TRGOVSKI E.IST časopb sa troovtnd, IndutirOo ln obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 Ista 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958. LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 5. maja 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 51. Neverjetno! Iz trgovskih krogov smo prejeli: Sedaj, ko smo do dobra prebavili »Uradni list« št. 45, kateri nam prinaša finančni zakon za leto 1927/28, vidimo, kako se je upoštevalo pri podelitvah podpor naše strokovno šolstvo. Dober poznavalec sedanjih raz-vrvanih razmer se nehote vpraša, čemu smo sploh v državi? Ali naši poslanci sedijo v parlamentu samo za lepe dnevnice, za katere se baš sedaj tako borijo, da ne bodo prikrajšani? Nas trgovce ne zanimajo samo odredbe finančnega ministra, interesi-rajo tudi odredbe ministra trgovine in industrije, od katerega bi pričakovali, da ima v zadevah, ki spadajo pod njegov resort, več darežljivosti. Doslej ni bilo ministrstvo trgovine in industrije niti zasedeno. Sedaj pa ima-m^na *em mestu strokovnjaka in prepričani smo, da ne bo sedanji minister kot dober poznavalec naših teženj šel preko zahtev celega trgovstva, in te so, da država podpre v izdatnejši moči trgovsko in obrtno šolstvo, da pridejo vse trgovske in strokovne šole pod kompetenco ministrstva trgovine in industrije. Ta ugotovitev je stara upravičena zahteva naših gospodarskih krogov in je njen srdit boj še v svežem spominu. Če pogledamo postavke ministra trgovine in industrije v novem finančnem zakonu, vidimo, da ni niti naj- manjše določbe, iz katere bi bilo razvidno, da se je podelila našim strokovnim šolam vsaj ena para podpore, dočim smo bili v prejšnjih letih tozadevno počaščeni vsaj z malenkostno vso!o. Ne vemo, kako se je moglo iti preko te življenske zahteve in iz kakšnih vzrokov se je vendar naenkrat odtegnila našim strokovnim šolam podpora? Odtegnitev državne podpore našim šolam z motivacijo, da naj trgovci sami vzdržujejo svoje šole, je pač pre-enostavna. Država ima napram trgovstvu najmanj iste dolžnosti, kakor napram drugim stanovom, in ni dopustno, da bi onim, iz katerih delavnosti in podjetnosti črpa glavni vir svojih dohodkov, odrekala podporo pri nadaljevanju pouka. O 'tem poglavju bi se dalo mnogo pisati, vendar prinašamo to suho poročilo, ki jasno kaže, kako se na najvišjih mestih tretirajo vprašanja, ki bi morala tvoriti jedro smotrene gospodarske politike. V ministrstvu samem, kakor tudi pri poslanskih klubih, leži nebroj spomenic, zato je vsak izgovor, da se ni obvestilo posamezne poslanske klube o zahtevah trgovstva po izdatnejši podpori strokovnemu šolstvu, ničev. Dolžnost poslancev je, da pregledajo še stare zahteve naših gospodarskih organizacij in jih izdejstvujejo. To so naše zahteve za bodoči finančni proračun. Ustanovitev »Samopomoči« za trgovce v Mariboru. V okvirju Gremija trgovcev v Mariboru se je sestavil pripravljalni odbor z nalogo, da čimprej izvede humanitarno akcijo, ki bi naj zasigurala denarno podporo dedičem organiziranih članov za primer smrti. Glede na velevažen pomen take akcije je pričakovati, da bo našlo delo agilnih mariborskih trgovcev obilen odmev in ve Pnn 01 vP,rej do zaželjene ustano-n 1 1 pray,ja,ni °dbor je te dni razposlal naslednjo okrožnico: ase blagorodje! Občni zbor Trgovskega gremija dne 24. marca t. 1. je soglasno sklenil, ustanoviti za trgovstvo mariborske oblasti podporno dru-trrTn n nazivom »Somopomoč«, ki naj Izvolil sc je Pripra^&ToSb^rr logo, nabirati elane in pripravi povila, nato pa sklicati ustanovni občni zbor vseh prislopivših članov. Pravico do pristopa imajo razen trgovcev tudi industrijalci, odvetniki, zdravniki, privatni nameščenci itd. stan11 0Se^e vse^ vrs* pridobitnega damini?-tega Podpornega društva je, na dePd?£mV fig** SV03ega čia* Uto^dES£?"2 P° k»- imajo po vsake™ ViS slu“h iz- Plačan, znesek zopet nadomesti Ker moremo računati iz mariborske oblasti na najmanj 1000 Članov hi znašala podpora dedičem v tem sl - n],otroln 25-T°, k3r ^ za ™dove n« £ • vsekalSor lePa pomoč, vedno ^ .ime^° .društvo za vse slučaje gremiia HPira^!Jen fond’ 'e °bčni zbor Knvi0l°uCl1’ da P]aSa vsak ta prispevek ob pristopu v trikratni iz- “ ’ 5 ,e po Din 75-—•Ta f°nd °sta- edno na enaki višini, ker ga članstvo z vplačilom Din 25— nadomesti ob vsakem izplačilu, ki pritiče dedičem umrlega člana. Nadalje se je določilo kot mejo za sprejemanje članov dovršeno 45. leto starosti, vendar se bodo sprejemali do 1. oktobra 1.1. tudi Člani do 60. leta, ako je njih zdravstveno stanje povolj-no. Kot enkratno pristopnino se je določil do 30. leta starosti znesek dinarjev 10.—, od 30. do 40. leta Din 25.—, od 40. do 45. leta Din 50.— in od 45. do 60. leta Din 100.—. Razen tega bi bilo plačevati še za upravne stroške letno članarino po Din 60.—, ki je plačljiva letno, polletno ali četrtletno v naprej. Kadar se bo izkazalo, da bi bila zadostna manjša članarina, jo vsakokratni občni zbor lahko primerno zniža. Za letošnje leto, to je od 1. maja do 31. decembra 1927 znaša članarina Din 40.— in se z ozirom na večje začetne stroške prosi za nakazilo celega zneska že ob pristopu. , Po sklepu gremijalnega občnega °^a se skliče ustanovni občni zbor manjVido x,J’ ko bo Potopilo naj- se Da ?la?ov> podpore dedičem čai smrti kj°h!zPlačeyati za vsak slu- 7horu kateri V86 priPetil P« občnem zboru, kater bo odobril društvena pravila. V slučaju smrti pristopivše-ga elana pred ustanovnim občnim zborom odnosno sprejetjem pravil se povrne dedičem samo po umrlem članu vplačana članarina, to je Din 75.