Ost fclmfa ođ otffobrs 1947 k°t tednik — Od 1. januar-5a 1958 kot poltednik — Od l' Januarja 1960, trikrat te-densko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah
KRANJ — SRFrtA, DNE 13. MARCA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 30 — CENA 10 DINARJEV
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, školja Loka in Tržič —-Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan
Glasil
O   s O c i a listicne   zveze   delovnega    ljudstva    za GORENJSKO
Razprava o otroškem varstvu
Neizpolnjen^ naloge
LJUBLJANA, 12. marca - Da-čS ! J?. V IJudski skupini za-
S ,i Irjena razP™va odborov tL faVSlVeno in s°cialno polico ter kulturo in prosveto o
otmu m nalogah na Področju J roškega varstva. K razpravi so
k J°Va,blieni  tudi Predstavni-sta^ClnS.k,h   ]iudskih odborov, •"Oovanjsklh in krajevnih skup-osti   zavodov, in drugih orga-
toatik   SG Ukvarjajo s to P^ble-
Kot
osnova za razpravo je po-poročilo o izvajan, '.le o nalogah  komune in
aofin poro^o o izvajanju re solucije o nalogah k
ganovanjske skupnosti pri otro-
bra^iol? ^RS prejela septem-svot Poročilo sta pripravila
av«f 2a ;sociam° varstvo LRS in «v°t za šolstvo LRS.
Kratek posnetek iz uvodnih be-predsednika sveta za socialno varstvo LRS Ade Krivic bi na ? 1oblikovaIi takole: družbe-ča„       Za otroke je v zadnjem
asu močno narasla, vendar še nia , razvita' ker se vprašani *roskega varstva rešujejo Prepočasi. Skrb gospodarskih or-J£n"a«J na tem področju je pre Val Popustila' znanstveno razisko-x _"° del° je pomanjkljivo, vpra-KS doienčkov je skoraj v ce-oHK  "ereCi«no,  občinski ljudski
°°on se lotevajo teh nalog le dati!"0 (Precei zgovoren je po-Čiin   uda je od 66 s'ovenskih ob-
£ obravnavalo resolucijo le 22
Pred v ovirajo hitrejši na-
aek     urejevanja varstveno bojnih problemov. dJ^a Gorenjskem imamo, po po-ausih IZ omenjenega poročila, 17 l5?q °V S skuPno zmogljivostjo 7m °it-T0'k in z 14,4 oskrbovanci, ne l  o1VOSti so torej i/koriSče-moV r '5 ^s10100 in le bivši ob" okr'1- JublJansk^«a >n koprskega raja še nekoliko zaostajata za skrb™ 1>odročiem- Po primerjanju 01 Za otroško varstvo pri nas dr. r^evanJern  teh vprašanj po nam8    obrnoč>ih vidimo, da bi P^sJkatere izkušnje lahko L,! koristile, pa naj bo to pri *an,u možnosti za vključevanje
'Sh\° •;5U>kih otrok (na'Potreb-V„„ :' m Pri širjenju (cenenih) *a»acitet.
bu^aZPraVa naJ bi Pomenila spod-reš Za nadal'nio dejavnost pri Vn^an'U vprašanj otroškega ''rstva in upajmo, da bo tudi pri ^as naletela na ugodna tla.
S.
Monterji tovarne Iskra postavljajo tudi v Radovljici veliko avtomatično telefonsko centralo, ki bo v prometu čez nekaj mesecev. Seveda pa bodo take naprave prišle do veljave šele, ko bodo izpolnjene z vsemi ostalimi vodi in napravami ter omrežjem po okolici
Dejavnost okrožnih sodišč
V prvi vrsti civilne zadeve
Delavci še ne poznajo svojih pravic — Podjetja in štipendisti — Alkoholiki povzročajo veliko kaznivih dejanj, vendar ni pogojev za njihovo zdravljenje
Prihodnji petek bo na svoji seji okrajni'ljudski odbor pregledal poročilo o delu okrožnih sodišč v Ljubljani, Novem mestu in v Kranju. Ob tej priložnosti posredujemo nekatere zanimive ugotovitve iz pripravljenega gradiva, v katerem so med drugim navedene zadeve, s katerimi imajo naša okrožna sodišča največ opravka. Za uvod še naslednji podatki: okrožno sodišče Kranj je prejelo lansko leto skupaj 1872 različnih zadev, kar je skoraj 300 več kot v letu 1961. številčno najmočnejše so bile civilne zadeve (prve stopnje 377 in druge stopnje 341), najmanj pa je bilo drugostopnih kazenskih zadev mladoletnikov (predlansko in lansko leto po 2).
£ Več kot polovico pravd civilnega sodstva odpade na razveze, čeprav se v zadnjih letih kaže težnja k rahlemu opadanju. Zanimivo je, da žene vlagajo vedno več tožb kot možje, kar gre brez dvoma pripisati ekonomskemu osamosvajanju žena. Med vzroki za ločitev, ki so največkrat sporazumne, so na prvih mestih trajni nesporazum, pijančevanje in nezvestoba.
fff Ugotavljanje očetovstva povzroča dobro desetino pravd pri okrožnih sodiščih. Za te pravde je zaradi tega, ker so skoraj vedno povezane z odločanjem o preživninah, zelo važno, da so hitro rešene. Na to bo mogoče vplivati posebno s prenosom pristojnosti za te vrste sporov na okrajna so-
Želje in možnosti ob rekonstrukciji telefonije na Gorenjskem
»Lani so delavci na vso naglico prekopavali njive in ceste otl Jc-prce do Jesenic ter polagali telefonski kabel. Vse to delo pa leži mrtvo, ne daje nobene koristi in s telefoni so še prav take težave, kot so bile.-«
Tako pripombo smo slišali na enem izmed zborov občanov v radovljiški občini. Pobarali smo o
iskanju oblik za skupno reševanje težav ykomuni
Združeva sredstev
nje
ca LZat^nji 0bL0 Radovlji-U ' "? komiki ž Bleda postavi-bodn eijeno vPrašanje, kdaj tid»nina* du pris,i na vrsto za ni tšo,skeSa poslopja. Letos so padltev za to« Kolikor jih je, iorei     5 ,razPorejene. Treba je
Takih   katL D°
SaSi? na Povoje mnogo po "vseh vah rt i nah» zlasti ob razpra-tih n • njih dri'žbenih načr-verlr, °ma Proračunih. O tem ]es ° PT'°dati v Skofji Loki, na Proracf'- 'V TrŽiču • • • °*>čhiski da h r    \ SO Povsod premajhni,
dnZ Zadostili vsem potrebam. Z uruge strani
sebnega uspeha pa doslej ni bilo predvsem zato, ker smo se preveč zadrževali pri prepričevanju in nismo našli ekonomsko-pravnih oblik. Tako je bilo zlasti v Kranju.
Ta oblika je torej postala nemogoča in neuspešna. Zlasti še,
»tehto«^' Toda
lizaoijah, kar je
m podobnih vnrašani ie i
Zjl pia!**UJ ker samoupravni organa v kolektivih upravičeno zahtevajo za vsak izdatek ekonomsko utemeljitev. Tudi v Kranju je letos Še »v zraku« ureditev dveh zelo potrebnih lokalov družbene prehrane. Služila bosta zaposlenim, hkrati pa tudi vsemu prebivav-stvu. Svoj prispevek v ta namen so že obljubili kolektivi Komunalne banke, Save, Tekstilimdusa in Iskre. Vendar pa stvar še ni rešena. Podobne potrebe skupnega reševanja so v Skofji Loki, v Tržiču, v Radovljici in drugod.
Zanirtiivo je, da pa predpisi o posebnih skupnih skladih pri komunalnih bankah za območje občin niso zaživeli. Ti predpisi so bili izdani lani z namenom, da bi podjetja v ta sklad Vlagala sredstva po istih ekonomskih računih in prejemala obresti. Kaže, da je manjkalo konkretne akcije. Sedaj je v načrtu nova izpopolnjena oblika, da bi v občinah ta sredstva zbirali in usmerjali po dolgoročnejšem načrtu. Tako naj bi se izognili teževam, da je treba ta sredstva uporabili zgolj v
!Sm P™- Toda ob
manjše težave pri in-skunnVi"11, V. Posamezne objekte
§^tk?Sffkot Je bi]o zad-
PredvfaevJo ,Ct,a Sker P°VS°d dard S ^ 1    sredstva   za stan-
San  aVCCV ~ snovanja, iz-itd   , Ja, menz' delovnih pogojev «d veAdar v glavnem le- ™ ^ektivom. Odprto
^ tistih ob*rCČe Pa JC VpraŠa-
Pom««-- ;"Jcktov, ki prav tako ru S»lr K>andard v «iršem okvi-jekte   ki   16 teŽaVn° 7a tiste ob
mo?     i  niSO nenosredno v po-
mStem vVCeV fŠOle' ceste itd>. s^7mkrieda.ve^mlažje do-
skih nnf r°uka lgrišča v delav-
Jn Podobno!111' Za SkUPne menze
n?obt^ieVari'm sredstev v okvi-obun govorimo že več let. Po-
Nadaljevanje na 2. strani
tem v podjetju PTT v Kranju. Potrdili so to obtožbo. Ljudje imajo prav. Lani so položili telefonski kabel za visoko frekvenčno telefonijo od Jeprce (meje bivšega okraja) do Jesenic. To je bila precejšnja investicija. Toda zdaj primanjkuje drugih dodatnih naprav, da bi ta kabel koristili, kot je bilo predvideno. Teh sredstev pa ni. Vsa rekonstrukcija telefonskega omrežja se je zaradi nepredvidenih težav močno zavlekla in bo urejena verjetno v nekaj letih.
Od glavnega voda, ki je že položen skozi Gorenjsko do Jesenic, bo od Radovljice do Bohinj.sko Bistrice dodan še stranski vod. Isto je predvideno z Jesenic do Kranjske gore, čeprav zaradi pomanjkanja sredstev z deli še niso zaceli.
Trenutno največja investicija v avtomatizacijo telefonije na Gorenjskem je predvidena za gradnjo avtomatske telefonske centrale v Kranju, ki bo služila kot center Gorenjske. Stroški za to
centralo so predvideni na okroglo 256 milijonov dinarjev. Toda sredstva še niso zagotovljena in bo trajalo najmanj tri do štiri leta, preden bo to urejeno. V stavbi pa, ki so jo že začeli graditi, bo telegrafska in teleprinterska centrala že prihodnjo pomlad. Ko pa bodo urejene vse centrale, bomo lahko iz Kranjske gore, Bohinja ali koderkoli direktno klicali naročnike v Kopru, Celju, v Zasavju itd.
Trenutno imamo na Gorenjskem 30 telefonskih central z 2764 priključki — telefoni. Dvanajst teh z 2.6.10 priključki je avtomatičnih, 18 central, ki pa niso velike, saj imajo samo 116 telefonskih priključkov, pa je še ročnih. Po planu rekonstrukcije bodo vse centrale popolnoma avtomatizirane. Ob rekonstrukciji — začeli so z njo že letos — je predvidena tudi sprememba vseh številk na Gorenjskem, (razen v Kranju). Uvedli bodo petštevilčni sistem.
- K. M.
dišča, ki so jim priče lažje dosegljive.
^ Majhno število na sodiščih obravnavanih delovnih sporov preseneča zato, ker inspektorati za delo ugotavljajo sorazmerno veliko nepravilnosti v delovnih razmerjih. Vendar je to mogoče razložiti z domnevo, da se delavci nočejo zameriti odgovornim članom svojega kolektiva, da mnogi ne poznajo svojih pravic in na-
čina za njihovo uveljavljanje ii da je postopek precej zapleten
£ Sodišča morajo reševati ved no več sporov med podjetji ii njihovimi štipendisti, ki se po za ključku študija zaposlijo pri dru gem podjetju.
£ Med stanovanjskimi pravda mi so pogosti primeri lastnikoi stanovanj, ki bi se radi vselili 1 Nadaljevanje , na 2. strani J
Vedno enake skrbi
Za letošnjo planiško prireditev spet največ problemov glede prometa — Turizem še vedno preveč osamljena gospodarska dejavnost — Zadovoljstvo je »v rokah« discipliniranih gledavcev
0 Samo še dober teden dni nas ^ loči od letošnje največje zlm-
# ske športne prireditve, ko bo-
# do na vrsti spet smučarski sjo-0 leti v svetovno znani Planici. Q Čeprav zadnje deževje ne ^ ustvarja najboljšega razpolo-0 ženja, kljub temu potekajo 0 priprave z največjo prizadev-0 nosijo, še bolj neučakani pa % so vsi tisti, ki so že dolgo od-0 ločeni, da bodo med 22. in 24. ^ marcem pod veliko »mamu-9 tovko«.
Po dosedanjih podatkih, čeprav je prav sedaj največ prijav za obisk smuških poletov v Planici* lahko računamo, da bo dnevno ob izteku velike skakalnice okoli 30.000 in tudi več gledavcev. Pričakovati jo, da si bo letošnjo planiško prireditev ogledalo samo tujcev okoli 20.000. Težave pa so predvsem v tem, ker je zanimanje za smuške polete še mnogo večje, kot si ga lahko predstavljamo s prejšnjimi številkami, vendar vse kaže. da ne bo moč zagotoviti prevozov. Z železnico se bodo obiskovavci dnevno lahko pripeljali v Planico le z osmimi vlaki — torej s skoraj poloVico manjšo zmogljivost jo kot na primer pred petnajstimi leti. Marsikdo bo menil, da je to razumljivo spričo Velikega razvoja motoriza-cijc v tem času. Toda tudi z avtobusi in drugimi motornimi vozili ne bo moč do Planice (morda niti ne do Kranjske gore, Rateč in Podkorena) prepeljati vseh za interesiranih. Vzroka, ki sta že sedaj znana, sta dva: premajhna zmogljivost parkirališč in ozka cesta, ki ob predvideni gostoti sploh ne dopuišča odvijanje prometa v dve smeri.
Vse doslej opisane težave niso nove. Podobna vprašanja so stara že nekaj let, vendar še f.se doslej nismo utegnili rešiti nadvse aktu-
alnega problema, čeprav gre za turistično središče s svetovno znano Planico. Kljub številnim'parolam »Vse za napredek turi/.ma-je Zgornjesavska dolina še vedno povezana z dotrajanimi in ozkimi cestami, ki ob večjih športnih in drugih prireditvah ne dopuščajo zaželenega in potrebnega odvijanja prometa. Prav ta ugotovitev pa opozarja, da turizma ne gre pojmovati kot osamljeno gospodarsko dejavnost. In že sedaj lahko zapišemo, da bodo w.i očitki glede morebitnih oomanjklii'. ■ !i glede prometa, postrežbe in drugega neupravičeni, če bodo naperjeni na turistične delavce, ki so nemočni spričo premajhne zr,-i.nteresi»ano.sl i vseh ostalih čin Moljev, ki nujno pogojujejo turizem in njegov razvoj.
Morda smo se že nekoliko preveč lotili, splošnih vprašanj, ki nadevajo naš turizem, ScvtO samo :-e nekaj konkretnejših besed o letošnji planiški prireditvi. Kakšen je položaj glede prometa, je bržkone zadeva jasna. Nevarnost pa obstoja, da je lahko še slabša, če obiiskovavci poletov v Planici ne bodo dovolj upošteval i vseh predpisov, ki bodo določeni, za tiste dni. Z drugimi besedami, discipliniranost obiskovavcev v mansiičem lahko omogdči odvijanje prometa ali prepreči morebitne neprijetnosti. — B. F.
