Št. 35.
V Gorici, dne 23. marca 1901.
Izhaja trikrat na teden r šestih IzdanJIh, in sicer: vsak torek, četrtok in soboto, zjatranje tedanje opoldne,  večerno Izdauje pa   ob 3. uri po*
poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po p o i? t i pro-jemana   ali   v  Gorici   na dom posiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6T.0
pol leta........6 , 60 ,   .    „   3-30
četrt leta . . .„..»,.,,„ w 3 ., 40 „,. , 1-70 Posamične številke stanejo ltf vftt •/*»i«fw*< «•*¦¦**--¦ -.«—.«. Naročnino sprejema upravniltvo' v Gosposki ulici Itv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa o<: 'h do 12. ure. Na naročilu brez doposliuio naročnin? *e ne oziramo.
.»PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto Z-K WJi ali gld. 1-60.
«SoLa» in »Primorec* so prodajata v Gorici v to-bakarni Schw&rz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrončič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Potite della Fabbra.
SOČA
(Večerno (zdanje.)
Tečaj XXXI.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki tdioi 5t 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici St. 11.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katero ne spadajo   v  delokrog  uredništva,  naj   se   pošiljajo le upravuiStvu.               ____                     * J
Oglasi In poslanica
se racunijo po potit-vrstab, čo tiskano t-krat 8 ki\, 2-krat 1 kr., 3-kvat (i kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru.
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica.
„Uoi-iSka Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca. Se »Slovansko knjlžulco", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vsoletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* so racunijo po 20 kr, petit-visfioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
cGor. Tiskarna* A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Prva bilanca »Centrifuge"
grozna blamaža.
Cenjenemu uredništvu .Soče" v Gorici. Z ozirom na Članek »Prva bilanca ,Centrifuge • grozna blamaža* v Vašem Časopisu »Soča* Štev, 31. tluc 14, marca 1901. prosim, da v zmislu §. 19. tisk* za k, objavite sledeči popravek:
Ni res, da je Centrifuga tudi že izplačala 1000 K glavnih in44opra-vilnih deležev.
Ni res, da smo s tem prekršili § C. pravil in da smo t u dl v e d o m a kršili predpise zadružnega zakona.
Ni res, da smo brisali člane iz registra, ki bi morali biti notri še do 28. febr. 1902, Bes je, da smo navedeno svoto 1000 K vplačali kot delež pri drugem zavodu.
Res je, da smo od svote 44 K vplačali 4 K kot delež pri drugem zavodu, a 40 K pa stornirali na r*<čun glavnih deležev. Ni res, da smo od 11.734 K efektov ali vrednostnih papirjev vže zopet prodali 6000 K in da smo imeli pri tem izgubo,
Res  je,   da  smo   vrednostne   papirje lombardirali za (»000 K in  tla  nismo imeli pri tem nobene izgube pač pa kurzni dobiček. V Gorici, dne 15. marca 1901.
Za Centralno Posojilnico
dr. 4oi, Pavlica.
Učeni ljudski ekonom Pavlica bi bil pač
najbolje storil,  da je skril pod lonec svoje
posojilniske sposobnosti, pa ne, da gre kazal
svojo revščino v »Sočinih* predalih.
Mi snio že povedali,  da   »Centrifuga* ni objavila bilance, ker je laka, da se je gospodje — boje. Iz prsobčenega blagajniškega prometa so pa razvidne tudi te postavke: Sprejem ki: Račun glavnih deležev K 15.000-opravilnih   »     »      320*— efektov .....    G.O00-— efektnih obresti ,       126*— Izdatki: Račun tfcktov .  .  . .K U.862-™ ,      efektnih obresti »         51'64
glavnih deležev .    1.000*......-
,      opravilnih   »      »        44*— Tako govori  račun   .»Centrifuge*,   priobčim v »Gorici*.  Ako je   pa ta račun ne-
Paul Maria Lasmi in naši Tolniinci,
Napisal     č. (.Konec.)
V početku označenega »romana* pripoveduje preblagorodna gospa Lacroma, da v planinah avstrijskega Primorja, ki se imenujejo topograftčno julijske, prebiva neki slovanski rod, ki ie surov in pust prav tako, kakor dih velra, ki bije ob njegovo razdrapino gorovje. O tisti kulturi devetnajstega stoletja, ki spaja vse v sebi, je dobiti sledove le po večjih trgih, ali le malce, treba šele železnice, da jo pripelje v te kraje.
»Občutki človeških prsij se izražajo, kakor znano, v prvi vrsti v ljubezni in sovraštvu. Elegični občutki z vsemi omamljajo-čimi posledicami milih ganutij ter sladkih objemov in poljubov so med tem pustim kmečkim ljudstvom tako redki, kakor bele divje koze po visokem gorovju, Ljubezen, s katero računi kulturni človek kljubu svojemu streraijenju po zlatu in bogastvu, požrešnosti in časlihlepnosti, je tem surovim ljudem (den »rohen Gesellen*) neznana.*--------------
Ustavimo se malce tu, S temi besedami, kolikor sem jih navedel iz počelka »romana", odreka preljubezniva gospa Lacroma našemu   prebivalstvu po Tolminskem
pravilen ali nalašč temen, bi moral dr. Pavlica lepo prositi, naj se — v »Soči* njegov greh popravi. — Razloček o iombardiranju in prodaji je smešen, iz računa nerazviden, o dobičku pa ni niti sledu, Ali tiči dobiček v okrogli svoti 6000 kron? Naj nam dr. Pavlica razloži, kako je mogoč kurzni d o« b i č e k pri Iombardiranju ? Kam so ga skrili, da ga ni nikjer v računih? — Nu, povemo mu mi: da pri Iombardiranju ne more biti niti govora o kurznih dobičkih, kor ti so mogoči le pri prodaji efektov! Da bi pa v I. 1900. naredil« tak dobiček, to naj gre dr. P. norcem pravit, pa ne nam, ki vemo, kako j? že ono leto nu vseh borzah z vrednostnimi papirji I In s takimi popravki se upa učeni dohtarna dan?! *— Ven z bilanco, potem bomo govoriti Se bolj jasno l
Ker pa je dr. Pavlica že tako predrzen možic, mu danes posvetimo še jedno, ki dokaže, kako gospodje pri loj »Centrifugi" piskajo na vsa pravila in na vse zakonite določbe, in to so prav tisti ljudje, ki so iskali grozovito natančnost v pravilih in poslovanju »Goriške ljudske posojilnice* ter celo postavili predsednik« dr. Tu tu o na zatožno klop, ker baje ni dovolj spoštoval famoznega § 4, posojilničnih pravil.
Poročilo o občnem zboru »Centrifuge*, priobčeno  v   »Gorici" 5. marca, pravi to-le:
»Napredek in uspeh zavoda v prvih sedmih mesecih pokažejo računi sklenjeni dne 31. decembra 1900, katero vam načelstvo danes predlaga v zmislu § 25. zadružnih pravi!.«
§ 25. pravil »Centrifuge« pa določa lo-le:
»Koncem leta sklepa načelstvo knjige in račune, sestavlja bilanco in jo predloži nadzorstvu najpozneje osem dnij pred občnim zborom v pregled.
Račun mora obsegati:
t. vse dohodke in stroške   med letom,
2.  posebni račun dobička in zgube,
3.  bilanco o stanji zadružnega imetja koncem leta.*
Ista »Gorica* od IG. marca pa nam je zatrdila na polna usta, da je lagala 5. marca in da je bil občni zbor »Centrifuge* tudi le velika laž ali slepilo zadružnikov, ki ne poznajo niti pravil. — »Gorica* piše:
»Smešna je zahteva, da naj »Centralna Posojilnica"   objavi   bilanco   pred   pretekom
vsak boljši notranji čut, dit, odreka mu vse tisto, kar človeka sploh dela še — človeka. Čuti ljubezni so pa njenem mnenju našim Tolmincem popolnoma neznani, »ein unbe-kannter Standpunkt* pravi ona. Ni videla, da bi se bili domači poljubljali itd. ob raznih prilikah, ob katerih to dela kulturni človek! Uboga gospa Lacroma! Kako slabo pozna ali hoče poznali naSe ljudstvo. Da, da, med našim priprostim ljudstvom, katero je še nepokvarjeno, ni tistega ljubkovanja, objemanja in prisiljenega joku, kar tako pogosto s prav čudnimi občutki opazujemo pri »kulturnih* ljudeh, na katere se gospa pisateljica tako nekako ponosno sklicuje. Ne, ni tega, ali pa zato sme kdo odrekati prebivalstvu Tolminskega vsak notranji boljši čut, kakor to dela gospa Lacroma?! Ne in ne. Jaz bi jo rad peljal v kmečko hišo tisti hip, ko se poslavlja sin ali pa hčerka od svojih starišev ter je namenjen ali prisiljen, oditi z doma v svet. Ni poljubovanja tam, ni objemov, ampak srca čutijo takrat tako, kakor malokedaj drugače. Tudi ni dosti besed, ali oči govore, v desnici, s katero seže v desnico svojemu otroku v slovo, je čuti vtrip srca, in tista solza, katero si obriše skrbna mati s predpasnikom ob takih prilikah, velja več nego vsa »moderna* poljubkovanja.   Omenjam le to, dasi je še
leta. Počakajte, da sklenemo leto 1901., ki je prav za prav prvo celo upravno leto, in tedaj \am posvetimo z bilanco. G. dr. Turna jo nedavno pred sodnijo trdil, da »Trgovsko-obrtna* zadruga sklepa bilanco Se le vsako peto leto, od nas pa zahteva bilanco vsaki — sedmi mesec*.
Kaj je torej resnica, aH tisto, kar je pisala 5. ali 10. marca? Ali je res, da so bili razpoloženi računi po § 25. ali pa je bilo le nekaj — peska v oči ? — »Gorica* je torej povedala, da učeni gospodje osrečitelji našega kmeta so sicer položili račune, skli-cevajo se na § 25., ali prezrli so glavni določili o računih, t. j. pod št. 2. in 3., torej ni ne bilanco ne računa o dobičku in zgubi! — Čemu je bil torej občni zbor, čemu je določilo § 25,?! Tu se vidi, kako hočejo gospodje vladati po svoji volji in piskajo celo na določila »Centrifuginih* pravil.
Iz teh pojasnil je razvidno, kako imper-tinentno so je obregnila ob nas »Gorica", Češ, da. smo o »Centrifugi'' ¦- lagali. Vzdržujemo vse do pike! — Smešno jo pa, da se »Gorica* sklicuje tu na »Trgovsko-obrtno zadrugo", češ, da ona sklepa bilanco vsako peto leto. - Kajpak, ker pravila tako ukazujejo in je zavod tako ustanovljen. Vsak odsek traja pet let, ker se deleži pet let plačujejo. Prva bilanca bo torej mogoča šele v 5 letih, a potem bo vsako leto zaključen jedci „Jjek z bilanco vred. — Pri »Ce tri-fugi" pa mora biti bilanca »koncem leta" (§ 25.). Ne verujemo, da bo sklepala »Centrifuga* svoje račune koncem meseca maja! Ako to misli, porečemo, da tem ljudem se je začelo mešali v glavi, torej ne zaupati jim denarja. Ako so pa sklicali občni zbor ter polagali račune po § 25. tako, kakor je povedala »Gor." 16. t. m., potem — je bil ta občni zbor le velika sleparija in nič drugega ! Ako hočete še, oglasite se še s kakim popravkom.