____ in pristopnina. Občni zbor določi koliko let bo imel plačevati vsak član prispevke v podporni fond za smrtne slučaje. Zdravniška preiskava za pristop v društvo se ne zahteva, pač pa je podati na prijavnici obvezno častno iz-z<*ravstvenem stanju, ker bi bil ii('re«n^pravi®en člana, ki je podal Vnhlm116 P°datke, izključiti, mu dobro MS toro! na pristop k te-tem vsnk « mu društvu, ker bo s an za slučaj svoje smrti rešil svojo družino trenutnih neprilik in denarne stiske. Blagovolite izpolniti priloženo prijavnico ter jo poslati Trgovskemu gremiju v Mariboru, obenem pa nakazati znesek Din 75.— v ustanovni podporni fond, nadalje pristopnino, odgovarjajočo Vaši starosti ter letošnjo članarino Din 40.— za kritje upravnih stroškov. Z odličnim spoštovanjem: Za Trgovski gremij v Mariboru: V. Weixl, predsednik. Pripravljalni odbor: Ferdo Pinter, Karl Gaspari, Karl Jančič, Franc Klanjšek, Franc Kavčič, I. N. Šoštarič, Hinko Sax, Miloš Gnus, Branko Mejovšek. Skupno vplačilo ob pristopu torej znaša po zgorajšnjih določilih za starost: do 30. leta 125 Din, do 40. leta 140 Din, do 45. leta 165 Din, do 60. leta ‘215 Din. Akcija mariborskih trgovcev je vse hvale vredna. Koliko slučajev poznamo, ko je ostala družina trgovca po njegovi smrti popolnoma brez vsakih sredstev in je bila prepuščena na milost in nemilost znancev ali občine. S članarino, ki ne igra danes velike vloge, si lahko vsakdo zasigura znaten znesek, ki ga bodo koj po njegovi smrti dobili njegovi dediči. Ni dvoma, da se bo tej človekoljubni akciji pridružil vsak trgovec. Če ima ta ali oni danes toliko sredstev, da mu ni treba imeti takih skrbi, naj pa misli vsaj na družine mnogih in mnogih tovarišev, koje čaka težka usoda, če izgubijo hkratu glavo, ki že danes težko hrani svojo družino! DRŽAVNE NABAVE. I Kakor smo že poročali, sta se s členom 266. finančnega zakona za 1927/1928 razširila predpisa členov 140. in 141. srbskega obrtnega zakona ua vse ozemlje naše kraljevine. Ob tej priliki se je meja, do katere je upoštevati domače producente, izpremenila v toliko, da je ponudbe domačih tvrdk upoštevati samo, če so največ 5 do 10% dražje od inozemskih ponudnikov, ampak največ 10 odstotkov. Za izvršitev tega predpisa je ministrstvo trgovine in industrije izdalo sledeče navodilo: 1. Pri dobavah za državo in samoupravna telesa se more značaj domače produkcije dokazati samo s potrdilom trgovske, obrtniške in industrijske zbornice, na katere področju se proizvajajo predmeti, ki se dobavljajo za državo. Vsako drugo potrdilo, izdano od državnih ali samoupravnih oblastev ali naprav, bi se pri presoji o izvoru blaga ne moglo upoštevati. 2. Ako blago domače proizvodnje pri nabavah ne ponuja direktno producent sam, ampak trgovec ali proizvajalec, velja ugodnost samo za blago, katero ponudi domača tvrdka. Izvoz domače produkcije se v teh primerih dokazuje razen s potrdilom pod št. 1 še z listinami, katere dokazujejo nabavo ali prevzem blaga v komisijo od domačih producentov. Listino mora izdati proizvajajoče obrtno ali industrijsko podjetje, ki je blago dobavilo ali oddalo v komisijo. 3- V potrdilih sme zbornica na zahtevo stranke naznačiti tudi produkcijsko sposobnost podjetja, v čigar korist se potrdilo izda. Zbornično potrdilo je izdati za vsak konkreten primer nabave s točno označ-bo blaga ali izdelka po vrsti in količini. 4. Zbornice so dolžne, da prošnje za izdajo predmetnih potrdil nujno rešujejo. Ako bi za izdajo bile potrebne kake informacije od obrtnih zadrug, občinskih uradov itd., jih morajo zahtevati v 24. urah po prejemu prošnje. Lira. Doslej so se italijanski listi o dvigu lire izražali samo optimistično. »Popolo d’ Italia« piše, da niste nastopili obe posledici, ki so se jih bali vsled deflacije, namreč pomanjkanje denarja in nazadovanje izvoza. Eksport je v prvih treh mesecih letošnjega leta padel v primeri z lanskim letom samo za 70 milijonov lir, dočim se je vsled dviga lire znižala importna vrednost za 500 milijonov lir, kar je pri tako izrazito uvozni državi, kot je Italija, velike važnosti. Treba je pa pač upoštevati, da se je glavni dvig lire izvršil v najnovejšem času in se še ne pozna dosti. Zaenkrat prihajajo od povsod poročila o višjih italijanskih eks-portnih cenah, ki jemljejo Italiji konkurenčno zmožnost. »Corriere d’ Italia« obravnava v daljšem članku vprašanje italijanskih inozemskih posojil in svari pred prevelikim sprejemanjem tujih ka-pitalij. Prizna pa, da deflacijski dobički italijanskega gospodarstva skupaj z dvigom lire in z najemanjem posojil zelo rastejo, ker bo treba dosti manj lir plačati nazaj kot so jih pa dobili. »Corriere della Sera« graja, da indeks veletrgovine sicer pada, ne pa indeks male trgovine. Posledice postanejo lahko nevarne, zlasti za tujski promet. Splošno se beseda stabilizacija« še ne sliši. »Tribuna« piše zmagoslavno, da je po znanem Mussolinijevem deflacijskem govoru v Pesaro poskočila lira v vrednosti za 40 odstotkov. Funt je v razmerju do lire padel od 150 na 90. S prihajanjem ameriških posojil, ki se b©do glasila najbrž že na lire, bo nastopila morda začasna stabilizacija; sicer je pa Mussolini menda odločen, da