraj pretepa, so napadalci že izginili. S policijskim avtom so Camasso in Kralja prepeljali v bolnišnico, kjer so Camasso sprejeli na prvi kirurški oddelek zaradi rane na zatilju ter na zgornji ustnici, zdraviti se bo moral 10 dni. Kralju pa so nudili prvo pomoč zaradi udarca na levem licu. Karabinjerji so uvedli preiskavo, da bi izsledili napadalce. Zelo verjetno je, da pripadajo ti določeni kategoriji ljudi, ki obiskujejo tržaške nočne lokale. Ni pa izključeno, da ni šlo za navaden pretep, oziroma za medsebojno obračunavanje s še nepojasnjenimi nočnimi dogodivščinami, pač pa za pravcati roparski napad. Baje je imel Kralj s seboj precejšnjo vsoto denarja, “it mu'po napadu iffTT»—1......................".....-.............„.... koliko čudno pri tem pa je, da ioiuktaia vrnil a i>r*M> ... ----------- se Kralj baje ne spominja točno, če ni morda denar sam zapravil ali pa kako drugače izgubil ali kam založil. Ce je na tem kaj resnice, bodo morali preiskovalni organi seveda razširiti obseg svojih poizvedovanj in raziskovanj. 53-letnemu Glorgiu Ruzzierju, ki stanuje v emigrantskem domu v Ul. Italo Svevo 15, so neznanci ukradli 10.000 lir. Izkoristili so trenutek, ko je Ruzzier zapustil svojo sobo in iz nekega zaboja odnesli omenjeno zmanjšal v odnosu na redne dohodke od 31,5 odst. na 24,2 odst., v odnosu na obvezne izdatke pa od 21,4 odst. na 15,9 odst., ali za 1 milijardo 500 milijonov lir letno. V omenjenih petih letih je torej občinska uprava dobila skoraj 8 milijard lir manj državnega prispevka, kot ga je dobivala prej. Zelo močno pa so se v zadnjih dveh letih povišali izdatki za osebje. in sicer za 1 milijardo 683.450.000 lir ter znašajo sedaj skupno 7 milijard 269,782.000 lir, ali 77 odst. rednih izdatkov, odnosno 104,8 odst. rednih dohodkov (brez državnega prispevka). Nato je poudaril, da porabijo druge večje občine povprečno 40 odst, svojih rednih dohodkov za osebje. Ce bi bilo podobno stanje tudi v tržaški občini, bi občinska uprava v letošnjem letu prihranila 2 milijardi 800.000.000 lir, kar bi omogočilo, da bi skoraj uravnovesila svoj proračun. OHhnrntle dr. Rocco. Je nato .Dri- pomnil, da jim stalno svetujejo, naj občinska upraVa uveljavi vse dodatne davke, ki jih zakon predvideva, kar bi omogočilo, da bi dobila letos povprečno 1 milijardo 327.900.000 več kot sedaj. Dejal je, da je ta vsota zelo vabljiva, da pa bi hkrati znatno obremenila zlasti revnejše sloje prebivalstva. Zato je občinska uprava do sedaj v glavnem zavrgla to možnost in bo skušala povišati svoje dohodke predvsem na račun družinskega davka, ker je še vedno mnogo ljudi z visokimi dohodki, ki niso zadostno obremenjeni. Glede previsokih izdatkov za o-sebje pa je odbornik sporočil, da je bila ustanovljena komisija občinskega odbora, ki bo pregledala celoten sestav osebja z namenom, da se skuša zmanjšati število občinskih uslužbencev, ne da bi kogar koli osebno prizadeli. Med drugimi ukrepi bodo skušali uvesti tudi prostovoljno zapustitev službe z izplačevanjem ustrezne odpravnine. omogočila, da se lahko tudi v tržaški bolnišnici bolniki uspešno zdravijo. Od lanskega avgusta do sedaj so v bolnišnici s to napravo rešili najmanj pet življenj, od katerih tri v zadnjih desetih dneh. Za nakup «umetne ledvice«, ki je stala okrog 5 milijonov lir, je prispevala tržaška hranilnica. S Kardinal Aloisi Masella je poslal miljskemu županu naslednjo brzojavko: ..Sveti kolegij kardinalov je zelo hvaležen vsemu prebivalstvu za izražena sožalja ob smrti papeža Ja neza XXIII.«. Otvoritev slikarske razstave v društvu Prosek-Kon tovel V prosvetnem društvu na Pro seku so sinoči odprli razstavo tržaških slovenskih slikarjev, ki je bila pred dnevi tudi v prosvetnem domu na Opčinah. Goste in domačine, k> so prihiteli k otvorit. vi, je najprej pozdravila predstavnica prosvetnega društva Prosek-Kontovel, Kapunova, nato pa je spregovoril dr, Robert Hlavatg o sodobni umetnosti ter predstavil prisotnim sodelujoče slikarje ter na kratko orisal njihova dela in smeri, ki jih zastopajo. K besedi sta se oglasila še slikarja prof. Avgust Černigoj in Klavdij Palčič, nato pa je sledil ogled razstavljenih del slikarjev Cesarja. Černigoja, Hlavatyja, Luketiča, Palčiča in Spacala. Razstava bo odprta do vključno nedelje in vsem vaščanom toplo priporočamo, da si jo ogledajo. V OBČINSKI GALERIJI Otvoritev razstave Romana Ukmarja Približno leto in pol je tega, odkar je tržaški slikar Romano Ukmar zadnjič razstavljal v Trstu v nekoliko vidnejši obliki. Bilo je to, ko se je s štirimi de. li udeležil razstave treh tržaških slikarjev v baru-galeriji Tivoli. Ves ta čas pa je neutrudno delal in se pripravljal, da je končno prišel na vrsto v Občinski ga. leriji, kjer je bila sinoči ob obilni udeležbi občinstva otvoritev njegove osebne razstave. Slikar Ukmar je na stene Občinske galerije razobesil petnajst svojih del iz najnovejše ustvarjalne dobe. Tu pa je tudi nekaj njegovih temper in risb. Vsekakor gre za razstavo, ki zasluži obisk. Odpr-ta ho do 24. t.m. ob običajnih ui rah v delavnikih: od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure; ob nedeljah in praznikih pa od 10 do 13. ure. Na komisariatu v Ul. Cologna pa je 22-letni Guerrino Bencich iz Ul Valerio 146 prijavil, da so mu neznanci odpeljali vespo TS 11776. Naslop plesne šole Marie Panzini Precej ljudi se je zbralo včeraj zvečer v Avditoriju za nekako sklepno produkcijo gojenk plesne šole, ki jo vodi Maria Pan. zini. ' Gojenke so nastopile v ko- r/jnnfn/cL-l f *_J • ■ ..r _ a . • > pov so se vrstili plesi večjih solistk, med katerimi je pokazala največ znanja Elisabetta Fronto-ni, razen nje pa še Dina Narobe, Cristina Zotti in Frida Giacchini-V skupini manjših plesalk, ki so po svoje prispevale k lepi prireditvi, pa so bile Noretta Altobel. li, Enrichetta Behar. Ambra Co-nestabo, Patrizia De Nicolo, Lu-cilla Dolžani, Ude Mariuzzo. Si-monetta Pasqualis. Elena Parti-cucci, Odilia Prisco, Anna Sirza in Jolanda Wheatley. Drugi del večera pa je izpolnil sovjetski film »Veliki koncerta, nekak izbor vlesov — od klasičnih do ljudskih, opernih odlomkov (»Ivan Susanin» in «Princ I-gor») in pesmi. Slovensko gledališče v Trstu Danes 13. t. m. ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu Josip Tavčar V HONOLULU Igra v treh dejanjih Prepovedano mladini pod 18. letom Razstave Prosvetno društvo PROSEK-KONTOVEL je priredilo razstavo slovenskih tržaških slikarjev. Razstava bo odprta danes od 10. do 18. ure, v petek in soboto od 20. do 22. ure ter v nedeljo od 10. do 18. ure. Vabljeni. La Cavana: Od 14. do 27. junij* bo v umetnostni galeriji La Cavan* osebna razstava slikarja Caramorija, ki poučuje na Institutu Za umetnost v Trstu. Razstavil bo svoje najnO-vejše jedkanice in litografije. Šolske prireditve Slovenska industrijska strokovna šola na Opčinah vabi starše svojih učencev Ln vse prijatelje mladine na zaključno šolsko prireditev, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah danes 13. junija 1963 ob 15. uri. Na sporedu so; nastop šolskega zbo-ra, recitacije, narodni plesi ter Cija-kova mladinska igra z našega podeželja v 2 dejanjih ..Iznajdba«, Ravnateljstvo Industrijske strokovne šole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu vljudno vabi na ogled razstave risb in ročnih del. k‘ bo v nedeljo 16. junija 1963 od 9. do 13. ure im od 15. do 20. ure V novem šolskem poslopju v Nabrežini- Prosek-Kontovel. v nedeljo ob 16.30 bo šolska prireditev osnovne šole s Proseka. Prireditev bo v društveni