Iz vse te mkerije se znamenito zrcali brbljavost »Gorice*, ki je potrdila, da je profesor Berbuč res pisal po Vipavskem, kako grozno se je »Centrifuga* zavzela za zgraditev — vipavske železnice, namreč: da je ponudila vladi denar, ki je potreben za zgradbo, t. j. nad 3 milijone kron. — Možje bi šli najbrže krast k Rot-šildu; pot do njegovih zakladov bi jim odprl
premnogo drugih priložnostij: ob porokah, smrtih, nesrečah in raznih prilikah v družinskem življenju itd., ob katerih se kažejo dobri človeški čuti med narodom povsodi, islotako na Tolminskem, v najlepši luči, kateri pokazujejo lepo duševno življenje našega priprostega ljudstva.
Gospa Lacroma je Nemka. Ako bi bila opazovala naše Tolmince nepristransko, kakor pritiče to osebi, katera hoče biti pisateljica, tedaj bi ne bila prišla nikdar do tako grozovitega zaključka, dakarbrevi manu odreka našim Tolmincem vsak boljši notranji čut, vsako duševno življenje, čeprav je tega toliko in toliko, da ga opazujočemu inteligentnemu človeku ni mogoče prezreti. In naš mehko-čulni pesnik S. Gregorčič, sin naših gora, poje o naših hribovcih: Tu biva narod še krepak, tu biva narod poštenjak,, ki svet ga
še okužil ni, ki čas ga omehkužil ni.----------
Ali ste čulakedajto, gospa Lacroma? Gospa pisateljica je Nemka. Morda je mislila, da naše tolminske hribovce je soditi po. listi stopnji, na kateri se nahajajo razni nemški hribovski „Jocklni"?! ~ Ali resnica ali pa nič, gospa Lacroma, odločno pa si moramo prepovedali, da bi kdo meril duševno življenje naših hribovcev z nemškim bračem! Tako je in nič drugače.  Seveda  izjeme so povsod!,
oni znameniti kalomon, kateri so klerikalni brbljači ukradli v Gabršftekovi tiskarni. Kdo naj se ne smeje? Saj so se na Dunaju tudi smejali, ko so izvedeli, kako se po Vipavskem ljudstvo za nos vodi,
DOPISI.
Z Vipavskega, dne 20 marca 1901. — Bil je hud, moker dan v »sušcu", ko sem šel iz Trsta proti domu, Do Štanjela ni bilo posebnega, ie »pluvij* se je maSčeval nad menoj kot nad najhujim naprednjakom. Do-spevši v Štanjel, stopim ves premočen v gostilno, da se malce okrepčam. Tu najdem par možakov stare pobožne korenino, ki so se pogovarjali o rudečem dežju ter trdili, da so liberalci tega vzrok. To jo pravo kazen božja. — Te luntaj, nič so nisem kesal, da sem se vstavil, Tam, kjer sem so dobro okrepčal, som zvedel tudi pravi vzrok krvavega dežja. — Pač ubogo ljudstvo, ki v taki temi jadra naprej I Anti jim ni gospod nune tega povedal?! Sicer sem drugim potom zvedel, da Štanjelci no marajo nič kaj za-nj, ker preveč pohajači, a v strahu so mu; — nekoliko korajže — pa pojde. — Treba le začeti. — Okrepčan vzdignem svojega rojstva kosti in bajd dalje l
Tam pod vinorodnim hribčkom se je blesketal pod vasjo Šmarije beli gradič — šola. Nehote sem se spomnil, kako je slovelo to poslopje po celi dolini, a dandanes ni drugega kot navadna šola, gotovo z raznimi hibami, kakor sploh vsaka do sedaj zidanih novih šol. — So pač načrti jednega in istega mojstra, ki ima za šolstvo v naši slovenski deželi mnogo zaslug, a v zidanju šol mnogo nezaslug. — Prisedši v Rih?m-berg, kjer župnikuje mož s trombami, ucite-ljujc mož s kapitali in dobrim pikolitom; žu-panuje, tajnikuje, predseduje, zastopuje, po-veruje in ne vem če Še mrtve ogleduje (vem, da jih je) znani očka. Oddahnil sem se nekoliko, ker prišel sem med zavednejše ljudstvo. Tam bi gotovo ne trdili, da so liberalci vzrok krvavega dežja. — Pač morda tisti s trombami, ali njegov pomagač bi znala lahko reči, da ga je napravil »Sani* iz B^rj. --Rihemberg — Štanjel mala oddaljenost —• velika razlika ! — Dospevši na Preserje, idoč mimo »Kresije*, sem  se spomnil imenitne
saj  prav lepo pravi pregovor  našega priprostega ljudstva: Ni zajeme brez izjeme! —
Tako piše ta preblagorodna gospa že v uvodu svojega »romana*, lahko si torej misliš, kako nadaljuje. Slika nam naravnost grozovite, do skrajnosti neverjetne reči.
Ivan Modreji in Miha Krojač, ki kakor znano Modreja sovraži, trčita skup v cerkvi, ko je prišlo slabo neki mestni gospodični. Ivan Modreji ponudi Krojaču desnico v spravo »vspričo velikega oltarja z milo zročim obrazom Madonne. Ali strašanska kletev, ki se je izvila kakor sikanje kače, strup izmetajoče, z usten Mihe Krojača, ki so trepetale od jeze, je bila edino plačilo za njegovo približa-vanje.* Ali kljubu temu je poskusil Ivan Modreji še enkrat svojo srečo, še je podal desnico Krojaču ter mu voščil srečo k porodu sina. To pa šele je spravilo Krojača v jezo, kateri se je bil oženil, ko je imel že 50 Int. »Gospod Miha je podtaknil voščilu razžaljivi smisel ter je prišel v tako jezo, da je, ne glede na posvečeno mesto, opljuval ubogega Ivana ter ga sunil od sebe z močno nogo. Rohneč od zdivjanosti je mrr„ral zraven: Hudič te vzerni, da je moj sin, te pouči prihodnjost. Predno bo znal izgovarjati oče in mati, se nauči, preklinjati tebe.-------
kanalske .prate*, ki zna po judovsko biti v obraz. Čudno, da ni §e vprašal ubogega Ti-neta, naj mu prerokuje, kdo ga je udaril.
—  Idoč dalje proti Kasovljara, znanim po dveh krasnih veselicah, fcoje je priredilo vrlo .bralno in pevsko društvo na Brjah« vkljub strastni protiagitaciji g. nunca, mi zadonijo zvonovi sv. Petra na uho.
Nič kaj prijetno zvonenje. — Nimam Bog si ga vedi kako dobrega sluha, a toliko vendar le poznam, da je zvonenje razglašeno.
—  Cital sem v neki št. .Norice", kjer je hvalil oni ravno istega, proti komur je nekdaj zvonil v ,Soči\ — Dasi se z g. dopisnikom sedaj ujemava, vendar ostanem jaz vedno prepričan, da je znal Broili, kakor sedaj, tudi pred leti vlivati dobre zvonove, samo če je le hotel, in sedaj zna tudi vlivati tako slaber
kakor pred leti, kadar hoče.
Dobravski pri sv. Petru so bili vliti pred dvema letoma, braniški pred jednim letom. Mala razlika — velik napredek! — Vemo pa, da braniški so šli na razstavo, dobravski na samoto, kjer še dandanes trgajo ušesa naprednim vrlim Dobravcem.
Kaj bo? povprašuje se naše ljudstvo. Kedaj obdelamo, posejemo itd., ko vedno tako dežuje. Delavci so drogi, a če bi se jih le moglo dobiti! Navadno smo imeli druga leta v tem času žito posejano, deloma krompir tudi že pod zemljo, a letes huda zima, sedaj pa dež, branita še trte obrezali. — Predno se pa naša ilovnata zemlja osuši, treba čakati po nekod cel teden, Bog daj vreme l Antiklerikalec.
Skrllje, dn6 20. marca 1901. — V Skriljah smo imeli v nedeljo dne 17. t. m. prvi ustanovni občni zbor bralnega in pevskega društva »Ca ven*. Vdeležili smo se tega zbora v obilnem številu ter pristopili k temu važnemu društvu v lepem številu. Pokazali smo s tem, da se zanimamo za napredek, ne glede na .tereijalnost* nekaterih naših občanov. Do sedaj so naše Skrilje spale v tem obziru in gledale mirno, kako da usta-novljajo povsod v bližinah, kakor v Dobrav-Jjah, Brjah, Rihembergu in drugod, bralna društva.
Ni bilo drugače, nego da se i pri nas ustanovi. Mlademu društvu želim le dobrega vspeha, vsakemu udu priporočam pa vslraj-nost ter spoštovanje drugega do drugega, podpirati se med seboj, v gospodarskem smislu napredovati, da se spolnijo ideje društvenih pravil.
Podpirajmo se in bodimo vedno dobri udje, ako hočemo, da pripravimo društvo do pravega delovanja. Želim tudi, da bi naše društvo in vsa druga bralna društva stopila v ožjo zvezo ter se podpirala med seboj, naj si bo s svetom ali gmotnim potom.
Z dobro organizacijo pridemo do tega, da se bodo naša društva krepila in bode služila svojemu namenu. S tem pozdravljam novo društvo in vse enako misleča društva v naši okolici: Bog jih živi t
Dostavek: Udov se je vpisalo 27. V odbor so voljeni sledeči: Predsednik: Alojzij Rustja, podpredsednik Anton Verčon, blagajnik Franc Kravos, tajnik Marko Slokar; Odborniki: Anton Rustija, Alojzij Saksida, Andrej Valič, Anton Rustija in Janez Kravos, vsi v Skriljah.
Trnovo pri Gorici, 20. marc* 1901. — j Včerajšnji osnovni občni zbor pevsko-bralnega društva .Orel« je vspel kaj sijajno. Dasi je bilo vreme deževno, vendar smo opasili z veseljem, da se je zborovalnica v hipu napolnila možakov in mladentčev, ki so sledili mirno uvodnemu govoru gosp. učitelja Le ban a, v katerem jim je razložil kot predsednik pripravljalnega odbora pomen takih društev, posebno povdarjajoč blažilno vplivanje lepega petja na družabno razmerje.
Po uvodnem govoru je prebral gospod učitelj Vodopivec pravila, katera so se sprejela brez spremembe; na to so pristopili vsi zborovalci k društvu (dosedaj je 47 udov). Sledila je volitev odbora, v katerem so: Predsednik g. Fran Leban, učitelj, podpredsednik g.-Andrej R i j a ve c, podžupan, ter odborniki gg. Alfred Vodopivec, učitelj, Jožef Volk hšt. 45, Leopold Volk hšt. 46, Anton Rijavec, hšt.72inLeopold Rijavec hšt. 73.
V veselični odsek so voljeni gg. Janez Rijavec hšt. 74, Rudolf Rijavec hšt. 74f Fran Rijavec hšt. 13 in Štefan Gorjup hšt. 15; pregledovalca računov sta pa gg. Janez Rijavec hšt. G5 in Anton Volk hšt. 20.
Z ozirom na zelo nizko letnino (1*20 K) je sklenil občni zbor, da si društvo naroči le .Edinost8, .Rodoljuba* in .Brivca* ; goriške liste pa oddajo nekateri društveniki brezplačno v bralno sobo.
Na to se zahvaljuje g. predsednik za zaupanje, katero so skazali zborovalci, po-verivši mu predsedništvo, izrazujoč nado, da bodo vsakdo kolikor možno delal za razvoj novega društva, ter zaključi zborovanje s 3 kratnim živio presvetlemu cesarju; na to pa zapojemo vsi stoje cesarsko pesem.
Razšli se pa nismo ampak skupno smo se še dolgo zabavali pri gosp. županu s kozarcem .belega" in prepevanjem narodnih pesmij.                                        .Orlov*.