bo deflacijsko politiko nadaljeval. Kljub nevarnosti, ki preti italijanski industriji, ni nikogar, ki bi govoril proti deflacijski politiki. Tako pišejo italijanski listi. O vzrokih in posledicah dviganja lire beremo tudi še sledeče poročilo: V mednarodnih gospodarskih krogih so se vsled hitrega dviganja lire zbudili že pomisleki glede vpliva na položaj italijanske industrije. Jasno je, da mora priti eksportni položaj države vsled tako hitre in na kratko dobo omejene deflacijske akcije v težko krizo. Zaenkrat pač se posledice še malo poznajo. Zlasti angleški glasovi opozarjajo na to, da kaže italijanska industrija prav posebno odporno silo, da je brezposelnost v Italiji še zmeraj veliko manjša kot v drugih evropskih državah. In kar je še najbolj čudno, se kaže ravno v zaposlenosti v zadnjem času celo nalahno zboljšanje. Kar se tiče vzrokov dviganja lire, so vsi istega mnenja, da gre dvig vštric z dotekanjem inozemskih kapitalij. Seveda pa pri tem ni mogoče prezreti špekulativnih momentov. Mednarodna špekulacija zmeraj deluje, če se vršijo na deviznih trgih velike spremembe. Vendar pa vsi priznavajo, da se tokrat špekulanti ne poslužujejo nobenih ekscesov. Tudi najnovejše splošne gospodarske številke pravijo, da dvig lire nima slabih posledic. Pesimisti so prerokovali, da bo posledica deflacijske politike zastoj vsega eksportnega delovanja, da se bo trgovska bilanca zelo poslabšala, in so zahtevali zato stabilizacijo lire po zgledu belgijskega franka. Mussolini se je pa temu načrtu uprl in se vidi, da je imel prav — to ni naše mnenje, mi citiramo zmeraj le mnenje strokovnjaka, ki podaja v italijanskih listih to poročilo. — likvidnost denarja se ni zmanjšala, obrestna mera za denar se ni dvignila, oziroma, vsaj ni dosegla izredne višine. Kar se tiče državnega finančnega gospodarstva, so se menda že močno približali načelu o kolikor mogoče majhnem obto- ku bankovcev in o kolikor mogoče hitri izmenjavi. Tudi gibanje na italijanskih borzah ne kaže nobenega strahu za katastrofe, ki nastopijo večkrat v spremstvu dviganja vrednote. In kar se tiče poslabšanja trgovske bilance, je treba omeniti, da je Italija v prvi vrsti država importa. — Tu citira poročilo uvodoma omenjene številke 70 in 500 milijonov. — Ce se bo to gibanje nadaljevalo, bi lahko izkazala italijanska trgovska bilanca za vse leto 1927 zboljšanje dveh milijard lir napram letu 1926. V tej zvezi je zanimiv izkaz italijanskega zakladnega urada od 31. marca 1927, ki kaže gospodarski položaj države v dobri luči. Izkaz kaže prebitek 249 milijonov lir. Pa je tu notri vraču-njenih že onih 875 milijonov, ki služijo za zmanjšanje obtoka bankovcev na državni račun in pa 187 milijonov za železniške investicije. Brez teh postavk bi znašal prebitek 811 milijonov lir napram 582 milijonom v isti dobi leta 1925/26. 2. Čimpreje naj se sklene trgovska pogodba z Grčijo in drugimi državami, da se tako ustvarijo normalni pogoji za razvoj zunanje trgovine. 3. Ukine naj se davek na poslovni promet za poljedelske pridelke in izvozna carina za jajca. Interesna grupacija na svetovni gospodarski konferenci. Spectator« piše o tem predmetu sledeče izjave in jih bomo podali kot prvi članek v vrsti člankov o svetovni gospodarski konferenci. Glavna naloga te konference je ta, da razišče vzroke poslabšanega položaja svetovnega gospodarstva in da izdela predloge, kako bi se dalo doseči izboljšanje. Konferenca nima ekseku-tive in stavi lahko samo resolucije in priporočila, njena naloga je torej bolj . znanstveno - teoretična kot praktična. Notranji dolg Italije, ki je znašal BO. ju- Vendar pa more biti njen pozitivni nija 1926 še 91.300 milijonov, se je zni- | llgpejj večji, kot si mislimo. žal medtem na 84.161 milijonov. Vse te številke kažejo zboljšanje državnofinan-čnega položaja Italije, na katerega vpliva dvig lire zaenkrat prav tako malo kot na položaj zasebnega gospodarstva. Ker pa ni pričakovati, da bi se lira še dolgo časa tako hitro dvigala, kot se sedaj, zato tudi poslabšanje gospodarskega položaja iz tega vzroka ni verjetno. Umljivo je, da nazori o vzrokih ta-kozvane svetovnogospodarske krize niso enotni in da smatrajo nekatere države, tako na primer U. S. A., sedanji položaj zase za ugoden. Sploh bi bilo skoraj bolje, da bi govorili o evropski krizi in o evropski konferenci. Še manj enotni kot nazori o vzrokih motenega ravnovesja v svetovnem vorili v st. 49 »Trgovskega lista«. Noben nenaden dvig valute še ni bil brez posledic. Tako se glasijo italijanski in Italija- gospodarstvu so seveda nazori o potih nom prijazni glasovi. Drugi zopet pa go- in sre(Jstvih, kako bi se dal položaj vorijo čisto drugače, in smo o tem že go- zk0ij§ati. Zato bo kaj težko, da bi se ACi doseglo na konferenci enotno mnenje. Lahko pa ugotovimo že sedaj glavne smeri, ki bodo za konferenco merodajne. Predvsem bo močno zastopano gibanje o prosti trgovini, ki vidi najvažnejši problem svetovnega gospodarstva v odpravi ali vsaj v radikalnem znižanju carine in ki to znižanje zahteva. Tega mnenja bo najbrž večina angleških udeležencev. Ne daleč proč od njih jfe druga skupina, ki tudi zahteva odpravo carine, poleg tega pa propagira tudi tesnejšo združitev srednjeevropskih držav v obliki carinske skupnosti ali perierenčnili carin. Torej odprava carine in gospodarska združitev hkrati. Druga glavna skupina