dvorani na Kontovelu. Program obsega petje, prizore in igro «Skrati»- Nazionale 15.00 «Im Italia si chlatna amore« Prepovedano mladimi. Arcobaleno 14.30 ..Semtieri Selvaggl’ Technicotor. John Wayne, Vera Mi-les. Fenlce 15.00 .cLo spione« Jean Paul Belmondo. Prepovedano mladini. Excelsior 15.00 «Armi contro la leg-ge« Renato Baldini. Moira Orfei. Grattacieio 15.00 .olil mio corpo ti ap-partiene« Marlon Rrando. Supercinema 14.00 ..Sherlock Holmesa , , CJri&topher Phier, Senta Berger. ,j Alabarda 15.00 ..La tein. del ragOOh .Tech nicolo r. Gllyn;is Johms FUodrammatico 15.00 ..Sissi a Isohia (Sca-mpolo)« Technicotor. Aurora 15.00 «Jules e Jim« Prepovedan« mladini. Cristallo 14.30 «Jl diavolo« Alberto Sordi. Capitol 15.00 «Arsenio Lupin contro Arsenio Lupim«. Garibaldi 15.00 «Le piace Brahm-s?a Ingrid Bergman. Prepovedano mla- 1 3 ritosohet. Verdija. pJlTg | ^ Gre«1' M#" Im pero 15.00 «Lo smemorato di Col* legno». Moderno 14.00 «La bellezza di Ippp-lita» Gina Lollobrigida. Prepovedano mladini. Zadnji dan. Astorja 14.30 «La primavera roman? deli a »signora Stone» Te*chnicolor. Astra 15 rO «1 300 di Fort CafKiy». vittorio Veneto 14.30 U» V v PESTER IN BOGAT PROGRAM PORTOROŠKE TURISTIČNE SEZONE 22. t. m. bo v Sečovljah otvoritev letališča za športna in potniška letala Na letališču bodo lahko pristajala letala z zmogljivostjo do 40 potnikov - Priprave za proslavo 20-letnice vstaje primorskega ljudstva Turistično društvo Piran-Porto-rož in druge turistične organizacije na koprski obali so se letos res močno potrudile, da bi domačim in tujim gostom nudili kar največ kvalitetnih prireditev. Prva večja prireditev bo na sporedu že 20. junija z naslovom 'Rendes-vous v Portorožu*. Nastopili bodo pevci zabavne glasbe iz Jugoslavije, Francije, Češkoslovaške, Bolgarije, Grčije in Italije. Dva dni nato — 22. junija bo otvoritev letališča v Sečovljah. To letališče so dogradili že pred leti, vendar ni bilo primerno za Večja letala. Zdaj je steza dolga 1200 in široka 80 metrov. Pristajala bodo lahko letala, ki imajo zmogljivost do 40 potnikov. Ob otvoritvi bodo pristali na letališču udeleženci aero rallyja Ptuj-Portorož, vsega skupaj okrog 30 posadk. Naslednji dan pa bo Velik letalski miting z metanjem Poročil na cilj, s padalskimi skoki, z akrobacijami itd. Iatega dne zvečer bo domače turistično društvo organiziralo v gostilni «Na klancu* proslavo narodnega praznika Švedov (Midd-sommar). Nastopili bosta coma-ia godba na pihala in domača folklorna skupina. 25. junija bo na sporedu prireditev »Orient na Jadranu*, na kateri bodo nastopili sovjetski in drugi ansambli. 29. junija pa bo nastopil folklorni ansambel Zofa iz Opatije. Uvodna julijska prireditev bo 1. julija, ko bodo odprli tradicionalni kiparski simpozij v Seči 'Forma viva*. Kiparji iz raznih krajev sveta se bodo mudili v Seči dva meseca. 6. julija bo SG iz Trsta uprizorila komedijo »Lazar spod klanca*, 13. julija pa bo nastopil v Portorožu bolgarski državni ansambel »Georgij Dimitrov*. Z velikim zanimanjem pričakujejo nastop ljubljanske Opere, ki bo 16. julija uprizorila v Piranu »Volf-Ferrarijevo komično opero 'Zdraha na trgu*. 24. julija bo v Portorožu atraktivna folklorna prireditev z naslovom »Evropa pleše*. Razen do-niačih folklornih skupin bodo nastopile tudi folklorne skupine iz Holandske, Švedske in še nekaterih drugih držav. 28. julija bo v Portorožu otvoritev razstave predmetov narod-•t* umetnosti. Tradicionalni jugoslovanski folklorni festival se bo začel 29. Julija in bo trajal ves teden. Razen teh prireditev bo letos 'Udi tradicionalna Portoroška noč 10. avgusta, več dirk osličkov ter razne športne in druge prireditve. Zabave in razvedrila tokrat res ne bo primanjkovalo I ■d si »d V raznih krajih Primorske so Se že začele obširne priprave za slovesno proslavo dvajsetletnice množičnega upora primorskega ljudstva proti fašističnemu okupatorju. Kakor je znano, je pri* “lo do množičnega upora septembra 1943, takoj po kapitulaciji I* talije. Isti mesec je IOOF Slo-venije sprejel sklep o priključitvi Primorske k Jugoslaviji, v Novembru pa so enak sklep sprejeli tudi na drugem zasedanju Avnoj v jajcu. V zvezi s proslavami so usta- Razne manjše prireditve priprav-—v— ljajo tudi v okviru občin in v povili poseben koordinacijski odbor. Prva večja prireditev bo 21. in 22. julija v Cevljah v Brkinih, to je v zibelki odpora južno primorskega ljudstva. Na proslavi bodo sodelovale vse družbene organizacije in društva iz Sežane, Postojne, Ilirske Bistrice in z obalnega pasu. Ob tej priložnosti bodo odkrili spominsko ploščo na šoli med Čevljarni in Pre-ložami. Na proslavi v Brkinih bodo sodelovali tudi nekdanji partizani iz Hrvatske in nekdanji italijanski garibaldinski oddelki. Druga večja prireditev pa bo 8. in 9. septembra v Cerknem, znanem partizanskem središču med osvobodilnim bojem. Ob tej priložnosti bodo odprli grobnico padlim borcem. Tudi na tej proslavi pričakujejo veliko udeležbo bivših partizanov iz vseh krajev Primorske ter množično udeležbo organizacij in društev. Razen teh dveh centralnih proslav pripravljajo medobčinsko proslavo v Kopru 22. septembra v spomin na upor v koprskih zaporih, medtem ko se bodo 25. avgusta zbrali v Štanjelu borci partizanske brigade Srečka Kosovela in borci Tržaške brigade. •lllllllllllMIIIHiillllllliiMiliiiiiiiiiiii||||||||iinrfiiiiiiii|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||l|||||tl|||| IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN okviru krajevnih skupnosti. * * * Zaradi izsiljevanja prednosti je prišlo do hujše prometne nesreče na križišču Ankaran. Motorist Božo Vižintin iz Škofij je izsiljeval prednost pred nekim mopedistom. Zaradi tega sta vozili trčili. Huje sta bila poškodovana motorist Božo Vižintin in sopotnica mopedista Marija Lah, medtem ko je bila sopotnica Vižintina, njegova žena Angela laže poškodovana. Zaradi neprevidne in sem pa tja tudi objestne vožnje na spolzkih planinskih serpentinah se skoraj vsak dan pripeti kakšna nesreča. Tokrat sta se zaletela z osebnima avtomobiloma Vinko Lesič iz Splita in nemški državljan Diter Menzel iz Berlina. Nesrečo je zakrivil Lesič, ki je po spolzki cesti vozil prehitro in v ostrem ovinku pritisnil na zavore. Zaradi tega ga je zaneslo na nasprotno stran ceste, kjer se je zaletel v nemško vozilo. Pri trčenju sta bili laže poškodovani sopotnici obeh voznikov, vendar ju ni bilo potrebno prepeljati v bolnišnico. Najprej ga je polila z vodo nato pa mu je zlomila roko Prizivno sodišče ji je prvotno kazen potrdilo, plačati pa bo morala še nove sodne stroške Prizivno sodišče je včeraj razpravljalo o prizivu, ki ga je vložila 51-letna Emilia Bledig iz vasi Ciznje v Beneški Sloveniji, katero je videmsko sodišče lansko leto obsodilo na 16 mesecev zapora, od katerih so ji '2 mesecev pomilostili, ter na plačilo 250 tisoč lir prizadeti stranki. 