Kanal, dne 19. marca 1901. — Povodom odhoda g. Alojzija Križnica k vojakom dne 18. t. m. mu je priredil tam-burašlri zbor ,Kanai* kot svojemu predsedniku in kapelniku odhodnico v gostilni g. župana M. Zega. Pokazali so s tem tam-buraši svojemu voditelju, kako so ga ljubili in spoštovali, ter se potrudili, da mu ovesele" pred odhodom zadnji večer v svoji sredi in mu na ta način vsaj nekoliko olajšajo bridko bol ločitve z nado, da se. skoro zopet vrne v ljubljeni Kanal k svojim starišem, prijateljem, tovarišem in tovarišicam. Dasiravno je bila želja tamburašev, odsloviti se od svojega predsednika le v ožjem prijateljskem krogu, vendar si videl v gostilniški sobani zbranega mnogo občinstva in med njim ce!6 c. kr. uradnike ter ostalo kanalsko gospodo. Pokazali so s tem, da jim je bil naš .Lojzl" 'r^o priljubljena in draga oseba. — Od trojih prijateljev in znancev se je poslovil z jako ginljivim in v srce segajočim govorom; ni pa o tej priliki pozabil opomniti svojih prijateljev in tamburaškega zbora, naj bodo vstrajni in zvesti sinovi in hčere snajke .Slave". V imenu gospode in ostalih Kanalcev mu je odslovil g. Artur Lok ar, c. kr. notar tukaj. Res — bile so to besede iz srca — ki  so segale v sreč in ob enem  nasveti in
Prosim, ne pozabiti, da vse to se vrši — v cerkvi v Tolminu, in sicer ta čas, ko duhovnik povzdiguje Najsvetejše, da podari blagoslov. Taka scena je naravnost nemogoča y cerkvi! V cerkev stopa naš kmet s svetimi občutki in nikdar ne stori kaj takega, da bo na glas preklinjal svojega nasprotnika, sikal nanj: .Hudič te vzemi*, da ga opljuje ter sune od sebe in mu obljubi, da njegov otrok bo znal prej preklinjati njega nego izgovarjati imeni: oče in mati! To je nekaj tako strašnega, da se mora zgražati nad tem vsakdo, kdor pozna našega kmeta, zgražati se mora nad tistim, ki kaj takega podtika našemu človeku I — Veliko fantazijo mora imeti ta nesrečna Lacroma, ali da bo ona razvijala svojo fantazijo na račun našega Tol-minec ter ga slikala tako neresnično, skrajno podlo, za to pa se preblagorodni gospej zahvaljujemo enkrat za vselej.----------------
Anica Platarjeva je ljubila Ivana Modreja iz Cadre, ni pa marala za Krojača. .Povedal« je svojemu očetu, ne s solzami kakor kaka mestna gospodična, marveč s trdimi kletvami (unter derben Fluchen,) da pojde pred altar z Ivanom in z nikomur drugim ter zadavi svojo prvo dete, ako bi jo silil vzeti obsovraženega Miho Krojača.*—- N6, zopet nekaj groznega. Ali pa ni res grozno to, ako se mlado dekle postavi očetu, prav
krepke zakolne in se priduši ter obljubi kar naprej, da umori svoje prvo dete, ako jo bo silil, možiti se proti njeni volji, in to takrat, ko se še ne ve, ali jo bo silil ali ne. — Grozovita slika, katere pa zaman iščeš po naših tolminskih hribih!
Pisateljica ob tej priliki predbaciva Tol-mincem detomor. No, res, pripeti se tu kak detomor, pripeti se pa tudi drugje. Pisateljica pa slika naše tolminsko prebivalstvo tako, kakor da bi prebivala v vsaki kmečki hiši tam kaka detomorilka! Tak vtis napravijo njene besede v tem pogledu.
Potem jim očita žganjepitje. Zal, da je tega preveč, kolikor ga je sploh, bodisi na Tolminskem ali kje drugje, k faznih vzrokov, katerih pa ni kriv v glavnem kmet, se širi žganjepitje med prostim narodom tuintam, ne le pri nas, marveč tudi pri Nemcih. Žalostno je videti kmeta, ako je opit od žganja, še žalostnejše, ako mu sledi na to pot tudi žena. Lacroma povdarja, da se vidi prečesto poleg moža pijano tudi ženo!-------
No, je, kar je, ali iz besed gospe La-croroe se da posneli, kakor da bi prebivali po^ tolminskih hribih sami „šnopsarji po poklicu" l Kakor drugodi, tako pretirava tudi tu. — — —
Gospoda izleti proti Danteje',' jami. Ustavijo se na neki kmetiji, da bi dobili mleka.
nauki, kateri naj bi mu služili v bodočem vojaškem stanu. —
Razven svojega predsednika so tambu-rasi z svojim izvrstnim tamburanjem in lepim petjem i nas dobre zabavali in presenetili, kar je zasluga našega .Lojzeta*, ki je bil neumoren, vstrajen učitelj in duša svojemu društvu. Pri tej priložnosti se ni pozabilo dobrodelnih in tako potrebnih naših slovenskih zavodov, nabralo se je namreč za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu 22 kron 68 vinarjev, katero vsoto se je odposlalo na določeno mesto.
Tebi pa, dragi »Lojzi«, kličemo iz srca: »Voljno prenašaj težkoče vojaškega stanu, saj i s tem služi§ neposredno domovini ter pokladaš na njen oltar najdražji zaklad
—  isamega sebe*. S tem izpolniš vse, kar zahteva naša domovina in slovenski narod od Tebe.*
Upamo in prepričani smo, da se vrneš v kratkem krepak in čil v naročje svojih starišev in v Tvoj nepozabljeni Kanal, po katerem hrepeni Tvoje srce. Do tedaj pa .Bog te živil*                           Kanalec,
Iz Banjšlc. — V Vašem cenjenem listu je dopis od nas, ki nam slika v kratkih potezah našo cerkev. Dopisnik, bodi ta ali oni, me ne briga, je pisal istino ali le premalo je pisal, kajti strop je sedaj popolnoma moker, ker streha cerkve je podobna rešetu. Videl sem na praznik sv. Jožefa med sv. mašo, da kaplja voda od stropa; ali ni to žalostno? Kje ste možje, voljeni v konkurenčni odbor (za popravljenje cerkve)? Mogoče nimate časa? Dopisnik se je izrazil, da bogatini imajo denar, a da ga tiščijo; to je že res, a vendar smo nekateri uneti za popravo,  drugi molče, kajti njim je le denar!
Pa se vendar združimo, dasi ravno nas prejšnji dopisnik »šimfa*; počasi pridemo vendar le skupaj. Kar tiče mlekarnice, smo za na sredini vsi, ne, (tisti, ki imajo samo eno kravo, niso za v sredini, oni pa, kateri Imajo 4, 5 ali šest, so.) Tudi jaz naj povem svoje mnenje o mlekarnici. Vsi nočejo, da bi bila v sredini, torej naj se vzdignejo, naj se združijo vsi oni, ki so za mlekarnico v središči in potem bode mir, saj bode dovolj, ako se združi 20 nas in potem, ako bode kdo hotel pristopiti kot nov ud, bode nam plačal, t. j. položi nekako odškodnino, kolikor bi prišel del. Sedaj bi kupili svet, eden bi dal les, drugi kamnje, tretji diijc (deske) in naše robote in naša mlekarnica bi delovala lepo.
Ko bi drugi to videli, nasprotniki mlekarnice, bi se jim sline cedile in bi prosili, naj jih v zadrugo sprejmemo, pa ker so sedaj taki in nam sedaj kažejo zobe, potem jim pokažemo zadrugarji, da smo možje.
Na noge, bratje, in pokažimo svetu, da v združenih močeh se da marsikaj napraviti.
—  Dopisnik je tudi govoril o poteh in cestah; to je že res, da so revne, pa kaj bodem pisal o njih, saj je prejšnji dopisnik dovolj razložil, le toliko naj pripomnim, da naše poti nam kažejo kamenita rebra, da se jih ustrašiš. Dopisniku ne bodem le odgovarjal, če bode treba, podrezam tudi jaz v sršenovo gnezdo. Na svidenje I
Kmetica prinese mleka v — umivalniku 1 Neka mlada dama zakriči, da v mleku je polno muh, na kar se odreže kmetica: Da, da, gospica moja, ampak sem mislila, da gospoda že vržejo ven, kar jim ne bo všeč! — Zopet jako neverjeten prizor. Da bi kmetica prinesla   gospodi  mleko  v umivalniku,
polno muh-------bežite, bežite, kdo vam to
verjame S — In vendar preblagorodna gospa pisateljica nam predočuje tak prizor. Namen zasramovanja je prozoren.
To zadostuj! Ko si prečital ta .roman* ter si mu privoščil še nekoliko razmotrivanja, si uvidel, da je nekako skovalo ta .roman" sam na sebi bre*; pravega dejanja in le nekako prisiljeno skonča po tistem nemškem vzorcu, .dass der Hans die Greti kriegt*. Ce se pa uglobiš v popis tolminskega rodu, pa vidiš pred seboj surovin pust rod, kateremu je neznan vsak pojav srčne ljubezni, kateremu pri ženitvi odločujejo le voli in njive, ti .rohe Gesellen* so „šnopsarji* prve vrste, ta .rohe Masse* uganja ceio v cerkvi take reči, kakor Miha Krojač, ki na svetem mestu preklinja, kliče hudiča na pomoč, opljuva svojega nasprotnika ter ga osuva, ta tolminska dekleta kolnejo nasproti očetu ter mord in davijo otroke, da je groza, ljudje se ubijajo, kakor je hotel Krojač Modreja, kmetice prinašajo  gospodi mleko  v umivalniku, polno
Z Bovškega. — Kuj vse .Primorski List* prijavlja, je pač že več kot smešno.
V 10. imenitni številki tega lista se je neki dopisnik z Bovškega obregnil celo ob konkurenco pri prodaji srpeniške krede; pri tem se ve, da tudi ni pozabil omeniti dr. Tumovega nauka o .prosti konkurenci*.
Krasno je citati tudi izraze in nauke, kateri se konkurentom dajejo, češ — le bolj naj se kavsata in .pljuvata* v svojo lastno skledo itd. Za Božjo voljo, kaj to dopisnika sploh briga!
Konkurenca je bila in bo, dokler se bo na tem svetu še kaj kupčevalo. Imenitno tudi slika staro in novo starašinstvo in sploh vso Srpenico za ,tajč-nacijonalno*, in kar ga pa menda najbolj jezi, kot__ narodnp-napred-.. njaško! Da, da, gosp. dopisnik, narodno-naprednjaška je Srpenica in tudi menda za večne čase ostane, ker tukajšnjo ljudstvo prav dobro pozna svoje prave prijatelje. Kar se pa tiče nemških pečatov pri c. k. uradu v Bovcu, naj gospodje okoli .Primorskega Lista'1 le pred svojim pragom pometajo. Lep izgled za to je svoječasno bil razsvitljen napis na kardinalovi palači v Gorici.
Sploh bi se dalo z Bovškega še marsikaj zanimivega napisati, ali mi naprednjaki smo vendarle toliko tolerantni, da oseb po časnikih do skrajne sile ne vlačimo.
iz Cerkna, dnu 20. marca 1901. ~~ Na dopis v .Primorskem Listu" od gosp. kaplanov iz Cerkna z dne 7. marca 1901. št. 10 odgovarjamo spodaj podpisani sledeče:
Resnica je, da smo bili podpisani pri gosp. kaplanih cerkljanskih na poziv radi razgovarjanja o plesu, kakor je *Sočin<l dopisnik pisal o tem, in tudi resnica je, da so nismo izrazili prav po imenu gosp. kaplanov, da bi bila prav ona dva plesala, trdili pa smo, kar smo videli, da v kaplaniji pri gosp. Krageljnu se je na večer volitve V. kurije plesalo, kar tudi podpisani ne odmanjkamo* In tudi gosp. kaplan Kragelj je sploh sam pripoznal, da nekaj en ples je bil, Ne bo-demo pa odgovarjali več dopisom po časnikih, vesta pa, kaj se je Vama svetovalo, kako so najlože doženc to, da bode razvidno, kdo ima prav in kdo krivo.