želi odpravo carine samo s pogojem, da se posamezne industrijske panoge združijo. Po nazorih te skupine naj prinesejo zboljšanje produkcijskih in prodajnih pogojev mednarodni karteli. Za to rešitev dela v prvi vrsti Francija in del nemške industrije. Problem mednarodnih kartelov in s tem v zvezi vprašanje ustanovitve mednarodnega gospodarskega in kontrolnega urada bo na konferenci ena od točk, za katero se bo bil najhujši boj. Tako si predstavlja glavne naloge konference in možnost rešitve industrija. Nekoliko drugačno bo najbrž stali- države različno mnenje. V angleški delegaciji na primer gre ena smer proti kartelom, druga za kartele; enako je pri Nemcih in najbrž tudi pri drugih. Te diference imajo svoj vzrok ne toliko v osebnem različnem mnenju, temveč bolj v posebnem položaju posameznih dežel, industrijskih skupin itd. Zato ni upravičeno mnenje, da bo konferenca gladko sprejela predlagane resolucije. Prav nasprotno moramo pričakovati boja za končne zaključke konference, ki jih bodo predložili nato svetu v obliki zboljševalriih predlogov. Konferenca je temeljito pripravljena, tako od Zveze narodov, kot od posameznih držav. Imela bo dosti snovi, da bo lahko izrekla sodbo o vzrokih sedanjega gospodarskega položaja. V svoji sestavi predstavlja konferenca tako izenačenje raznih interesov, da je opravičena staviti predloge za zboljšanje svetovno - gospodarskega položaja. Ti predlogi postanejo lahko splošno prepričanje, njih glas gospodarska vest, koje vrednosti in pomena ne bo smela nobena država podcenjevati. Za izboljšanie našega izvoza. V nedeljo, dne 1. maja t. 1. se je vršila letna skupščina beograjskega udruženja izvoznikov, na kateri se je izčrpna obravnavalo Vprašanje našega izvoza in o težavah, ki ovirajo razvoj naše izvozniške trgovine. Na skupščini se je sprejela sledeča resolucija, ki navaja ovire in težave izvozniške trgovine. Resolucija se pošlje vsem prizadetim ministrstvom s prošnjo, da potrebno ukrenejo, da se ovire odpravijo. Ima sledeče besedilo: Ministrstvo pošte in brzojava: 1. V Srbiji naj se popravijo in po-množe telefonske linije in naprave. 2. Otvori naj se telefonska zveza z Dunajem preko Budimpešte, kojo že ima Novi Sad. Otvori naj se tudi telefonska zveza s .Solunom, ona z Djev-djelijo pa izboljša. 3. Odredi naj se hitrejša vročitev brzojavnih in poštnih pošiljk in prepreči njihovo izgubljanje. Najstrožje naj se kaznujejo poštni organi, ki pošiljke z naslovi v cirilici 1 $če poljedelstva, kar je pač naravno, ne vročajo naslovnikom, ampak jih I Sicer bo zahtevalo tqdi poljedelstvo vračajo kot nevročljive. I znižanje industrijskih carin, a slišijo se tudi tožbe o nevarni prekomorski Ministrstvo prometa. konkurenci in o nizkih cenah, kar se 1. Na večjih pretovornih železniških 7m m0rebiti končati v zahtevi zviša postajah (Kruševac, Mladenovac) naj nja agl.arne carine. Treba bo agrarna se namešča najsposobnejše in naj- Vpraganja posebej obravnavati, ker vestnejše osobje. Tatvina blaga naj se 9plogne re8olucije z onimi agrarcev najstrožje kaznuje. večkrat ne bodo soglašale. 2. Postaje naj se oskrbe z decimal- ^pufj[ oci zastopnikov delavcev in nimi tehtnicami in napravijo naj se konsumentot je pričakovati drug pro-na postajah živinske rampe. „ram bo izšel iz znižanega življen- 3. Vlačilci državne rečne plovidbe |kega standarda gotovih slojev. Te naj se čimpreje popravijo. Z domači- skupine sicer prav pogosto nimajo no-mi privatnimi brodarskimi podjetji je lenega izrazitega gospodarskega pro-stopiti v čim ožje stike. grama in so pogosto bolj defenzivne Ministrstvo zgradb. kot ofenzivne, a bodo morale o vseh Cim preie nai se popravijo vse dr- velikih vprašanjih carinske zaščite in-tSSSSS, posebno one, ki vodijo | Arijskih na zelezniške postaje. Mjmstrstvo podjedels,tva in vod: Preko svojih strokovnih organov v notranjosti države in preko oblastnih odborov naj uvede med ljudstvo najboljše vrste semen, živinskih pasem, sadja drobnice in drugih poljedelskih pridelkov. Pospešuje naj tudi gradbo —XnXr»lic» ih hrrtoli sušilnic za češplje ih hmelj. ...... ... I. j Ministrstvo financ: 1. Dinar naj obdrži na današnji vi- velikih vprašanjih carinske zaščite industrijskih in agrarnih produktov, carinskega zbližanja in mednarodnih kartelov povedati svoje mnenje, ki večkrat ne bo isto kot ono ostalih skupin. Tako se kristalizirajo tendence svetovne gospodarske konference v njih glavnih problemih. Poleg tega moramo pa tudi v manj važnih vprašanjih vseh panog računati z različnim mnenjem, tako v trgovski in industrijski politiki, v politiki cen v kreditni politiki itd. Omenjenih glavnih tendenc ne bodo IZPREMEMBA PRAVILNIKA 0 PROMETU Z DEVIZAMI IN VALUTAMI. Minister za finance je izdal naredbo, po kateri se smatra efektivne dinarje, uvožene preko carinarnic ali preko pošle, za prosto razpoložljivo inozemsko dobroimetje. Vendar se pa tak denar v smislu predpisov o prometu z devizami in valutami ne sme porabljati za zavarovanje valute ob izvozu blaga. * * * VAŽNA DOLOČBA FINANČNEGA ZAKONA ZA LETO 1927/28. Po zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih je zoper razsodbe upravnih sodišč dopustna pritožba na državni svet, kar omogoča vsakomur, da gre s svojo tožbo v vsaki zadevi na državni svet, s tem, da se pritoži zoper razsodbo upravnega sodišča. To zakonito določilo se je s Členom 