2enska ni imela sreče, ker je prizivno sodišče potrdilo prvotno razsodbo, plačati pa bo morala še večje sodne stroške. Zadeva, ki jo je spravila na zatožno klop, se je zgodila 4- februarja lanskega leta. Tistega dne je k Bledigovim prišel Eugenio Predan. Bil je precej vinjen in je zahteval pojasnila, ker je zvedel, da ga Bledig in njegova žena nameravata pretepsti. Gospodar je takrat sekal drva na dvorišču. Dvignil je sekiro ter rezko velel Predanu, naj odide. Tedaj je pri-šla iz hiše žena, ki je zlila na nadležneža vedro vode. Mislila si je, da se bo Predan potolažil in odšel, toda to ga je še bolj raz-burilo in ni hotel oditi. Tedaj ga je ženska krepko udarila s pole. nom, fako da mu je zlomila levo roko. Zdraviti se je moral več tednov, moža in ženo pa so prijavili sodišču, ki je obsodilo samo žensko zaradi povzročitve telesnih poškodb, medtem ko je moža oprostilo obtožbe, da je Predanu grozil s sekiro. Na prizivnem sodišču je bila včeraj tudi razprava o prizivu fil-letne Antonije Clai vd. Cialdel-la iz Ul. Ponzianino 2, ki pa je imela več sreče. Lanskega decembra jo je kazensko sodišče obsodilo zaradi 5 škatlic jugoslovanskih cigaret na 15 dni zapora in 22 tisoč lir globe, prizivno sodišče pa je odredilo, da se ji kazen briše zaradi amnestije. Nekega dne lan. skega julija sta dva financarja v civilni obleki zapazila žensko, ki se je prej razgovarjala z nekate-rimi potniki, ki so se pripeljali z avtobusom iz Kopra. Sla sta za njo in zahtevala, naj jima pokaže, kaj ima v malem zavoju. Imela je 5 škatlic jugoslovanskih cigaret. To je zadostovalo, da so jo prijavili sodišču in jo nato tudi obsodili. mw na intii 171 Uk predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 15. uri film: r~ 7 ~*7jm CARROLL BAKER PONITE VERSOIL SOLE JAMES SHIGETA ^SSCTSSST" \\yn fi«yer •MMnMMMUMMMluNH •**«*«• HCNMUI mvtmm •aoimmeu nuu (Most proti soncu) KINO »ROSANDRA* BOLJUNEC predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 18. uri Metrocolor film: ATLANTIDE, CONTINENTE PERDUTO (Atlantida, izgubljena celina) Igrajo: ANTHONY HALL, JOYCE TAYLOR, JOHN DALL, BILL SMITH, EDWARD PL ATT in FRANK DE KOVA KINO PROSEK KONTOVEL predvaja danes 13. t. m. z začetkom barvni film: ob 16. uri Cinemascope IL KENTUCKIANO Igrajo: BURT LANCASTER in DIANA FOSTER KI KO »IRIS* PROSEK predvaja danes 13. t. m. ob 16. uri Columbia Cinemascope barvni film — veličastna in avanturistična zgodba: IH UL FIUDIE ROSSO (Pirati rdeče reke) Igrajo: KERWIN MATHEWS, GLEM COBERTT in CHRISTO-PHER LEE ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Nezgoda na delu v SAF0G Včeraj nekaj po 12. uri so poklicali avto Zelenega križa v tovarno SAFOG v Gorici, kjer se je pri delu ponesrečil 52-letnl Angelindo Va-rotto iz Gorice, Ul. Gelsi 17. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so ugotovili, da se je mož udaril v glavo in ranil na desni roki. Pridržali so ga na zdravljenju za 10 dni. IZBOLJSEVALNA DELA NA KRASU Za doberdobsko področje določenih nad 600-000 000 državnega prispevka Od tega 410 milijonov za pogozdovanje, ostalo pa za ceste, izboljšanje travnikov, hlevov, nakup plemenske živine, itd. ■ Za vsa dela je predviden desetletni rok Kot smo na kratko omenili že v naši nedeljski številki, je deželni proveditor za javna dela odredil, da gozdni inšpektorat v Trstu objavi in nudi na vpogled prizadetim poseben načrt, ki se tiče predloga za razna izboljše-valna dela na področju goriške-ga Krasa. Prepis tega načrta je na vpogled tudi pri pokrajinskem gozdnem nadzorništvu v Gorici, Ul. Montesanto, za dobo 15 dni po njegovi objavi v Uradnem listu. Iz prospekta, ki je priložen načrtu, je razvidno, da spadajo pod to izboljševalno področje področje občine Sovodnje, Doberdob in Zagraj v celoti, ter katastr^lna občina Vermeljan in kraški predeli tržiške občine. V desetletnem obdobju, ki ga zajema ta načrt, naj bi na tem področju opravili za 1751 milijonov izboljševalnih del; od tega naj bi prispevala država 1519 milijonov, ostalih 232 milijonov pa ustanove in zasebniki, ki imajo direktno korist od takih del. Izboljševalca dela so razdeljena na več kategorij. Glavni strošek je predviden za pogozdovalna dela, ki znaša 1051 milijonov in gre ves v breme države; za cestna dela je predvidenih nad 283 milijonov z državnim prispevkom 92 odst. in 19.5 milijona s prispevkom 75 odstotkov; za izboljšanje travnikov in pašnikov naj bi potrošili 334 milijonov s 50-odst. prispevkom države in 47 milijonov za nakup plemenske živine, izbranega semenja, kmetijskega orodja itd. s 35-odst. prispevkom države. Največ teh del bodo predvidoma opravili na področju dober-dobske občine. Tu je predvidenih za 410 milijonov lir raznih po-gozdovalnih del na površini 250 ha, ki gredo v celoti v breme države. 129.5 milijona je določenih za ceste na področju do-berdobske občine s prispevkom države v znesku 92 ddšt*. in trije milijoni za ceste s prispevkom po 75 odst. Nadalje je določenih 124.5 milijonov del s 50-odst. prispevkom države za izboljšanje travnikov in pašnikov na površini okrog 500 ha ter za osuševanje kraških jezer, 19 milijonov pa za nalfiip plemenske živine, semenja, kmečkega orodja itd. s prispevkom po 35 odst. Povprečno bi torej potrošili za dela v doberdobski občini vsako leto nekaj manj od 70 milijonov lir. Izboljševami načrt je vsekakor zanimiv in bi lahko precej koristil, če ga bodo dosledno in v celoti izvajali, predvsem pa če bo prišlo do tesnega sodelovanja med njegovimi izvrševalci in prizadetim prebivalstvom, ki samo najbolje ve, kje je potreba največja in kaj bi se dalo največ doseči za izboljšanje Krasa in za dvig življenjske ravni njegovega prebivalstva. Tu bo potrebno, da se pobriga občinska uprava, pa tudi Občinarji na splošno, katere predele bi bilo treba pogozditi in kakšna drevesa bi bila za to najbolj primerna, katere ceste je treba najprej urediti in kje bi bile potrebne tudi nove poti. Prav tako se je treba pogo- Posledice pretepa s sinom Sinoči ob 21. uri so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 56-letnega Alojzija Rojca iz Gorice, Ul. Capella 17. Zdravniki so mu ugotovili rano na desni nogi z verjetnim zlomom, rano na zgornji ustnici in druge manjše poškodbe. Pridržali so ga za 25 dni na zdravljenju. Rojc je izjavil, da je dobil navedene poškodbe doma v prepiru in pretepu s sinom. ll.um..m....m.......|itl.l...l....>.m.....I...m...m..m.....>.(..m..l..l.mi...H.<....m> sodi, da bo po 16 letih to vprašanje zelo verjetno rešeno v naslednjih tednih Pri trgovinski zbornici v Gorici so se pred dnevi začela pogajanja med italijansko in jugoslovansko delegacijo za dokončno ureditev italijansko-jugoslovanske meje, ki je začasnega značaja. Včerajšnji »Gazzetlino*, ki je objavil to vest, je v svojem komentarju ob koncu članka zapisal naslednje: »Po šestnajstih letih, odkar je bila začrtana meja, vse kaže, da je to zadnja razvojna faza delikatnega vprašanja, ki ga bo čas rešil v teh tednih. Tako bo sedanja začasna meja postala dokončna*. Z naše strani se pridružujemo tej želji, ki izraža stopnjo razvoja odnosov med obema državama. Po tolikih dokazih dobrega sosedstva, sodelovanja in zaupanja je nujno potrebno, da se reši tudi vprašanje meje, ki je bilo predolgo časa odprto. Jugoslovansko delegacijo vodi Svetislav Todorovič, v njej pa so še Ivan Nahtigal, Franc Kutin, Dragutin Curguz ter prevajalci. Italijanko delegacijo pa sestavljajo visoki italijanski oficiji za zvezo in nekateri diplomati. Osmice v Podgori Pred nekaj dnevi so pri Zupanovih v Podgori odprli osmico, kjer dobijo žejni obiskovalci dobro domačo kapljico, ki se prav prileže v prijetni senci na obširnem dvorišču. V vasi je odprtih tudi nekaj drugih osmič, da bi prodali še pre- ostalo: zalogo lanskega pridelka. Češnje pa gredo že h kraju, ker Imajo bolj zgodnje vrste že črva. Vsekakor je bila njihova letina še kar dobra in tudi cena nekoliko boljša kot lani, čeprav je nekatere dni padla cena tudi na 40 Ur kg. Pri tem pa je cena na drobno ostala vedno visoka in so kmetje ugotovili, da so glavni dobiček od češenj pobrali prekupčevalci in prodajalci na drobno. Kislina ga je ožgala Sinoči nekaj pred 20. uro je moral avto Zelenega križa v tovarno umetnih vlaken v Podgori, kjer se je ponesrečil 50-letni Marino Taglianut iz Ločnika, Ul. Udine 47. Pri delu mu je namreč brizgnila v obraz kavstična soda in mu povzročila precej močne opekline. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga pridržali na zdravljenju. Padec z zidarskega odra Včeraj okrog 14. ure je moral goriški Zeleni križ v Ul. Morelli, kjer gradijo podaljšek poslopja veleblagovnice Standa. Tam je namreč padel z zidarskega odra 31-let-ni Valerio Nocent iz Fogliana, Ul. Doberdb št. 4, ki je zaposlen pri podjetju Černigoj iz Gorice, katero opravlja mizarska dela. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili pretres možgan, udarec v medenico in več poškodb po raznih delih telesa. Pridržali so ga na zdravljenju. voriti, kdo se bo odločil za izboljševanje svojih senožeti in pašnikov s predvidenim prispevkom, ker je treba gozdnemu nadzorništvu predložiti zadevni načrt; pod to kategorijo spada tudi izboljšanje hlevov in gospodam skih poslopij ter zidanje novih. Ce bo prišlo do celotnega in racionalnega izkoriščanja tega načrta in sredstev, ki jih daje na razpolago, potem se bo to v desetih letih prav dobro poznalo. Popoln uspeh stavke tekstilnih delavcev Goriška delavska zbornica nam je poslala tiskovno obvestilo, da je bila na poziv treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL včeraj dveurna stavka v tekstilnih tovarnah v Podgori in v Ronkah. Pokrajinska tajnika delavske zbornice in CISL ter pokrajinska tajnika FIOT-CGIL so ob 10.30 in 15.30 govorili na sindikalnih zborovanjih pred tovarnami. V stavki so sodelovali skoraj vsi delavci in delavke. Strokovna organizacija lastnikov avtobusnih podjetij ANAC je pozvala sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, ki vodijo sindikalno borbo šoferjev linijskih avtobusov, na sestanek 14. junija v Rimu, da bi izmenjali poglede na sporna vprašanja, ki so se pojavila v zvezi z obnovo kolektivne vsedržavne delovne pogodbe. Včeraj so se na zvezi lndustrij-cev v Gorici nadaljevala pogajanja, da bi se delovna pogodba gradbenih delavcev razširila tudi na kategorijo pleskarjev in dekoraterjev. Po živahni diskusiji so sindikalisti predlagali kompromisno rešitev, ki pa so jo delodajalci zavrnili. Zaradi tega pa so proglasili ponovno stavko, ki bo trajala od ponedeljka 17. do srede zvečer 19. junija. V ponedeljek ob 10. uri bo v Gradiški zborovanje članov te kategorije. Sindikalna organizacija CISL pa sporoča, da so se v Rimu začela pogajanja za obnovitev delovnih pogodb za osebje kavarn, barov, slaščičarn, restavracij, gostiln in plesnih dvoran. Na tem sestnku so imenovali komisijo, ki bo izdelala predloge do 20. junija. Danes 13. junija bo družina »M rzlega vrtinca-* iz Gorice priredila v prostorih sovodenjskega prosvetnega društva »Veseli večer*, na katerem bodo sodelovali samo taborniki. Izvedli bodo zelo pester program, ki bo vseboval enodejanko, družabne igre in zabavo. Taborniki vabijo vse Sovodenjcc, naj jih pridejo obiskat, da bodo videli, kaj so se naučili na sestankih in na tabo rjenjih. Zgornja slika je bila posneta na enem izmed zadnjih taborjenj članov »Mrzlega vrtinca* nekje v Brdih niiiiiiiillliiiimiimiiiiiHiiHiMiiIlliHlilliiHiiiiiiiiMMMlliltiHiiMHillliiltMHlilliilIlillMiMHtiMiinitimiiiHitHiilMHiiiimHiniiiiiimiiliMtilimmiimiiiiimimiitlii V SOBOTO SIJA POKRAJINSKEGA SVITA Izboljšanje gostišč v Brdih in cesta Gorica-Sovodnje-Zagraj Imenovanje pokrajinskih zastopnikov v razne ustanove Po daljšem presledku bo imel pokrajinski svet v Gorici v soboto 15. tim. z začetkom ob 16. uri zopet delovno sejo. Med tem časom se je nabralo precej argumentov in dnevni red obsega kar 34 točk, od katerih jih odpade šest na tajno sejo, ter bo po vsej verjetnosti potrebnih več sej, da bi ga izčrpali. Pet točk govori o pokrajinskih cestah, med katerimi je tudi cesta Gorica - Sovodnje - Zagraj, glede katere bodo svetovalci odobrili pogodbo za spremembo vojaških služnosti v zvezi z nameravano cestno ureditvijo. Pravtuko bo svetovalcem predlagan v odobritev prispevek po- krajine za izboljšanje in modernizacijo gostinskih lokalov v Brdih, v sldadu s sklepom, ki ga je v tem oziru sprejel izvršni odbor Pokrajinske turistične ustanove na svoji zadnji seji, ker se je izkazalo, da je tako izboljšanje nujno potrebno za razvoj turizma na tem področju, ki ima za tak razvoj vse naravne pogoje. Poleg tega namerava pokrajinska uprava dati svoje prispevke za razvoj živinoreje, kemično-agrarnemu zavodu, ter za kritje stroškov pri kolesarski dirki. Pokrajinski svet bo moral nadalje imenovati zastopnike v razne u-stanove, med drugim v Mestno DOPIS O STANJU BRIŠKEGA KMETIJSTVA Letošnji pridelek češenj je zadovoljiv samo obiralcev ni mogoče dobiti sr Ce se hočejo kmetje obdržati, posebno maji, jo: nujno, da med seboj sodehijejo Smo ravno v času zorenja češenj in cvetenja trt. Goriška Brda so v teh tednih zelo privlačna. Obiskovalcu se nudi ob češnjevih deblih, ki se rdečijo od sočnih sadov in ob kupih svežega se. na lep pogled na sem ter tja posejane domačije, obkrožene z vinogradi in sadovnjaki. Tak vtis sem dobil, ko sem pred dnevi obiskal svoj rojstni kraj. Na poti sem srečal vaščana, ki se je ravnokar vračal s polja. Povprašal sem ga, kako obeta letina. «Do sedaj še kar dobro,» je odgovoril, evna-prej pa se bo videlo, kako bo vreme naklonjeno. Obiranje češenj se zavlačuje•, ker manjka delovne sile, m še muhasto vreme nem je v oviro. Ce nam bo dež nagajal, bo to škodilo tudi trtam, ki sedaj cvete jo. Problem, ki tare briške ljudi, je predvsem pomanjkanje delovne sile. Povečini so kmečke družine z maloštevilnimi delovnimi močmi in še te, pred-vsem mlade, si iščejo zaslužka v drugih panogah: viden beg z dežele, ki se opaža povsod. V prejšnjih letih se je še moglo dobiti sezonskih delavcev, sedaj pa tega ni mogoče, ker vse sili v industrijo.« Kako je pa s prodajo češenj? Predvsem je treba povedati, da jih je letos precej. Cene prvih sort so bile zadovoljive, vnaprej pa je gotovo, da se bodo znižale. «Mar niste sami krivi, da vam trgovci delajo ceno kakršno hočejo in da oni skoro več zaslužijo kot vi sami?« sem pobaral kmeta. Hočem reči, da bi bilo želo pametno in predvsem vam v korist, če bi vaše pridelke sami prodajali v tujino. Ustanovili bi si lahko zadrugo, ki bi skrbe- la za prevoz in bi vašim pridelkom dala sloves. Ni potrebno reči, da je kakovost briškega sadja višja od onega iz ostale države. In tudi množina je zadostna za tako akcijo. Ze ker smo pri tem, bi bilo potrebno omeniti tudi drugi faktor, ki je življenjsko važen za go riške griče: to je vino. Kdo ne po. zna visoke vrednosti briškega to-kajca, malvazije in črnine? Prišteva se med najboljša italijanska vina. Pridelovalci pa niso med seboj povezani. Zato se lahko dobi povsod vino, označeno kot briško, ki pa ni zraslo na briških trtah. Ze leta se govori o zadružni vinski kleti; do njeni ga uresničenja pa še m prišlo. Ali se v zvezi s tem križajo kakšni individualni interesi? Mislim, da nobeni. Vzgled naj bodo sosedni proizvajalci v Furlaniji, ki so močno organizirani. Ze ker vlada velika kmetijska kriza, ki bo spremenila malega kmeta v berača, se čuti potreba po združevanju malih proizvajalcev. Kot se. to dogaja in je že storjeno v vstalih strokah. Gotovo je, da v prihodnosti kmet ne bo mogel obstajati kot posameznik, temveč v sožitju s sovrstniki, sicer bo propadel. Ta čas pa se je že začel. * F. I. Obsežna dela