V Planici poštni delavci sedaj postavljajo drogove ca telefonske žice In televizijske kable (Reportažo o pripravah na planiško prireditev berite na zadnji strani)
PREDPISI IN PRIPOROČILA O DAVČNI POLITIKI PO OBCl« NAH
Zagotovljene perspektive
TUDI ZA OBRT, GOSTINSTVO IN USLUZNOSTNO DEJAVNOST
Novi predpisi za letošnje leto dajejo občinam več samostojnosti tudi pri obdavčevanju. V splošnem so dane možnosti, da občine z večjo elastičnostjo, z večjimi odstopanji v eno ali drugo stran bolj življenjsko uporabljajo obstoječe predpise in navodila, in sicer tako, da z raznimi zahtevam! In obremenitvami ne rušijo ustvarjalne iniciative in delovne vneme v proizvodnji sami.
To velja zlasti za obremenitve zasebnikov v obrti, gostinstvu in v drugih storitvenih dejavnostih. Tudi pri njih mora dokončno veljati splošno načelo — dohodek po delu.
Zato se priporoča, da bi povsod iskali in prilagojevali taka merila, ki bi stimulirala razvOj in modernizacijo storitvene dejavnost!, kjer je potrebna. Kjer jc posamezna dejavnost iz družbenega m ekonomskega vidika utemeljena, ji je treba s konkretnimi prijemi in splošnimi smernicami dati dolgoročno perspektivo razvoja.
Se posebne pozornosti so deležna zasebna gostišča v odločnejših
Nadaljevanje _ na 2. strani «
TE DNI PO SVETU
@ SPOPAD  KED POLICIJO r\ rudarji
V Merlebarhu v Lomini (Francija) je pri:Ii) <1» spopada meti stavkajočimi in orožništvcm. Do spopada Je' prišio v trenutku, ko so rudarske straže hotele preprečili nekaterim uslužbencem, <ia hi šli v SVOJO pisarne.
# RUSK O PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV
Ameriški zunanji, minister Rusk je izjavil, da bi sklenitev učinkovitega sporazuma o prepovedi jedrskih eksplozij »nudila vojaške prednosti« ZDA In to naj bi bil eden izmed vzrokov, zakaj si ZDA prizadevajo, da bi takšen spora zirm sklenil n s Sovjetsko zvezo.
6 KORAK K ARABSKI ENOTNOSTI
Sirijski premier Balah Bitar je Izjavil, da bo uradna sirijska delegacija kmalu obiskala Kairo, Alžlr, Bagdad in Sano. Sirijska vlada je prav tako umaknila pritožbo bivše sirijske vlade, da se ZAR vmešava v sirijske notranje zadeve.
* ARETACIJE V AMANU
V jordanskem glavnem mestu .Amanu so aretirali skupino oficirjev, ki so jih obtožili, da so poskušali izvršiti državni udar.
* ŽENEVA NA SLEPEM TIRU'
V Ženevi ni nobenih novih predlogov, ki bi sedanje razgovore o razorožitvi spravili iz zagate. Predstavniki osmih nevezanih držav go nadaljevali s pripravljanjem novih stališč o memorandumu.
Ljudje in dogodki #Ljtidfe In dogodki # Ljudje In dogodki ® Ljudje ln dogodki • Ljudfe in dogodki • Ljudje in dogod!
čez Atlantik so prejšnji teden v nekem »gosjem redu« prihajala zanimiva vojaška obvestila. V času, ko se zaradi velikega vzajemnega dopolnjevanja često vleče politika na repu vojske, so ohvc-
tik nI več samo njihov. Nad odprtim morjem so namreč odkrili sovjetska letala, ki so spremljala neke ameriške vojne ladje. Presenečenje je bilo tem večje, ko so na razvitih posnetkih slik razbra-
nemčke podmornice, ko so se pojavile tik ob ameriški obali.
Rusi so iako Izravnali prednost, kt so jo od kubanske krize držala ameriška izvidnlška letala z odkritjem    sovjetskih raketnih
1
O BIDAULT ZAPROSIL ZA AZIL
Bivši francoski premier Georgos Bidault je zaprosil za politično zatočišč« v Zahodni Nemčiji. Bi-claulta so aretirali v Herrschingu na Bavarskem.
• SMRTNE OBSODB!! V IRAKU
Vojaško sodišče v Bagdadu je obsodilo na smrt z ustrelit vi jo dva oficirja in 23 vojakov. Neko civilno osebo so obsodili na smrt
z obešonjenv
Drio knjižnice Je zaživelo
O-lEHEK — S skromnimi .sredstvi in le nekaj izvodi starejših knjig jc pred leti začela svoje poslovanje mladinska Jen j ižnica v Orehku. S pomočjo k*ajevne organizacije SZDL jc bil za knjižnico kasneje urejen poseben prostor. Delo knjižnice se jc zlasti izboljšalo, ko jc skrb za njo prevzel mladinec Tvan Vilfan. V zadnjem času je knjižnica dobila nove knjige in revije, medtem ko vse to prejema tudi s potujočim kovčkom it osrednje knjižnice Kranj.
Knjižnica v Orehku pa ne izposoja samo knjig in revij,, temveč 6krbi tudi za razna predavanja. Do sedaj sta bili dve in obe dobro obiskani. -- R.
stila iz Pentagona in Moskve pripomogla, da so politični In vojaški radarji »postavili stvari na pravo mesto«. Tako vsaj pravijo, po vtisu, ki so ga zapustile izjave ameriškega in sovjetskega obrambnega ministra prejšnji teden, ko sta ocenjevala razen vojaške moči dveh svetovnih velesil. Med te ocene se je vrinilo še drugo prvovrstno presenečenje. Američani so se z največjo zaskrbljenostjo začeli zavedati, da Atlan-
li, da gre /a nova izpopolnjena raketna izvidniška letala, ki lahko nadzorujejo premike ameriških sil v oceanu, za katerega so dolgo verjeli, da jo pod nadzorstvom samo ameriškega letalstva. Preplah je bil vsesplošen, vendar razumniško zakrit. Nekateri so sovjetska izvidniška letala nad Atlantskim oceanom primerjala s strahom, ki so ga nekoč med drugo   svetovno   vojno povzročile
oporišč na Kubi. Svet postaja vedno bolj načrtno in dosledno nadzorovan iz zraka. Izvidniški poleti kažejo, da se Je skriti svet skrčil na zelo majhen prostor.
Za ameriško - sovjetsko primerjanje moči so sovjetska izvidniška letala samo obrobni podatek. Ameriški obrambni minister je preti tem v ameriški skupščinski hiši pojasneval poslancem, da strokovno gledano število ameriških raket zadostuje, ker
je z njimi mogoče uničiti Sovjetsko zvezo brez uporabe drugega strateškega orožja. Na odgovor iz Moskve ameriškemu obrambnemu ministru ni bilo treba dolgo čakati. Odgovoril mu je sovjetski obrambni minister maršal Mall-novski, ki je. povedal, da Rusi lahko na 344 ameriških raket odgovorijo z nekajkrat večjim številom raket, ki bi prav tako zadostovale, da uničijo vse industrijske In strateške točke v ZDA. Celotni svetovni tisk je zabeležil dvogovor, ki sta ga imela oba obrambna ministra.
Po tem, kako sta oba vojaka oblikovala stavke in izbirala besede, je bilo opaziti, da je dvogovor imel bolj. političen kot vojaški pomen. Malinovski je predlagal zelo poučen sklep. V Moskvi so zapazili, da Američani nanačno ocenjujejo smisel sovjetskih miroljubnih predlogov in iz njih želijo Iztisniti samo grenke stvari. Ameriški  diplomatski  odziv na
sovjetske predloge je bil prikro jen diplomatskim izkušnjam prejšnjih časov, ko je popuščanj« hkrati pomenilo tudi slabost in vojaško nepripravljenost. Tako so si v Moskvi ustvarili prepriča nje, da Američani ne želijo ped' pisati sporazuma o prenehanju jedrskih poskusov in sporazuma o nenapadanju med dvema vojaškima paktoma, ker so prepričani, da Je Sovjetska zveza slaba In nepripravljena, pa bo zaradi tega morala še bolj popuščati-Malinovski Je Pentagonu povedal, da so to politične Iluzije ln utvare. Hkrati Je opozoril tudi Belo hišo in Washington, da se naj preveč ne zanaša na strokovne ocene ameriških vojakov In Pentagona.
Celotni dvogovor na »vojaški ravni« čez Atlantik jc bil politično opozorilo. Eno izmed glav« nih je gotovo grajanje Američanov, da so naredili iz muhe slona.
Zdravko Tomažej
Ljudje in dogodki O Ljudje in dogodki ©Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki ® Ljudje in do - ^
Velika škoda med srn ado
Izredno huda zima in velike količine zapadlega snega so med divjadjo na Gorenjskem povzročile veliko škodo, saj je nekje za-radi mraza, onemoglosti in ostalih sovražnikov divjadi poginilo tudi več kot 50 odstotkov staleža. Najbolj je bila prizadela srnjad, veliko škode pa jc tudi med fazani in jerebicami. Samo na območju lovske družine »Skofja Loka« je poginilo okrog 70 glav sr-njadi. Ker žival v stiski najnujnejše za svoj obstoj najde v bl;-žini naselij, so mnogo divjadi raztrgali psi, na katere gospodarji vse premalo pazijo, saj je jasno, da onemogla žival v tem snegu pred psom ne more bežati dlje kot nekaj metrov. Se bolj pa so obsoianja vredni ljudje, ki neusmiljeno izkoriščajo stisko med srnjad jo in ostalo divjad io. Mnogo primerov je bilo namreč, ko so člani LD našli ustreljeno sr-
Priprave na delo
KRANJ — Danes popoldne bo redna seja občinskega. odbora Ljudske tehnike Kranj, na kateri bodo obravnavali program in delo odbora za izvedbo letošnjih JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER pod geslom «LETO TEHNIČNE KULTURE MLADIH« ln o pripravah za izvecfbo redno letne konference? občinskega odbora LT Kranj, ki bo verjetno konec tega meseca. — R.
O problemih trgovine, gostinstva in turizma
BLED — Razširjeni plenum občinskega sirau kalnega sveta Radovljica Jo pretekli po'ok obravnaval probleme trgovine, gostinstva in turizma v občini. lUizen članov plenuma so sodelovali tudi predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic, direktorji podjetij trgovske in gostiiiske stroke in člani odbora trgovskih in gostinskih delavcev pri ObSS Radovljica. Na plenumu so razen spi o--ne problematike razpravljali tudi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, o delavskem samoupravija-tnju in  o medsebojnih odnosih.
Gospodarstveniki o družbenem načrtu
Prihodnji petek (15. marca ob 17. uri) bo v kranjskem klubu gospodarstvenikov zanimiva razprava o družbenem načrtu kranjske občine za leto 1963. O zadevi bodo razpravljali predvsem gospodarstveniki in člani strokovnih društev, razpravo pa bo vodil Marjan Ropret, načelnik oddelka za gospodarstvo ObLO Krarrj. Razen letošnjega družbenega načrta bodo prisotni razpravljali tudi o vprašanju ureditve Gorenjskega sejma.
Nova številka »Občana«
36. številka ^Občana--' prinaša izčrpne izvlečke iz razprav na republiškem posvetovanju o aktualnih nalogah kmetijskih zadrug, dalje članek Zvonita Hofnerja o prvth statutih krajevnih skupnosti: v ljubljanskem okraju, navaja pismo Zveze prijateljev mladine o vprašanjih vzgoje in varstva otrok v naših občinskih statutih, nadaljevanje članka Vinka Mlakarja o delu upravnih odborov ta delavskih svetov, ter razpravo o nalogah krajevno skupnosti Medvode po njeni združitvi z občino Ljubijana-Siška. Zanimiv je razgovor s predsednikoma ptujske in tržiške občine o nekaterih značilnostih v njunem družbenem planu in proračunu. Dalje objavlja prispevek o problematiki zaposlovanja mladine v celjski komuni, članek inž. Lidije Podbi'egar-Va-sletove: Storitvena obrt m potrošnik; 7.. Križišnikov članek o delu hi Snih svetov v občini Ma-rlbor-Center in dopis Slavka Ko-beta: Vloga kolektiva zdravstvenega zavoda v procesu samoupravljanja.
Razen naštetih je v »Občanu« se nekaj drugih sestavkov o (šolstvu in turizmu ter stalna rubrika: Iz življenja komun pri nas in v drugih republikah.
Družbene organizacije brez prostora
BEGUNJE - Velika ovira U ' splošno   kulturno   in   družabno . življenje je bilo doslej poman j- J kanje primernih prostorov za pri- j reditve in posvete. Po večkrat- ' nih brezuspešnih poskusih, da bi rešili to vprašanje, pa zdaj končno vendarle kaže, da bodo preuredili* oder v gasivskem domu in tam opremili sobo za družbene organizacije. Priprave so v w^ g\     s" * teku in upajo, da bodo dobili  P      Q WW% P ti 1 P 51      1*1    ■ ! ^ tudi primerna sredstva. ~* B.        |A    1(1 111 v IH V ft     M-S     \* <J
Razveseljiva udeležba
BLED - Pretekli leden se je turističnega seminarja na Bledu udeležilo nad 90 tečajnikov — gostinskih in tu.rifctir.nih delavcev-ter drugih prebivavcev Bleda. Direktor turistične agencije Bogdan Sanica je govoril o .nekaterih vprašanjih razvoja turizma, profesor Mirko Kambič iz Ljubljane pa je obiskovavcem pripovedoval o popotnih vtisih iz Italije, Švico in ZDA, s posebnim poudarkom na turizem, trgovino ln gostinstvo. Največ udeležencev je bilo iz vrst občanov, ki oddajajo privatne turistične sobe, pogrešala pa so delavce trgovsko stroke. — J.
njad ali celo gamsa, eden takih primerov je bil pred kratkim v okolici Besnice, eden pa na Bledu. Člani LD delajo do krmišč gazi ali pa celo plužijo, prav tako tudi do zasilnih zavetišč. Krmišča stalno obiskujejo. Omenimo naj, da sta LD Šenčur in Sorsko polje v krmišča zvozili vsaka več kot 2000 kg krme za fazane in jerebice, ki so v tej zimi ostale brez vsega varstva. Nad njo neusmiljeno gospodarijo kragulji. Na Sorskem polju Je na primer lovski čuvaj Franc Hafner ujel že 47 teh sovražnikov nizke divjadi. Dejanskega stanja o škodi za zdaj še ne moremo povedati, saj zima še vedno traja, sneg pa zakriva tisto, česar še nismo videli, zato se člani LD trudijo, da bi rešili tisto, kar ;.c še da. Pri tem uživajo veliko podpore kmetov, ki mnogokrat prispevajo seno ali pa poskrbijo za onemoglo divjad, če se je zatekla v bližino njihovih domov. — T. P.
Vodovod bodo gradili
PODNART — Na zboru volivcev v Podnarlu so razpravljali o gradnji trgovskega lokala, vodovoda in ostalih komurudnih delili na območju KO podnart. Vodna skupnost Kropa z okolico bo leto.lnjo pomlad pričela graditi vodovod v Podnart u i.n okolici. Volivci so na zboru soglasno potrdili predlog vodne skupnosti, da bodo izkope in zasipe pri gradnji vodovoda opravili va-ščani sami brezplačno in tako poceni gradnjo oziroma z razpoložljivimi linančninii sredstvi zgradili vodovod na širšem področju že v letošnjem letu. — C. R.