Svetovali bi pa Vama, gosp. kaplana, kakor odličnima in izoboruženima gospodoma, da bi skrbela za mir in ne trosila nemira po časnikih in pridajata priimkov, ker Cerkljatti jih imamo že zadosti.
Ako pa sta dobro prepričana, da imata vse prav, pa naj se spomnita nemškega pregovora, ki pravi: »Pametni odneha"!!
Peter Jurman, J. r. Jakob Tttus, I. r, Vincencij Rojic, I. r. V Gorici, 23. marca. (Tu tli f rut ti.) — Naši klerikalni listi hvalijo ob raznih prilikah na vse pretege duhovniško delovanje v Soli. No, gotovo je, da  se  dobe   med   duhovniki taki,  ki redno  vršž   svojo   dolžnost   na   to stran, nikakor pa ne vsi,   kakor  trde  klerikalni listi. Tudi v naši deželi  so pomanjkljivosti  v   tem  ozira,  kake   so,   naj   pove h .Učit. Tov." goriški   .Rešetar* par   .eksem-pljev":
Dalje v prilogi.
muh, Rmetski voli so tako oegdl.tntni, da se preplašijo mestne gspode ter jo O3trašijo, ta surov hribovce nima nikakega občutka za krasoto svojih gora, tisti Dolgolin služi kol nekak vzorec, kaki ljudje žive po teh krajih, na plesu razbljejo nekemu mestnemu, gospodu
slamnik itd. itd.-------edino Ivan   Modreji
je naslikan kot .dobra duša", torej prava izjema med temi surovimi in neotesanimi Tolminci.------¦  — —
Prav odločno moramo ugovarjati taki vrsti pisave, ker ista nikakor ne odgovarja istinitemu življenju naših Tolir.incev, marveč j'» prav grd, visoke gospe jako nedostojen in podel pamflet na naše ljudstvo, kateri moramo obsoditi prav očito. Prav nič no potrebujemo tega, da bi neopravičeno grdila pred svetom naše ljudstvo gospa soproga tistega odvetniku, ki je tako rad zahajal med Tolmince kovat rumenjake iz pravdf ter je živel nad 20 let od žuljev tolminskih kmetov. Čuda vendar, da ta plemeniti mož je hodil med te ,suro-veže" in .neotesane«*, in čuda, da gospa Lacroma tako rada poleti v prijazni Tolmin 1 Ali se ne boji za svoje  življenje  med temi
.divjaki*?-------Za svojo prijaznost pa res
zasluži ta gospa, da jej prihrani tolminski rod v spominu — »prostorček*.
Prilaga „SaC»" t\. 3f.. z dne H. marca 1911.
.Poznam mladega in krepkega ..upnika, kateri o priliki rad tudi ,ha' takt poskoči", ki pa se tudi večkrat jako v poznih urah vrača od svojih pohodov, pa tudi iz krčme, ' a vendar noče hoditi poučevat veronauka v 20 minut oddaljeno Šolo! Otroci morajo hoditi k njemu v cerkev. Kaj ni to oblastna koraoditeta? Sedaj pa ravno ta župnik ni imel že $]tiri mesece .varonauk^ Verajpešal? Kdo je vzrok? Nova Šola! Sram vas bilo!
Neki vikar, četudi krepak in zdrav, je imel v tem šolskem letu "samo en mesec veronauk, otroci so bili torej blizu 5 mesecev brez pouka v veronauku. Tudi to je jako značilno! Ni čuda, da ob birmi oznanjajo izpred altarja: ti in ti otroci morajo stati v ospredju, ti in ti pa naj se umaknejo daleč v ozadje. To znajo »farbati*.
Zur Vorstellung komme noch ein Gimpel.
—  Bil je na Vipavskem neki kaplan, ki se je ob vsaki mogoči priliki bahal: .Ali nisem »frjšt fmt?* Ta »fejsl fant* je hodil v Šolo poučevat veron.mk; a ker je bit večkrat sladkoginjen, je v Soli norel, a ne učil. Učil je tudi otroke prepevati »od nebeške ohceti*. Posledica te učne metode je bila ta, da ni bilo neko Mu v č.... cerkvi prvega sv. obhajila. Pa krič", vera pesa, pa hrule po časopisih, da dvomijo, da vrše učitelji svojo stanovsko dolžnost!*
Pretepanje v Soli je odpravljeno že davnaj, ali marsikateri nune se ne zmeni za tako odpravo, marveč v svoji nebeški človekoljubnosti primaže tako-le o priliki otroku kako preko glave aH po'hrbtu in Se niže, da otrok pomni, dokler živi, da ga je tepla v šoli »žegnana roka*, Poslušajte, kaj mi poročajo iz Brkinov: Kaplan Krančič, ki podtičuje tudi otroke iz Mislič, je pretepel nekega fantiča, ker mu ni dal takoj odgovora
—  pravijo, da slariši tistega otroka ne trobijo v klerikalni rog —- tako močno, da fantič drugi dan ni mogel vstali iz postelje. Skrbni oče je ugibat, kaj da je otroku, ga iz-prašcval« ali otrok je le jokat ter se bal povedali, šele po drugih otrokih je zvedel oče, da je njegovega otrok* pretep«! preeastiti na katoliški podlagi. Oče je peljal fantička k zdravniku ter napravit ovadbo na v. kr. okr. sodnijo v Sežani, kjer je bila radi tega dne" 27. febr. obravnava. Skončala je tako, da je bil ta razdivjani kaplan obsojen na dva dni zapora ali 20 K globe, na 20 K otroku za bolečine ter na poravnavo sodnijskih IroSkov.
—  O tem kaplanu se čujejo še druge reči, kakor da baje otrokom govori, da jim vzame Boga iz Šole itv ga jim nadomesti s — hudičem. Tako govore ljudje. Pravijo, da za časa državnozborskih volitev ni utegnil pokopati nekega mrliča, tako da je ležal mnogo nad predpisane ure na parah. Seveda, mož se je ravnal po navodilih iz »Prismojene«*, kateri je glasilo našega kardinala. — Tako, pa je bil zopet edea »zasramovan*, kakor bi rekel »Prismojenee*! — — »Veselite se!* Da, di, h* veselite se takih — divjakov v svoji sredi! Prosil bi tu ,Prisnio;?nca*, naj pnpraša Kraučiča o tem — morda poreče tudi on, da »nič ne ve*, kakor sta rekla župnik Juvančič in brat Krispinovic l!-------
O, ker sem ImS pri kardinalu, naj povem lo-le: Neki duhovnik v iiorici je bil zasledil pri nekom dijaku novo izdajo Jenkovih pesmijo Vsel mu jih je in niars.ral ponosno ž ivimi h kardinalu! Le-U se je zgrozi! ter baje rekel, da a ko bi bii vedel zanje, bi bil pokupil celo zalogo! Morda bi bi! naredil gromado na Travniku ter jih sežgal, založnik bi bii naredi! imeniten „g3eft«, kardinala pa bi bili ušteli med ,pospešev.de!je* našega slovstva in knjigolržtva.-------
Poglavje iz klerikalnega narodnega gospodarstva : Pod goro, pod to goro zeleno, na kateri višini se dviga nekdaj sloveča romarska cerkev, živi neki ljudski izobraževatelj, ki čuti poleg svojega poklica se neki drugi ..poklic*. Na vsak način bi bil rad prav imeniten živinozdravmk, zalo pa tudi ekspere-mentira z živino, da je kaj. Zbolel je bil vol. Mukal je revež in se nekam zvijal. Kaj bo ? Po »živinozdravnika* bo treba poslati. Pošljejo ponj. Pride. Ogledavat je žival, puščal jej kri. ali je premalo odteklo, ker po mnenju živinozdravnika so bili noži prekratki. Kar Sine >(kunštnemu živinozdravniku* rešilna misel v glavo. Da napraviti zabelo. Tačas pa je pre-paral ubogega vola na križu. Ko je bila zabela, prava svinjska ali prešičja, gotova, je pojedel ocvirke, mast pa je zlil ubogemu volu v tisto odprtino, katero mu je naredil na hrbttu Kmetje so se muzali, uboga žival je kukala, pomoč »živinozdravnika* pa je bila brezvspešna.
Weki "bolni svinji, ki je imela mladega, ] je »zapisal* kamelice, sam s svojo roko pa jo je nekoliko porezal spredaj pri uhih in zadej na stegnih, da je odteklo nekoliko krvi (menda je mislil narezati »pršuta"), potem jo je še vlačil in končno je djal: A, bo že bolje, in res je bilo bolje, kajti bolna žival je kmalu na to poginila. — Neko kravo je i?!Lift?od'!,_j}* ima »'»ung*, brskal je nekaj pod grlom, prerezaval itd., pomagati seveda ni znal. Ko je žival poginila, pa je rekel gospodarju: Boš videl, kako velike pljuče ima. Raztelesili 30 jo, ali pljuč ni bilo, ker so bile segnile, Vidite, taki so naSi gospodarski osrečevale :i ljudstva na katoliški podlagi!
Demače in razne novice.
V  spomin g. Ivana Dekleve je darovala tudi »Gor. Ijud. pos.* 200 K sirotin-skemu zakladu »Trgovsko-obrtnega društva*. V sejah obeh denarnih zavodov se je izrazila žalost na tej izgubi ter sočutje rodbini, kar ostane   zabeleženo  v zapisnikih teh sej.
V  Sežani so se vršile dne 21. t. m. dopolnilne volitve Županstva. Županom je bil izvoljen g. Jos. Pirjcvec. prvini podžupanom g. L. Mahorčift, drugim podžupanom pa g. Al. Pollev.
Iz Prage za OndflCka. — Brzojavka 22. marca: Želim vsem slovanski čutečim goriškim Slovencem kar najlepšega vžitka iz današnjega koncerta našega slavnega umetnika FrantiSkn Ondfička. — Za češko-slovenski spolek: Jan Logo.
Dostavljamo, da koncert se včeraj ni vršil, k<r je preložen na dan 29. t. m. — Slavni umetnik koncertnje drugod z velikanskim vspehom. — tipamo, da so naši rojaki udeležijo v obilem številu 1 Pokažimo, da znamo ceniti umetnost naših sinov!
Ztiduja zaplemb« nas je zares izne-nadila. Danes sloji pod mogočno zaščito državnega pravilniku celo »profesor* Oreftco. O ministrih smemo pisati, da so nesposobni, da jih treba odpraviti, o tem Orešcu pa ne smemo povedati, da nima nikakega izpita, izvzernši onega za ljudske šole, napravljenega po sili pred nezakonito komisijo, sestavljeno edino zanj. Ne smemo navesti niti dostavno njegovih besed, katere je govoril v šoli. — Proti tej zaplembi porabimo vsa zakonita in parlamentarna sredstva.
Popravek. — Uredništvo .Gorice" je zajahalo visokega konja in v svoji široko znani resnicoljubnosti poslalo nam lak popravek :
Slavnemu uredn'Llvu »Soče*
v Gorici.