javnega značaja Na zadnji tedenski seji občinskega odbora v Gorici, ki je bila v torek zvečer, so odborniki na predlog Lupieria sprejeli več sklepov, ki se tičejo javnih del. Odobrili so spremembo načrta otroške šole v Stražicah ter oddali dela pri podaljšanju ter ureditvi Ul. Bosizio, kakor tudi gradnje stopnišča med ulicama Parini in Fatebenefratelli. Proučili so načrt, da bi pokrili potok Koren, ki teče skozi otroško igrišče. Strošek v znesku nekaj nad deset milijonov lir bodo čimprej dali v odobritev občinskemu svetu, da bi z deli čimprej pričeli ter na tak način odstranili smrad, ki se širi iz potoka. Kar zadeva stroške v znesku ene milijarde lir za ureditev vseh mestnih cest in pločnikov, je odbor sklenil čimprej predložiti občinskemu svetu en del načrta, ki se tiče ufeditve naslednjih pločnikov v ulicah Svetogor-ska, Caprin, Palladio, Mighetti, Or-zoni, Scodnik in Trg Transalpina. Stroški bodo znašali okoli 22 milijonov lir. hranilnico in v pokrajinski šolski svet. Pr^ tajni seji je na dnevnem redu med drugim povišanje prejemkov pokrajinskemu predsednika in odbornikom ter nagrada pokrajinskemu tajniku dr. Bernar-disu zi njegovo 25-letno službovanje pri pokrajinski upravi. Kino VERDI. 14.30: «Parigi o cara», Franca Valert in Vittorio Caprioli. I-talijanski barvni film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22 CORSO. 15.00: «1 misteri di Parigi#, Jean Marals in D. Robin. Francoski barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 22 VITTORIA. 14.30: «Capocabana palače«, Silvia Koscina in Walter Chiari. Italijanski barvni film v cinemascopu. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30 CENTRALE. 14.30: «Maciste all’in-ferno«, K. Morris in H. Chanel. Italijanski barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA I.KKAKNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, Travnik št. 14, tel. 2b72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 24,2 stopinje ob 14. uri, najnižjo 14,6 stopinje ob 2.10. Povprečne dnevne vlage je bi-3,8 mm. Dr. S. PERAZZi (Pei nave* ) zdravnik—kirurg U. Dante 10 - Telefon 51-10 sprejema od 8. do 9.30 in po dogovoru. Zdravi tudi za INAM Vpisovanje pri Bolniški blagajni v Ul. Leopardi od 1 do 15. junija. ......*M'"mil. iilHHni m.■■■■■mm.■■■..... HUDA PROMETNA NESREČA V GRADIŠKI Pet družinskih članov zaradi trčenja v bolnišnici «Giardinetto» je na mokri cesti zaneslo v mali tovornik Včeraj ob 15. uri se je zgodila v Gradiški na Trgu Unita hujša prometna nesreča, pri kateri se je poškodovalo pet oseb, ki pripadajo vse eni sami družini. Zaradi spolzke ceste po včerajšnji prvi popoldanski plohi, je zdrknil »Fiat 500—giardinetta* z evidenčno tablico GO 10823, v kateri se je poleg šoferja 38-letne- Prcdsedstvo združitvenega občnega zbora Dijaških Matic iz Trsta in Gorice. Med ostalimi sta na sliki predsednici še ločenih DM Tončka Čokova iz Trsta in Marija Bogatajeva iz Gorice ga Ferdinanda Cecera iz Ul. Ma-donr.ina del Fante 15 v Gorici peljala še cela družina Malfatti, ki jo je sestavljalo pet članov. Ko je zaradi zaviranja začelo »giardinetto* zanašati, se je pripeljal z nasprotne strani v smeri proti Gorici mali tovoznik Fiat »Leonoino*, last goriškega agrarnega konzorcija, ki ga' je šofiral 31-letni Giovanni Barbo iz Tržiča, Largo Isonzo 41. Trčenja ni bilo mogoče preprečiti. Fiat se je zaletel v sprednji del tovornika, ter obtičal med 'kolesi. Šoferja obeh vozil se nista poškodovala, z goriškim avtom Zelenega križa pa so morali odpeljati v bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto vseh pet članov Mal-, fattijeve družine. Najhuje se je potolkla tašča, 52-letna Frančiška Tavčar iz Ul. Capuccini v Gorici, ki si je zlomila kolk ter si poškodovala hrbtenico; zdravila se bo vsaj trideset dni. Dvojček Maurizio, star dve leti, si je zlomil desno stegnenico in se udaril v glavo. Tudi on sr bo zdtavil trideset dni. Njegov brarec Aleksander pa se bo moral zaradi udarca v glavo zdraviti osem dni. Mati dvojčkov 25-letna Vittoria Verban se je udarila v glavo in levo stegno ter se bo zdravila petnajst dni, njen mož 31-letni Giordano Malfatti pa se je udaril v glavo, v razne del« telesa ter zadobil tudi šok. Zdravil se bo osem dni. Na kraj nesreče so poklicali karabinjerje iz Gradiške, ki so sestavili zapisnik in vrhu tega ugotovili, da je škoda na tovor-niku malenkostna, zelo velika pa na osebnem avtomobilu. Danes kvalifikacijski nastop Bora B Danes raka mlado odbojkarsko moštvo Bora B (na sliki) brez dvoma najtežji izpit. Ne gre samo za uvrstitev v C ligo, temveč tui za čast, saj imajo borovci še vedno odprt račun s šestorko Lege Nazionale. Ta ekipa je v promocijskem turnirju premagala Bor, zaradi česar je logično pričakovati, da se bodo fantje športnega združenja danes skušali oddolžiti. Danes bo namreč v šoli v lil. Zandonai pri Sv. Ani kvalifikacijski turnir za vstop v C ligo, h kateremu sta bila pripuščena Lega Nazionale in Bor iz Trsta in Libertas iz Turjaka, ki je izšla kot zmagovalka goriške skupine. Turnir se bo začel ob 9.30 in menimo, da ni potreben poziv navijačem Bora, da s svo jo prisotnostjo pripomorejo k uspešnemu nastopu mladih odbojkarjev m-.mm M PRIJATELJSKI NOGOMET BEOGRAD, 12. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca je v okviru priprav za srečanje s Švedsko, ki bo 19. t.m. v Beogradu, odigrala trening tekmo z domačim Metalcem. Reprezentanti so zmagati 4:1 (2:1). * * # MILAN, 12. —- Prijateljska nogometna tekma med Interjem in Palmeirasom se je končala neodločeno 1:1 (1:1). Prvi so prišli v vodstvo gostje s Sevillo v 10’, Milani pa je v 39’ izenačil. Kotov je bilo 6:1 za Inter. * * * TURIN, 12. — Juventus je nocoj premagal v prijateljskem srečanju Girondins iz Bordeauxa 2:0.' Oba gola sta padla v prvem polčasu in sicer v 11’ po zaslugi Stacchinija in v 17’ po Mirandi, ki je streljal enajstmetrovko. Kotov je bilo 11:5 za francosko moštvo. * * * Mantova - Parma 3:0 (2:0) POLFINALE ZA MITROPA CUP Vasas - Torino 5:1 (3:0) Željezničar-MTK 1:1 (0:1) BUDIMPEŠTA, 12. — Prvo polfinalno srečanje za Mitropa Cup med domačo enajstorico Vasas in gostujočim Torinom se je končala s 5:1 (3:0) v korist madžarskih nogometašev, ki so tako postavili resno hipotezo za uvrstitev v finale. Težko bo namreč Torino med povratno tekmo, ki bo 19. t. m. na njegovem igrišču, nadoknadil razli- ko. Že po prvem polčasu je bilo jasno, da Madžarom zmaga ne more uiti. V 13’ je Machos dosegel prvi gol, v 35’ je Kekesi podvojil rezultat, v 44’ pa je Machos iz e-najstmetrovke tretjič pretresel mrežo Italijanov. V drugem delu igre je bil Pal I. dvakrat uspešen, za Torino pa je DVA DNI DISKVALIFIKACIJE Za Frigerija končano prvenstvo MILAN, 12. — Disciplinski sodnik nogometne zveze je med drugimi diskvalificiral za dva dni igralca Triestine Frigerija. Za Frigerija se je tako prvenstvo B lige že končalo, ker do zaključka preostaja samo še zadnje kolo. Kazen ga je ’ doletela, ker je po tekmi z Brescio udaril nekega nasprotnega igralca. MiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiHiiiiiitHiiiMiiiiMMiHiiiiiiiiiimiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimiiM 29. IN 90. T, M. V GRADIŠKI Mednarodni nogometni turnir Torriane Tudi novogoriška enajstorica med povabljenci Športno društvo Torriana iz Gradiške bo priredilo 29. in 30. junija mednarodni nogometni tu rnir, na katerem bodo poleg Torriane sodelovale še Pro Farra, FC Germania 07 iz Untergrom-bacha ter nogometni klub Nova Gorica. To bo prvi mednarodni nogometni