79., štev. VIII. finančnega zakona 1927/28 glede davčnih zadev ukinilo. Glasi se sledeče: »One razsodbe upravnih sodišč v davčnih stvareh, s katerimi se potrjuje ocena drugostopnih davčnih oblastev, so izvršne in zoper nje ni dopustna pritožba na državni svet. S tem zakonitim določilom, ki ima brez dvoma edino namen, da razbremeni državni svet, so se dosedanje pravice davkoplačevalcev zmanjšale, ker jim je odvzeta možnost pritožiti se zoper razsodbo upravnega sodišča na državni svet. Smatramo za neumestno, da se na ta način uvaja razbremenitev uradov na škodo pravic davkoplačevalcev, zajamčenih jim po zakonu. • * * KAKO SE »O UPORABILO DRUGI DEL BLEEROVEGA POSOJILA. Dne 29. p. m. je imel ministrski svet sejo, na kateri je razpravljal o pooblastilih finančnega zakona radi saniranja gospodarske križe. Finančni minister je v tem smislu predložil vladi obširen načrt o svojih namenih in uredbah, ki jih hoče izdati. Izvoljen je bil komite ministrov, v katerem so vsi ministri gospodarskih resorov in ki bodo skupno s finančnim ministrom pregledali njegove načrte ter podali svoje mnenje. Razen tega bo ta komite stopil v zvezo z zastopniki gospodarskih organizacij, da zve njihovo mišljenje ter se po njem ravna. Nadalje je ministrski svet razpravljal o razdelitvi drugega dela (15 milijonov dolarjev) Bleerovega posojila. Prva polovica se bo porabila izključno za gradbo jadranske železnice. 0 drugi polovici pa je vlada določila nastopno razdelitev: 400 milijonov dinarjev za železnico, iOO milijonov dinarjev za investicije, 50 milijonov dinarjev za invalide, 50 milijonov dinarjev za povečanje rezervnih kreditov in 50 milijonov dinarjev za izplačilo starih dolgov. Znižala se je trošarina na alkohol za industrijske tvornice od 25 Din na 17 dinarjev. Hkratu se je za en nadaljni dinar znižala trošarina za špirit, proizveden v kmetijskih tvornicali, vendar pa se je produkcijo v teh tvornicali bistveno omejilo, kajti kmetijska tvor-nica za špirit sme proizvesti največ 40.000 hektoliterskih stopinj na leto. Vsled te omejitve bo produkcija kmetijskih tvornic izdatno padla. Naše industrijske tvornice so v položaju, da producirajo šestkrat toliko špirita, kolikor se ga v celoti porabi v naši državi. Kljub tej ogromni kapaciteti pa so do sedaj pokrivale vsled konkurence kmetijskih tvornic samo polovico domače potrebščine, ki znaša na leto približno 80.000 lil. A če naše industrijske tvornice tudi pokrijejo celotno domačo potrebo, jim ostanejo za izvoz še velike množine, katere bodo pa vsled nizke eks-portne premije, ta se je znižala od 1. aprila t. 1. od 5 na 1.50 Din, v inozemstvu težko vnovčile. Zato se pojavlja med interesenti naše industrijske tvornice špirita v zadnjem času želja, da se čimpreje priključijo mednarodnemu kartelu špirita. Ali in koliko je upanja, da se te želje izpolnijo, je danes še negotovo, opažati je pa obojestransko razpoloženje, da se tudi naše tovarne karteli rajo, kar bo imelo za posledico, da se bo cena nekoliko dvignila in s tem dosegla nivo, ki bo omogočal tudi našemu špiritu konkurenco na svetovnih tržiščih. šini, ker nagle izpremembe, navzdol I zastopale samo delegati j‘e posamez-ali navzgor, bi oslabljeni gospodarski | nih držav, temveč je pričakovati^ da organizem ne mogel prenesti. bodo imeli tudi zastopniki ene in iste PRIZADEVANJA ZA ZOPETNO OSNOVAN JjE KAJtTELA. ŠEflpiA. Z novim finančnim zakonom je dobila industrija špirita znatne ugodnosti, ki bodo brez dvoma vplivale na nadaljnji razvoj te važne industrijske panoge. Obrt. Sestanek delničarjev Obrtne banke SHS Ljubljanske oblasti se bo vršil v sredo dne 11. maja t. 1. ob pol 11. dopoldne v Ljubljani v posvetovalnici zbornice za trgovino, Obrt in industrijo, Be-thovnova ulica, pritličje, desno. Dnevni red: Volitev poslovnega od- bora za podružnico 0 1) rt n e banke SHS v Ljubljani (č 1. 6 8 in 6 9. b a n č. p r a v i 1.) Na sestanku delničarjev dajo vsake tri delnice en glas, vendar pa ne more imeti noben delničar več nego 25 glasov. Poleg svojih in svoje družine delnic more zastopati s pooblastilom samo še enega delničarja (čl. 38 in 34 banč. pravil) Gg. delničarji naj prinesejo vstopnico, ki jim je bila poslana obenem z vabili s seboj na sestanek, ali pa pooblastijo druge delničarje, da jih zastopajo. Sestanek se bo vršil ob vsakem številu navzočih delničarjev. Vplačilo prvega obroka na delnice Obrtne banke SHS. Prvi obrok za delnice Obrtne banke SHS je treba vplačati zadnji čas do 15. maja t. 1. Za vsako delnico se plača 10 Din. Prihodnje dni bosta Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani in Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru razposlali delničarjem položnice, na katere naj delničarji takoj vplačajo prvi obrok. Položnice je treba izpolniti natančno in razločno, da ne bo neprijetnosti. Ker so prejele položnice tudi nekatere zadruge, naj one vodijo vplačevanje prvega obroka. Če ne vedo za imena delničarjev, naj se obrnejo na Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani ali na Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru, da jim spo-roče imena delničarjev. Ravnotako naj se delničarji, ki ne bi prejeli položnic, obrnejo takoj na zgoraj navedeni zvezi. Vse delničarje opozarjamo nadalje na to, da je treba na srednjem delu položnice, na drugi strani, ki je namenjena za pismena sporočila, natančno označiti