Uspel zbor volivcev
PREDDVOR — Minuli zbor volivcev je bil zelo pester, pa tudi udeležba je bila dobra. Na letošnji družbeni plan so imeli nekaj pripomb, zlasti kar zadeva grad-njer šol. Volivci sc namreč niso mogli sprijazniti :> tem, da .sta pred gradnjo išcle v Preddvoru s>o gradnji v Cerkljah in ina Zlatem polju v Kranju. Skupno so zbrali že okoli 2 milijona v denarju in materialu. Predlagali so tudi, naj. bi odkupili še zemljišče, ki meji na ze določeni in dodeljeni parceli za gradnjo Šole. Odkup te parcele bi veljal prek 1 milijona dinarjev.
Iz razprave številnih volivcev je bilo čutiti nepopustljivo žel .'o, da bi Preddvor obdržal osemletko. To pa ni v perspektivnem razvoju šolske mreže občine Kranj, zato bo ta želja po vsej verjetnosti težko izpel.jiva. Nekaj sklepov je zbor sprejel še glede elektrifikacije vasi Tupaliče, obnove prosvetnega doma in drugo. — C.
Nadaljevanje, si. strani
1 V prvi vrsli civilne zadeve
svoje stanovanje, a stanovavcem, ki v njem stanujejo, ne morejo zagotoviti drugega primernega stanovanja. Mnogo sporov nastaja zaradi tega, ker gradijo podjetja premalo manjših stanovanj za samce in zakonce brez otrok, potem pa si pomagajo z razdelitvijo večjega stanovanja.
9 Skoraj za vsa kazniva dejanja v gospodarskih organizacijah je značilna okoliščina, da se dogajajo v neurejenih manjših podjetjih z nezadostno kontrolo iii brez dejanskega delavskega samoupravljanja. Zanimivo je, da so največkrat na vrsti trgovska in gostinska podjetja, kot pona-rejevavci pa mlade ženske.
f) Kaznivih dejanj zaradi poskusa umora ali telesnih poškodb je vsako leto nekoliko manj, največ pa jih zakrivijo alkoholiki. Obvezno zdravljenje alkoholikov je sicer uzakonjeno, vendar v Sloveniji ni niti enega zavoda za izvajanje te propotrebno sankcije.
£ Pri tatvinah sodišča zasledijo največ povratnikov, ob tem pa
opozarjajo še na en pojav: največ prestopnikov je- iz vrst sezonskih delavcev, ki sc težko vživ-Ijajo v novo okolje, saj so v novem kraju dobili le delo in zasilno bivališče.
gl Med mladoletnimi prestopniki je največ vajencev in delavcev ter  le  nekaj  učencev osnovnih šol. Zgovorna je ugotovitev, da se niso ukvarjali s športno, kulturno in drugo dejavnostjo, kar jasno nakazuje, kam  naj  bi bila usmerjena preventivna prizadeva-J nja. Razen te«a bo potrebno te-. meljitejše   sodelovanje organov ! socialnega varstva z mladino, ki je pod strožjim nadzorom (po-I sebno veliko bi lahko prlpomog-j II laični socialni delavci na te-irenu) in sodobnejši vzgojni zavo-I di v bližini industrijskih centrov, ! kjer   bi   imeli   mladinci dovolj možnosti za izučevanje in delo.
2 Zagotovljene perspektive
turističnih krajih, ki služijo v dopolnilo gostinskemu omrežju sploh. Nikakega popuščanja ne bi smelo biti pri zahtevah do ureditve lokalov kot to zahtevalo predpisi, Toda hkrati bi morali že ob davčni politiki upoštevali tudi sredstva za to. Priooročliiva je oblika dolgoročnejših zadolžitev s pavšali «a vcČ let vnaprej, kar naj
bi preprečilo razne negotovosti in malodušje pri posameznikih, hkrati pa tudi odstranilo stalne neskladnosti s prikrivanjem pr°' meta.
Priporočila, ki jih daje okrajm ljudski odbor občinskim organom glede tega predvidevajo tudi, naj bi občine, kjer še tega -niso storile, cprostlle posamezne dejavnosti tistega dela proračunskega ptr spevka iz osebnega dohodka delavcev, ki pripada občini., Tega naj bi bile povsod oproščene stanovanjske skupnosti, storitvene obrt, komunalna dejavnost, gostinstvo, restavracije, jnenze in obrati družbene prehrane, razni zavodi-učne delavnice, kmetijska pose; stva in zadruge' itd. Hkrati pa naj bi občine — Če se jim zdi potrebno —> pregledale možnosti drugih virov za svoje potrebe. To naj h1 bile možnosti uvedbe ali povečanja davka na vstopnice kinematografov in drugih prireditev, uvedbe davka za nakup in prodajo nepre mičnin, od raznih zakupnin in na jemnin, od vseh vrst reklam,-Oy prometa z alkoholnimi pijačami' od prometa v trgovini na drobno itd.
Seveda je treba te smernice razumeti le kot dane možnosti. Z;l dejansko prilagoievanje teh i" drugih navodil pa je treba do dobra proučiti vsak posamezni primer in ob tem ščititi osebi1' in družbeni standard.
3 Združevanje sredstev
koledarskem letu. Hkrati pa naj bi izdelali tudi prioritetni vrstni red vsaj za pet let vnaprej. Tako bi vsak krJJ, zlasti pa kolektiv, ki je dal svoja sredstva v P sklad .vedel, kdaj bo prišel na vrsto.
Potreba po združevanju sred* stev se je ponekod uveljavila mimo občin in bank in kot prava ekonomska nujnost. Tako je n» primer lani podjetje Sava na senlcah posodilo železarni 15 mi" lijonov svojega stanovanjskega sklada, seveda z ustrezno pogodbo. Letos pa je železarna naredila obratno uslugo — vrnila Je ti" stih 15 in posodila še drugih 15 milijonov dinarjev. Tako je železarna lani lažje rešila nekatere svoje nujne zadeve, Sava pa 1°" tos ob tolikih sredstvih spet načrtno lažje rešuje svoje stanovanjske probleme.
V različnih oblikah se kažejo te potrebe ln v različnih oblikah jih že tudi rešujejo. Za vse Pa velja skupna ugotovitev — po starem ne gre, treba Je Iskati in naj* ti primernejše oblike. — K. M-
Vreme
VREMENSKA SLIKA
Frontalne motnje potujejo preko naših krajev proti vzhodu. Od
jugozahoda dotekajo za njimi vlažne in nekoliko hladnejše zračne gmote, ki bodo povzročile nestalno oblačnost.
Napoved vremena za prihodnje dni
Spremenljivo oblačno bo, vmes v zahodni Sloveniji manjše krajevne plohe. Najnižje nočne temperature se bodo gibale nekoliko nad nic stopinj, na Gorenjskem nekoliko pod nič, na Primorskem pa do 5 stopinj Celzija, čez dan se bodo najvišje temperature gibale med 6 in 10 stopinjami, na Primorskem med 10 in 15.
Stanje vremena v torek ob sedmih
Rateče — Planica sneži, 0 stopinj 84 cm .juž. snega; dom Planica sneži, 0, 13!) ern juž. onega) Tamar sneži—1, stopinja, 180 cm južnega snega; Kianjska gora dežuje, 1 stopinja, 50cm; žičnica Vitranc dežuje, 1 stopinja, 55 cm; Kredarica nevihta, —3 stopinje, 250 cm; Bohinj dežuje, 3 stopinje, 60cm juž. snega; Komna 3 stopinje, 235cm; Lesce dežuje 1 stopinja, 25 cm juž. snega, zračni pritisk ob 13. uri 098 rnb, pritisk je ustaljen; Jezersko dežuje 7 stopinj, 40 cm juž. snega; žičnica Krvavec dežuje 2 stopinji, 180 cm juž. snega.
Pred kratkim je »krožek ljubiteljev moderno umetnosti« na kranjski gimnaziji izdal 1. Številko Plamenice 1963. Ob prebiranju letošnje Plamenice lahko kaj kmalu ugotovimo, da tistih zdravih osnov, ki so jih postavili prvi plameni carji, ni več in da so avtorji letošnjo Plamenico šli po drug] poti, ln sicer po taki, ki jim zamegljuje pogled na resnično življenje in ki &a zato vidijo v dotkaj izkrivljenih oblikah. Bo-lestnost povzroča, da ima »poezija« plameničarjev nezdravo barvo in pesimistični prizvok.
Njihove ideje o življenju, resnici, morali, sodobnem človeku spolnosti itd. so prepojene s tujo navlako, ki so jo plamenlčarji prevzeli in nato postali dokaj fanatični zagovorniki »prevzetega«. In tako izražajo (mnogokrat zelo kenfuzno) zavzetost za nekaj, kar so obesili na svoj prapor in »prodajajo« kot odrešujočo idejo. Mi-
sel o »podiranju zatohlega miru« in razburkan ju »bleščeče mirne gladine« ne bi bila v osnovi odbijajoča, če jih ob tem ne bi spremljalo apriorno gledanje na stvarnost in če jim tega ne bi narekovala ideja o popolni gnilobi sveta okrog nas, ki ga je seveda treba »uničiti« (in jasno zgraditi novega!). Za plameničarje sta življenje, in svet okrog njih"*dokajš-nja peza, ki jo težko prenašajo, čeprav so življenje ali, kot sami pravijo — šele »komaj načeli«. Vse to razodeva dvoje — nemoč, da bi resničnosti pogledali v oči in se spopri'ell z napakami in težavami, na dragi strani pa gre za precej Idealistično iskanje Izhoda Iz »neznosnega stanja v tebi, v mehi in okoli nas«, kar pa je seveda zgolj pestovanje umišljene bolečine, ki .je prav tako »iskrena« (in »originalna«?!), kot je »pristna« njihova iđejnost. Res Je, da so si plamenlčarji postavili
za moto »človečnost« vendar se vse skupaj kaže kot zgolj papirnato dekla rva nje, ki ji je osnova bolestna zagledanost vase in v &vo;e «2gl0de«(!).
Plameničarji so svoje, ideje skušali posredovati na dokaj »nenavaden način«, čeprav niso »ho>-teli biti zanimivi«. Vendar jim moramo reči, da iskanje izrazne or;"inaInosti (!) v tej smeri pripelje do žonglifanja z besedami, ki v kontekstu izgubljajo isvojo pravo vrednost. Čeprav se skušajo približati (!) človeku (sošolru). pa mu že v osnovi onemogočajo vsakršen stik, zakaj njihov izraz je na meji, ko vse skupaj prehaja v nesmisel; Njihova poezija je »zaprta vase«, • a pri vsem tem lio'ejo, da jih razumemo. Vse to kaže na dokajšnjo zmedenost v razčlenjevan ]u pojmov, kakšno vlogo naj bi imela literatura in k?ko jo treba sočloveku posredovati čustva in misli v tovrstni obliki. Sklicevanje na »simbolič-nost« je v tem primeru ščit, ki dobro(!) »brani« absurdnost.
Ne bi pa zanikal, da sem in 1Ja
le najdemo posamezne verze l3} določene podobe, ki kažejo vec smisla za poetičnost, vendar pa *° Izjemnost zaduši ostalo.
Zmedenost, ki jo srečamo v »P0' ezijl«, je nasla svoj odraz tudi v" »likovnem izrazu«. »Zadeva« imva tako podobo, da je pri na volji ne bi mogel nihče doj©t5-čeprav bi premagal »strah pred spremembo neznosnega stanja*.
Očitno je, da plameničarji nis° imeli .svojega mentorja, ki bi J1*1 usmerjal in spremljal njihovo rast ter jim kazal, kaj je dobro in kaj slabo. Če pa so plameničarji zavestno odklanjali mentorstvo, kaže to lahko na dvoje, in sicer — ali na nezaupanje do vzgojiteljev (!) aH pa na apriorno odklanjanje vsake pomoči. Oboje Pa seveda (torej pretirana samoliuh-nost!) pripelje do nečesa, kar moramo odklanjati. Vse to naj natn ponovno dokazuje, s kako velik0 pozornostjo moramo spremljati »** usmerjati mladega človeka, ki ie — povsem razumljivo — podvržen najrazličnejšim vplivom.
G. Koclja«
Preskromna sredstva
Obnovljena okrepčevalnica — Še letos preureditev kavarne in nekte-rib prostorov na »Pošti« — Obetajoči načrti za solidnejšo postrežbo »a Ljubelju
Prav gotovo ni potrebno ponovno poudarjati teženj, | marno, čeprav bi lahko ustvarjati *«. ,, i_Y-v, . , y. . , , . , •_ j . . u lo velik promet. S tem, kako bi ki so v tržiski občim glede razvoja turizma. Te, doslej zagatovili boijše poslovanje, pa
skoraj popolnoma zanemarjene gospodarske dejavno-1 se delovni kolektiv prav v tem, časti   «r. c _ __-I-j.____i__v:( su temeljito ukvarja. Bržkone bo
potrebno na Ljubelju poskrbeti
sti, so se lotili z največjim prizadevanjem. Kako bi svoj delež k razvoju turizma dali tudi gostinci, pa je Se posebej aktualno vprašanje.
štafet0bmočJu tr*i5ke občine ob-« dSr   -dvf 8°sthiski podjetji, m «<*r »ZELENICA« in GOSTIN-
^oP°DJETJE TRŽIC Vsako časS  vVOjih Prav v *em
*** veVeLVSC hitre*e bUžaJ° tuiih ♦ j 8 Prometa predvsem nadv.e „"1st«v Preko Ljubelja, niem i prizadeva, kaj bi v letoš-CuVahko boljšalo in ka-Sost« i ° cim bol3 zadovoljilo «m veVeVeda seM rag°tovil° lahko 2ii,5promet: 2e sedaJ Pa Preska PŠemo' da so sredstva
koli i na' da bi Iahko k^r°-»a kal^ obeh PonjctU mislilo danlfh "? več*e Preurejevanje se-šel«! h S^omnlh Prostorov, kaj trebno v Lsi lahko °^\ilo po-Veda na S,°unovo ^dnJ0- Se" mim0 i temu ne smemo kljuh   P|1zadevanJ,   s katerimi
8tinci *Čmmnim sredstvom go-l^8lJivos« |2agotoJviti čimvečJe 8klh ProsJoroi1! UreJen°St g°Stin*
Ali ž
z« veste, da ...
Bptt v.b5,a  Produktivnost v
kov J£r\ lani 2a5.7 odstot-:o« tj- Ja kot lcta 1961. Za le-^odiltf,redVidwajo Povečanje
*^oZT[ ** nadalj!njih
?a'ioe SJj na p™ i seji nove-rrzič .^»nskega odbora RK
,ank<> ** Predsednika
RK Trž^?0 V <)kviru °b0 :er: »W S.tlri komisije, in si-mKsi^a tVstvcno-Prosvetna ko-
rRC to S?? za b°J Proti •a Wi •  h<4izom' komisija
* ^:stvo in komisija
so
za <io<Z tržJški občini zbrali ^viliS^r mladinskega ']i^riev u beli rtlič 593-345 st°Meov '^ar pomeni 3« 40 odslej Predvidenega zne-
. •••so
•s°i«ke močju
zadnjem  letu dni
u TrGC'?e k^htnje na ob-
na^a£ w. občine preJele Pomoči- 4 vSlclne m«inarodne hu> I0 9in ff mleka v Pra" '^°b in 1 nn ITW>ke> 514 kS ma-^dnost , 0a.kg riža. Skupna jcv.     C znasa 2,678.475 dinar-
Zadnje dni je bilo verjetno precej Tržičanov nejevoljnih, ker je bila »okrepčevalnica« gostinskega podjetja »Zelenica« zaprta. Zadeva pa bo seveda že prihodnje dni povsem drugačna, ko bo odprta preurejena »okrepčevalnica«. Večje spremembe bodo predvsem v kuhinji »okrepčevalnice«, kar bo omogočilo gostom večjo izbiro jedil. Isto podjetje se bo takoj nato lotilo preureditve kavarniškega prostora, potem pa postopoma preostalih prostorov v središču Tržiča.