turnir v Gradiški, iiiltiliiltiliiilfiiiiiiiiiiliiimiliiiilllliiiiiiiiiilffiiiiltiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiMlniiiMiiHiliiiiiiiiiiiiiniiitimiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiii ŠPORTNE VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Tomos in Primorje na turnirju za vstop v republiško ligo Razgovori o ustanovitvi primorske nogometne lige napadu Vsekakor se pozna, da večina igralcev redno obiskuje treninge. Položaj se torej popravlja in Tomos bo vsekakor šel z nekaj stvarnimi možnostmi v kvalifikacije. Tudi ajdovsko Primorje se skrbno pripravlja. V nedeljo je igralo z Vipavo in zmagalo 3:1. Tomos dn Primorje bosta igrala v kvalifikacijski • skupini skupaj z jeseniškim Bratstvom in Tržičem. V Kopru in v Novi Gorici nogometni funkcionarji proučujejo možnost' ustanovitve primorske nogometne lige, ki bi začela jeseni s tekmovanji. Večina klubov je že izrazila pripravljenost, da ...se vključi v, to ligo in si je že tudi zagatovila nekaj sredstev. Res je sicer, da bodo stroški narasli, kajti so med glavnimi središči na Primorskem za dokajšnje razdalje, vendar brez kvalitetne lige ne bo mogoče misliti na napredek nogometa na Primor-škefh’.' 'Za keUšj pridejo v poštev za to ligo Tomos, Sidro, Tabor, Postojna, Pivka, Jadran, Vipava, Primorje, Adria, Anhovo, Tolmin in Šmarje. V kolikor bodo pravo- -OD RINGA DO RINGA- za katerega vlada veliko zanimanje. Program tekmovanj še ni docela izdelan, niti niso določili, kako bodo ekipe med seboj tekmovale. To bodo določili z žrebanjem. Odobren pa je pravilnik turnirja. V primeru neodločenega rezultata ne bo dodatnega igranja, ampak bo vsaka ekipa streljala po pet enajstme- trovk. Ce bi se tudi v takšnem primeru tekma zaključila neodločeno, bodo zmago določili z žrebom. Vsaka ekipa bo lahko vključila največ pet igralcev drugih društev, samo da bodo i-meli pre4pi&Bfio (J^vojjepje. V vsaki tekmi bodo lahko zamenjali tri. igralce med prvim polčasom, vratarja pa kadarkoli med tekmo. 23. junija se bodo začele kvalifikacije za vstop v republiško nogometno ligo. Primorsko bosta zastopala koprski Tomos in ajdovsko Primorje. V pripravah za kvalifikacije se je Tomos v nedeljo pomeril na domačem igrišču s Tehnomontom in Pulja in zmagal s 5:1. Tokrat so domačini prikazali razmeroma zadovoljivo igro tako v obrambi kot v Odvetniki bodo razčistili spor med Ortizom in WBA? Dc Piccoli ni več uradni izzivač italijanskega prvaka težke kategorije SAN JUAN, 12. — Carlos Ortiz Je izjavil, da World Boxing As-sociation nima pravice, da bi mu odvzela naslov svetovnega prvaka lahke kategorije in da namerava zadevo izročiti svojim odvetnikom. Kot je znano, je svetovna boksarska zveza odvzela Ortizu naslov, ker boksar ni nastopil 3. t. m., kot mu je naročila WBA, proti izzivalcu Lanu. Ortiz je ožigosal vodstvo WBA kot diktatorsko in je pripomnil, da je nastop proti Lanu, ki mu Je ponudil samo 30.000 dolarjev, smešen v primerjavi s ponudbami drugih, ki so dosegle 60 ali celo 70 tisoč dolarjev. • • • NEW YORK, 12. — Teddy Bren-ner, ki ima namen organizirati sep- tembra na odprtem dvoboju med zmagovalcema srečanj Liston- Pat-terson in Clay-Cooper, je danes izjavil, da bi moral «big match» spraviti v blagajno organizatorjev 10 milijonov dolarjev, t. j. 6 milijard in 200.000 lir. * * * RIM, 12. — Državna profesional- na komisija italijanske boksarske zveze je odvzela Francu De Picco-liju naziv uradnega izzivača italijanskega prvaka težke kategorije Santeja Amonteja. Zaradi tega do odbor določil De Piccolijevega naslednika na podlagi ponudb, ki jih bodo predložili tajništvu FPI do 23. julija. Uradnega izzivača bo komi sija določila do 12. avgusta letos RIM, 12. — Italijan Salvatore Burruni bo branil svoj evropski naslov mušje kategorije 5. julija v Alessandriji. Njegov uradni izzivač Je Francoz Rene Libeer. časno uredili igrišča, pa bi prišla v poštev še idrijski Rudar in Ilirska Bistrica. V zaostali tekmi koprske nogometne lige je Tabor premagal Postojno s 3:0 p. f. Tako so Se-žanci osvojili drugo mesto s 13 točkami, medtem ko je Postojna tretja z 10 točkami. V republiški ženski rokometni ligi so v nedeljo igrali zadnje kolo. Koprčanke so se pomerile doma s kranjsko T/lladostjo in izgubile s 6:10. Kranjčanke so si zagotovile zmago že v prvem polčasu, ko so zaradi zmedene in deloma brezbrižne igre domačink dosegle vodstvo 8:2. V drugem polčasu so Koprčanke igrale znatno bolje, vendar je bila razlika prevelika, da bi lahko mislile na izenačenje. Pirančanke pa so se pomerile v Ljubljani s Svobodo jn izgubile z 2:5. Poraza nista škodovala primorskima ekipama, ki sta si že v prejšnjem kolu zagotovili obstanek v ligi. V republiški košarkarski ligi sp zaključili s spomladanskim delom tekmovanja. V zadnjem kolu je pripravil dokajšnje presenečenje Lesonit iz Ilirske Bistrice, ki je v Mariboru premagal Branik z 62:59. Domačini so bili večji del tekme v vodstvu, proti koncu pa so povsem popustili. Najboljši igralec srečanja je bil Grlj (Lesonit), ki je sam dosegel 28 košev. Grlj tudi vodi na lestvici strelcev s 184, pred Weiblom (Tivoli) s 176 koši. Sedež namiznoteniške organizacije za Primorsko bo odslej v Idriji. V tem mestu je namreč namizni tenis najbolj razvit. »TOURIST TROPHY» Zmagoslavje japonskih znamk DOUGLAS, 12. — Tekmovanje motornih koles 125 kub. cm za «Tourist Trophy», kar velja tudi za svetovno prvenstvo, se je zaključilo zmagoslavno za japonska vozila Suzuki, ki so se uvrstila na prva tri mesta. Zmagal je Novozelandec Anderson, ki je najhitrejši krog prevozil s hitrostjo 146,930 km na uro. V kategoriji 350 pa je zmagal Rodezijec Jim Redmann, ki je z japonsko Hondo dosegel povprečno hitrost 152,74 km na uro. Za njim se je uvrstil Anglež Hartle z Gilero, tretji pa je ■bil Ceh Stastny z Jawo. dosegel častni gol Piaceri. Sodil je dobro Jugoslovan Zečevič. SARAJEVO, 12. — Budimpeštan-skl MTK je danes prisilil sarajevskega Željezničarja, s katerim se je spoprijel v prvi tekmi polfinala za srednjeevropski pokal, na neodločen izid 1:1 (0:1). ZA POKAL SEJEMSKIH MEST Valencia 2 Dinamo 1 ZAGREB, 12. — V prvem finalnem srečanju za pokal sejemskih mest je španska Valencia zabeležila v Zagrebu izreden uspeh: premagala je Dinamo 2:1 (0:1). POKAL RAPPAN Sinoči so bile izločilne tekme za Pokal Rappan, ki so dale naslednje rezultate * v Lierru: LIERSE (Belg.)-ROUEN (Fr.) 3:2 (1:2) v Gandu: GANTOISE (Belg.) -TOULOUSE (Fr.) 2:1 (1:1) v Liegu: SEDAN (Fr.) - STANDARD (Belg.) 3:1 (2:0) v Antwerpnu: ANTVVERP (Belg.)