Z ozirom na stavek v Vašem cenjenem listu številka 32. ?. dne IG. t. ni. v notici » Zakaj nismo priporočili »Sneguljčice« ". ki se tiče plesa »Kolesarskega društva* ter se glasi dostavno: »Pruštvo je dvakrat prosilo uredništvo »Gorice*, da bi sprejelo vsaj naznanilo tega plesa; toda prezirljivo je šlo v uredniški koš!" -— zahtevamo na temenu g 19. tiskovnega zakona, da priobčite v jrdni naslednjih dveh številk Vašega cenjenega lista sledeči »Popravek*:
.Ni res, da je društvo dvakrat prosilo uredništvo »Gorice*, da bi sprejelo vsaj naznanil« tega plesa, zaradi tc^a tudi ni res, da bi bilo šlo prezirljivo v uredniški koš* — res je pa, da uredništvo »Gorice* ni bilo nobenkrat prošeno od »Kolesarskega društva", da sprejme naznanita tega plesa. V Gorici, 20. marca 1001.
Uredništvo »Gorice*. Odgovoru« urednik : <*••*> Maruiift.
I) o s t a v o k uredništva. — Ako je to res, kar pravi »Gorica*, potem moramo reči, da se je zgodilo nekaj, kar je vredno obžalovanja. Odbor je sklenil, naj se naprosi »Gorica*, da priobči opozoritev in vabilo na kolesarski ples. Kdor je to nalogo prevzel, je povedal, da je obakrat spolnil svojo dolžnost. To je bilo v našem uredništvu znano. — Upamo, da se ta reč pojasni! — V ostalem je to ena sama točka v obširnem našem članku. Vse druge ostajajo nedotaknene. — ,Gor." naj se le zvija, kolikor hoče, naj zdaj »post fes tu ta* sumniči, kolikor je drago, mi ostajamo pri tem, kar smo rekli. — Naša stranka niti ob tej priliki še ni izvajala skrajnih posledic vsled vseh klerikalnih brez-taktnostij, kar je dokazala obilna udeležba iz našega taborja, pričenši pri voditelju stranke. ~ Ako klerikalci ne bodo vendar že enkrat pametni, bodo sledile tudi posledice, ki bodo klerikalcem v Gorici zadnji udarec 1
Izpred sodnlje. — Danes osem dnij se je vršila v Gorici vskliena razprava proti A. Š., pristašu narodno-napredne stranke, ki je pri javnem shodu v Kanalu preteklega leta bajž udaril s pestjo nekega klerikalnega razgrajača na shodu. G. kr. okr. sodnija v Kanalu ga je bila obsodila na 10 dnij zapora, poškodovancu pa je odločila 5 gld. za bolečine. Spominjaino..se.p*i.tej. obsodbi one pri tu-kajšni c. kr. okrajni sodniji proti nekemu pristašu klerikalne stranke iz Dornberga, ki je telesno ranil našega pristaša radi političnega strankarstva v javnem lokalu na jako grd način. Bil je obsojen na 10 gld. globe. Opozarjamo pri tej priliki naše pristaše na Poledico, katere nastajajo iz netaktnega obnašanja na shodih.
Naša stranka je priredila lepo število shodov, in kjer so se zbirali naši pristaši, povsod se je vršit shod častno in v najlepšem redu; kjer seje pokazala pa črna suknja ali pa kak mežnar, ključar ali njih odposlanci na shodu, tedaj pa so provzročali škandale z nespodobnim obnašanjem aH pa dejanski: vrišč, krik, pehanje in psovanje. Opominjamo torej naše pristaše, da naj se ne dajo Izvabljati zlobnim klerikalcem na neposlavno pot, ker je pomisliti, da tako ne škodujejo le samim sebi, ampak škodujejo tudi ugledu stranke.
Gorenji slučaj priča, da pristaši klerikalne stranke vedno brez obzira iščejo sodno pot, gotovi zadoščenja, dočim kažemo na slučaj, ko so g. učitelja Mlekuža na shodu v Biljani telesno ranili, in se ta nikomur ni pritožil, dasi se je pri shodu popolnoma dostojno obnašal in se poslužil le svoje pravice na zborovanju, da se je oglasil za besedo. Vidi se torej na eni slrani že organizirana brezobzirnost, katera tudi doseže to, kar išče, na nafti strani pa popustljivost. Ponovit 'ej svarimo naše pristaše, da se vsekdar oliašajo tako, da se častno izkažejo kol pristaši na-rodnb-napredne stranko ter so ne dajo nikdar speljavati od klerikalcev, kateri prihajajo na •hode r. namenom, delati škandal, potem pa iti tožil, ako je dobil kdo tisto, kar je iskal.
JHoŽkl zbor »Glasbenega in pevskega društva* je določil rodne vajo ob ponedeljkih, sredah in četrtkih. Kdor ne pride, plača vsakokrat 10 vin. gtabe. — Najprej se nauči do 50 doslej najbolj znanih, povsod popevanih pe^mij, da lahko nastopi in poje kedarkoli, pa —- dovršeno. Prav dobro! Le vstrajno na delo! Glasovi so izbrani, da jih daleč okoli ni takih!
Novačenje v Goric!. — Tretji dan je bita mestnih nabornikov 41; potrdili so jih 8. Tujcev se je predstavilo ta dan 24; vzeli so jih 24. Dne- 1. apr. prične novačenje za okolico.
Za pogorclce V Kazljah, v občini Storje, katerim je dne- 2. febr. t. 1. upepelil požar 2 hiši in 7 gospodarskih poslopij z raznim orodjem itd., vsled česar je 7 družin osiročenih, ker škoda znaša okoli 20.000 K, zavarovalnina pa le 4000 K, je dovolilo tržaško namestništvo, da se ne sme nabirati za-nje po vseh občinah v deželi.
Nesreča. — 40-letm Pavel Podgornik iz Lokovca se je ponesrečil, ko je stopil s svojega voza, kateri sta vlekli dva vola. Vola sta se splazila ter začela teči, Podgornik je stopil z voza, da bi ju vdržal, ali stopil je nerodno, tako da mu je šlo kolo čez nogo ter mu jo poškodovalo. Pripeljali so ga morali v tukajšno bolnišnico.
Moč naših  donarnih  zavodov.  —
»Gorica* se je širokoustno veselila, da sta izplačati »Gor. Ij. pos.* in »Trgovsko-obrtna zadruga* lani nad 300.000 gld. hranilnih viog, češ: to je pa hudo, ~ tako se godi, ker sta Turna in Gabršček odstranila iz obeh zavodov vse neljube osebe 1
Nekaj smo že odgovorili I Danes še to: Ako sla izplačili 300.000 hranilnih vlog, sla dobili po drugi strani novih. Samo posojilnica jih je dobila nič manj nego 444.649 K. - V istem letu pa je dala novih posojil 207.241 K. Kaj menite, ali so prirosili ti tisočaki z neba? —• Da se pa nekoliko potolaži klerikalna skrb za naš zavod, jim povemo, da je izplačala posojilnica v 1. 1899. še več hranilnih vlog nego lani, namreč celih 567.371 K. Lejte si, kje neki jih je vzela? Lansko leto je izplačela le 548.93! K, a med temi je vrnila skoro 70.000 K neki drugi posojilnici; ki v je klerikalnih rokah in je bila prišla v škripce prav vsled klerikalnega zdrjžbarstva.... Ako bi ne bila dvignila tega denarja, hi ostalo razmerje se veliko ugodnejše.
In dostavljamo še, da je posojilnica'izplačala lani ves nestalen denar in razun jedne vse večje vloge, katerih stalnost je jako dvomljiva. S tem je bolj utrjena stabilnost, da je nobena klerikalna zloba*več ne zgane. In v tem je velika moč naše posojilnice. O »Trgovsko-obrtni zadrugi* niti ne govorimo! Letni računi so priobčeni vsak mesec. Kdor jih čita in razume — snema klobuk pred takim veselim napredkom I Klerikalci naj se le penijo jeze, nas to jako zabava!
Vrednost reklame. — »Gorica" hoče biti dovtipna, ko pravi, da mi pri »Soči« posebno dobro poznamo vrednost rekla me. ~"^?Jobi se dalo prav hudomušno odgovoriti, da pri »Gorici« jej prikladajo še večjo važnost. Kdor ima priliko, da dobiva pred Oči »Gorico«, vidi v vsaki številki velikanski oglas, s katerim delajo po dvakrat na teden reklamo za-se. Ako bi gospodje ne bili prepričani o vrednosti reklame, bi gotovo porabili oni prosto za drugačno gradivo! Tako hudobni nočemo biti, da bi trdili, da gospodje redniki »Gorice* hote" s tako ogromnim oglasom le — mašiti prostor, da ceneje izhajajo. — Torej le pridno dalje s tako reklamo: nam no škodi in — vam ne koristi 1 Zdaj smo »kvit«!
Razgled po svetu.
Državni zbor. — V seji dn<J 21, t, m, je interpeliral poslanec Breiter radi odlikovanja vit. Jaworskega. Odlikovanje da je napravilo mučen vtis in očitajo Jaworikemu, da je izposloval odpis velikih zaostankov na davku za gospodo, kmeta pa rubijo do zadnjega vinarja. Vpraša ministerskega predsednika, iz kakih nagibov je predložil kroni odlikovanje? — Prt poročilu odseka »a podelitev podpor bedo trpečim krajem je govoril tudi Spinčič. Na to je bila tajna seja, v kateri so čitali pet Interpelacij Pangermanov, Štiri so se dotikale zaplemb znanega šaljivega lista »Scherer«, ena pa neke knjige »Fantazije realista*, ki je baje bolj nemoralna nego moralna teologija sv, Alfonzu Hguorjanskega, Pri glasovanju o njih je prišlo do viharnih prizorov. — Javna seja je nadaljevala ob 6, — Seja 22. t. m. Poslanec SchOnerer je stavil nujni predlog, s katerim poživlja vlado, naj predloži zakonski načrt, po katerem naj v letošnjem letu nastopijo davčni popustki za male posestnike, male obrtnike in delavski stan. Poslanec Wolf in tovariši so predložili nujni predlog za odpravo § 493. kaz. pravdnega reda. Poslanca Herzog in Hoffer zahtevata dobesedno prečitanje interpelacij, kar se je zgodilo.
Predloženi nujni predlogi posl. Schč-nerer, Wolf in tovariši, kakor tudi zahteva pošl. Herzoga in Hofferja za dobesedno či-tanje interpelacij smatra se kakor začetek včeraj napovedane obstruk-cije Vsenemcev radi izvrševanja pravice do cenzuriranja od slrani predsednika, tičoče se interpelacij. Mej sejo so se pogajali z Vse-nernci. Kakor rezultat teh pogajanj se smatra, da sta Wolf in SchOnerer privolila, da se njiju nujna predloga brez prvega čitanja izročita dotičnim odsekom. Ob 12. in pol uri je bilo čitanje došlih spisov dovršeno.
V včerajšnji seji so predlagili, naj se izvoli komisija, katera bo imela namen pre-motriti slučaj dunajskega učitelja in drž. posl. Seitza, proti kateremu je uvedena disciplinarna preiskava radi besed »Ali hočete zaušnico", izgovorjenih proti Sol. ravn. Gu-glerju v seji okr. šol. sveta.
Dalje je bil sprejet predlog o odpravi erarne mitnarine soglasno.
Cesar v Pragi. — Začetkom aprila pride na Dunaj odposlanstvo iz Prage, katero poprosi cesarja, da se udeleži slovesne otvoritve novega mostu čez Vltavo. Cuje se, da cesar pojde v Prago ter obišče tudi Brno. Baje ga bo spremljal prestolonaslednik.