številko »akcijske potvrde« in navesti ime, poklic, kraj in pošto. Vsa pojasnila glede vplačevanja delnic, dobijo delničarji pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani in pri Splošni zvezi obrtnih zadrug v Mariboru. Davki In takse. Takse za prepise overenj o zavarovanju valute ob iievozu blaga. Na vprašanja je_ii so overeni prepisi in overenja o zavarovanju valute, katera v prepisu prilože deklaranti izvoznim deklaracijam za dokaz, da je zavarovanje valute izvršeno in kateri se poleg unikata deklaracije pridrže za uradno porabo, je generalna direkcija davka pod št. 27118 od 10. marca 1927 pojasnila, da overjeni prepisi overenj, kadar se prilagajo unikatom izvoznih deklaracij za službeno potrebo, niso zavezani nobeni taksi, torej tudi ne taki po tarifni postavki 2. taksnega zakona za priloge. Carina. Zaščitna carina za rotacijski papir. Z vprašanjem zaščitne carine za rotacijski papir smo se že ponovno bavili in zavzeli odločno stališče i’ prilog naše domače industrije. S tem vprašanjem se bavi v svoji zadnji številki tudi beograjski »Trgovinski glasnik«, ki navaja sledeče: »Mi smo načelno proti temu, da bi se s pretirano carinsko zaščito umetno vzdrževa a industrija, ki bi sicer ne bila v položaju, da se vzdržuje. Mi smo načelno tudi proti temu, da se z zaščitniki carinami daje posameznim industrijam monopolski značaj in onemogoča konkuienoa. Vendar razumna poraba carinske zaščite, kakor jo porabljajo tudi države, ki so v industrijskem oziru mnogo naprednejše nego naša država, je vrlo sposobno sredstvo za pospeševanje domače industrije, vsled česar tudi ni razloga, da bi mi opuščali to pravilo. Ako Čehoslovaška pobira na rotacijski papir 48 Kč carine, kar znaša pretvorjeno v dinarje 142 Din za 100 kg, tudi naša carinska zaščita 12 zlatih dinarjev ni bila pretirana. Pričakujemo, da bodo merodajni faktorji to vprašanje skrbno proučili in našli pota, da se storjena pogreška popravi. Trgovina. II. redni občni zbor ljubljanske borze za blago in vrednote. Ker so razveljavljene volitve, ki so se vršile na II. rednem občnem zboru dne 22. marca t. 1., sklicuje borzni svet ponovno II. redni občni zbor na dan 10. maja 1927 ob šestnajstih v borzne prostore v Ljubljani, Kongresni trg št. 9-1. nad. (Filharmonija) z nastopnim dnevnim redom: volitve: a) 8 članov borznega sveta, b) 5 članov finančnega odbora, c) dopolnilna volitev 7 članov borznega razsodišča. Trgovska pogodba med Ogrsko in če-hoslovaško. Ogrski gospodarski krogi so jako nezadovoljni, ker ogrska vlada noče dati obvezne izjave, kdaj stopi trgovska pogodba, sklenjena s Čehoslovaško, v veljavi. Čehoslovaška je s svoje strani pogodbeno tarifo že objavila, dočim jo Ogrska še skriva. Posebno trgovski krogi so vzlpvoljeni, ker nimajo orijentacije za obnovitev zalog. Ako stopi pogodba v poletju v veljavo, bi mogli v jesenski sezoni uvažati blago že proti znižani carini in ga ceneje spravljati v promet. Ako pa stopi pogodba v veljavo šele v pozni jeseni, bi morali zaloge obnoviti z dražjim blagom, če nočejo, da bodo ob nastopu jesenske sezone njihova skladišča prazna. Denarstvo. Zavarovanje valute ob izvozu hmelja. V zadnjem času je generalni inšpektorat ministrstva financ odredil zavarova-^valute °k izv°zu hmelja in do-'očn, da je za vsakih 100 kg hriielja zavarovati<000 Din. Proti tej'odredbi so hmeljarji upravičeno nastopili, ker je škodljiva interesom naše hmeljske kupčije, ki se razvija na ta način, da prihajajo inozemci k nam kupovat in ga ob tej priliki tudi plačajo, vsled česar je enkraTlavaro* 86 0(1 n^ih zahteva še enkrat zavarovanje valute, dasi so io že ™ 1 “»«« kupili. 4ilja? JI pa SO izrazali pomisleke tudi proti višini zavarovanja, ki presega dnevno tržno ceno, posebno kolikor prihaja v poštev hmeljski pridelek prejšnjih iet, od katerega so še danes na razpolago izdatne množine, ki daleko presegajo vrednost 2 milijonov dinarjev. General-ni insPektorat se na želje hmeljarjev ni v Polnem obsegu oziral. V zadnjem ce- ^ Vu»7U,k-i Velia za čas od !• do 15- ma" Za hnieliski pridelek iz leta S £avaro vanje valute neizpre- nenjtmo, pač pa je zavarovanje valute za pridelke prejšnjih let znižal na 4000 ^ ^ Hmeliai* 8 t0 od- redbo niso zadovoljni, kajti visoko zavarovanje valute jim onemogoča izvoz sta-rih pridelkov, kar je za naše gospodar- vo velika škoda in bi bilo zahtevi hme- vni7fV P° “kiniM dolžnosti zavarovanja valute nujno ugoditi. Obtok bankovcev Narodne banke. Po stanju dne 22. aprila t. 1. je imeia Narodna banka v obtoku za 5412.9 milijonov dinarjev bankovcev. Obtok se je izza dne lo. aprila 1927 zmanjšal za 80.7 milijonov dinarjev. Iz naših organizacij. P0Z0K PRED INOZEMSKIMI POTNIKI! Gremij trgovcev v Mariboru opozarja: Udru/enje knjigotržcev v Beogradu in Zagrebu se je obrnilo na ministra trgovine radi ureditve vprašanja inozemskih potnikov v naši državi, ki posečajo privatne stranke, urade, malo obrt itd. Nato je izdal trgovinski minister g. Simonovič sledeče rešenje: Z ozirom na to, da smejo inozemski trgovci in agenti po veljavnih trgovskih pogodbah sprejemati naročila za blago samo od trgovcev in od oseb, v kojih podjetju se to blago uporablja, na osno- vi čl. 8. uredbe o organizaciji ministrstva trgovine in industrije rešavam: 1. da se trgovcem, industrijalcem in ostalim pridobitnikom - inozemcem brez razlike, ali smo v pogodbenem stanju z njih državo ali ne, kakor tudi njihovim potnikom zabrani v naši državi zbiranje naročil pri privatnikih za predmete, za katere je po špecijelnih zakonih tuzemskim trgovcem in potnikom tako zbiranje dovoljeno; 2. da se one, ki se proti temu pre-greše, po predpisih kaznuje. 