Nekatera manjša gradbena dela ima v načrtu tudi Gostinsko podjetje Tržič. Uredilo bo posebno sobo v gostišču »Pod Košuto« v Podljubeiju, na »Pošti« v Tržiču pa bo pridobilo okoK 50 novih sedežev v zaprtem prostoru na sedanjem vrtu, razen tega pa še 10 postelj, ker bo preselilo pisarniške prostore.
Ker obe podjetji razpolagata s skromnimi sredstvi, je torej očitno, da gre v vseh primerih tudi za skromnejša gradbena dela. Zaradi tega sedaj tržiški gostinci predvsem razpravljajo, kako bi bistveno lahko izboljšali postrežbo. Seveda ne smemo mimo dejstva, da je zadeva glede tega v zadnjem času žc precej drugačna, kot je bila še pred kratkim, kljub temu pa lahko trdimo, da postrežba še ne zadovoljuje. Glede tega so zlasti zanimivi podatki, ki smo jih dobili v Gostinskem podjetju Tržič. Ker je bilo omenjeno podjetje dlje pod prisilno -upravo, naj zapišemo, da je s 1. marcem začelo spet normalno poslovati. Podjetje je lansko poslovno leto zaključilo brez izgub, čeprav je še vedno brez skladov, vendar ob dejstvu, da ima tamkajšnji kolektiv spet svoj upravni odbor in delavski svet, lahko pričakujemo mnogo razveseljivih vesti v prihodnje, čeprav je samoupravljanje v Gostinskem podjetju Tržič šele zaživelo, pa se je svojih nalog že lotilo z največjim poletom, ki pa bo moral še naraščati, če bo delovni kolektiv hotel uresničiti 113 milijonov dinarjev prometa v letu 1963 (lanskoletna realizacija je bila 98 milijonov dinarjev), kot ga je predvidel s planom. Podjetje je predvidelo povečanje predvsem na račun solidnejše postrežbe, s katero naj bi v svoje gostinske lokale privabilo čimveč gostov. Občutno povečanje prometa pričakuje predvsem v gostišču na Ljubelju ob novem ljubeljskem predoru. Znano je namreč, da je prav omenjeno gostišče v preteklosti  poslovalo  skrajno malo-
za sposobnejši gostinski kader, še do letošnje poletne sezone pa bo potrebno urediti tudi kuhinjo, saj je bilo gostišče doslej glede izbire jedil zelo skromno, čeprav je bilo po njih med številnimi tujci precejšnje povpraševanje. Delovni kolektiv Gostinskega podjetja Tržič pa se ukvarja tudi z mislijo, da bi moralo gostišče na Ljubelju v glavni sezoni poslovati neprekinjeno ves dan.
B. F.
Dom družbenih organizacij v Senlčnem pri Tržiču je že od zadnje jeseni pod streho. Ko bodo nasto-i pili toplejši dnevi, pa bodo Seničanl začeli z nadaljnimi deli, da si bodo dom dokončno uredili
»Žičnica« ■ gospodarska organizacija
strokovnost in notranje r«zerve
ospredju na občnem zboru sindikalne po-—^g^ceZdružene lesne industrije Tržič
v Prav v
*C itCviln« •      ,!h   dlleh   SO lme,e
?e fetne ouPC^ružnice svoje red-
ko *apiLm ačune' za katere lah-
dok»l <.lcrw   da so se c,£,n» nanje
**radi Zl   , Plavili in da so
*až*lenoT\ dal1 občni zbori tudi . Lnc zaključke
Mcd dobi
• JESENICE — Razprave o ren-0 tabilnosti oziroma formiranju 0 dohodka 2ICNICE v Kranjski 0 gori so sicer malo pozne, ven-% dar bo potrebno vsaj za Ietoš-
• nje poslovno leto in naprej do-
• ločiti kriterije zbiranja sred-
• stev za nemoteno delo in njen
• nadaljnji razvoj.
Že če bi človek v letošnji zimski sezoni samo površno prešteval dolge vrste nestrpno čakajočih smučarjev, ki čimprej želijo do vrha Vitrance in se po spustu spet uvrščajo med čakajoče — kar traja do odhoda večernih vlakov in avtobusov — bi morali zaključiti, da kolektiv žičnice v Krajski gori kljub razmeroma nizkim cenam pri tolikih vožnjah ne bi smel imeti gospodarskih oziroma finančnih težav, kaj šele, da bi posloval v izgubo. Vendar je tako ugotavljanje gospodarskega stanja preozko, čeprav ee ga mogoče nekateri po-
Dan žena v Podkorenu
V soboto, 9. marca je prosvetno društvo v Podkorenu priredilo slovesno proslavo v počastitev dneva žena. Povabilu so se odzvale mnoge matere in žene.
Tov. Jože Arih jc vse toplo pozdravil in v svojem govoru poudaril pomen tega praznika, nato pa so pionirke Majdica, Karmen, Vlasti in Romanca mamice
služujejo in šele ob zaključnem računu ugotavljajo, da sO'na napačni poti in da »ni vse zlato kar se sveti«.
Po zaključnem računu za poslovno leto 1962 je žičnica z dodatno dejavnostjo — popravljal-nico in izposojevalnico smuči ter s 272.394 prevozi ustvarila 4 milijone čistega dohodka oz. 22 milijonov   realizacije.   Celotni po-
JESENIŠKI
KOVINAR
slovni stroški in osebni dohodki pa znašajo 18 milijonov 212 tisoč dinarjev. Po teh številkah bi bilo torej lanskoletno gospodarjenje kar zadovoljivo.
Kljub temu 'da glavni objekt — sedežnica posluje že od novembra 1958, ena vlečnica celo od 1949, ostale vlečnice pa od jeseni 1962, je kolektiv posloval doslej še vedno kot zavod v Izgradnji. Na podlagi te dobe in navedenih računov je ObLO izdal odločbo, da postane žičnica z letom 1962 — samostojni zavod, ki ugotavlja čisti dohodek kot gospodarska organizacija. Do tu bi bilo vse v redu, če ne bi pri tem zanemarili kolavdacije, ki je še do sedaj ni bilo. In tako tudi ie ni. rešeno vprašanje formiranja
prijetno presenetile - kot male f'*"*gospodarske orga-kuharice so namreč najprej pri- |n;z,acije.
nesle košarico cvetja, šopke rožic in z deklamacijami pozdravile mamice, za kar so žele topel aplavz. Ob pomoči starejših servirk so nanosile nato še raz-
Jasno je, da je to vprašanje — sicer že nekoliko kasno — potrebno rešiti čimprej in pri tem zainteresirati vse dejavnosti v Kranjski gori, pri katerih je do-
nih dobrot, ki so jih pripravi)* j hodek tudi odvisen od obiska skrbne odbornice, nato pa se jc turistov na žičnici. Pravilno bi razvil ob živalmi glasbi prijeten bilo, da se določi odnos udelež-večer. — B. M. be pri celotnem dohodku za sle-
m0r
-amo v , U,spcle obćne zborc ČUri kolPiA- kor uvrstiti obra-dustriiP i,va Združene lesne in-
?e ^^ZT so č,£mi omenje-
ra^čncjS? urazPravUali o naj-^amo n /ktualnih zadevah, ^ašani P,redvsem omeniti dvoje n° obravn   Sv jih šc zla&ti skrb-
f^_Mrok?vna uppsoblje-da
£Co^h^kora' ;
Vedtv* ^"-V" SO v Podjetju rezerve!^.nS0ri«če"o, notranje
S^tiSos1?^11 ka!f.rih je moč
™ost v Podjetju še v m Povečati.
k^eur l?re?a so na »boru za-» ni pričakovati bistve-
Glede
nih
h°v. čTv^f1! proi*voduih t stl*okovnl Xalckt,ivu ne bo dovolj
!! PodjetVPOS°bnih 1judi' ki bi Hšo ri ^Nll kar nnj-Clani k2£^IzaciJ° Proizvodnje. *a to hIk ktWa so sc ^vzemali \ih sedai v"?orah nove kadre, ki k0t nepoSrSPendira.io. uposliti pri«oclni° Iedne Proizvajavce. V R-Viati h! 1U' bi smel<> več do-Jajo J6 admfn- S^VfcJafci ukvar-K^acth !'Sl"ativnimi Posli, or-Jd Pro>zvodnjc pa je pre-
puščena bolj ali manj sama sebi.
Vzporedno z obravnavanjem omenjenega problema so močno poudarili tudi doslednost glede zaposlovanja novih delavcev. Gre za to, da sprejmejo za novega člana delovnega kolektiva res takšnega delavca, ki ga dejansko potrebujejo na določenem delovnem mestu. Hkrati s tem pa bo potrebno v prihodnje več skrbi tudi za strokovno usposabljanje, splošno in družbeno-ekonomsko izobraževanje članov kolektiva. 2e v preteklem delovnem obdobju je bilo prirejenih več kvalitetnih predavanj, ki pa niso dali zaželenega uspeha, ker so bili slabo obiskani.
Ko so govorili o možnostih povečanja proizvodnje, torej o možnostih za povečanje osebnih dohodkov in družbenega standarda nasploh, so predvsem razpravljali o neizkoriščenih notranjih rezervah in razumljivo o nujnosti rekonstrukcije obrata za proizvodnjo pohištva, ki je sedaj ^ v skrajno neprimernih prostorih. Res jc, da so prostori osnovni pogoj za povečanje proizvodnje, vendar pa je nadvse razveseljivo, da v kolektivu obstaja mnenje, da tudi v sedanjih pogojih še niso izkoriščene vse notranje rezerve. Le-te se odražajo v organizaciji dela in v prizadevanju ter strokovnem usposabljanju slehernega posameznika. — B. F.
herno panogo (trgovino, gostinstvo, prodajalno tobaka ln mesarijo), kt bi odvajala določena sredstva za obratovanje žičnice.
Z. Anderle
Seminar prosvetnih delavcev
V ponedeljek je bil v delavskem domu na Jesenicah seminar prosvetnih delavcev šol iz področja jeseniške komune; Sto udeležencem seminarja je govoril jznan strokovnjak zavoda za prosvetno in pedagoško službo na Jesenicah, psiholog ANDREJ DOUNAR - o tehničnem vodenju roditeljskih sestankov. V svojih izvajanjih je še posebej poudaril pomembnost sestankov s stranši .vsebino sestankov in njihovega programiranja čez vse šolsko leto in izzval izredno plodno razpravo, ki je dokazala, da je potreba po podobnih sestankih zelo velika. — U.
Proslava dneva žena
JESENICE — Da se za mednarodni praznik žena oddolžijo svojim mamicam, so učenci osnovne šole »Prežihov VOranc« na Jesenicah priredili v petek zvečer v čufarjevem gledališču javno proslavo. Skrbno izbran in dobro na-študiran program proslave so učenci izvajali sami, za kar jim je številno občinstvo dalo priznanje. — U.
Prvi nastop
ŽIROVNICA — V letošnji sezoni je Svoboda »France Prešeren« v Žirovnici ustanovila ženski pevski zbor in folklorno skupino, ki. sta prvikrat nastopila v počastitev 8. marca. Prvi nastop ženskega pevskega zbora, ki se je predstavil s petimi pesmimi, kakor tudi folklorne skupine, nastopila je s tremi narodnimi plesi, nedvomno pomeni uspeh. — P.
Nov strokovni kader
JESENICE — Vodstvo jcklarn (že dalj časa občuti pomanjkanje strokovnih delavcev) je predlagalo zavodu za izobraževanje odraslih izučitev topivcev in poslalo v tečaj 58 kandidatov, izmed katerih jih jc v minulem letu 32 opravilo izpite pred strokovno komisijo, in sicer 5 kandidatov z odličnim, 17 s prav dobrim, 9 z dobrini in Iz zadostnim uspehom. V soboto so slovesno razdelili potrdila o opravljenem strokovnem izpitu. Tehnični direktor Bogo Homdvec in navzoči predstavniki jeklarn in zavoda za izobraževanje odraslih so čestitali novim in martinarni prepotrebnim topivcem ter poudarili pomembnost strokovnega izpopolnjevanja zlasti glede na rekonstrukcijo in prehod na kvalitetno proizvodnjo. — U.
Blagovna proizvodnja v februarju nad planom
JESENICE — Medtem ko v mesecu februarju v jeseniški Železarni skupne proizvodnje iz tehničnih razlogov (remonti In pomanjkanje vode) niso dosegli, so blagovno proizvodnjo preselil za 3 odstotke. Topilnice so dosegle 95.6 odstotka skupne proizvodnje, valjarne 97.3 odstotka, predelovalni obrati pa 102 odstotka, tako da je bila skupna proizvodnja 97.1 odstotka. BSa.-rovno proizvodnjo pa so dosegle topilnice 87.5 odstotka, valjarne 102.4 odstotno in predelovalni obrati 101.7 odstotno. Najboljšo skupno proizvodnjo (143.1 odstotek) pa težka proga. V februarju bodo po
Ob Savi Dolinki
« KEGLJACI NA LEDU Z
JESENIC so bili v nedeljo v Arnoldsteinu v Avstriji na prijateljskem srečanju s tamoš-njimi kegljači na ledu. Med osmimi ekipami, je bila prva l'k i pa. Drinovec z Jesenic s 18 točkami, drago mesto je zasedla ekipa, Langus z Jesenic s 14 HoČkami. tretje mesto pa je pripadlo domačinom.
0 NA PLENUMU OBČINSKEGA KOMITEJA ZMS, ki je bil na Jesenicah v ponedeljek zvečer, so razpravljali o, zaključkih izredne mladinsko konference, M jim bodo kažipot za tekoče leto, nato pa še o okrajni mladinski konferenci, ki bo v soboto zvečer v Ljubljani. Na njej bodo predstavna k i jeseniške mladiine raz-' pravljali O' rekreaciji in prostorih ter o šolstvu.
e VPRAŠANJE KMETIJSTVA, arondacije, zamenjavo in odkup;' zemljišč je letos zelo pogosto na dnevnem redu naših Icmetovavcev. Da bd v :elotno vprašanje kmetijstva in gocadainstva vnesli več jasnosti, bo krajevni odbor SZDL Žirovnica pripravil širši razgovor s kmetijskimi delavci, in sicer za vas Smokuč in Rodine v Smokuču — 14. marca, za Dosloviče, Breznico, Vrbo, Za-breznico in Selo — 15. marca na Brezniei, za Moste, Žirovnico in Breg pa 19. marca V TVD Parti/.im v Žirovnici.
4$. Izšla je druga številka •»MLADI SAMORASTNIK*. glasilo osnovne šole >»Prcžihov Vcraine« na Jesenicah. Glasilo je imočan odraz razgledanosti in nadarjenosti učencev omenjene ' šole. Glavni urednik lista je ravnatelj šole prof. Jože Tomažič, ilustracije pa jo narisal učenec Milan Gunde. Tudi v osnovni, šoli »Tone Cu-far«, kjer izdajajo MLADEGA KOVINARJA, ne zaostajajo dosti, za tovariši iz šole »Pre-žigov Varane*-.
O Kar DVE PLESNI SOLI so pripravili, ker so ugotovili, da mladina le prerada zahaja la zakotna plesišča, ker ni vešča sodobnih plesov. Najprej |e organizirala ' plesno šolo 3bK ZMS, nato pa je ravnateljstvo strosovndh šol ugodilo ■ mladinski organizaciji in organiziralo plesne vaje za svoje učence.
$ PIONIRSKEMU ODREDU
►►RUDI BALOH« na žirovniški šoli, ki jč priredil nedavno ►►Andričev ve5er«, je poslal pisatelj Ivo Andrič pismo tele vsebine: »-Dragi prijatelji! Prejel sem Vaše pismo. Zelo me veseli Vaša pozornost. Vašo delo pri spoznavanju srbskih in hrvatskih pisateljev zelo cenim in iskreno želim, da W tudi ma naših šolah storili čimveč za spoznavanje slovenskih pisateljev. Sprejmite prisrčne pozdrave in najboljše želje.«
Kino Plavž
za praznik žena
JESENICE — 8. marca je ljudem, ki so čakali na kino predstavo ob 29. uri v kinu Plavž sporočila b'lagajničarka, da predstave ne bo, ker je prodanih manj) kot 30 vstopnici Kljub razburjenosti, prošnjam in kritikam 18 gledavcev, kinooperater ni pričel s predvajanjem dokler moški — iz uslu/nosti do žensk — niso odrinili še vsak stotaka, da je bila s lem razlika do 30 gledavcev krita oziroma da je bilo zadoščeno »predpisom« tega kolektiva. Ce so vsi ostali kolektivi v občini in drugod" Z večjimi stroški dali priznanje ženam ob njihovem prazniku, bi menda tudi kolektiv
kino podjetja na Jesenicah v po-
Lovcl v Zgornjesavski dolini še vedno skrbijo za srnjad In jI nosijo predvidevanjih presegli tako doamn primerih lahko imel mi-krmo v gozdove. Takole gresta oče ln sin na pomoč živalim na skupno kot blagovno proizvod- lejše kriterije alt pa boljše filme Studencih | njo. — P. | na programu. — Z. A.
LOŠKI
DELAVEC
SREDA', 19. m are*
19«J
lz obeh dolin
m KOMISIJE NA DELU —
Novoimenovane komisije (imenovali so jih na nedavni seji plenuma ObO SZDL Skofja Loka) so že začele z delom. Včeraj sta zasedali komisiji za ideološko - politična vprašanja in za organizacijsko -kadrovska vprašanja; jutri pa se bosta sestali komisiji za gospodarska in kmetijska vprašanja in komisija za komunalni sistem in družbeno upravljanje. Po konstituiranju so komisije začele (oziroma bodo) sestavljati delovni program za letošnje leto. Le-ta pa bo sestavljen na podlagi zaključkov in poročil iz razprave letošnje redne letne konference ObO SZDL.
# »TIGROV KOŽUH« V SKOFJI LOKI — Sinoči se je ansambel ljubljanskega Mestnega gledališča predstavil Skofjeločanom s Stehlikovo satirično veseloigro v petih dejanjih »Tigrov kožuh«, ki jo je zrežiral Igor Pretnar.
t SLOVESNOST V DAVCI — Nadvse slovesna in prisrčna je bila.proslava (preteklo nedeljo) DNEVA ŽEN v tej vasi, ki je med NOB slovela kot »PARTIZANSKI DOM«. V Šolski dvoranici se je zbralo blizu 70 žena: bork in aktivistk, mater ln vdov padlih borcev. Skoraj iz vsake hiše je prišla zaslužena zastopnica. Pestremu in bogatemu sporedu (obsegal je 20 točk), ki so ga izvajali tamkajšnji pionirji in pionirke, pripravili pa učiteljici je sledila pogostitev. Značilno za to pogostitev je, da je pri pripravi dobrot sodelovala domala vsa vas. Partizanske mamice, matere in vdove padlih borcev so ob tej priliki obdarili s praktičnimi darili. S tega srečanja so žene partizanske vasi Davča poslale pozdravno brzojavko predsedniku Titu.
* TUDI V GODESlCU - je
bila slovesna proslava ob 8. marcu, kakor nas obvešča bra-vec Jože Rant: »Po govoru predsednika KO SZDL je bil kratek kulturni program, nato pa so najmlajši pionirji izročili prisotnim ženam šopke cvetja. Partizanske mamice so bde obdarjene, nato pa je sledil družabni večer.«
O IN V SELSKI DOLINI -
O tem, kako je potekalo praznovanje DNEVA ŽENA v Selški dolini, nam je napisal Marjan Smid naslednji sestavek: »Proslave ob prazniku žena so bile tako rekoč ves teden — podjetja so prirejala interne proslave in zakuske zaposlenim ženam. Zaključno praznovanje za vso dolino pa je bilo v nedeljo, priredila ga je DPD Svoboda v dvorani Partizana v Železnikih. Pester program so med drugim izvajali pevski zbor osemletke Železniki, moški PZ Svobode Cešnjica in moški PZ iz Železnikov. Poldrugo uro so prebi vavci Selške doline (nabito polna dvorana) z zanimanjem sledili programu. — Po proslavi pa je organizacija ZB pripravila v dvorani Iskre zakusko za matere in žene padlih borcev«
Zaledenelo Blejsko Jezero je mikavno tudi za tamkajšnje obisko-vavce Gostinske šole. V prostem času je hokej res nadvse zabavna Igra, zlasti še, če je samo na ledu in brez drsalk
„Za malo denarja malo muzike"
KRANJ, 12. marca — Sinoči je bila v pisarni turističnega društva Kranj seja upravnega odbora. Udeležilo se je je le del članov, določneje — tisti, ki so sodelovali pri organizaciji pustne parade (in ki sploh vedno sodelujejo, kadar TD kaj organizira). Na programu seje je bil med drugim namreč tudi razgovor o pustnih prireditvah. O »paradi ln pogrebu« pusta smo poročali, razgovor prirediteljev pa Je nudil možnost, da spoznamo tudi »drugo plat zvona« in ne bi bilo prav, če je ne bi posredovali.
Vsi so se strinjali v tem, da pustne prireditve v Kranju niso bile brez napak, vendar so me-
Banes seja OblO
SKOFJA LOKA, 13. marca -Danes popoldne se bodo sestali odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora. Na skupni seji bodo razpravljali in sklepali o predlogih komisije za, volitve in imenovanja, medtem ko je dnevni refl ločenih sej dokaj pester in obširen (18. točk); predvidenih pa je še nekaj dodatnih točk dnevnega reda. Med najpomembnejšimi točkami ločenih sej je nedvomno sprejetje družbenega plana in proračuna občine Skofja Loka za leto 1963, dalje razprava in sklepanje o prehodu na nov uslužben-skl sistem upravnih organov ObLO in okrajnega sodišča v Skofji Loki, o prenosu DID Trata k otroškemu vrtcu Škofja Loka o ukinitvi sklepanja zakonskih zvez na matičnih uradih Gorenja vas in Železniki ln o nekaterih odlokih. (Obširneje z današnje seje bomo poročali v naslednji številki »Glasa«) - St. S.
nili, da bi se morali bolj in manj strogi igledavci pozanimati tudi za težave, ki jih je bilo na pretek v vsem času priprav. Vse delo je slonelo na peščici ljudi,, ki so želeli v kranjsko dolgočasje
KRANJSKI
G LAS
vnesti nekoliko razvedrila, kar pa jim je brez dvoma uspelo. Za razliko od prireditev v nekaterih drugih slovenskih mestih, kjer so pri organizaciji sodelovale domala vse organizacije in je bilo zagotovljenega tudi dovolj denarja, je majhna skupina v Kranju delala brez pomoči in z vsoto, ki ni smela preseči 200 tisoč dinarjev. Porabili so okoli 180 tisoč, še ta denar niso mogli porabiti za ureditev dobrih mask, kar bi bilo skoraj nujno, ampak za razne druge stroške: godba 25 tisoč (vračunana je menda tudi zamuda), oder 50 tisoč, plakati 30 tisoč, primskovskim »pomagačem« 15 tisoč, 6posojnina 6000 tisoč,' ozvočenje, drobni materialni izdatki (balončki, žarnice, marske), konferanse itd. Da v sprevodu ni bilo veliko dobrih mask, je brez dvoma vplivalq to, da niso imeli denarja za razpis večjih nagrad. Stroške so zniževali tako, da so si sposojevali potreben material, kjer je bilo le mogoče. Razen pomanjkanja denarja je priprave spremljalo še kup drugih težav.
Kot je bilo mogoče razbrati iz razgovora je kritika turističnim delavcem vzela precej poguma, ki je potreben za spoprijem z organizacijo raznih prireditev, zato tudi gostinsko-turističnega plesa ne bo. — S.
jLetošnje naloge Združenja borcev
RADOVLJICA — Združenje borcev NOV za radovljiško komuno je v letu 1963 sprejelo obsežen načrt dela; potrdila ga je nedavna skupščina, dokončno pa ga je pripravil novoizvoljeni občinski odbor združenja.
Prvi leti v letošnji ; sezoni
LESCE — Pred dnevi so bili prebivavci Radovljice, Lesc in Begunj nemalo presenečeni, kajti vsakdanji mir, ki ga imajo prebivavci tega kosa Gorenjske v zimskem času je zopet prekinil ropot letalskega motorja. Upravnik letavske šole Silvo Orožim je namreč z letalom Aero-2 naredil prve lete v predsezoni letenja v Lescah. Ker letališče še pokriva sorazmerno debela in precej trda snežna odeja, so prizadevni mehaniki namesto koles pritrdili smuči in s tem letalo usposobili za let. — T. P.
Razprava o javnem zelenju
Kranj — V ponedeljek bo v sejni dvorani ObLO Kranj posvetovanje o ureditvi javnega zelenja in razprava o odloku, ki predvideva obvezno ureditev, vzdrževanje in varstvo javnega "zelenja v kranjski občini. Razprave se bodo udeležili tudi predstavniki občinskega odbora za gradbene in komunalne zadeve in predstavniki odseka za kmetijstvo in gozdarstvo občine Kranj. -— T.
Tudi letos s padali na Krvavec
Že lansko leto je skupina štirih padavcev Alpskega letalskega centra v svoji karieri zabeležila nenavaden podvig. Spustili so se namreč na doslej najvišjo točko v Jugoslaviji, ki so jo dosegli pa-davci. Tudi letos pripravljajo podobno akcijo. Ce jim bo vreme naklonjeno, se bodo na Krvavec spustili še ta mesec. V akciji bodo sodelovali vsaj trije padavci, ki bodo po vsej verjetnosti skočili iz dvokrilnih letal tipa PO-2 W. Namen letošnjih skokov je predvsem propagandnega značaja, saj padavski šport pri nas še ni bil deležen večje pozornosti.
T. P.
Vzroki slabih uspehov
KRANJ — Okoli 250 staršev je pred kratkim na roditeljskem sestanku v osnovni šoli »France Prešern z velikim zanimanjem poslušalo poročilo direktorice. Poročevavka Je ugotovila, da je bil učni uspeh v letošnji prvi polovici za približno 10 odstotkov slabši kakor v letu 1961. S pozitivno oceno je končalo v prvem polletju le 69.93 odstotkov učencev, 29,20 odstotkov z negativno oceno, 3,34 odstotka pa je bilo neocenjenih. Glavno krivdo za tako slab uspeh šole pripisujejo napredovanju učencev v višje razrede kljr'i negativnim ocenam. Stanje se tako slabša iz leta v leto. Da bi to stanje izboljšali, so upraviteljstvo šole, šolski odbori in starši sporazumno sklenili, naj se ne pušča učencev v višje razrede z negativnimi ocenami, predvsem tistih, ki imajo več takih ocen, zlasti iz matematike, slovenščine in tujih jezikov. I
Ob arondaciji Sorskega polja
0 V zadnjem času se mnogo golt vori o načrtu, ki predvideva O postopno krčenje gozda na 9 Sorskem polju. Argumenti za O in proti se nizajo drug za dru-0 gim in vsak izmed njih je po 0 svoje tehten.
Kmetijci vztrajajo, da je arondacijo vsekakor treba izvesti, ker je moderno kmetijstvo nujno vezano na velike, sklenjene pridelovalne površine. Vrednost pridelka na arondiranem hektaru naj bi daleč presegla vrednost, ki jo danes predstavlja hektar gozda, stroški arondacije pa naj bi se delno krili že z izkupičkom za posekani in prodani les.
Nasprotniki arondacije pa z vso zavzetostjo navajajo argumente, ki nikakor niso brez podlage, in z njimi utemeljujejo svojo trditev, da bo izsek gozdov povzročil več škode kot koristi.'
Na sedanjo geološko sliko Sorskega polja so bistveno vplivale reke, predvsem Sava, ki je deset-tisočletja nanašala prod. Njegov sloj je debel ponekod nekaj desetin metrov, ponekod še več, prekrit pa je z razmeroma tankim slojem plodnega humusa. K tvorbi tega humusa so bistveno
prispevali gozdovi in več kot gotovo je, da bi bil sloj humusa mnogo tanjši ali pa ga sploh ne bi bilo, če bi bilo Sorsko polje golo že kako stoletje.
Našteli bi lahko še nekatere pomisleke nasprotnikov arondacije, predvsem problem vode, povečano moč vetrov in še marsikaj, kar naj bi izsek povzročil, vendar se mi zdi, da so avtorji načrta vsaj delno računali tudi s temi posledicami. Hidrografske, klimatske in druge spremembe so tako neposredno vezane na gozdove, da jih ob posegih, kakršni so v načrtu za Sorsko polje, niti nestrokovnjak ne bi smel prezreti.
Ce so načrtovavci to, kar smo našteli doslej, upoštevali premalo, so pa vprašanja, ki se nam ob predvidenih delih zastavljajo na področju spomeniškega varstva, povsem zanemarili. Spome-niškovarstveni službi se ob delih, ki jih predvideva načrt arondacije, zastavljajo vprašanja z dveh vidikov.
(D Radikalno skrčenje gozdnih površin bo bistveno spremenilo videz celotnega Sorskega polja, če je čuvanje prirode pristojnost spomeniškovarstvene službe,
potem le-ta nujno terja odgovor na vprašanje, koliko gozdov bo na Sorskem polju ostalo in ali bo razporeditev gozdnih površin, čeprav bodo te manjše, vsaj približno taka, da ne bo podoba pokrajine popolnoma spremenjena.
9 Drugo vprašanje s področja spomeniškega varstva je vprašanje obstoja žele*nodobnih gomil v širokem pasu, ki se razteza nekako od Rateč do Drulovke. Gomile so razmeroma številne, a le malo raziskane. Vseh je preko 150, raziskanih pa ni niti 10. Prve raziskave pred vojno so potrdile domnevo, da gomile hranijo pomemben arheološki material, ki ne zaostaja za materialom iz drugih podobnih najdišč v Sloveniji. Tudi nadaljnja raziskovanja so te domneve ponovno potrdila; zaradi velikih izdatkov, ki jih Izkopavanja zahtevajo, so bila raziskovanja po letu 195Š na tem področju prekinjena.