Smrt ruskega naucnega ministra Bogoljepeva. — Pred par dnevi je umrl ruski naučni minister Bogoljepov vsled atentata, izvršenega nanj, o katerem smo bili sporočili tudi mi. Zadnjih 18 ur je bilo stanje ranjenca brezupno. Smrt je bila grozna — mučna. Po strašni mrzlici so nastopili pojavi mertvudnosti. Krogla se je poglobila v vratiis Odstraniti je ni bilo možno, ker je bil požiralnik ranjen in bi se, ako bi hoteli odpraviti kroglo, onesnažila rana. K mrtvudu se je pridružita zastrupljenje krvi. Po težkem smrtnem boju je minister prerriinol v rokah svoje soproge.
Pijanke v Londona. — Sodnik Rey-noldo je pisal v velikem listu »Times* o groznem pijančevanju žensk v Londonu. Povedal je tudi, da so v 1. 1900. zaprli v ječah Ho!loway 10.685 zastran pijanosti, a med temi je bilo 3311 pijank iz navade, to je lakih, ki so bile radi pijanosti že kaznovane^
9
CeSkI agrarei  v državnem zboru so ; se ločili — kakor Citamo v „Slov. Nar/ — ' od Čeških socijalistov ter se pridružijo Mlado-Sehom. Socijalisti preveft razsajajo I
V južni Afriki. — Poročila o pogajanjih med Buri in Angleži so bila pač malo vredna, ker so se razbila tako hitro. Sedaj pa čujemo zopet, da se vojna nadaljuje ?a da so Buri angleškega generala Campbella pri Standertonu pognali v beg. Resnica je torej le ta, da Buri se ne udajo, marveč vstrajajo do zadnjega. Zato utegnemo odslej čuti zopet redno o bojih.
Na Kitajskem. — Od Rusov zahtevana koncesija leži na veliki ravani in je dolga 2 in pol milji. Ta koncesija ni bila dovoljena od kitajske vlade, ampak oct Li-hung-čanga v njega lastnosti kakor podkralj čilski. Dvomljivo je, da-li je bil Li-hung-čang opravičen za podeljenje take koncesije. Angležko-ruski in angležko-francoski prigodek kaže jasno na mnogovrstne mednarodne nevarnosti, ki nastajajo k načrta za spremembo okrožja poslaništev v mednarodno trdnjavo. Današnja poročila trde, da so se odtegnili že Rusi in Angleži s prepornega prostora.
Vojašnica, ki jo zidajo Nemci za 300 mož, je skoraj dogotovljena. Druge vlasti se pripravljajo, da bodo sledile izgledu Nemčije.
Narodno eosptiarstvo.
Sadjarsko drnštf© t Tolminu. —
Ljubi sadjerejci! Bliža se čas pomladi, čas živahnišega dela na polju. Skrben sadjerejec in pridne roke ne zamude prilike, da bi od društva dobljenih, na stalno že vsajenih žlahtnih dreves po naukih društvenega tajnika ne okopali, obrezali in morebitnega mahu osnažili. Ako nisi še tega storil, požuri se in zraven drevescem še nekoliko pognoji. j In kmalu ti bodo rodila in žlahten sad do- i prinašala.                                                       |
Ob tej priložnosti vam radostno poročam vesele društvene novice, ki so se mej letom dogodile društvu v korist in ponos, nam pa še v večjo spodbujo, pridno saditi žlahtna drevesa. Kmetijsko ministerstvo je podelilo društvu po toplem priporočilu merodajnih oseb 600 kron podpore, deželni odbor 200 kron in tolminska hranilnica 200 kron. Vsega skupaj je dobilo društvo podpore 1000 kron. Iskrena hvala vsem!
Društvo se je udeležilo minulo jesen ob prihodu Nj. Veličanstva, presvitlega cesarja, v Gorici sadne razstave. Zbirko 53 društve-nikov je vredil s pomočjo nekojih sodelavcev in zastopal v Gorici društveni tajnik g. And. Vrt o ve c. Zbirk* je dopala in ugajala vsestransko. PresvitH cesar sam si je zbirko ogledal, se z društvenim tajnikom jako ljubko razgovarjal ter zbirko in društvo laskavo pohvalil. Presojevalna komisija pa je zbirko in društvo odlikovala s srebrno državno svetinjo, društvenega tajnika z zlato društveno svetinjo, 9 bolj skrbnim in unetim društvenikom podala po zlati cekin 20 kron in 7 društvenikom različne svetinje. Iz tega je razvidno, da uživa naše društvo vsestransko prizna.ije. V mesecu decembru je počastil društveno drevesnico deželni kulturni nadzornik g. Tomaž FruhauL Upati je, da dobi društvo tudi letos podporo in tako svoje delovanje razširi na oreho in slivorejo. Bog daj!
Novih društvenikov je pristopilo k društvu mej letom 27. Sedaj šteje društvo 360 članov. Dne 14. aprila bode običajni pouk o sadjereji in svečana razdelitev dreves mej plačujoče društvenike. Kakor minula leta, tako dobi tudi letos vsak društvenik brezplačno po 5 krepkih in žlahtnih jabolčnih dreves. Razdeli letos tudi nekaj žlahtnih hrušk.
Sadjerejci! Gotovo ste že skopali jame, kamor boste drevesa sadili. Ako niste tega že v jeseni storili, pohitite pa sedaj! Jama naj bo lQm široka in saj */* m globoka. Drevesa sadite plitvo, kakor so prej rasla in z dobro zemljo jih je treba zasuti ter h količu rahlo pritrditi. Žlahtne cepiče dobi vsakdo brezplačno iz društvene drevesnice; ljudske šole pa divjake. Sadjerejci 1 precepite slabe in malovredne Vrste (
Natančneji dnevni red obč. zboru dne . 14. aprila t. 1. bode običajno objavljen vsaki občini in v časopisih. Tu podana pojasnila veljajo naj ob jednem tudi vsem onim čč. gg. društvenikom, ki so se zadnje čase obrnili pismeno do društvenega tajnika z zagotovilom, da bode vsem ustreženo. Na veselo svidenje na občnem zboru.
Klerikalno gospodarstvo in njih zadruge. — Klerikalni mašilet .Prism. List" in .Norica" sta v svoji besnosti zašla tako daleč, da napadata zavode naše stranke, dasi uzorno delujejo in mogočno napredujejo. To delajo najbrže zato, da bi prikrivali blato svojega taborja. Poleg slučajev, o katerih smo že govorili, naj navedeno danes še tega:
Klerikalna šušmarja v Šempasu, župnik-župan Grča in njegov sluga nadučicelj Rustja, sta ustanovila lani .Kmetijsko društvo", vpisano zadrugo z omejenim jamstvom. Delovati je začelo tam pred črešnjami in bilo mu je namen tak, kakor namerava sloveči paragraf 3. še bolj sloveče .Centrifuge", razširiti ga po celi deželi, t. j. kupčija z zemeljskimi pridelkr itd.
Pa poglejmo, kako so delovali ti klerikalni junaki prvo leto:
Vsega lastnega denarja (— deleži in vpisnina —) so dobili okroglo 500 kron. — Toda le koši, v katerih so razpošiljali sadje, so stali veliko več, da so naredili dolg že zaradi njih. Razposlali so sadja za blizu — čujte — 4000 kron! In ko so dokončali to kupčijo, so pokazali računi —-okroglih 1400 kron izgube. Ako prištejemo tej izgubi lastno glavnico 500 kron, ki so tudi zgubljene (— za koše, kar jih je še ostalo, utegnejo prejeti največ 100 kroni _), sekažezgube okroglih 1800 kron!
—  In vse to pri ogromni kupčiji niti 4000 ltron j ._ prava sreča torej za ljudstvo, da ti šušmarji niso prodali za 50.000 sadja! Zguba po tej primeri bi znašala vsaj 20.000
"kroni Pač lep p»gled na — bodoče čvrsteje .delovanje" tega znamenitega klerikalnega društva!
Kdo plača dolgove V Rustja tolaži krm te, da že naredi on prošnjo na vlado, ki gotovo dolgove poplača! Ali celo neuki kmetje so zmajali neverno z glavo, mi pa pravimo temu šušmarju: Ali vas ni nič več sram ?! Kdo torej plača? Ako bi vsi člani društva — ko so že zgubili vplačane  deleže
—  vplačali še enkratne deleže, kakor določajo pravila: ne spravijo vkup toliko, da plačajo dolgove., Na tako pošteni podlaga se je tu .delovalo" 11
Sicer pa vemo, da nikdo ni redno in po pravilih pristopil, t. j. ni podpisal pristopnice ne pravih torej se lahko vsakdo odtegne plačevanju, ker ni pravilen član društva. — Kdo torej plača? Po naši misli nikdo drugi nego tisti, ki so to društvo ustanovili in potem tako imenitno kupčevali!
Ako bi tako zlorabila zaupanje ljudstva in zadružni zakon-—Turna in Gabršček: bi gotovo že sedela na zatožni klopi* Klerikalcem pa se ne zgodi nikdar niči
InjižGvnosl
Za narodov blagor. — Mladi pisatelj Ivan Cankar je napisal pod tem naslovom komedijo v štirih dejanjih, katera je izšla v Schwentnerjevi zalogi v Ljubljani. Cena 2 K, po pošti 2 K 10 vin. Pisatelj žigosa britko ironično hinavstvo, egoizem, moderno frs-zarstvo itd., kar se uporablja pod pretvezo, da gre za narodov blagor. Komedija je prav interesantna, zato jo priporočamo. Politično izobraženemu človeku odpira vir nebroju mislij. Sodijo, da bi se dala komedija tudi lepo uprizoriti na odru.
V knjigarni
VEKOSLAVA CUGLIELMO
v Gorici
na Travniku št. 14
se dobivajo:
Prešernove poezije, Gregorčičeve pesmi, Pesmi Simona Jenko-ta
toli broširane kakor tudi elegantno vezane.
Za 5 vinarjev,
katere se potrosi za dopisnico, naslovljeno na
FRAN REHWAI.D sinovi
Dunaj M/8
se dobi zastonj in franko jako lepe in elegantne
uzorce suknenih oblek.
.        ročniiu kron 13-20.
..GORIŠKA TISKARNA"
"™^?Jb   A* GABRŠČEK  dL5^~ v Gorici, Gosposka ulica 11
izdAja sledeča iasepiftr
¦J
„Priniorec" JŽK&JfflS
kron 3*20.   - Najbolj razširjen slov. list v deželi.
„Slov. knjižnica" SsftkL;
Letna naročnina kron 3-60. — Doslej izllo 98 sno-pičev. S snopičem 94. smo začeli izdajr.ti ojvccj Tol- . stojev roman =Vstajenje*, kateri 5e vedno nadaljnje.  :
za tisek vsakovrstnih tiskovin
Vabila k veselicam, trgovtke račune In zavitke ter littovni ¦apir a tvrtlto« ramovntne posetka z zavitki v eIegwtaUi ikatlja*, peroca« in zaročna naznanila, otmrtnic« it«.
Šolam i-i županstvom pri[M>roč.i
vsiikc zalogo izgotovlionih tiskovin.
V:;-,l la-rifkiiii - i/.:i.- sl.«l..,v knju-:
..MARCO VISCONTI".
ital. spiisl TOMMASO OROSSI; crt:;i s po'tnin.1 vred
kron 2'ft<). ..ODISEJA'* II. i«laja; s poštnino vred kron V V*
„VENEC SLOV. POVESTIJ"
..SALONSKA KNJIŽNICA::
-.-„i:.«0 te
vel J!°CANk)
I. knjiga: „0 te lentke'! Spi-al IRAN OOVf.KAR; cena s poštnino vred kron 2-20; II. knjiga; „H»mlet': PrevclJ. CANKAR; cena s poštnino vred kron 160.
Zakfmjtt četrt nitk Ma|, kattrip iiiiljui m\h\:
Iv
Jo
AS
tfa.
privil.
civilni, uradniški in vojaški krojač
in trgovec v Goriei, na Travniku št, 22 /. nadstr.