-NIMES (Fr.) 3:1 (0:1) POGLEJMO KOLESARJEM V ŽEPE Koliko so zaslužili na letošnjem Giru Med letošnjim Girom so stopili na plan v glavnem mladi kolesarji, ki so pokazali tako po bojevitosti, kot po vztrajnosti in sposobnosti, da bodo njihova imena še dolgo na vidnih mestih kronike. Brez dvoma se je najbolj izkazal Balmamion, ki je startal in tudi zaključil dirko z rožo majico. Balmamion se je tako s prisebno taktiko in tudi s pomočjo svojih: zvestih klubskih tovarišev že drugič zapovrstjo uvrstil na prvo mesto te najtežje etapne dirke v Italiji. Seveda zmaga sama ne bi zadostovala tem profesionalcem, ki jim je kolo orodje za življenje. Za marsikoga sta bil trud in pot drago plačana, medtem ko se je morala ogromna večina udeležencev letošnje dirke zadovoljiti z drobtinami in morda niti s temi ne. Največ je seveda zaslužil Balmamion, takoj za njim pa je Taccone, ki je pobral gorsko nagrado in večino «trobarvnih ciljevo. Ob zaključku Gira «zaslužka» naslednja: je lestvica Balmamion 3.120.000 lir Taccone 2.929.000 Adorni 2.775.000 » Zanacanaro 2.430.000 » Ronchini 1.470.000 » De Rosso 1.430.000 » Carlesi 1.300.000 » Bariviera 985.000 » Massignan 915.000 » Bitossi 762.000 » Alomar 753.000 » Battistini 721.000 » Bailetti 710.000 » Brugnami 690.000 » Fontana 636.000 » TURNIR «CITTA’ Dl FIRENZE* Fiorentina 6 Vojvodina 2 FIRENCE, 12. — Nocojšnja tekma v okviru mednarodnega nogometnega turnirja «Citta di Fi-renze» med Fiorentino in novosadsko Vojvodino je privabila na igrišče 20.000 gledalcev, ki so hoteli videti ne samo igro jugoslovanskega moštva, temveč tudi napadalno petorko, ki bo v prihodnjem prvenstvu nastopala za domače barve. Največje zanimanje je vladalo za nastop Lojacona, Seminarja in Maschia. Gledalci tokrat niso šli razočarani z igrišča: Fiorentina je premagala jugoslovanske goste 6:2 (2:2). Samo v prvem polčasu je Vojvodina ' uspešno odgovarjala napadom domačinov in je celo po Semina-riovem golu v 3’ prešla z dvema goloma Takača v 10’ in 21’ v vodstvo. Hamrin pa ji je prekrižal račune in je v 33’ izenačil. V drugem polčasu so Novosadčani popolnoma odpovedali, kar so . .izrabili domačini, da so jim zadali še štiri gole: v 15’ z Lo-jaconom, v 35’ s Canello, v 40' ih 42’ s Hamrinom. Najboljši na letošnjem Giru: (od leve proti desni) Ronchini, Adorni, Balmamion, De Rosso in Zancanaro <|||•lllllllllllllllllllllllllllllll•ll■l•lalll•lllllll■lnllllllllllllllllllll■■lllHllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||1lllllllll||||||||||||||l||||l|ll,|||l|||||ll||||||||||,|,||||l||||l||||||||,||l|||ll|||l|lllll|ll|l||ll|||||l||llll|l|ff ITALIJANSKO PRVENSTVO V HOKEJU NA KOTALKAH Monza zadala Trlestinf poraz Prvi uspeh tržaškega Ferroviaria ’iar. V 'četrtem kolu • hokejske prve zvezne lige je Triestina utrpela svoj jiihrt letošnji pora* in je bila tako prisiljena prepustiti drugim na lestvici.4- prvaki, šo letos startali s -pozitivnimi rezultati, so vseeno potazalj manj izrazito prodornost in fjset, bili že v hekpterih tekmah, kot, na primer s sorneščanskim klubom, v zadregi pred nasprotnikovo obrambo. Njihov smodnik je letos vlažen in iskrica ga kaj težko vname. V preteklem kolu so Tržačani gostovali v Monzi in kljub temu, da so prvi pretresli nasprot-hikovo mrežico, se niso mogli izogniti porazu. Domačini so že v prvih minutah navalili na tržaška vrata, vendar so se njihovi napadi izjalovili pred dobro razpoloženim tržaškim vratarjem, ki je branil vse mogoče žoge. Ko pa ta igralec ni bil več kos združenim močem gostujoče ekipe, je nasprotnikova žoga trikrat obstala v tržaškem golu. Drugo tržaško moštvo Ferroviario se je po treh zaporednih neuspehih končno dokopal do prvih točk z zmago nad ekipo iz Follo-nice, ki nastopa letos prvič v najvišji ligi. Ta ekipa je skupno z Bassano, ki. Je bila ravnotako promovirana iz B lige, je na znatno nižjem nivoju in njena igra je dokaj začetniška. Ferroviario je imel zato lahko delo, da je strl začetni odpor gostov in nato vsul kar točo žog v njeno mrežo. Morda, bi nabral še večjo žetev, če se ne bi usmilil gostov in jim v nekaterih priložnostih prizanesel. Enaka vsoda kot Follonico je zadela tudi Bassano. Novara, ki letos stremi po poživljenju nekdanje slave, je zbeganim nasprotnikom prisodila kar 14 golov in jim tako zadala najhujši letošnji poraz. Bolj izenačeno so potekale ostale tekme tega kola, kjer so se pomerile ekipe z visokimi nadaml in z močno hokejsko tradicijo. Marzcftto in Lodi, enakovredni si petorki, sta se borili do konca tekme. Zmago pa so odnesli gostje. Domačini niso letos zmožni lepe igre, ki jih je odlikovala v zadnjih letih in so se zato morali vdati gostom, ki niso sploh upali na tako ugoden razplet. 2e mnoga leta tržaški atleti, prednjačijo v tej športni panogi it) tržaških atletov se radi poslužujejo tudi ostali klubi, ki jih vabijo v svoje vrste z raznimi ugodnostmi. Zato najdemo mnogo Tržačanov tako v ekipi Lazia in Modene. Nedeljsko tekmo med tema moštvoma bi torej lahko šteli kot nekakšen tržaški derby. Modena, predlanski prvak in Lazio, ki se je lani za las s posrečeno zmago v zadnjem kolu, izognil nevžmošiti izpada, sta se pomerila v lojalni tekmi, ki se je srečno zaključila za modenske barve. Od 8 golov, koliko jih je padlo v tem dvoboju, so štiri zadetke zadali tržaški «oriundi». Trikrat je pretresel rimsko mrežo Brezigar, Rautnichu pa- je le enkrat uspelo pahniti žogo za hrbet modenske-ga vratarja. Po padcu Triestine vodijo zdaj lestvico kar tri ekipe z istim številom točk: Novara, Monza in Mar-žotto, katerim sledita z eno samo točko zaostanka še Modena in Triestina. Izmed zgoraj navedenih jih ima kar pet veliko možnosti, da si zagotovi letošnjo lovoriko. Lahko izuzamemo Marzotto, ki bo težko *mogel hude konkurence, če ne bo pokazal bolj organične igre. Poraz v Monzi ni za Triestino prehud spodrsljaj. Monzo so vedno šteli med favorite in zato je poraz na njenem igrišču bržkone v pričakovanjih vseh tamkaj gostujočih ekip Ferroviario, Lodi in Lazio, ki bodo odigrali bolj podrejeno vlogo, letos kljub vsemu lahko spijo mirno spanje, ker se jim ni bati pred izpadom. Ta usoda pa bo brez dvoma zadela Follonico in Bassano, ki so brez orožja pred kvalitetno znatno boljšimi nasprotniki. Mnogim se bodo zdele te napovedi vse prerane, vendar tehnično znanje se ne improvizira in rezultati se ravnajo le po njem. I. P. Birolla (Nadaljevanje s 3. strani) novili »Društvo djaka likovnih umjetnosti Srba, Hrvata i SIo-venaca». Torej je bilo naše mlado umetniško društvo nekak predhodnik poznejšega združenja Jugoslovanov po prvi svetovni vojni. Vezi, ki smo jih spletli takrat, so rodile tudi za pozneje plod. Nekateri smo spoznali zavedno in napredno srbsko umetnico Nadeždo Petrovič, po rodu iz Čačka, ki je bila pozneje organizatorica likovne umetnosti v Srbiji. P» njeni zaslugi je prišlo nekaj let pozneje do prve jugoslovanske razstave v Beogradu, tedaj še v Srbiji. Nadežda Petrovič je prihajala tudi v Ljubija; no in je v slovenski prestolnici tudi razstavila svoje slike. Nova smer slovenskih impresionistov pa je naletela pri o-kostenelih kritikih na odklon. Zmerjali so nas za špinačarje, solatarje in kozolčarje, ker smo slikali prirodo in motive iz kmečkih vasi. Tudi Nadežda Petrovič, ki se je navdušila za novo umetniško smer in je risala v impresionističnem duhu, ni bila sprejeta v takratni mali Srbiji s simpatijami. Kd je priredila prvo razstavo, jo je kritika odklonila. Očitali so ji-da ne najde lepših vzorov za svoje risbe in so njene slike • plod bolnih in preperelih možganov . . *; Tako je sprejela ofieialna kritika iz začetka tega stoletja slovenske pa tudi srbske umetnike. Pa so kljub temu zmagali in Gvido Birolla, Maksim Gaspari, Ferdo Vesel, Ivan Grohar Matija Sternen, Rihard Jakopič in ostali so se že leta 1904 udeležili velike jugoslovanske razstave v Beogradu, takratnem glavnem mestu male Srbije. Vsi ti žive v svojih delih, Spoštovani kot najboljši umetniki med južnimi Slovani. JOŽE ŽUPANČIČ ' ( * * 4 MUKO SKRAP - DNEVNIK IZ FAŠISTIČNIH ZAPOROV Tudi vročina je bila še precejšnja, čeprav smo se nagibali že h koncu septembra. Lahko si predstavljam, kako mora biti šele jetniku na prevozu meseca julija ali avgusta, ko je ves vagon razbeljen v žaru južnega sonca. Fašizem je pripravil za jetnike res vzgojna sredstva, bodisi v zaporu, kakor na prevozih. Ne vem. kako naj kaznjenec upošteva koprski napis, ki mi nenehno prihaja pred oči: «Per Te, per la Famiglia, per la Patria