3. To rešenje se objavi v Službenih novinah. Obenem opozarja gremij v Mariboru na čl. 22. finančnega zakona iz 1. 1927, ki se glasi: »Nobena pogodba, ki bi povzročila za državo plačilo v inozemski valuti, se ne sme skleniti brez soglasne odločbe ministra za finance. Če bi se sklenila taka pogodba brez soglasne odredbe ministra za finance, je neveljavna, materialno škodo pa povrne državni organ, ki jo je sklenil.« Zato niti državnim uradom, niti zasebnikom ni dovoljeno naročati blaga v inozemstvu, marveč morajo svoje potrebščine kriti samo pri domačih trgovcih. Posebno važno je to za knjigarne, ker so državni uradi do sedaj naročevali knjige skoro izključeno pri inozemskih tvrdkah, sedaj jim je pa to mogoče samo potom domačih knjigarn. Zato je priporočati vsem našim trgovcem, da posvečajo strogo pažnjo inozemskim potnikom, in vsakega takega agenta, ki bi obiskoval privatne stranke, takoj prijavijo obrtni oblasti, policiji ali žandarmeriji. TEKOČ A VPRAŠANJA LJUBLJANSKEGA TRGOVSTVA. Na zadnji seji Gremjja trgovcev v Ljubljani se je razpravljalo tudi o svoje-časnem sklepu gremijalnega odbora, da se v bodoče vsled obče stagnacije in ogromnih režijskih stroškov, ki jih nosi naše trgovstvo, odpravijo darila društvom in korporacijam, kakor tudi posameznim osebam, bodisi v denarju ali blagu. Ta predlog, ki je bil sprejet tudi na občnem zboru in ki je bil objavljen tudi v časopisju, je mestni magistrat kot obrtna oblast I. stopnje na podlagi § 127. o. r. kot nedopusten sistiral ter njegovo izvršitev prepovedal. Ker je objavilo načelstvo ta sklep že v časopisju, ga je moralo na poziv mestnega magistrata zopet, preklicati. Obrtna oblast je načelstvu dala možnost priziva na velikega župana. V odloku mestnega magistrata se navaja kot razlog, da se je ®klePom> ki se je sprejel na obč-lrmn m0!?’. Prekoračil zadružni delo-j i , es*ni magistrat povdarja, da je dobrodelnost in radodarnost, zlasti na-pram narodmm in kulturnih institucijam izključna osebna zadeva posameznika in ga v tej svobodi'omejevati ni nihče upravičen, najmanj pa obligatorna obrtna organizacija, ki ima po o. r. svoj natančno začrtan delokrog. Ta delokrog obsega pospeševanje humanitarnih, gospodarskih in izobraževalnih interesov zadružnega članstva, ne pa omejevanja svobodnih osebnih pravic tega članstva. Ta sklep zato ni samo sploh in po obrtnem redu še posebej nedopu-ste“ "7 Pravi mestni magistrat v svojih razlogih — marveč je, ker prepoveduje svojemu članstvu pod kaznijo udejstvo-va l se gmotno po svojih močeh na na-kulturnem in humanitarnem P0 j , udi protinaroden, nekulturen in nelmman. Načelstvo je soglasno sklenilo na svoji odborovi seji, da vloži proti odloku mestnega magistrata na velikega župana priziv, v katerem se ga naprosi, da sistira sklep mestnega magistrata. Odbor je soglasno ugotovil, da sklep občnega zbora ni bil naperjen proti društvom in korporacijam, temveč da se članstvo odvrne od anormalnosti, ki so zavladale v sedanjem poslovanju in ki sc morajo na vsak način v interesu poslovnega prometa in obče stagnacije odpraviti. Nadalje je gremijalni odbor v svojih razlogih v prizivu zavrnil očitek obrtne oblasti, da je sklep občnega zbora protinaroden in nekulturen in nehuman, ker se gremijalno članstvo prav živahno udejstvuje v vseh narodnih, kulturnih in humanitarnih društvih in da v njihove namene žrtvujejo posamezniki znatne vsote. Baš ti člani so soglasno sklenili sklep za odpravo daril, in bi bilo zato popolnoma krivično stigmatizirati ta sklep kot nekulturen, protinaroden in nehuman. V prizivu se je povdarilo, da je poslovna stagnacija zajela že danes vse stroke domače trgovine in da je treba trgovstvu velike čuječnosti, da more svoj obrat sploh obdržati. Ni nobeno čudo, da se je vsled tega razvil za obstanek oster boj, v kojem posegajo posamezniki po sredstvih, ki niso v soglasju z dobrimi šegami pravega in solidnega poslovanja. Nadalje se je na seji razpravljalo o vlogi, ki jo je načelstvo naslovilo na Predsedstvo oblastne skupščine v Ljubljani, v kateri se protestira proti uvedbi nove tovorninske takse po 10 Din od vagona. Ugotovilo se je, da se Predsedstvo oblastne skupščine ni oziralo niti na vlogo zbornice, Zveze industrijcev, kakor tudi ne na vlogo gremijalnega načelstva. Odbor se je postavil na stališče, da nikakor ne more odobravati predloga Oblastne skupščine, ki nalaga baš pridobitnim slojem nova občutna bremena in ubija vsako možnost razvoja. Nato se je prešlo k reševanju došlih vlog in nato je podal gremijalni tajnik poročilo o Zveznem občnem zboru, ki se je vršil dne 24. aprila 1927 v Ptuju, kakor tudi o posameznih predlogih, ki ji,h je načelstvo stavilo predkonferenci v odobritev. Pri določitvi gremijalne doklade je sklenil odbor, da se pobira v isti izmeri kakor lansko leto, v smislu na občnem zboru sprejetega proračuna. Pri slučajnostih se je razvila debata o vprašanju, ali so trgovci s čevlji upravičeni prodajati tudi nogavice. Nadalje se je na poročilo g. Šterka razpravljalo o pomanjkanju drobiža, ki zlasti v zadnjem času zelo primanjkuje. Sklene se naprositi g. finančnega delegata odpo-moči. Z ozirom na vlogo Pomočniškega zbora, v kateri se ta pritožuje, da ni reda pri odpiranju in zapiranju obratov, se na predlog g. podnačelnika Kavčiča sklene sklicati ponovni sestanek skupno s Pomočniškim zborom, na katerem naj se končno sporazumno reši to vprašanje. Gremij trgovcev v Radovljici vabi na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 8. maja 1927 ob pol 10. uri dopoldne v hotelu Jekler na Bledu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika. 2. Predložitev letnega računa. 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Proračun za leto 1927. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev delegatov za zvezni zbor. 7. Slučajnosti. Ako ob določeni uri ne bi bilo navzočih zadostno število članov, se vrši občni zbor eno uro pozneje ob vsakem številu navzočih članov. Načelnik: L. Fursagei; 1. r, vi . tirg. društYQ, — Maribor napra-1 izlet v Svečino dne 8. maja. Sestanek pri goat. Spatzek, Aleksandrova cesta ob 2. popoldne. Prijave sprejema g- Šoštarič, trg., Aleksandrova cesta in Branko Mejovšek, Tattenbachova ul. 13, telefon 457. Prijave se sprejemalo do 7. maja. Automobili na razpolago. RAZNO. Zborovanje hotelskih ravnateljev. — Zadnje dni meseca aprila t. 1. je imela mednarodna zveza hotelskih ravnateljev svoje prvo zborovanje na Dunaju. Zborovanj se udeležujejo ravnatelji iz 67 evropskih mest. Na dnevnem redu so posvetovanja o notranjem ustroju hotelov, o delovanju cen v različnih panogah hotelske stroke in o možnosti, da se doseže glede cen čim večja enakomernost. Bavili so se tudi z vprašanji tujskega prometa in se izrekli za to, da se potniški promet čim bolj olajša in da se odpravi vidiranje potnih listin. Tujski promet je v znatni meri odvisen od hotelov, ki so vsled tega velikega pomena za narodno gospodarstvo. S tem vprašanji se je bavila cela vrsta govornikov in zahtevala, da zveza išče stikov z organi tujskega prometa in da se med obema važnima faktorjema izvrši sporazumno sodelovanje. Zveza je končno sklenila, da bo prirejala kurze za na-daljno izobrazbo svojih članov in strokovno šolo za osebe, ki se pripravljajo za vodstvo hotelov. — Avstrijska vlada se zborovanja aktivno udeležuje in je storila vse, da inozemskim gostom čimbolj omili bivanje v Avstriji. Otvoritev Zagrebačkega zbora. Dne 1. maja t. 1. se je brez oficieluih slovesnosti otvorila spomladanska razstava Zagrebškega zbora. Razstava po svojem obsegu ne dosega jesenskih razstav, je pa kljub temu lepo aranžirana in vsebuje nebroj zanimivosti. Najizdatnejše je zastopana avtomobilska stroka, radio-aparati in različni radio-pripomočki. Zanimiva je tudi razstava poljedelskih strojev in kurilno tehničnih naprav. Razstavilo je izdelke 279 tvrdk, od teh 100 avtomobile in motorna kolesa, 50 poljedelske stroje, 76 kurilne naprave, 17 pa radiotehnične priprave. Večina raastav-ljalcev je iz Nemčije: 47, med temi je 21 tovarn za poljedelske stroje. V razstavi avtomobilov so zastopane vse večje svetovne firme, ki so razstavile svoje najboljše produkte. Obisk razstave je bil prvi dan zadovoljiv. Obiskovalci se v glavnem zanimajo za avtomobile in motorna kolesa. Živinoreja. Te dni se je vršila v ministrstvu poljedelstva in voda strokovna konferenca, ki se je bavila z vprašanjem obrambe in pobijanja živalskih bolezni in sklenila, da izdela v tem vprašanju poseben zakonski predlog za Narodno skupščino. Benetke, rusko prosto pristanišče. Te dni prinašajo listi obširna poročila o gornji temi. Bravcem »Trgovskega lista« je že dpvno znano, da nameravajo ustanoviti Rusi v Benetkah žitnoeksportni zavod, kakor so osnovali podoben zavod že, v Rotterdamu. V Benetkah bi dobili Rjusi prosto cono. Naši gospodarski krogi so umevno vsled tega zelo razburjeni, Kajti realizacija tega načrta bi ne pomenila nič drugega, kot da hoče Italija z otvoritvijo ruske proste cone v Benetkah z rusko konkurenco oškodovati našo žitno trgovino v sredozemskih in centralnih evropskih deželah, Ker sta pa, Anglija in Italija najboljši prijateljici in je Angjija v najhujšem sporu s Sovjetsko Rusijo, izgleda stvar nekam čudno, neodkritosrčno. Zato pravi italijanska vlada, da ona uradno nima s tem nič opraviti, pač pa da se pogajata beneška Trgovska in obrtna zbornica in paroplovbna družba »Lloyd Tries,tino 7 priporoča svoj priznano dobri »MAJARONČKOV ipiritov in vinski Ms Ustanovljena leta S88G Telefon 2578 Veletrgovina kolonljalna in ( Špecerijska robo Ivan Jelačin Ljubljana Zaloga •velo praženo kavo, mletih diiav m rudninsko vodo ToCna In seHdna c. poatrelbal Zahtevajte conlkl Pomlad! Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, klotl v vseh barvah. Sifoni, Sollngen škarje, noži, potrebščine za krojače, čevljarje, tapelnikc, Slvll|e in sedlarje. Kazna dišeča mila — S o m o pri Josip Peteline blizu PreSemove'ga'»pome-nlka, ob vodi Ljubljana. Najnižje cene! Točna postrežba 1 Naročajte in širite povsod TRGOVSKI — LIST! — Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana Telefon Stev.: 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 2806 Peterson International Banking Code Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazOSa v tu- in mosems va, v 4 Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d.d. »MERKUR* kol i7dajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.