Postavlja se torej vprašanje obstoja velikega števila gomil, ki jim po izseku grozi buldožerski plug. Predlog, ki naj nakaže rešitev tega vprašanja, je v tem, da se gozdne površine ,na katerih so posejane gomile, zaščitijo in se tako omogoči nemoteno več-
letno ali bolje večdesetletno sistematično raziskovanje obsežnega in trenutno ogroženega teritorija. V nasprotnem primeru bi morali arheologi v razmeroma kratkem času raziskati veliko število objektov, kar je praktično iz več razlogov zelo težko ali celo nemogoče izvesti, razen tega pa bi bila taka rešitev manj kot polovična. Naglica ni dobra pri sistematičnih in kvalitetnih arheoloških izkopavanjih. Taka ali drugačna izkopavanja pa bi rešila samo material, ki ga gomile hranijo, gomile kot spomeniki pa b! ostale prepuščene buldožerjem. Dosedanja arheološka praksa in tudi predpisi zahtevajo, da po končanih arheoloških delih gomile ohranijo videz, kakršnega so imele pred raziskovanjem; preprosto rečeno - sumile je treba nasuti nasaj. To oa bi po vsej verjetnosti ne bilo sprejemljivo za tiste, ki bi na Sorskem polju radi videli velike sklenjene obdelovalne površine. 9 Nakazana vprašanja kličejo po hitri in za vse sprejemljivi re-f) šitvi in ob razumevanju bo taft ka rešitev možna, čudno je le, e tla nihče izmed tistih, ki so © pripravljali načrte za aronda- ( 01 cijo, ni pomislil na ta problem, j f) čudno pa je tudi, da že v prvih j © fazah okrog priprav načrtov,1 £ niso bili o planu obveščeni pri-f) stojni spomeniškovarstveni fo-# mirni. - JANEZ ERŽEN
O letošnjih nalogah nam je povedal nekaj misli tajnik združenja Franc Koman.
Q Letos mineva 20 let od junaške bitke na Lipanci. Občinski odbor Združenja se je odločil, naj bi ta dogodek počastili s posebno spominsko slovesnostjo v času občinskega praznika (julija meseca), ko bodo odkrili tudi spomenik padlim borcem na Lipanci. Zaželeno bi bilo, da bi za to priložnost izdali posebno spominsko publikacijo, ki naj bi osvetlila in oživila junaške boje 2. julija na pobočjih Lipance na Pokljuki. Letos bi morali konč-
RADOVLJIŠKA
KOMUNA
no postaviti tudi spomenike narodnima herojema Andreju Žva-nu-Borisu in Jakobu Bernardu. Postavili pa bodo še nekaj spominskih obeležij nekaterim drugim padlim borcem.
<fr Že skupščina je opozorila na dejstvo, da v šolah posvečajo pouku zgodovine NOB premalo časa, zato bo občinsko Združenje priporočilo svetu za šolstvo, naj bi v šolah vseh stopenj namenili temu vprašanju več časa. Skrb za redno vzdrževanje spomenikov in obeležij ter grobišč je važna naloga Združenja ter krajevnih organizacij, tem bolj ker so nekateri spomeniki že potrebni obnove, zlasti na Goreljeku in v Oto-čah. Občinsko Združenje borcev se bo pridružilo tudi nekaterim manifestacijam širšega značaja izven občine, kakor so otvoritev spomenika na Ljubelju, muzeja v Auschvvitzu, poskrbelo pa bo tudi za obisk proslav kočevskega zbora. Združenje bo skrbelo tudi za boljše stike z delavskimi sveti glede reševanja problemov borcev v podjetjih. — J. B.
Družbeni načrti in politični aktivi
RADOVLJICA — PoIitićnefcMj ganizacije   v   radovljiški o"*J sklicujejo te dni posvete s P* stavnlki družbeno-političnega & ljenja in z njimi proučujejo v» benl načrt in proračun kotr^ Preteklo sredo so ga na **UC seji   obravnavali   člani plen^ Socialistične   zveze, mladta« občinskega   komiteja ZK. prej so se zbrali z istina d* nom vsi odborniki, ki bodo n» razložili na zborih vcJtvesfip posebnem   seminarju v Bon01^ pretekli petek in soboto P* seznanili z gospodarstvom ne   tudi   predsedniki krajeva1" odborov SZDL. — J. B.
Za praznik žena
RADOVLJICA — Skoraj » ^ si v radovljiški občini, kj* bi priredili slovesnosti aH »P^ jema za žene, ponekod P» 80 tv 11 pripravili tudi družabne re. Prireditve so se vrstile <*» P^ ka do vključno nedelje. Na čicl pri Bledu so uprizorili » »Azil«, v Zasipu je med d^^Jj nastopil tudi novo ustan°V"t(> pevski zbor, na Bledu so vali »Beneški fantje«, na Bolj^ skl BeU so pripravlH Po8e^J, spored z Igrico ter z nas^P^. pevskega zbora, v Bohinj«1"^ strici je bila proslava n* ^ žena povezana s sprejeme111 ,j matere padlih borcev, v Sre^8. vasi nad Bohinjem pa so v P. stitev praznika uprizorili ** u, garjevo igro »Naša kri«. *° fle> ne slovesnosti so bile
tudi v
katerih podjetjih in šolah-- J. p'
Občni zbor DPM
OVSISE — 8. marca so v o
-stiov' dne*'11
ni šoli Ovsiše v počastitev žena priredili pionirji leP° slavo pod vodstvom tov.^ ^
Far
farjeve, in to v okviru DP^ siše.
Po slovesnosti pa je b^-ijto letni občni zbor   DPM   °v - -
redni p-
zen prireditev   novoletne J
Društvo je bilo zelo delavno^
pustne maškarade, raznih tc^jh vanj, večjega števila ^nt^°t: je predstav in drugih dejavnos ^ organiziralo v osnovni šoli ^ Ovsišah tudi 9 krožkov. —
Nenadni dež je marsikje poplavil ceste. Tako je bilo vsaj v i0 ^ zjutraj v Stražlšču v Kranju, kjer je bila večina cest skoraj °*pge hodnih. V neposredni bližini doma Partizan pa je bila zadev j toliko slabša, ker je bila zamašena kanalizacija. Ker en sam c {8n delavec, ki je bil pred osmo uro v tem predelu, ni bil kos D85 »poplavi«, so morali zadevo reševati seveda tudi ostali.
Šolski center za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v Loki ORGANIZIRA za odrasle:
1. tečaj za pridobitev KV in VK za poklic avtomehanlk*' udi
2. tečaj za pridobitev KV ln VK v kovinski stroki in ^ lesne stroke; . /^td
3. tečaj za prlučevanje na delovno mesto kovinostrug** profil). ■ .
Pouk v tečajih bo v popoldanskem času od 16. do 19. krat tedensko.
Prijave sprejemamo do 30. marca. .
Cenjene potrošnike obveščamo, da imamo na zalogi V° x nih cenah:
— 3-delne spalnice — orehov furnir
— dnevne kompletne sobe
— običajne raztegljive kavče
— raztegljive polkavče
— kuhinjske garniture
— kombinirane omare
— posteljne vložke na vzmeti
— trodclne vložke, garnitura
Po reklamnih cenah imamo tudi na zalogi bukov parjeni Paf vezane plošče in vrata. Sc priporočamo
Krao*
po 83.300 diO od 162.500 do 188.400 di»
od 51.000 do 54.800 df
od 29.000 do 39.000 if
od 32.000 do 52.000 din
po 59.700 d* po 11.500 d*
po 9.000 di«
Trgovina »ŠIPAD«,
Komisija za spreiem in odpovedi delovnega razmerja ^t* pri DS KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA KRANJ razpisuje P delovno mesto za
1. KMETIJSKEGA STROJNIKA — TRAKTOR^?*
Predal
Pogoji: kvalificirani traktorist s prakso v poljedelstvu. r)-y$+ imajo prosivei .s stanovanjem v Kranju ali okolici. Osebni dO po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Nastop možen takoj ali po dogovoru. rjS^ Ponudbe pošljite pismeno ali predložite na upravi KME* GA GOSPODARSTVA KRANJ — Begunjska 5.
P*». ». (ufe. IM:,
5
mali oglasi	• mali oglasi
_prodam v |	IUHiitrBB
šport
7oLr0^am l>Wi*mM rabljen br-krilnik. iimko Jošt. Naklo SI
802
ft2*đ»n» manjšo količino jabolk. *-*snjevek 3 P>03
•J5F*" 1 l€1<> «taro teUco. Bri-
804
le^?*^ saiuok-.lm-o z turni ko-
Naslov v oglasnem oddel-
pra^dam kosilnic«» '
•uhlh l dobrem stanju in nekaj cemwru-sevih dcsk debeline 30
^metrov.  Naslov v oglasnem
5J°-li,^ki kompletni ko-*W"Jekuho. Zupančičeva 30 j. 807
5 a rS, MarjJa Blaauk, Trata *8>CerklJ« 808
^Stal™ r"501"'0 ohranjen moped wro' Ljubno 37 809
SaSncTn oddelku 810
Pl«Oxl
te. Snao 100 kff semenske graho-p^' Brnik* "9, Cerklje 811
^nrt«*10^-'*^^61«0 motorno kolo
%č€va   5S JanuS Kon:la' Pred 812 ** žitoa*v !? seia,ni stroj
ky     * iNaslov v oglasnem oddol-p 813
nzar- Zg. Bela 21
Trgovsko pomočnico izučeno v tekstilnd etroki (»prejmemo. Ponudbe oddati v oglasni odd-eloK pod -Tekstilna galanterija« 703
Stanovanjska skupnost Skofja Loka sprejme: 2 kvalificirana pečarja, 2 zidarja, 2 pleskarja. Nastop službe takoj ali po dogovoru
821
Osnovna »ola »»Lsicijan Seljak« Kranj (StražiSče) razpisuje delovno mesto kvuUficlranepa vrtnarja. Rok za vlaganje prošenj je 20. marec 1963. Prejemki po pravil-(niku o razdeljevanju osebnih dohodkov 823
j   Iščem žensko za pomoč v go-i (spodinjstvu in varstvo otrok. Hrana   in   stanovanje zagotovljena, j Naslov v oglasnem oddelku 827* Gospodinji1,  potrošniki! Semena vseh vrst dobite v trgovini »Izbira«, bivši »Tcreon«. Kranj 828
objave
pPft7' *eia 21 814 . "Odam   ■__«■
*«žkth \r- 7 Ptičev po 60 kg ČUr   • Vinko Kos, Voklo 37. Sen-
815
Naslov*'" m,'ado krav» « teletom. I        °Slasnem oddelku 816
Nim^9   7   odličnem stanju m. Savska Loka 11 817
Prod
am n°v radio Savica 5« ' oglasnem oddelku 818
i^m^f"1 Revizor k sta bil i za t or-
a^teno. pra5e 34>
^bie lin    n z dvo«*°
zaperv vit-
^avijit/1.Seno' 8umi voz in za-
Prod g' Bmiki 79 821
TribiQ1lmvotro§kJ Športni voziček C' kokr&I     Stcmbergar, Kranj, ^»k^ga odreda 9 822
Wrja Fir,j00k'i' drobnega krom-Blš0 } J Bohinc. Medvode 823 M« v ^     K PreužitV-arjem ku-v ogu J ali okolici. Naslov
T*** -oddelku 824
Vpisovanje otrok v 1. razred osnovne fcole »Stane Žagar« Kranj bo v nedeljo, 17. marca 1963, od
8. do 11. ure v pisarni šole, C. 1. maja 10/a (Planina).
Sprejeti bodo otroci rojeni 1956. leta.  S seboj prinesite otrokov
rojstni list. »
AMD Podnart. obvešča, da bo PTičetek tečaja za šoferje-amater-je A in B kategorije v nedeljo, 17. marca 1963, ob 8. url v društvenem domu v Podnartu.
Pri zdravljenju hemeroidov j (zlate žile) je prvi pogoj redno iztrebljanje. S tem ublažimo bolečine in krče. Prijetno učinkovito sredstvo za to je rogaški »Donat« vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobijo v gro-sističnem trgovskem podjetju »živila« Kranj, Veletrgovini »Lo-ka« Skofja Loka ln podjetju »Vino Gorenjka« Jesenice
VPISOVANJE V PRVI RAZRED OSNOVNE SOLE
Šolska odbora osn. šole »Fran-ce Prešeren« in »Simon Jenko« Kranj obveščata starše, da bo vpis v 1. razred osnovne šole v nedeljo, 17. marca, od 8.30 do 12. ure v obeh šolah. Obseg okolišev za vsako šolo je razviden iz oglasnih desk na obeh šolah.
BERITE Gi^S
°fcrtno podjetje »PEČ« MENGEŠ sprejme takoj
1. več kvalificiranih pečarjev za delo na terenu
in v delavnici
2. dva nekvalificirana delavca za pomoč pečarjem na terenu
glasite se osebno na upravi!
**daja ,--■--'-___
ielt racu„ t!!k*£P »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 -T7* odcL«   .NB V Kranju «07-11-1-135 - Telefoni: glavni u Srnina H t    uredn,k ,n "Prava 21-90. uredništvo 24-37 - uma a*-eina «.a 7,naiža 1300 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, "cvllka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev
urednik Letna
Gorenjsko prvenstvo v veleslalomu
RffFtTBLtftttO PRVENSTVO V ■T up!_______
fj$p uspeh Stareta
V n*1eljo je bilo v Mariboru PttilMMMKo mladlmko prvenstvo v ludu za p<;samcznike. Pokrovitelj Vkmovanja je bila Judo zveza Siovenne. Tekmovali ,so V treh kate-rorijah. Udeležba je bila do-hra in tud! borbe so tehn'eno zadovoljile. Prvo mesto v lahk' kategoriji je ori nad lo mlademu Mulcu pred Mačkom, vendar je bil islodnii po mnenju vseh navzočih
oi......i boljši. On. -amo. da mladi
'ekmovavci usneš-no 6tot>aiO po stopinjah svojih stareiših bratov 'n jih bodo v kratkem času že ^hko nadomestili na tekmovalnih blazinah.
Najvišji naslov v sTodnii kate-eforiil je že tretjič po vrsti osvoji Hauptman, ki že tudi v članski konkur>enci s^a za naiVišjimi naslovi. Franc Stare si je Z zmaca-mi v vseh treh borbah priboril I najviiji naslov v težki Icatesoriii. i V prvi borbi je zmagal s »konč- | nim prijemom«, nato z »vazuri-iem«, tref ja borba, ki mu je pri-nesla naslov reoubiiškega prvaka, pa če jo končala r. ».dnvl'eh'em«.
— V. Pavck:
Tekmovanja z naslov« gorenjskih prvakov so bila vedno privlačna in tako je bvlo tudi pre-toklb nedeljo na Starem vrhu, kier se j« z. majhnimi izjemami zbr:ua vsa smučarska elita Go-reniske. Vrsi smučarski klubi so pcslai; v boj *voJe najbollš« tek-movavce.in v»eh 200, kolikor jih je tekmovalo, je na zelo lepi in tehnično zahtevni'progi pokazalo vso svoje' znanje.
Tekmovanje je bilo obenem tudi ekipno za pokal tovarne Sešir in Predilnice, zato je poleg gorenjskih teicmovaVCev nastopilo še precej gostov iž ostalih krajev in četo iz Avstrije.
Zadnji so lekmovai; mladinci. Tudi med njimi se jo razvila ogor-
čena borba za prvo mesto. Go-■ enjski prvak je postal Lojze Krauthaker z Jesenic. Boljši čas od njega jo imel Igor Zaje iz ljubljanske Enotnosti. Državni prvak Janez Laibacher nI imel sreče. V zgornjem delu proge je podel in izgubljenega časa ni mogel nadomestiti.
Tehnični rezultati: člani — 1. Jakob Sporn (Javornik) 1,31,0; 2. Ludvik Dornik (Tržič) 1,33,0; 3. Branko Medja (Triglav) 1,33,5; 5. Andrej Soklič (Tržič) 1,35,5; 5. Matevž Ltikanc (Tržič) 1,36,5; čla-
nice — 1. Baroka Jamnik (Tvifc*av; 1,13,0; 2. Ivanka Tolar (Radovljics) 1.22.R; 3 Lilijana Lakota (Jesenice) 2,00.0; mladinci — 1. Igor Zaj'* (Enotnost) 1.38,1; 2. Lojze Krauthaker 1,43.1; 3. Boris Razingc 1,44,0; 4. Andrej Ponikvar (vsi Jesenice) 1,44,1; 5. Edvard Repin: (Arnoldstein)  1,45,0;  mladinke —
1. "Katja Zelinka (Enotnost) 1,17,5.
2. Matilda Poklukar (Blod) 1,17,9;
3. Lena Magušar (Enotnost) 1,23,6.
4. Stanka Treven (Jesenice) 1.34,8:
5. Metka Svi gel j (Bled) 1,30,0.
— A. Pogačnik
kino
Radovljica
13. marca soartskl barvni film MATT POSLUŠAJ MOJO PESEM ob 18. "m 20. uri.
14. marca ameriški film ZORO MAŠČEVALEC ob 20. tiri.
15. marca šnanski barvni film MATT POSLUŠAJ MOJO PESEM ob 20. uri.
15. marca ameriški pustolovski film ZORO MAŠČEVALEC ob 18. uri.
Gostinsko podjetje Tržič razpisuje MESTO POSLOVOĐU-GOSTILNE" »POD LIPO« V PRISTAVI.
Pogoj: kvalificiran gostinski delavec z večletno prakso.
Pismene vloge pošljite na upravo nodjetja. Nastop službo s 1.5.1963. Plača po tarifnem pravilniku.
Obrtno podjetje »Kovino-servis* na Jesenicah sprejme za takojšen nastop službe
1. kvalificirane ključavničarje,
2. kvalificirane kleparje ln
3. kvalificirane strugarje.
Osebni dohodki po pravilniku o OD.
Mednarodni slalom in veleslalom na Krvavcu
KRANJ — Smučarski klub v Triglav« iz Kranja je že pričel s pripravami za wvedbo mednaroJ-nega slaloma in veleslaloma na Krvavcu za pivhodni nokal Mat ninskena društva Kranj.
Tekmovanje bo v soboto in nedeljo — 30. in 31. marca. Prvi dan bo na vrsti slalom ta vse kategorije, v nedeljo pa veleslalom. Tekmovanje bo ekinno in posamezno. Ekipe bodo štele 3 člane, 2 mladinca in 2 ženski. To tekmovanje bo veljalo tudi za kategorizacijo v republiškem merilu. Pravico nastooa bodo imeli vsi registriranj člani osnovnih orcanizacif I veljavnim zdravniškim potrdilom kakor tudi vsi člani povabljenih inozemskih klubov. Prehodni ookal Planinskega društva Kranj do sedaj brani SK ' Triglav iz Kranja. Razen pokala bo organizator prioravil za posameznike še praktična darila in diplome. — C.
PRIJATLLJSKA NOGOMETNA TEKMA
Triglav : Tolmin 5:2
V nedeljo Je moštvo Triglava gostovalo v Tolminu ,kjer se jc pomerilo z domačim moštvom Partizana. — Triglavani so tokrat nastopili v sledeči postavi — Bre-zar II (Vagaja), Brezar I (Senk), Verbič I. Vidic (Rekar). Perkovič, NorčiČ, šimnovec (Ugrica), Verbfc II. Goste (Bajželj). Ugrica ln Bln-kovskt.
Na zelo težkem in blatnem Igrišču moštvi nista prikazali dobre igre. Triglavani so igrali dobro le v določenih trenutkih. Med igrav-ci sc je najbolj izkazal mladi Bin-kovski, ki je dosegel tri gole. Pohvaliti velja še Perkovlča in Ugri-co, ki je bil strelec dveh golov.
M. B.
Nov tekmovalni sistem
ZAHVALA
Ob žalostni smrti naše ljube mame
MARIJANE SILAR
»e iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, da ste jo spremili na zadnji poti. Posebna rahvala dobrim prijateljem, zdravstvenemu osebju, SZDL, osnovni šoli »Lucijan Seljak«, pevcem, sosedom in številnim darovaveem vencev in cvetja. Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja.
Kranj. 12. 3. 1963.
Žalujoči
Skupščina Atletske zveze Jugoslavije je pred kratkim spremenila tekmovalni sistem za atletske ekipe. Značilnost novega sistema je ,da je decentraliziran na republike in bodo republiška prvenstva zamenjala dosedanje kvalifikacije za zvezno tekmovanje. Republiški finale bo dvodnevno tekmovanje z olimpijskim programom (razen hoje, maratona in deseteroboja), na katerem bo nastopilo 6 ekip. Nastop v finalu si bodo zagotovile ekipe na kvalifikacijah, ki jih bo republiška zveza razpisala, Če se bo za tekmovanje prijavilo več kot 6 ekip.
Republiški tinalc bo v vseh republikah hkrati, v zvezni tinalc pa se bo plasiralo 6 ekip iz Vti dr/avc, ki bodo zbrale največ točk po finskih tabelah. Tcknio-vavce bodo ocenjevali po finskih tabelah, razen v konkurenci seri iorjev, kjer bodo ocenjevali mesta s točkami od 12 do 1.
Ker bo, dosedanji A program v prihodnje obenem republiško prvenstvo, bo odpadlo dosedanje republiško tekmovanje z B programom. Da bi ekipe, ki so do sedaj tekmovale v B programu ne bile preveč oškodovane, bo Atletska zveza Slovenije organizirala verjetno tudi tekmovanje za atletski pokal, z enim ali dvema kvalifikacijskima koloma in t sedanjim C programom (100, 1500. višina, daljina, krogla) ter s finalom 6 najboljših ekip (po finskih tabelah) z dosedanjim B programom (100, 400, 1500. 3000. 4x100, višina, daljina. aTOfla, kopje). Za ženske seveda veljajo iste discipline, razen 1300 m v kvalifikacijah in 400. 1500 in 3000 m v finalu, vendar pa z 800 m v finalu. Tekmovanje bo namenjeno predvsem podeželskim društvom in srednjim šolam, saj bodo za-
nje lahko tekmovali tudi tekmo
vavci z njihovega področja, ki si cer nastopajo za ekipe republiškega prvenstva.
— Ukinitev B programa je pre-—- cej prizadela tudi najmočnejši
— gorenjski kolektiv AK Triglav.
— Ta se je znašel v težki situaci-
— ji ali tekmovati v nezahtevnem
— tekmovanju za atletski pokal
— aH pa se nekoliko nepriprav-
— ljen vključiti v republiško pr-
— venstvo. Triglavani so se odlo-
— čili, da se kljub težavam pri-
— javijo   za   višje tekmovanje.
— Tako bodo v prihodnji sezoni —- atleti   Triglava   sodelovali v
— vseh republiških tekmovanjih.
— to je z ekipami članov, starej-
— ših mladincev, mlajših mladin
— cev. članic in mladink.
To bo zelo težka naloga, vendar upamo, da jo bodo Triglavani. ki bodo   v   novi   sezoni nekoliko okrepljeni, dobro opravili. Za ekipo članov, članic in mladink bo uspeh že uvrstitev v finale repub i liškega prvenstva, obe mladinsk ekipi pa lahko dosežeta tudi kaj več, posebno ekipa starejših min dincev, z katero uvrstitev v zve/ ni tinalc ne bi smel bili poseben : problem. Vse ekipe so sicer $< j nekoliko  nepopolne, vendar tr.
glavani upajo, da bodo vrzeli i/ I popolnih   tekmovavci,   ki bod i prišli i/, letošnje atletske šole in i nekateri novi talenti.
Tekmovanje za atletski pokai ' pa bo precej privlačno za ostali
gorenjske ekipe, predvsem AK Je ' senice, Kamno gorico, Radovljico I Naklo, žabnico ln Besnico, ki so
sc izkazali že na lanskih tekmo j van jih, pa tudi za navoustanovlje
na šolska športna društva. Neka i tere od njih, tako Jesenice In j Kamna gorica, se bodo lahko d«>
bro uvrstile. — M. J.
SMRTNA NEZGODA V ŽELEZARNI
JESENICE — V ponedeljek ob 1.30 se je v martinami jeseniške 2elezarne težko ponesrečil 27-letni Meho Gerzić i/. Bosanske Gradiške. Zaposlen je bil kot prvi či-stivec na 7. SM peči. kjer jc čistil prehodni žleb. Stal je na po-destu. ki služi za to delo in bil zavarovan s posebno verigo, vendar je za njegovim hrbtom manjkal del te verige. Ker mu je spodrsnilo, je padci 4 do 5 metrov globoko v ponovčno jamo, V kateri je bilo še nekaj rdeče vroče žlindre. Pri padcu se je poleg zloma lobanje po vsem telesu hudo
opekel. Kljub takojšnji zdravniš;. pomoči jc čez nekaj ur podlege poškodbam v jeseniški bolnišnici Pri tem naj omenimo, da bi poke; ni Gerzič v nedeljo (17. t. m.) pra noval svoj 27. rojstni dan ter da ; bila to prva smrtna nezgoda v }c seniški Železarni letos. — U.
ZADEL JE V OBCESTNI KAMEN
V ponedeljek zjutraj i>e je r cesti I. reda pri odcepu ceste Tržič osebni avtomobil LJ 44-4 (voznik Anton Božič") zaletel -obcestni kamen. Voznik Bo/iČ i vozil iz Kranja proti Bledu. Ne t1 bi zmanjšal hitrost, je skušal po praviti manjšo okvaro, ki jc na stala v avtomobilu, pri  tem pa pa je zaneslo s ceste. Na vozilu je za okrog 95 tisoč dinarjev škode.
afera
81
^ rune
"••••'•":- J' '■. .   ■:■    . ; ;:;    ..
.»Saj
26.
»Ne^-^ je PrctePel doma v sobi?«
^'•"na k*?1 ne očitam- Le trkam na vašo zavest. Ne hodite po Ovolj mi*- j   ste zašli" Sc ni Prepozno, Cc boste pričali, imam »Ni?    1   3 vas »ščitim.« »Go       n,mam povedati.« ^ Berlin?^ HoIden« kai se je zgodilo 22. avgusta med vožnjo
Bi,o je vroče.« *NeZ«nate človeka P° imenu Dietrich?< »Kdo
JJ^nani nepridipravi, ^-ernu?«
»Kat?1 ^ da 'mam nekake dokumente.«
•Ju    e dokumente?« ,
kijeva*5;10 Za doku™nte. s katerimi jc gospod Brummer hotel »Nu    SVO|e sovražnike?« ^e vem.«
»KaSjnada>raVlJeni priseči' da Je vaša izP°ved resnična?«
Vstal*? °dk'^c' '-"»pod Holden. Nepoboljšljivi ste.« 8&rn rioslu i*6 r>r»k'> ril in odšel proti vratom. Ko sem se obrnil, JJ&aeh      i     , ,c '1r^sl<ovalni sodnik skril bledi obaz v bledih '»auj!1 niegov izraz je i/dajal izčrpanost .odpoved in gnus 'c»vi sobi je bilo temno in hladno.
17. september.
»Gospod Holden, tukaj je Zorn. Ura je 12 in trideset minut. Odpeljite se na letališče. Pri okencu Pan Američana vas čaka vozovnica. Za Berlin. Vaše letalo odleti ob petnajstih.
«MiIostljiva gospa...«
>Sem jo že obvestil. V Berlinu boste stanovali v hotelu pri
živalskem vrtu. Soba jc rezervirana.«
»In?«'
v Ni kakršnega 'in'. Odleteli boste v Berlin in se vrnili jutri z letalom ob trinajstih. Želim, da bi nocoj obiskali več barov in pošteno plačevali. Razume se, da bomo vse obračunali. Povabite tudi kakšno dekle. Obnašajte se tako, da vas bodo ljudje opazili in bodite širokopotezni. To je vse.«
Ko sem se poslavljal od Nine, je naglo rekla: »Popeljala vas bom na letališče.« Potem je zardela. »Saj je nemogoče. Le kaj govorim?«
»Zelo bi bil srečen,« sem rekel.
Resno je razmišljala. »Ce bi naju kdo videl, bi lahko rekla, da sem vas pospremila, ker sem morala zapeljati avtomobil domov. Čemu me tako gledate?«
»Zaradi mene bi lagali?«
»Nikar, prosim. Ne govoriva o tem. Jaz... odpeljala se bom
z vami — toda o tem ne bova govorila.«
■Soglašam.^
V avtomobilu jc Nina sedela zraven mene.
»čemu je pravzaprav prišlo do tega potovanja?«
»Preiskovalni sodnik brska še vedno po Berlinu. Toda tam ni več kaj najti. Sodim, da želi Zorn speljati preiskavo v drugo smer. Zaradi tega se moram obnašati tako, da bi me videlo čimveč ljudi obiskovati bare.<;
»Z dekletom.«
»Tako želi odvetnik.'
»Poznate kakšno dekle v Berlinu?«
»Ne.« i
»Kaj boste torej počeli?-*
»Sam bom hodil po barih in pil z dekleti, ki v njih posedajo.« »V Berlinu je dosti prikupnih deklet.« »V bare bom hodil sam.«
»Le kaj se sploh pogovarjava? Saj me ne briga, kaj boste pote« njali v Berlinu! Mirno se zabavajte, gospod Holden.« »Hodil bom sam in mislil na vas.«
»Nikar, prosim. Sklenila sva, da o tem ne bova govorila« »VI niste hoteli. Mislil bom na vas. Vselej mislim na vas.« Pred letališkim poslopjem sem se poslovi. Nina jo odpeljali jaz pa sem stal na pripekajočem soncu in mahal. Najbrž me je Vi-dela v zrcalu, zakaj mahala je ves čas, dokler avtomobil ni izginil za ovinkom. Odšel sem v preddverje in vzel vozovnico. Časa je bili dovolj, zato sem sedel na ploščad, pil kavo in gledal letala, ki lu vzletavala jn pristajala. Ljudje so imeli vesele obraze, ker je biK> vreme lepo, in vsi so bili ljubeznivi. Na visokih drogovih so plapo lale pisane zastave in na travniku sc je pasla ovčja čreda. Začel sem šteti živali in odkril, da so tri črne, potem pa opazil, da jc ena izmed njih pes.
Pil sem kavo in podpiral brado z desnico, ki jc še \edno disai.i po Nininem parfumu. Zatisnil sem oči in videl Nino, v raznih oblekah, smejala se je in tekla, me poslušala, bila resna in ravnala je tako, kot sem želel v domišljiji.
►»•Pozor, prosim. Pan American VVorld Airvvavs prosijo vse potnike letala 312 proti Berlinu, naj se oglasijo pri okencu družbe.«
Pri okencu je stala prikupna stevardesa in čakala, dokler niso prispeli vsi potniki.
»Moje dame in gospodje, z obžalovanjem vam moramo sporočiti, da bo letalo zaradi popravila odletelo proti Berlinu s triun o zamudo, čo želite, vas t omnibusom znova popeljemo V mesto Od hod bo torej ob osemnajstih. Hvala.«
Nekaj ljudi je negodovalo, večini pa jc bilo vseeno In / neka t c rimi od teh sem se ponelial v mesto. Sprehajal sem se, si ogled^vi I izložbe pa potem najel taksi in se odpeljal k Rani. Neiu hno sfm mislil na Nino in dvigoval desnico k obrazu, toda vonj \e »hlapci in ga je bilo še koma) čutiti. Odpclial sem se k l cM ladji. P raval sem sedeti na soncu in gledati reko. zakaj i časa in bil sem sentimentalen.
»Počakajte name,« sem rekel vozniku in izstopil. Sočasno mi srce divje vzplalo, zakaj pod starim drevesom sem zagledal t.no-rdeči cadillac.
C5 1 * £1 55»
Obisk v Planici, ko tam tečejo priprave na veliko mednarodno prireditev v smučarskih skokih
Treme bo imelo
io besedo
za
Po dveh svetovnih športnih dogodkih v Oberstdorfu in Kulmu bo od 22. do 24. marca planiška 120-metrska skakalnica prizorišče zaključka zanimive »trilogije« ■ V Planici pričakujejo »morje obiskovavcev«
Menda nI pri nas nikogar več, ki ne ve, da se bo prihodnji petek Da 120-metrski skakalnici v Planici začelo veliko mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih (zaradi velikih dolžin, ki jih do-
Trener naših skakavcev ZORAN ZALOKAR je s pripravljenostjo tekmovavcev v glavnem zadovoljen
Begajo skakavci v zadnjem času, jim pravimo — smuški poleti). Ze sam podatek, da bo to tekmovanje na 120-metrski skakalnici, izpri-
čuje zanimivost tega bližnjega dogodka. Ne moremo namreč vsak dan videti tekmovavcev, ki bi na smučeh skakali več kot 100 metrov daleč; celo vsako leto ne, zakaj velika planiška prireditev je le vsaka tri leta in zaključuje znano »skakalno trilogijo« Oberstdorf-Kulm-Planica. — Za »Planico 63« je ogromno zanimanje doma in v tujini, zato jc v času trodnevnega tekmovanja pričakovati okrog velike skakalnice na descttisoče gle-davcev, ki uživajo ob spodbujanju že itak drznih skakavcev.
Parkirnega prostora (in tudi okrepčevalnic) dovolj ,
Kdor te dni pride v »dolino skakalnic«, takoj vidi, da se tam nekaj pripravlja. Res, da v Planici še ni zastav, ki dajejo vsakemu prazniku na zunaj nekakšno slovesno obeležje, so pa tam številni delavci, kamioni in. . nestrpnost.
Na cesti ob vznožju skakalnice delavci jeseniškega komunalnega podjetja zamenjujejo dotrajan most z novim, ki bo zanesljiveje prenesel težo številnih avtomobilov. Telefonski delavci napeljujejo, kable, s katerimi bodo povezali televizijske kamere in napovedo-vavca z improviziranim studijem v gostišču Dom, od koder bodo planiško prireditev »pošiljali« oddajniku na Krvavcu, ta pa jo bo preko relejnih postaj posredoval evrovizijskim gledavcem. Razen teh napeljav pa sedaj pripravljajo tudi ozvočenje za občinstvo ob skakalnici. Uredila ga bo kranjska tovarna Iskra.
S posebnimi stroji (od 80-metr-ske skakalnice proti Tamarju) čistijo sneg in pripravljajo parkirni prostor za 2000 avtomobilov, medtem ko bo ob železniški progi prostora za nadaljnjih 500 do 800 avtomobilov. Kaže, da parkirišč ne bo premalo; seveda — če bodo vozniki upoštevali navodila In čimbolj »racionalno parkirali«.
Tudi stojnic z jedili, pijačami in spominki bo v Planici dovolj, saj jih bo več kot trideset. Ko sem govoril z nekaterimi pripravljavci priireditve, so eni menili, da bo okrepčevalnic preveč, medtem ko so drugi zatrjevali, da jih bo še premalo. Slednji so odstopili od svojih trditev pod1 pogojem, da bodo v njih ljudje, od katerih bo vsak v minuti znal postreči najmanj petim gostom. — Gostinci, torej je sedaj vrsta na vas!
Gostišče je seveda rezervirano
Zvprašan jem, kako se kolektiv gostišča Dom v Planici pripravlja na planiški teden, sem se obrnil na upravnika Poldeta Cuznarja. — Dejal je, da je Smučarska zveza Slovenije za dni
Dobro vzdušje
v tekmovalnem taboru
Seveda ne smemo pozabiti, da bo »Planica 63« predvsem športna prireditev in ne veseli piknik, zato bo prav gotovo zanimiveje spregovoriti z vodstvom in člani naše skakalne reprezentance, ki je na skupnih pripravah v Planici,
§t Najprej sem trenerja Zorana Zalokarja poprosil, naj pove kaj o pripravah naših tekmovavcev na to osrednjo tekmovanje. — Katere skakavce imate na treningu?
»Trenutno so tu Šlibar, Eržen, Giacomelli, Rogelj, Križaj in Cir-man, danes (ponedeljek) pa bodo prišli še Pečar, Jemc, Nahtigal in Langus. Manjkajo torej le Zaje, Oman in Koprivšek, ki so na turneji po  Skandinaviji. V nedeljo
Plafl^
Pred velikim tekmovanjem na 120-metrski skakalnici jer $ v delovnem vzdušju. Delavci jeseniškega komunalnega P°d^4Jke primer gradijo nov most na poti čez hudournik proti pla° gostišču
sta pokazala že švicarska »»j. in tekmovanje za pokal J^jj berg. Prav zato je zanje P0-.^ tudi »psihološka priprava«. < da bo zadovoljive rezuh* „| zvezi s tem pokazal že ta. 6 trening. {flf.
Slibar prihaja v zelo dob*0 ^ mo;  če  jo bo obdržal, ^°^t dobro *zanj. Pečar ima še ^ pri odskoku, ker včasih Pre^c Ki dvigne smuči. Odličen je "*e.cjjše» je na treningu s prvega za °p skakal 78 in 79 metrov; tu«' ^ gov let in doskok sta izd««"' 0 Ali. bodo preizkusili tu<^ liko skakalnico?
Vsak izmed njih je izvedel dnevno devet ali deset skokov, tako da so se na zaletišče vzpenjali z vzpenjačo. To je bilo potrebno zato, ker so v glavnem kondicij-sko dobro pripravljeni, medtem ko morajo ohraniti spočite mišice. — Drugi del pa se bo začel jutri (12.) in bo trajal do nedelje. Dnevno bo obsegal za vsakega po devet skokov na 80-metrski skakalnici in alpsko razgibalno vožnjo v okolici ali v Kranjski gori. Za nekakšen oddih in sprostitev jim pripravljamo tudi izlet, ki bo verjetno v ponedeljek ali torek.«
Q Kateri tekmovavci bodo na 120-metrski skakalnici zastopali n^fšo državo?
vanju.« % Bo letos
Pred treningom na 80-metrski skakalnici je bilo treb a ojuženo doskočišče steptatl z nogami. Domačinom ;o se pridružili tudi skakavci, med katerimi vidim a povsem na desni svetovnega rekorderja Jožeta Šlibarja
od 20. do 24. tega meseca rezervirala vse prostore z vsemi 90 ležišči vred. Tudi sedaj je dom že zaseden, saj jso v njem nastanjeni naši skakavci in nekaj tujih prehodnih gostov. Tako ostali gostje kvečjemu še lahko računajo na nekaj zasebnih turističnih sob v Ratečah in Podkorenu ter v kranj-skogorskih hotelih. Glede gostinskih uslug pa bo Dom storil vse, da bo zadovoljil goste. Med drugim bodo zunaj postavili tudi okrepčevalnico, gostinski kader pa okrepili za 11 članov.
bodo nastopili v Holmenkollenu, domov pa bodo prišli v torek.«
Q Ali ti nastopi lahko koristijo ali škodijo?
Mislim, da jim škoditi ne morejo. Skoda je le v tem, da ne živijo z ostalimi našimi reprezen-tanti v tekmovalnem vzdušju, kot je sedaj tu.«
•f) In kako vodite priprave?
»Trening sem razdelil v dva dela. V prvem (od 27. februarja do 6. marca) so skakavci vadili izključno na 80-metrski skakalnici.
»Razen dveh pred skakavcev — to bosta zaslužna veterana Langus in Rogelj — še devet. Te bo določila posebna komisija v četrtek ali petek, ko bo za skakavce posebna preizkušnja na 80-metrki. V ocenjevalni komisiji bodo Finžgar, Zidar, Bačar, Matul, Gorišek in Zalokar.«
% In kako so posamezniki pripravljeni na tekmovanje? •
»Njihova forma je dokaj solidna. -Bistvenih težav nima nihče, manjka pa jim . sproščenosti, kot
Avtomobil, ki zasneženi travnik ob
vznožju skakal nlc zelo hitro spreminja v veliko parkirišče
• % Najprej odgovor na ljubeznivo pisemce
lijo, in kadar me Marjana tepe, jih zmerom spravim v žep.
Glede Vajinega novorojenca pa tole: Čimprej ga prijavi za popravilo zob; ko bo odrasel, bo ravno na vrsti. — Lep pozdrav in se kaj se oglasi.
£ Kranjčani se čudijo, zakaj se v njihovem mestu tako radi lote-
DRAGA MARJANCA, kar srce vajo raznih komunalnih del ob ne-
vo, da ,so se prodajavke -
i^'%'pl-
in   se   docela znebile
se mi topi, ko Ti pisem. To pa zato, ker je tudi Tebi tako ime km moji ženi. Ko jc bila sc mlada, je bila Marjanca, zdaj je pa M.nj.t-na. Hvala tudi za Tvojo skrb. Zelo sem trpežen, pa mi zato zmrzal ni prišla do živega. Kajne, stopnice, ki peljejo v Stražiščc, so sc slabše
pravem času — denimo takrat, ko trka zima na duri. Seveda so potlej ceste pa razni kanali čez vso zimo čedno razkopani, Dela se nadaljujejo "sele potem, ko popusti zmrzal. Nekaj primerov: Stosičcva ulica, ureditev pločnikov in kanalizacije  na  Jezerski cesti... Am-
mraza. Tudi gospodinje so 'tit\ tegnile, da sem jih bil kar ^ Oko mi je obtičalo na dve 0^o\
po
odrezale. Menda so pred časom po- pak, recite kar hočete: taksna raz stale pravi tobogan. Upam, da jih kopana cesta pa le pričara vzdušje ne bodo prav kmalu popra:::!1 in delavnosti!  Komu  to koristi? Koda se boste lahko še polet' dričili.
Veš, Marjanca, s kranjsko zobno ambulanto sem sprt na žive in mrtve, pa Ti zato ne morem k-n prida pomagati. Kar lepo mo!}', da me poznaš, sicer Te bpdfl ob Prvi Priložnosti hudo zmrcvarili. — Praviš, da sta se z možem prijavila za popravilo zob že pred poldrugim letom, pa Vam še do danes niso poklicali. Nič ne mara), sat tudi mene niso poklicali celo večnost. Ko je bilo 'prepozno, so mi pa naredili čudovito protezo. Zdaj
skah —- bili sta kmetica in &' dinja — ki sta se pravkar Pp^.jt za »veliko«: zelnato glavo, ^(fi glava »velika*, je trdila P1. d1jt^ proda \ivka. In cena: 320 »'"^ *» J a, Matiček, saj ni iz zlata, ^ mislil; tisti vitaminčki, ki J'.^Oi
•rom teh cest gotovo ne... Zelo vesel bi bil, če bi mi kdo <nil, !>o kakšnem »voznem redu* posluje kiosk na kranjski avtfapusn} postaH. Menda nimam sanfo jaz take sreče, da je zaprt samo takrat', kadar si hočem kw>:ti cigareti ali časopis. Potniki bi bili zadovoljni, če bi kiosk posloval NON STOP. Konec koncev tudi avtobusi vozijo od ranega jutra do pozne noči.
© Posavčanom svetujem tole: Ker vsako noč ne sveti mesec, bi
daj na spomlad tako radi ^ pa tudi niso toliko vredni-. *■• yi ceno  ti jih  tudi v  lekarni i0, odrinejo  pa še bolj P^PraV\^ Kar  v   žep   jih   potisneš, 2 glave pa ne moreš. , %P
Ampak gospodinja se je ^ ljubila v tisto zelnato glaV°.\ f njevka  pa  tudi  ni popusl ceni. Pa se je gospodinja nap' in   zakokodajsala:   »Hudič"' ^ vam je tista zelnata glava P°jftt$o na vratu, da jo hočete tako prodati?!* ,. 0
Sem le radoveden, po f*^>/jjjff
vsi pravijo^, kako ima Bodičar lepe bilo lepo, če bi ulično svetilko opre-z°bc. Pa še dvoje prednosti imajo mili z novo žarnico. Res ne bi bilo taki  umetni zobje: nikoli ne bo- prav, če bi bil Posavec spet dve
človeške glave, če bi jfa
7ei mi!
»Samo če bo vreme uf\lf^r če bo sneg na skakalnici P% jj ndl. Mehko bi preveč P**v.a*Ljr bi bilo spet veliko dela P«
rekordna ° 127 metrov izboljšana? ^ »Ob  ugodnih  vremenski"1 ^ merah lahko, vendar le z* meter.«
»Slabo kaže, slabo
Pod vodstvom izkušenejj*^ teškega mojstra za s* ^; niče Janeza Kcrštajn*^ pravija »velikanko« deset ^ činov. V ponedeljek so na čišče metali sneg in ga z nogami in lopatami. Povedal mi je tole zanirn'(fil »Datum za tekmovanje Je ^j« in slabo kaže z vremenom. ^ $ bo ojužilo — tako kot danes^ sneg presneto slab z skoke. ^ y žimo se lahko edino s tem. ^ po navadi mrzlo do mlade ^ ta pa bo nastopila v nedelj" čer, ko bodo tekme že z* * Snega pa mislim, da ne P? i„i' bralo. In četudi bi ga na »ka* 0 ji ci zmanjkalo; ob straneh 8* ^ vedno dovolj in ga borno ^ tali nanjo.«
Izjavi reprezentanc^
Svetovni rekorder Jože ' el ki je minuli teden vojaško suknjo: »Za up je 35 skokov na 80-metrski jf> kal niči. To verjetno ni dovoN' ^ slim pa, da bom do konca tfeI^ Še kaj pridobil.«
Junak  z lepaka Marjan Pečar, ki smo ga v Kranjski gori: »Prosti ČS* treningom sem izkoristil z» čanje v Kranjski gori, udelej sem se tudi gorenjskega pr*1 na Hrušici. Važno se mi je dovolj snega.«
j. zont^
st '
leti v temi. Na zaljubljence v treba ozirati; si bodo že iskali temo. ^ • Da bo bolj veselo, varrtj^k 1 za konec ofisal živehen dol0 kranjskega živilskega trga. ~" fri-da je bilo ondan toplcr^ 5°nCj(aj^e
postavljale ceno? Sporočite^ Lepo vas pozdravlja ^pj^A^1
k