JU. Poveraj.
P. n, občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobno in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajco •Jager, spodnje hlače ter nogovico, oficirsko in uradniške priprave, sploh vso, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan.
Lepa priložnost za letno sezono!
Radi preselitve s 1. avgustom 1901 na Travnik M. 5 v pritličje
se prodaja blago po tovarniških cenah!
Razglas.
Dne t. aprila t. 1. ob 10. uri do-poiudne se odtisi v občinski pisarniei v Vipavi potom '/maujsevalue javno dražbe zgradba okrožne bolnico v Vipavi.
Ponudnik mora položiti tOH» varščino v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Načrt in proračun, z družbenimi pogoji, je razpoložen na ogled od i!i. t. m. dalje pri jrosp. županu v Vipavi.
Zdravstveni zastop za okrožje Vipavske
v Vipavi, dne 18. marca 1901.
Načelnik: BOŽIČ.
V pojasnilo!
V izogib mnogih v trgovskih krogih po pomoti razširjenih mnenj, katera s<im izvedel, sem primoran naznaniti, da nisem s tvrdko
»Augusf Tschinkei Soline",
katera je od 12. februvarja 1.1. v koukurzu ni v trgovski ni osebni zvezi.
Moja tvrdka
J. tschinkrfs IMam"
tvornica za kavin surogat, smokvino kavo, kandite in sadne konserve ni s tem kon-kurzom v nikaki dotiki in zato izvršujem vsa naročila kakor doslej točno.
A. TschinkeTs Eidam Laessig.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 - GORICA — Via Giardino 8 priporoča
pristna bol«      ,&J*^,     briških, dal
In Črna vina       »Ejjfip      matlnsklh in
iz vipavskih,     *08&&         Istarskih
furlanskih,          V?            vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogersie monarhije v sodih od f>6 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce.
Cono zmtrni. Poslroiba poiteaa.
Chief-Office: 48, Brixtan-RoaJ, Unhn, S. W.
Na koLSek sladkorja vliji.e, kadar treba, 20 do 40 kapljic ter jih zavžijte ali pa drgnite ali namočilo zunanja bo-leča mesta, da pomirite takoj živce z
A. Tkiirrjf-i"*"
balzamom
se zelen« v.irii'>!itii» znamko ,nurm* in n;i t kovinski kapii-i (/aruaS-ku) uihtijoH) tvrdku: tMim> pristno. fj«r<- Vdobiva se v lekarnah. -o** !'¦» po.;ii 12 liialih ali t) velikih bteklemr i krom«. Stfkli-nifo u:i po-kiistijo z navodilom uporab in izkaz«?« zah>}» tt|<^»a »v»:t.i poSilja po predplačilu 1 krono -JO htotuik lekarnarja A. Tlii«rrr-Jn tovarna r 1'reirradi pri Itogateit (Kohltsrh* Sauerbriinn). 1'rcd ponar^anjem naj se vastije in p.izi pri nrtkupu edino le v vseh iviluovuuih (hža.iili re/istriiaao var.-tvci)'» zitiamko .nutia". ">
Razglas.
Dne t. aprila t. S. ob S. uri pop. se odda v občinski pisarni v Št. Vidu nad Vipavo potom zmanjševaine javne dražbe zgradba 2 kapnic   na Nanosu.
Ponudnik mora položiti H)% varščino. Načrt s proračunom in družbenimi pogoji je razpoložen od 24. t. m. dalje v občinski pisarni v Št Vidu nad Vipavo,
Županstvo občine $t Vil nad Vipavo«
dne 18. marca 1901.
Razpis dražbe.
Županstvo v Ajdovščini razpisuje zinanjševalno dražbo za zgradbo nove mrtvašnice in obzidja novorazširjenega ookopalisča.
Dražba .se bode vršila v nedeljo dne :J1. marca t 1. ob 3. uri popoldne v občinski pisarnici v Ajdovščini.
Načrti in dražbeni pogoji so razgrnjeni na ogled ob uradnih urah v občinski   pisarni  v  Ajdovščini.
Sprejema se tudi pismene ponudbe.
Županstvo v Ajdovščini, dne 12. marca lili.
Župan :
Anton Lokar.
Goriška IjniMa posojilnica
registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorlel
Gosposka ulica hit. 7, I« nadstropja
v lastni hiši.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4% % - Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila se dajejo samo članom, in sicer na meojice po 6% in na vknjižbe po 57« L.
Uradnje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje kan. vlog leta 1899. okroglo K 1,400.000. Poštno-hrau. račun it?. 837.315.
Jedno- in dveletne
koiči in cepiče
trte Riparia-pomlis ter domače trte
prodaja baronica Antonija Touffonbach
t PctihI pri Gorici.
Trgov.-obrtna registroma zadruga
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, semenlška nI. St. 1., I. nadstr.
------------4K-    .......
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 4l/8% in vloge na Conto - eorrent po 3-60 %. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgabfejbresti^ter izdaja v zameno lastne. Rentni davef"pliclJS ža^rflgsrp-* sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-lelno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih   obrokih,   proti  vknjižbi  varščine na •  10-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.     '   -*•--•    —
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po l krono na teden, ali daljših: obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6'15%.
Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na Čekovni račun Itev. 842,366.
Uradne nre: od 9-12 dopoludne in od 3~4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
l^arol praščil^,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. S.
Priporoča vsakovrstno penvc„ kolače za birinancf, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnoKobrojna naročila tor obljublja solidno postrežbo po jako zmernih tonah.
Podpisana   priporočata slavnemu občinstvu v (»urici In na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V ?al»K> imata tudi raznovrstno pijače, n. pr.: francoski Co^nae, pritUm kranjski brinje-v«'i\ domači trnpmnvoo, fini rum, različna viiui, K«<ru/ico (Senff. Ciril -Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo tor drugo v to trtroko spadajoče blago, 1'ostrožba točna in p<> zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem
Kopač Se Kutin,
trgovca v SemniUkl ulici St, I v hiKliti hiSi, kjer j« »Trgovska obrtna zadruga'
Zeta iSSI. y Gorici ustanovljena tinka
E. Biessaer, ? Nimsla ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi) priporočti proč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalniro nn« tnili cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, vo>Cene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Zaloga piva
prvo  kranjske ekspertni*  pivovarno, na par in tvoruiet* slada
T. Frohlich - a n? Vrhniki-Kranjsko.
(»lavni   zastopnik za tiorlco In deželo:
Josip Rovan
v Coriei — totaliitt ti 20-v Gorici.
Priporoča so p. n. fristitim pir. odjomal-
•M.Mii v nu-stu in na <l«»žt»Ii. Prodaja izborno pivo v sodčkih po !00, <"»<», vJ5 in l-':, litrov ter v plonibovanih
steklenicah po 5. litra. T v nI k a jo bila odlikovana za svojo izdelke l. 10 0.: v Parizu, Iaonu, Hrusolju, Itiinu   in   Dunaju   s  prvimi  priznanji.
Dobro urejeno in z ledom preskrbljene podružne zaloge imata: g. Frane Furlan, gostilničar in posestnik na Gorici« pri Kebku in g« Andrej Sinigoj, gostilničar
>Pri levu* v Dorribergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani
Josip Rovan.
Istrski teran.
Podpisana zadruga ima v svoji zalogi še ogromno množino istrskega terana, katerega želi prodati preje nego nastopi vročina. — P. n. gg. trgovci in gostilničarji se opozarjajo, da dobe pri večjem naročilu jako izborno vino po zelo ugodni i nizki ceni.
,7**tftrska vinarska zadruga" PuIJ (Pola — Istra).
Za trpeče na kili (Bruch).
Ravnokar je izšla popravljena brošura, razpravljajoča o ozdravljenju vseh vrst kile -ir-pere8r^rr~ReiwaiJn^~IšJonp^^ianna' zahtevo popolnoma brezplačno Dr. M. Relmann, Dunaj 512. VIL/2. Nr. 513 postni predal.
Fran Melinek
zidarski mojster v Vlinjsvlku štev. 67 (v Brdih)
se priporoča
za THakovratna zldarHka dela bodisi nove
zgradbe ali poprave po ugodnih oonnli,
Važno za vsakega!
IzvrMno Hi'il»lv« je
DURATOR-wa
l*oilplatt. s 'cm namazani tvsike :'. i 'i'(\w enkrat), poMancjo trpe/ntji, ncprctp.nrljivi h i>1ustit*ni. CimIJI osiaiifj > tudi pr> dolpi rabi v iiiijtddjScui ^tami.
Durator m- dnbro vpnrabija pri vojaštvu in r.i.'!nnii k'))|io'uiijii|i, katerim m» j<» <dilal v tabu koiuiij |n> dobri pnvktiinji idle^a.
Cana: I kovinr-ka steklenica % nav dilum 1 lit '.! kroni: !»<• poftU fnmko proti vpoidjalvi 1 krone i\s \\v.
I Dobiva se v vseh mlrodllnlcah
(.Iru^rijalil.
(i lavna zaloga: D11 nt.J, M. UoIiInIcIii, I., Sihulor-strnsse   7,           Hudlinpcštu,   JuIIun
DoM, V. Lip6l: kflrul 1/b.
Božjast.
c lir a,   uradno
1 žepna tira i?, i»;klja A n k c r-lt e in. {na željo j>ff-reJ>n;„>n;»t * krasno vdelanim olrovoin.r.abinjko regulirana s Mrtuim jam v, v mu l<-r eiui.
I .;.,: .»klopna v o 5 i ž i <• .1 iz niklja ali itoMina .« piiuzki vn-l, I'.nuni Mstem.
I kravat na ij/la iz piMiiia z v<M.Miini briljanti.
1 par   }.nzla-"<'in!i  zape-tnih   LMimbuv.   Znamka   ,Ua-
1 jfaMsž;u;t jr-i ni 1« o v u ^oblina za |iiruVr,ijriiik<! in
i.ira!Mikf: T> koinarI.iv. 1 par   u h.iti (iv   iz   pristni
l prhati iz v.'i>i<!i!i:v z rletr. kamnom. 1 poman;'fvai:iii zi-pno zrcalu v etui.
Teh slima-t krasnih in dražil prtvlnmlov z ws<> Anki-i-itfni. razjiO?.l;a ?.a .«amo tri«!. 2'!>r», proti pinz-*'ja ali napnj po-lanim zneskom tvrdka
Bratje Hurviz,
Eksporlna biSa, Krakau, Stradam 17 (Avslr.) Kar n»? ujraja  !>«¦   ("korn 8 duij  spn»jm«> nazaj
;t^r   d.-nar  vrn<», da  s^ kupovalec   nima   l»a'.i nikake
m-vatnosli.
B»irate ilu<-tr»vanc kataloi/e vseh drapocenoslij
zastonj in franko.
Spr«'joma;o  se pn-prodajalri in apcnljV.
Odlikovana kleparska delavnica
Artur Makutz
Gorica
Ozka ulica št. 1 - Via Stretta 1.
Priporoča svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih Izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma preskrbi j a iste v najkrajšem času.
Prevzema naroČila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. — Izdeluje pumpe za vodo. Prireja vpeljavo vode z cevmi vsake vrste.
V lastni zalogi ima stroje za ivepljanje sodov iz cinkane^a Železa, škropilnice proti peronosporl (ponovljene po Vermorelovi sestavi); mehove za žvepljanje grozdja raznih sistemov itd. itd.
»•> Postrežba točna. — Cene zmerne. ~*m
Kdor trpi na božjasti, krčih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Sclmannen -Apoteke, Frank-furt A. M.
Na dež, jubil. razstavi odlikovanSsrebr. drž.svetinjo No lvovskt razstavi * prvo ceno v. srebrno sYelinj0
Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS.JOHDTB-A,
v Pragi na smlhovu
(Praha-Smichov) Vinohtadsk& ulice Čislo 816. se pripoioCa
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih In šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili.
V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoča-jc&h"*nrital domačih in inozemskih
Zagotavlja jedno leto, Cene zeld zmerne, plačuje s« pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti,
Navadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za jiopolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto,                                                         ,„g
Popravo »»vrtajo po najnižjih conah.
Bol ublažujoče ribanje
po dr. Zoll6n-u]
(Zoltanovo mazilo).
Že. iiinoiro let /liano, vHpcniio učhikiijočfl sred-nlvo, kaloo: t> najbolje v oi-iihi pil proUnu In n»v-iiihU/jiiii.
Olajša ia od-utraiil po Kratki V|»r:il>i (kar dok -znjcjo nmoiM ni-znalna iu iMhvalua piana) <'olo niiiojro let Ine/, VHHeli« se zdni\ečc   iiole/nl.
I steklenica
stane
2 kroni.
Pri   vpošiljiiivi zneska 2 K HO vin, riiiipoAilja franko lekarnar
Bšla zoltto, Budimpešta.
Zaloga   na  Dunaju,   lekarna pri /ni o ni medvedu* I, Lugoek 3.
Nikako skrivno sredstvo. Zdravniško priporočeno.
Lekarna
Cristofoletti i Gorici
Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna mofi teh kapljic je nepre-kosljiva — Teka-jiljice vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno Žlicico popije. Ckrepe po-
.Vantvena  in.mkM.   kVarjetti  želodec
Htorr, da zgine v kratkem easu
omotica in životna tenost (mrtvost).
Te kapljice tudi store\ da itovek
raji je.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
V pisarni Seltz-ove tiskarne nasproti semenišča v Gorici prodaja se po znižani ceni — a kroni BO vin.
Yeliki teden
in
Velika noč,
spisal prof. Andrej MarušiS.
Knjiga se pošilja tudi po pošti po povzetju. Kdor pa denar že z naročilom vred pošlje, naj pridene še 20 vin. za vozni list.
Riccardo Brass
Gorica
zaloga vin in špirita na debelo.
Ulica Vetturlni Štev. 11.
Domača, istrska in dalmatinska vina ter Žganja prvo vrste po nizkih cenah.
Pravi vinski cvet
dyakmt rektlllciran
zu prirejanje vin in izdelovanje likerjev in ruma je na prodaj v mirodilnicah
Antpna MazzoHja
v Gosposki ter Vrtni ulici v Gorici.
Dobre ure in po ceni!
s .'Holniiii piHincniiii jamstvom razpošilja na ziiKclmiko
Hannt Konrad,
tovarna ur ter fovojs r.lutulno
Most (Čodko). Dobra uva \\n\\. \i niklja fl. 'A 75; ttolnna ura H.'in, 11. .VSO; oroltrna vciižicii II.!-.»(); lmdilnik iK nikUa fl. 1-95.
Tvrdka j« odlikovana h <•. h\ orlom j Imn r.lal« hioImik« Hvulinjo h rinsnlnv tor tinciOo primnlnih | pianu.      lliiNtrovnii coni k znn(«i»J!
ZtHIfni iitMika: SIDRO.
LINIMENT. CAPSICICOMPDS.
pripoznano kol IzvihIiio bol nblafciijočo maxllo; za cono 80 h, kron 1'40 iti i2 kroni ho dolii po vseli lekarnah. Naj m znhteva Ui Hplofiuo priljubi; «m> ^aniafo zdravilno Hi-edutvo vedno le v orlgr* stoklo-iilcah z nafto zaščitno znamko s „81-l»UOM«( namref, iz RIGHTERJBVE lekarne in vzame koi originalni izdolok le lako steklenico, ki je previdena s lo zaščilno znamko.
Ricfiterjeva lekarna „pri zlatem levu"
v PRAGI. Ellzabethg-asse št. 5. (nova).
Chief-Office: 48, Brixton-Roai), lončon, SW.
je najbolje mazilo za rnno^ vzdržuje čistoto ter olajSnje bolci-inc, vpliva na hitro zaceljenje; z omehčunjem rane odstrani I njo predmete vseh vrst. - Važno je za bribolnzcc, kolesarje Iu Juliako.
Dobiva *• v lekarnah. Po   poSli  se   razpošilja franko 2 akntljici za K.ToO   — Škalljice na po-skuSnjo, prospekt in izkaz zalojr vseh   dežel sveta j razpošilja proti predplačilu K 1-80 tovorna lokarjn |j A. Tblerrj-ia v Pregradi |irl Bogatcu-Slatlui. !l ~ Ponarejanja   treba   se   ogibali   ter   paziti   na zgornjo varstveno   znamko, katera je vžgana na vsaki škatljici.
100 do 300 gld. mesečno
lahko zaslužijo onebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost — Ponudbe pod Ludvvlg daterreloher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest.
Ivan Seliindler
Dunaj, III. Erdbergerstr. št 12.
razpošilja gratis in franko kataloge v slo-vcnsko-italijanskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo,  za   obrtne in gospodarske namene.
Šene nitje kakor drugod
Ugodni pogoji plačevanja.
Za reealno postrežbo so garantira.
Solidne zastopnike se išče.
IVAN SOHINDLBR
c. kr. privileg. lastnik. Dunaj, HI. Erdbergerst. gt. 12,
Anton Kuštrin
a-govac
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št 23 (v lastni hiši).
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najanejega »Luka* po jako nizkih cenah, — V* zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & ValenCiC v Ilirski Bistrici; cikcrija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Joehmann iz Ajdovščine in MajdiCa iz Kranja.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej.
Anton Potatzky v Gorici.
N» »r<i<U RaSteljn 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalište nlrnberikega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojaše in footjarjs.
Svetinjlce. — Rožni venci. — Masne knjižice.
lišna obuvala m vse leine čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošniarie, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.       2 ar,   8
JOS. LEUZ,
trgovec z deželnimi pridelki
v Ljubljani,   Reseljnova eesta
kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke, kakor jedilno čebulo, žebnljčck, snhe gobe, semenski oves, ajdo, vsakovrstni krompir tudi po cele vagone; nadalje divji kostanj, ercšniinje, ercšminoTO lubje itd. itd.
Nadalje ima v zalegi prav lepo, čisto domačo ali štajersko deteljo in lucerno po nizkih cenah, potem priznani rodovitni krompir »Zgodnji rožnik* itd. itd.
Jaz Ana Csillag
s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lorey-lasmi dobila   sern   jih   v.-lril
U-iuesef-ne vporabc samoznajdene pom.vK To t-o nnjslovitpjS-i avtoritete priznale za je-dino sredstvo, ki ne provzroea izpadanj;! las. po.spe>iije rji-il i.slih, poživlja lasnik, jm-spešuje pri gospodih polno morim rasi Ink ter daje že f»ri kratki vpniMhi la-eiii i«a j.'.lavi kakor tudi hrkaru na-ter polnost. in ohrani te pred zgodnjim osivljenjern do najvišje starosti.
Ona lonrka   1  ^lil.
3 Kiti.. :i irltl. o trld. l'o->iljam po poŠti vsak dati.
pošlje ali pa s pošlnim
Dunaj, SHlcrva.ssc 5.
ag
Drevl ob 8. uri žrebanje!
Žrebanje nepreklicno
23. marca 1901.
Glavni dobitek
60.000 kron
v gotovini z 20% odbitkom.
Srečke invalidne loterije
a 1 krono
priporočajo: G. Gentilli, V. A. Jona, Michelstadter & Gomp. in A. Pincherle v Gorici.
Zlatarna
Rajko Gaspari ni
v Gorici,  Raštelj Štev. S.
Bogata izber dragotin in zlatih izdelkov. Velika zaloga srebrniiie, vsakovrstnih zlatih In srebrnih ur.
Kupuje in menja drage kamne, obrabljeno zlato in srebro.
SB^"* Izdeluje vsako delo ali popravo po jako  ugodnih cenah.
h&^SbmM^<m&e$sSb&sM>SbšbLb&®$°!<$B<&i <šbM>&*MiM>J*Jks* >& ?* 3* & J*
Odlikovana tovarna vsakovrstnega
POHIŠTVA
Ivan Doljak v Solkanu
pri Gorici
V lastni hiši.    -»»»«<««-    Lastne žage.
Zaloga vsakovrstnega pohištva,
kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemme, od najnavadnejšega do
najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stolic, kakor
tudi vseh tapetarskih izdelkov.
Zaloga vsakovrstnih desk mehkega in trdega lesa; velika zbirka obkladkov (remeša) in strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tape-tarski stroki spadajočih potrebščin. — Blago se razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica.
Jamči se za točno in solidno postrežbo.
8»
'Y 3» $* '1* s* '%* 'P 3* '*¦ %*
S»
8*
©
© © © ©
®
©
PEi
I
I
I
I
SHSHgl
Prva slovanska trgovina z železjem   v Gorici
Konjedic & Zajec
(prej G. Darbo)
pred natiškofijo šiv. 5. Podružnica konec Kaštela Štv 2.   '
Zaloge v ulici MoreSli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojiinični hiši.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjene in medene plo-ščevine, orodja za razne obrti in ponižnega, štedilna ognjišča, peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe.
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acalon in Brescian -jekla.
Zaloga Portland in Roman - Cementa, kmetijskih strojev iz
prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.
©0©00©0©©©0©©©©0©©©0
" -JfL                                     Patentovani aparati
^^v       za žvepljanje na roko (n za na hrbet,
i   *^|fk     ^^               rabljivi na dva načina.
* ¦$-WN8v      fafeniovane  škropilnice proti [M^^^^3          pcroijospori
¦ ^  •¦** j^^ff;.-'               najnovejši sistemi.
Brizgalnice za žvepleni ogljik (In jeklo ri)
proti 1'ilokseri
Aparati za streljanje proti toči.
Posebno brizgalnice za sadim drevje in v ko drii^o pripravo za sadje-in trtorejo pošilja po najnižjih tvorniSIrih conah
IG. HELLER,  DUNAJ (WIEN) II. Praterstpasse 49.
»SLAVIJ A«
vzajemno zavarovalna banka  v  Pragi
sklepa
zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja.
25-lotni mož zagotovi proti Četrtletni Zavarovalnini   K 6*42 zaostalim svojim
K 1000*—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. leta.    Po
petletnem plačevanju zmanjšuje se zavarovalnina za dividendo.
Najugodnejši pogoji.        Ves dobiček pripada členom.
V poslednjih letih je hilo izplačano 10 odstotkov zavarovalnine.
Izplačana dividenda.........K          716.541*28
Reserve in fondi..........K   20,579.494*88
Dosedanja izplačila.........K    62,922.942*86
Pojasnila in tarife radovoljno pošilja
generalno ravnateljstvo banke »SLAVIJE" v
n» llavličkovem trgu,
kakor (udi nje generalni zastop v Ljubljani.
i*
I
I I
I
s
I
-4$\                                 "                                                                        _    .     . .
rSTrf.    s* ' -n
4
^KrojaSka zadruga*
vpisana zadruga  z   omejeno   zavezo   v   Gorici.
Gosposka ulica št. 7.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammg-arn i. dr.
Krasna izbera volnenm, forštajnov (porhet), ^Lawn Tennis^ i. dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnnsto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cviraaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in piliš v vseh. barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jšiger-srajee, za hribolazce itd. itd.
Vse po tiajni/jili in zadnjih cenah »rez pogajanj«.
Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste.
^^^^e^^                                               ; Tfoyqppq^