risorgi!» Vendar pa je bilo vse to v velikem kontrastu z vljudnostjo karabinjerjev, ki so nas spremljali. Morda so se nam hoteli prikupiti, kajti ves čas so nam zagotavljali svoje sovraštvo do Nemcev. Celo pot so nam razlagali, da je zasluga samo fašizma, da so zvezani z Nemci ter da je to zavezništvo vse prej kakor čuteno in da je bilo sklenjeno proti volji italijanskega naroda. Toda kakor vsi doslej, tako so tudi karabinjerji odgovarjali na naša vprašanja, zakaj tako verno služijo Mussoliniju -in fašizmu, in zakaj se vsemu temu ne uprejo sedaj, ko je prilika naj lepša in ko je najbolj primeren čas. Dosledno so nam odgovarjali, da se pač zato ne uprejo, ker morajo predvsem opravljati svojo službeno dolžnost! Ne vem, kako je to. Morda izvira taka predanost iz same šibkosti, iz pomanjkanja poguma, upreti se krivici, ali pa izvira morda iz same čednosti, če hočem s to besedo označiti udanost in zvestobo koga do svoje službe. Vsekakor pa mislim, da bi se moral človek, ko pride do spoznanja, kje je pravica in kje krivica, krivični stvari upreti, da bi se moral z vsemi svojimi močmi truditi, da krivico razgali. V življenju pa ni tako! Bolni in brezobzirni ambiciji stoji nasproti komodnost, strahopetnost in koristoljubje, kar vse je pripravljeno slepo služiti častihlepju in volji koga po vladanju. Naj bo kakorkoli, vendar so se tokrat izkazali karabinjerji zelo vljudni. Na vsaki postaji so nam prinesli svežo vodo, prižigali so nam cigarete, kajti nihče izmed nas ni imel ene vžigalice. Teh sploh ni bilo dobiti v prodaji že nad pet dni. Tovarišem, ki niso imeli več cigaret, so ponudili tobak, dokler so ga sami imeli. S potovanjem imamo res smolo, že zadnjič smo se morali vrniti s polovice poti m nekaj sličnega bi se nam skoro pripetilo tudi danes. Ko smo z dveurno zamudo le prispeli na periferijo Bologne, so nam javili, da se moramo vrniti nazaj do Ferrare, kjer se proga cepi za Modeno in dalje za Parmo, kajti preko Bologne ni mogoče nadaljevati vožnje. Bologna je namreč predpoldne doživela hudo bombardiranje angleških letal, tako da je vsa v razvalinah. Vrnili smo se torej nazaj v Ferraro, toda na žalost tu nismo dobili več zveze za Modeno. Bila je že deveta ura zvečer, a naslednji vlak je. odpeljal šele približno ob šestih naslednje jutro. Pravim na žalost, kajti potovanje je bilo tako mučno, da je pomenila ječa, pa naj si bo kakršnakoli, oddih. Biti uklenjen na roko drugega tovariša v tako tesni celici, je pomenilo vse prej kakor prijetnost. Ce se je na pr. eden usedel na klop, je moral drugi stati stisnjen v kotu in pripognjen k tlom, ker mu je bila ena roka zvezana na roko drugega tovariša. Sedelo se je menjaje, vendar pa tudi tovariš, ki je sedel, ni bil v mnogo boljšem polo- žaju, kajti uklenjeno roko je moral držati vedno kvišku, da ni stoječega tovariša preveč vlekel k tlom in pravzaprav na sebe. Jaz sem imel še srečo, da sem bil priklenjen na Gasparija, ki je po postavi precej šibkejši od mene. Toda še mnogo neprijetnejše je bilo za tiste, ki so krepke postave. Začelo je deževati. Dežja smo se vsi veselili, kajti mogel nam je le osvežiti zrak. Toda tudi tu smo imeli smolo. Streha našega vagona je namreč puščala na vseh koncih in krajih. V celici, v kateri sem bil zaprt z Gasparijem, nam je puščalo nad glavo na treh straneh. Skušal sem se nasloniti na steno, toda tudi tu je voda polzela in kmalu sem imel ves hrbet moker. Vagon je bil podoben zverinjaku z zaprtimi zvermi. Tudi kdor ni bil vajen preklinjanja, si je dal duška v grobih kletvinah. Tovariši so res rjoveli, toda vrata so le ostala zaprta in voda je tekla. V takem stanju smo pričakali jutro. Morda bi kdo rekel, da v takih okoliščinah ni mogoče spati, vendar bi se motil. Gaspari mi je rekel, da sem, čeprav sključen kakor paragraf, pri vsej lakoti, ki sem jo občutil, spal stoje kar dobri dve uri. 26. 9. 1943. Po vseh zaporih, po vseh celicah, povsod, kjer se ustavi kaznjenec, pusti za seboj znamenje o svojem bivanju, o svojem premišljevati ju. Svojemu nerazpoloženju daje duška in napiše na steno; na vrata, na okno, ali kamorkoli svojo pravico, opiše svoje občutke in razloži krivico, ki mu jo povzročajo. Vsepovsod je. napisanih mnogo izrekov, mnogo pregovorov in veliko • podpisov, ki živo pričajo novodošlecu, kdo je bil predhodnik v njegovi celici. Vse te neme priče ostanejo žive vse dotlej, dokler jih zob časa ne zabriše, ali dokler jetniška uprava ne da prebeliti sten, kar se pa bolj redko dogaja Ta ko smo tudi mi vsepovsod srečavali podpise naših tovarišev, s katerimi smo bili še v Ljubljani zaprti-, srečavali smo podpise novih znancev in tako smo marsikdaj izvedeli za usodo enega ali drugega tovariša, kdaj in kam so ga vlačili iz enega ali drugega zapora. Celična stena je bila tako večkrat 2iv» slika prestanega trpljenja tovarišev iz Črne gore, Bosne, Dalmacije, Slovenije in kdo ve od kod še. Napis partizanov «Zvi-li nas bodo, nikdar upognili*, se je čudno mešal z grenkimi pripombami kriminalca, ki je zaman iskal s pisanjem po steni utehe svojemu obupu in kesanju. Sami kontrastil Tudi v moji vagonski celici je bil napis Italijana, ki se j« vračal iz Francije v domovino tik pred izbruhom sovražnosti in ki je zaman iskal pojasnila za krivico, ki mu je bila storjena. Ta Italijan pravi, da je v takozvani demokratični Franciji skozi dolga leta veliko delal za domovino Italijo, govoril d» je proti kozmopolitizmu, framasonstvu, Židom, plutokraciji d1 boljševizmu. Branil da je italijansko stvar, zlasti v vojni proti Abesiniji. a sedaj da se vrača v svojo domovino zaprt v tej celici... V Parmo smo srečno prispeli po 27 urah vožnje! Paznik' so nas prevzeli čudovito prijazno. Eden mi je celo prišepni1 na uho, da so tu, odkar je padel fašizem, razmere zelo spremenjene. Imeli da bomo zelo naklonjeno upravo in nadzorstvo. Seveda, navzlic, vsej prijaznosti nam niso dali nobene hrane, tako da razen kruha iz Benetk nismo jedli ničesar, prisiljeni smo bili tako v dvodnevno gladovanje. Poslopje kaznilnice je zelo veliko m prostorno. Je pravzaprav v zapor preurejena cernev s samostanskimi poslopJ1 vred, ki je kdo ve kdaj služila svojemu namenu. Skupno s tremi tovariši, Ki so bili rojeni v Julijski krajini,’ smo doživeli to posebnost, da nas uprava kaznilnioe smatra za Italijane in ne več za Slovence. Uprava je imela svojstvene pojme pri razločevanju svojih jetnikov in je določala številke kaznjencem po narodnosti, vendar pa ne dosledno. T* ko imajo na pr. Slovenci, ki sc rojeni, v Ljubljanski pokrajini številko s predoznačbo «L», Dalmatinci «D», Hrvati «CR»’ Črnogorci «C», Grki «G». (Nadaljevanje sledi) URKDN13IVO: TRSI - UL. MONTECCH1 6-IL TELEFON 93-808 IN »4-H38 - Poštni predal 659 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica 8. Pellloo lil, Tel 33-8* - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA St. 2U - Tel. St 37-338 - NAROČNINA: mesečna 85(1 lir - Vnaprej: Četrt- letna 18U0 lir, polletna 8600 Ur, celoletna »400 Ur - FLRj: v tednu 20 din, mesečno 420 dm - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Postni teko« račun: založništvo tržaškega „.skn Trsi n-5374 - za KLRJ: ADIT, DZS, LjubljaO*’ Stritarjeva ulica 3 1, telet 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 6U3-86 - OGLASI: Cene oglasov; Za vsak mm » Slrlnl enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravru 150, osmrtnice 120 Ur. - Mau oglas 30 Ul beseda. - Vsi oglas: se naročajo pri upravt " Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst