St. 31.
V Gorici, v cetvrtek 30. julija 1874.
O jjtof tiye r .Oj
Tecaj IV.
„Soea" izbaja vsak cetvrtek in velja s posto' prejem;.na nli v Gorici na dttm poliljana:
Vse leto......r. 4.511
Pol leto        .......2.30
Cet\Tt lebi       .   .   .   •    „ 1.2"
Pri oznanilih in ravno tako pri ,,po lani&th" so nlacnfeza navaduotrisr.npuo vrsto:
8 kr., ce se tiska 1 krat
7 "~.    „ T  „      2 krat
0    „    „    .,    ..      .'J krat
Za v.<V    i-rS.i.  j,<> pri>^r..ni.
Posaniezne stevilke so dobivajo po 10 soldo v v Gorici pri 'Paternolliju in So harju; v Tvstn v tobakarnicah „Yia del l^lvclero 179" in „Via della caserma 60"
Narocriina in dopisi naj se blago voljno posiljajo pod naslovora; Ured-nijstvo ozironm upravnijStvo v Pater-nollijevi tiskarni v Gorici. — Bokopiui se ne vraijajo; dopisi naj so blagovoljno i'rankujejo. — Delalcem in dragim ne-premoinira su naroenina ssniJia, ako go oglase pri uvednijfitvu,
Glasilo slovenskega politifoiega drifc goriSkega za brambo narodnih pravic.
Neverneii  so in brezboiniki.
Kar je naj vzvisn»JM predniet ptvi.skavajocipauiPti, kumor se elovcski dull uuj Km<dojse vzdigiije, kar ne moremo zapopnsti. in v nobenem jeziku dostojno pred-stavljati, je ideja u hogu in lUMimrljivosti — jo vera (religio).
Kar so prvo zilruini rlorvskfga v sivr. divjaka, ml cesar so slutnje tako razsirjeno, kakor jo razsirjene Mo-vestvo kaiiiu, in so slwli tako stare, kakor spomini vsili rodov—zopet je vora. Muoge obivde in seg<>, gojitelji-!•»» svi'tfga plemena podedoval je rod za rodom : to'da vnieite vw* opuuiint', ra/.trgajto vse verigo tradicijp—vera vstane vnovic.
Tako jiIm* Rottek o veri sploh, in fie bolj pov-zdiguje vero Kristovo, In vetidar ga klerikalei psti-jejo brezbo/.nega svobodnjaka < liberajra ), ki zupe-Ijuje Ijudi in posolHif* mladino. ki iiij vrcden, da bi ga solm'e obsijalo. In zares pred letom 4S. predpo-yedane .so bile njegovo knjigo v Avslriji. Zakaj to ? Zato ker odkritosreno graja vse. kar so je po njegovom inueuji slabega vrinilo v drzave in raziie ecrkvc Pni\ tako so je gotiilo in se godi vsem, kateri posobuo v ccrkvenili zadevah in? hvalijo vs.-ga, kar j«'. in kakors-no je <lo zadnjt* pirii»i» postalo v tcku rasa.
Nij r«'.s, da so pravi svobodnjaki lirczlio/ni; da so I'i'i'zlio/.ni, it* grajajo, kar j»' slal>»'ga ali naptu'ticga kd^i*-k «li p»> svetu, iii c** sku.sajo kaj proiiKM'iK'jsoga vptdjali. i'ravi dr/:avniki ne inorejo ia «*t>lo tt.> snicju brey.ltozni biti, kvK bi bilu zaztonj vsc dclornnjo, bi-i'zboznost vpeljati v drzavo, kar se vidi iz gore mivodenili bescdij. So nasi ccntraiisti na Dunaji, koji so klorikalcfin trn v peti, nijso bn-zboztti i><» nikukoin. in tudi brvz^crkveni nijso. To morajo n*ci tudi ostri nasprolniki. Dokazor \v dovolj. Saj eiMitralisticnaJ n«ii:i tistava kliee nad-skofe v gosposko zbornico drzavnoga svetovalstva in skofe v dozcltu' zbon». Saj ima duhovstvo vsidi ci»r-kov pravit.-o voliti in izvoljeniiii biti. Saj bojujujo diihovni poIitt("nf> bojt> v Witkfiu kutu Avstrij**, kakor po vswu su'tu. Vst* to hvolioilno d^Iajo. da-si je nas gospod in mojstor rokol : Mojf krat jot vo nij tcga sveta. l)aljui dokaz so tudi konf»«ssionaln»* post.tvc, sopfr katrr- so kli'rik:iU'i krirali ko bi-sni. Urali *h' jib. in kaj stf zve-deliV DaMJ** ilrzava n<*kaj uplua pri>vojila v zunanjili /.adt-vali   rim^ki*    kutoiisk<> (*<-rk.'c. katcre upliv bi prav
JbiiSl tjil.
Spisal o njegovej pctstoletniei B\ Zakrajsek. Nabrozinski. (Oalje.)
0. Krona stvarem na zemlji jp krosna zenska z v.ncem krepostij. Pivd njo ko pred nadzemeljskini bliAeem se, z lastno sraraoto oblita, skrije pozeljiva mesi'iiost. Hodil bo zlovin. dokler ga obeno mvnenje nij hf obsodilo, z osabno glavo v solncnoj svltlobi, solncu bo legal s predrznim celom ; prfd krepostnim zensktm of-esom se ojaei volfja hudoba. zgul1 so v svojo moralno tiienost zlot-in. Tako mot- ima krepost v krasnej obliki do strolmelega srea, kako carobno si-jpjo ti zarki v prsih, ki se tako radovoljno odplrajo nenavadnim vi&im uptivom. (irozno pade uze krasota (pred sodnijo splosnpga menenja), ako jo le strnpem sum obdahne: kako neizrec-eno globoko se pogrezne se le, kedar .samoraorivka moralna vrie vecno nebe-sko doto - angeljsko krepost od sebe. Zmenjala je nesreSniea neskonenost svojega duhovnega bistva s koneenostjo prahu; pe6at vzvisja je strgala z ogotffano roko iznad svojega cela. Umetuik, vise obdarjeni clo-vek, isfe duha, veene ideje neskonenost, to je ne^esa, kar ga more stalno zanimati ter udolznostiti, da kaj enaeega proizvodi v svojik izdelkih. Njegovo posveee-no oko gleda v svetove uzornosii, v vefinojasne prostore, kder sme se prosto gibati. Tukaj zivi. Umetnik, ki tega ne sluti i euti v svojih prsih,  nij ma nikakorsne
za prav tikal eerkveniiu obeiunni in vhidikovinuui, sploli vsiin vi'i'iiikom te corkve.
Pa ne. da bi se bili bojevali za nje, za obeine in vladikovine v zmislu prvotno kfistjanske eerkve; \w Y\-le napenjajo le za skofe, zn pape/.a, za ujili predpravi-ee. kakorsne so si pridobili v teku easov in ki so jih utrdili v teuinem zalostuuni srednjpni veku. Knkrat jo iinela la gospoila skoro vso Evropo v zepu, in zdaj v XIX stoletji nanieravajo tudi kaj takpga doseei. Toda posreiMlo se jim ne bode, ker so naroili uze bolj zruli, in se dobio spomiiijajo, da Ivrisfc nij liotel posvetni kralj bili po uekakeiu, in da je izrekel bosede poprej nave-dene.
Vendar se hoi'«yo s politiko peeati ti gospodje in siranearijo, kar se da. \u. ustava jim to dovoljuje, saj s» tudi drzavljani. Ali n.jili naj boljsa politika bi bila ia, in strinjaht bi se popolnointt z ujili poklieem, da bi liamrwj drzavljano odgojevala, in kedar so stranke raz-kaeene in presegajo inojo, tla bi mod njo stopili jili po-mii'jajo. Jirez dvombe bi eestokrut obveljale besedo: .Mir gospodov  naj bode vedno zvumi.
Ali njili politikovunjo namerava posvetno east in veijavo, in posvelua zelja, povsod nadvladati, jib zone. Tudi Ipleiiisivo je v poprejsnib jiasili kaj mogoe-iii) bilo, in viadarji so saini ilr/.uli v rokah drzavuo kr-niilo, Ijndstvo pa jo bilo brez pravic; loda casi so so spreiuenili, Ijndstvo je zdaj velika mof, prizuale so se njegovo pravice, in gotovo noce biti zdaj rep klerikalno politike. Xarod obsega vse .stanove, \m naj delajo v blagor domovine : ali da bi kuk stau nadvladal, nij vec easa, ..tempi passati." Xarodi se pa bodo teiu manj vdali nadvladi duhovstva. ker nij vitikanjo v dr/.avne zadeve njega poklie. Zgodovina tudi dokazuje, da jo duh iz kristjanske vere teiu bolj pesal, bolj ko se je duhovstvo s pnliliko peealo. Veckrat se je bralo in sli-salo po naj boljsili pri cab, da je bii ituljanski narod naj veL nevedou, snrov in razuzdan v Rinm in splob v nftk-danji papozevi dr/.avi, v kateri so bili ministri in urad-niki diihovni. Tudi ve vsak, da nij mirit v obeini, v kateri se diihovni inesajo v obcinske Ziideve. Zato pravi dobri. duhovni tiiko ne delajo in ostajajo preil vsem pri svojeni prevaziicni posln v naj veei prid svojeinu po-klicu, in nekleri he posvetujejo tudi zuanstvom. Pa nino-go izined ujili vednu navdiisuje osabiia z.dja uadvlado-vanja. in gorje mu,  kedor nasprotva.   Naj   inanjse   zlo
pravice biti iievoljen, ako ge je Jupiter   dal palmiti   iz Oliinpa.
lTmetnika sili vi^i oblast jiotegniti   cloveka.   nize cutecega, iz krtin ziveujskih razmer v spoznavo   vsevla-dajoeoga bitja. katero siiiije v ujegovih prsili.    Kst deus in'nobis...! Ali si pa tudi zadovoljuje s t«»in. da rPo orlovo on plava nad oblaki,
Po vedrih krogih mu se suce dull,
I praznieno pri srei mu je tak,
Ko kdar z roznatini celom, zlatovlasa
Na mdju pnsniehlja se mlada zora.
I jutro uun  zeleiiopernato,
Xedolznih lie i s cvetnim  veneem,
lliti po lokah i, po rosiiih gajih." Gresi zoper resnico, kedor isee pri Petrarei i pri enaeih umetnikih navadne zaljubljenosti, ker ti nij so nigdar roilila neumrjocih pesnij. Kako bi pa tudi naj-bolj razuzdana fantazija bila v stauu pouzoriti navadno zensko, da imenuje sreene cvetiee, zelisea i truve, ko-der hodi, bribe,' kamor posilja poglede, doline, kder biva? 0 Lavrinej smrti poje Petrarea.
rKel suo partir parti dal mondo  amore
E cortesia, e V Sol eadde dal eielo;
E dolce eomincio farsi la morte." 7. Profei temu pa je bil Petrarea silno nagiega temperamenta, kojega je ko pravi filosof krotil s potova-njem, i si tako pridobival ono krvno zinernost i pokoj-no dusevno enakotezje, ki se mozn, osobito izobrazene-mu, tako lepo podaje. Videl je na tell izletih Franeo-sko i Keraeijo, opazoval ptujo mtsljavo i sftge, seznanjal se z veljaki' raznih stanov, i tako zadoyoljeval svojej ielji, vsled katere   je goreee hrepenol poznati mnogo
.UfliaLB
je, ee jih psujejo nevornega, brezboznega, 6e jih obro-kavujo in proganjajo, kolikor morejo. V poprojSnih 6a-sib so jo vse drugafie ne sumo nokristjansko, soje no-Movesko takim ssgoclilo. Toda'kodo bo voe govorll odo-godkib, ki so obLno znani. Trdimo pa, da no morojo v tern boju zmagaii ti ofiabnezi, ker psovanje, lazi, pa druga nepoStena sredstva, in eelo sila je oroSsje, ki ga dandenes ktiialu skrhajo zimnstva in napradovrtjoM duh v svobodnih dr^avah.
'Mi boji so sploh odvofi, posebno pri malib naro-dill, kajti vsaka niofe je potrobiui, in vsa zedinjene naj m diifiovuo bojujnjo, da priborijo saj neka,j, da pribori-jo obstanek hi zivenjo. Ali boj jo tudi pri nas, in iska-li ga nijsmo Sudani odgovarjati vondar, pa moramo, da ho iiaso Ijndstvo znalo razsoditi, koliko voljajo psovke: Nevernozi so in luwMniki, kriJiajte je,
Dopisi.
V Goriol, &). julija 1874. Kakor so slisj, dobi-mo v Oorici deklidko ftolo osemrazredno z neinskitn ucnim jezikom; ta mtnisterska doloeba m bode menda uzo upeljala to jesen.—Za narodno ilekliSko Sole pri-mankuje ministerstvu deriarja, za nemSke pa ima Stre-mayor tiuprom denar pri rokah. Mi sieer potrebujomo dekliske Sole v Gorici, kakor vsakdanjega kruka; a ^o ima ta .^ola odgojevati nemSke neiteljiee, kako bodo moglo to uciteljice po tern v tiarodtiem jeziku predavati, fie ga bodo le povrSno znale? Od one merodajne strani se sicer povdarja, da ta sola je bila potrebna; pri znani tendenei ministerstve nij bilo mogoce misliti, da ono dovoli tako Solo s paraleluimi razredi, ker ima za to izgvor prevelikih stroskov.—Vendar pa se bosta inorala na tej soli uciti tudi narodna jezika in narodnost ne bo toliko trpela, ker je bila veuina sedanjih narodnih nciteljev odgojena v nemskih solah i. t, d.
Vse prav fletno ; ainpak pmsa se tukaj tudi zapeda* gogocni priueip, kateri zahteva odgojo vi materinem jeziku in to posebno pri zenskom spolu imajo&oin. skoro najveci upliv na narodno zivenje in naro.lno kulturo. V drngi vrsti pa je ta naredba ministerstva prav ostonla-tivno—ilem«jntstrAtivna proti sklepom naSegadez. zbora.v
reeij. Videl jo mej drugimi Narbono^ Toloso, Montpel-lier, obiskal Pariz i njegovo vseucilisfeo, o katerem je tedaj hodil tako imeniten glas po svetu, da je P. sain je priuierjal jerbasu, v kojega se nabira sadje najzlaht-nise vmjIi dezol. .. VrnivSi so, zivel je v Avinjonu s kar-dinalom (Jolonna kakti sin z oeetom, kakor na lastnem domu. Opombe vredno je, kako se jo poganjal za veijavo i povzdigo vefinega Bima. Mislil si je namrefi Rim ko zapuSceno i zalujoce inesto vkljub vsemu njegoveinu bliScu, odkar so papezi zivoli v Avinjonu kakor v-progaan stvu. Obraeal je torej ves svoj politieni upliv (ki je bil velik) nato, da se apostolov naslodnik povrne tja, tor prieakoval zatrdno, da se novi papez Benedikt XLl. preusede^i v Rim. A eeravno mu je zlozil ginlijvo' la-tinsko poslanieo v verzih tega zadrzajo, se to nij zgo-dilo; kajti Benedikt, znebivsi se misli, da bi kedaj videl stalijo i poeastivsl Petrarco s kanonikatom v Lom-bez-u, si da marvee sezidati krasno poslopje v Avinjonu.
Lombez-ski skof vzame Petrarco nato se sabokofc spremljevalca v Rim. Uze Tacit memin da v zivoto-pisu Agricole* pi§e, da vsaka stvar eem dalja, tern groz-neja se nam vidi ali bolj zanimiva. Tukaj nij bilo tako. Petrarea si je bil namree v svojej velikanskej domisliji namalal |Rim z vsemi najkrasnejimi barvaini; a se veliko bolj impozanten mu je bil njegov ugled. ,( Nje-gove ostaiine - tako pise - presegajo v velicanstvu vse, kar sem si preje im'slil. No eudim so torej nikakor, da je Rim nadvladal ves svet, le eudim se, da se je dovrSilo to tako pozno. „                                                     ...
Kakor v novejem casu franeozki Cezar, upozonysi svojo vojno na egiptovske piramide kot na price  tohko
*) Tacitus mi ravuo sedaj nij pri roci.                     Pw,
katerega podrocje spadajo tudi Sole. — Kam pride cut pravaTAvstrijf, 5e se vsako pravo od zgoraj dvomlji-vo in nesignrno stori. Jo uze res, dase daiulenes vsak dan proklanmje pravo moonejsega, ampak v Avstn-ii bi se morala najti droga bo!j moralna podiaga pravu, ie po tern se bo v' Avstriji nasla tako zvana ,ratson d* etre " Ne verujemo, da bo nas dei. zbor k temu passivno gledal in nadejati se je, da letos se mocneje povzdigne svoj glas zarad Solskega prasanja, kakor je to stofil druga lota.
Od kar imarao zopet Klodica nn solskera krmilu, je marsikaj novega slisati o pospcsovanji sotstva.—Tako na priliko se bode osnovala pripravniea za ueitelje raenda v Tohninu in se kde drugod na dezeh ; ko bo namrcS decek dovrsil Ijudsko solo doma, so bo sacel Jehko pra? na tisti Soli pripravljati za Solstvo; ko bo zadosti izurjen, da lehko prestane praktiem izpit, pride na izobrazevalisee v (torico in postane na ta nafin lehko neitelj, ce tudi nij nikoli videl gimnazijo all real-ke; tak neitolj, t-e pokaze poseben talent, pndo po dovrseni nciteljski sknsnji tudi lehko v ppdngogijum na Dnnaj m postane po ;em lehko naducitelj na prepravnici sami all tudi solski nadzornik. — Todajjo s tern tudi takim ubogim Jjudera odprta lepa kariera, ki no morejo dolgo let po mestniu srednjik Aolah hoditi in to torn bolj, ker so za pridne ueence povsod preskrbljene stipendije in druga olajSanja.—Da je ta nori nacrt vsehvale vreden, vsak spozna, ker se prvic naslanja na praktieno odgojo ueiteljev: toje, namerava odgojiti morda raanj ueenib, patofiko bolj praktienih ueiteljev in drugie zdatno poraaga pomanjkanjii ueiteljev. Tudi ta nacrt, o katerem bomo morda zarad njegove vaznosti kaj obsimeje govorib, pride v veljavo Se to jesen.
Iz Moziija na slov. Stajerji dne 26. jolija. (Izv. dpp.) (Shod savinskih deiteljev, vojaske vaje zadevajoee ncitelje, toca, letina.)
Za vzajemno vsestranko pedagogieno in dikatiLno izobrazevanje u&tcljov v korist Sole in odgoje mladi • ne, za narodno nase zivenje vazen prigodek imam zabiljoziti: shod savioskih ueiteljev na Vransko (Frauz), kojega so napravili omenjeni gospodje dnc 22. t. ra. zvecer.
Zbrali so su namree" odgojitelji isti vecer v gostil-nici Sentakovi JSiovau"; bas v isti hiSt so tudi v ¦:»-talnieoi dvorani zborovali. Stopivsi v dvoraoo videl 8em »ad odroiu cesarjevo podobo, poleg njega pa grb z napisom: BVsakemu narodu pravico.* Tuga se je polastila mojega area ter sem koiegi na uho posepe-tal: „Da bi bilo pac to istina"! Sedli smo za mizo t ditaloici ter predsedntk g. Skoflek, naduditelj na Vranskem, srdno pozdravlja dosle g. tovarise. Na to 86 je slozilo 15 forintov, da so se odposiali ^Narodai tiskarni" v Ljubljano, koja je 200 knjizic (iztisov) »Pravil savinskega ufiit. drustva" v jako lepi obliki ponatisiiila. Naj bode ta tiskarna Slovencetn gorko priporocena! Mej tern ko se je mnogo velevaznega po-govarjalo za prid narodne sole in odgoje mladioe. se je odmeniio dne 5. nov. t. I. za prvi prihodji shod, in to zaradi tega tako pozno, ker imajo ncitelji okraj-no sejo dne 27. avgusta v Braslovcah (Frasslau)in 21. in 22. septembra pa v Maribora shod vseh ueiteljev slovenskega Stajerja, (okoii 200 slov. ueiteljev, ako se ne motim) potem pa pouituice.   Koncavs?  sejo   so   se
tisocletij, - tako je skazal Petrarca sedaj dusevno svojo globokost kakor samovidee sijajnih historicnih spome-nikov. V tako visokoblagoslovljenih prsih, v tako pro-stranem duhu se' razpleta tedaj vsa dotiena history a : bliskoviti zasiji. zarija i venci slave, hriirn smrti posve-«enih a zmagujocih vitezov, trinmfi v vsem posvet-nem oblisei; a blizu zraven propad. nieemurnost, otoz-nost. To in enako uapolnjuje tedaj velikansko misleeega i cutecega cloveka. S posveeenimi pemtami lilti dnh v vi§ave, i tedaj—raoli! Kedo popiSe tako slovesen moment, kedo? Dokler govori pa pi§e telo—nihee! Pesni, Je nekoliko izrazujoce taiosen vtis, morale bi bit! nenmr-ljive: kako grejo veckrat v izgnbo! V tern zrnislu pismo pise Fetrarca omenjenemu kardinaiu: sMenil .si, da komaj pMel v Bim, utegnem visoko pisati o tem mesta. Mo-tig se. Ede pa6 naj bi zafol? Iz tolikega osupa se nijsem §e zbral. premagan.po takej ogromnosti tvarine."
¦»!«-«
«H4^cc»1.JL.
Oeravno nesreeen, je Krasevee vssel. Prisel je so-botni vecer, jutre bo nedelja in smenj v bliznji vasi. Od rimega jutra do vecera v tezavnem deiu, pa le giei jct kako se jira ljubi mladehieem zabijati kole v trda tla, prenagati tezke grede,prekrizevati,j'ez dolgiini rahtami. da preskrbijo y?aj nekoliko sen^e z nametaniini zeloni-
°^V* ""T Y<* wtu l* neKOI,^° oddafen^ lokve enj zabji zbor,B t katerega meSa ponouna tiea svoj stoteri fuk, euk iz vispkega debelega topola.
citalniene dveri odprle in mnogo gg. neuciteljev pa podpirateljev na§ega drustva se je v veselem krogtt z na§imi ncitelji ^ratkocasilo. Godlt sona glasoyiru razoi gg. ncitelji, pelt samospeve m kvartete: mej drugim so obcinstvo zanimali razni govoii.
Pri vederji se je se moogo napivaio, tako nas je jutranja zarja se nasla pri wz!ati sladki vinski kaplji-ci-. Bratje slovenski ucitelji savtnske dohne so sedaj polozili kamen, na kojem hocejo zidati; polozili so ga na narodna tla in tudi, ako bog da, mora sad tudi— naroden postati. Slozih so se in slovenski narod jim bode hvalezen, dokler bo tekla kri po krepkih slovan-skih zilah. Torej na delo!
Slavna c. k. vojaSka p«»eljiiistva so ueitelje-voja-jake pozvala k vojaSkim vajam v has takem caso, ko §e pododujejo in to nij prav. Solsko leto traja na-vadno 46 tedaov in sieer od I. noveinBra do 15. sept, prihodnjega leta. A slavna c. k. vojaika poveljnistva to prezirajo in so nekatere ueitetje pozvala uze v avgu^tu k vajam, akopram pravi odlok visokega c. k. namestnistva gradkega od dae 27. marcija 1. 1874 st. 3766 in visokega e. rainisterstva od dne Z. marcija 1. 1874 st. 850^ 192 glede §27:
„Uuter gewohalicheu Verhiiltuinisseti, dther bis auf Weiteres, diirfen die Lehramtskandidaten fiir Volks-schulen und liehrer an diesen Aitstalten, daon die Studierenden in neuem Jahre our einmal, unci in der Maximaldauer von vier Wochen, wahrend der Volks-unterricht, beziehungweise die Stndicn am weoig-itea storenden Zeit, also in len Ferien-zur militariscben Dienstl<*istung einberufen warden.—
Dne 25. t. m. popoldne se je zacelo vrotie solnce skrivati za oblake, proti severo - zahodu so se enri obiaci dvigali po nebnem oboku; ptice so utihnile, le vejice po drevesih so Sumljale v gorkem pisu ; od da-lec se je uze grom odtneval pri wavantgardt", ko nale-ti na sovraga. Po savinski doiini se je vzdignil hnd veter. Videti je bilo le v neki oddaljavi franciskanski eamostan, koji na hribu stoji ves v oblake zavit. Baz-srjen bog „Jupiter pluvius1' je bliske na vse krize zvijal. Zdelo se mi je, d i ridim v bitki od vseh stra-nij hrib „§turmatiu (naskokovati.) Drevje so je vklan-jalo ^o ravninah in grom je pretresoval savinska tla. Hnda ploha se je ulila in i njo tudi tot'a, kakor ore hi debela, nekatera zrna so bila eelo taka kakor—jajca, kar Mozirjani ne pomnijo. Mislil sem, vse Mozirje mora pogrezniti. Treskalo in grmelo je, da se je zemlja tresla in tnlil je vihar, kakor bi vse-peklenske posastt odklenile so~v nelslu in tekale po savinski  doiini.
Toca nij Skode napravila, ker je z dezjem padala le kake dve mmnti; kde drugod pa je gotovo pokle-stila.
Letina kaze letos dobro. Vsega jedosta, dosti se-na in slame, p§enice in tursice i. t. d. Sadja je malo ker je v spomladi slanaposmodila; skodita raujevevet-ji! ^"ogradi v celi okohci dobro kazejo in bodo iiaeli prebivalci dobro trgatev. Vse lepo rase, ker zemlja ne trpi zeje. 2letva je bogata. Tukajsni glavni prodakt je les, kojega po celi Avstriji izvozarijo. Tisuc in tisuc plavov (flosov) so letos ranogokrati prodrli do KaSafata. Kupcijska zveza z lesom z Kalafatom, Pancovo, BeSimgra-dom h t 6. donasa tukajsnim probivalijem mnogo do-biC-ka. Tedaj smem konecno soditi, da bodeta kraet in gospod oba zadovoljnain tako tudi cel-narod. Bog daj!
K a n a 1 e c.
Sladko spavaj, sreekjutri popeljiun tplw prvo i*e bodo tudi Ijiidje rnarsikaj ngibali. In naj rala se imava, pa je, govoril je se konecno iz zalnjega kliui sose love jestvice krepak mladif, ko je ravno zv.viavi m?sec svoj obmz skozi redke orehove vrb^ pomolil. in rude-ce-polni obraz raske hcere skril se je za nizko Itnico, kakor da bi se bal lime. OdreSena je lestra. Vse spi.
Zora! Petelin kliee, i-redar goni na paso. Vse po konen. >fe da se spati mladosti. Tolikrat zaz^ljeni dol-gi spanee, dolga not" bila naj bi danos kratka: bila je tudi, saj jo dan. Iz zeleno- belo- rudecih evetie napravlja dekle sopek mladonicti, lepega hoee narediti, da, naj Iepsega- enaeega i sebi. ITze vabi k masi in dekleta nestrpno eakajo izvoljene svoje, nakatere morebiti za zmirom, nekatere za denes. Lej pred eerkvijo naj so opazuje, katera je bila bolj skrbna, bolj izvodnn, in po-poludne zvedelo se bo, fiegava je in kedo je ta. Zvoni! Vse mlado in staro hiti k sluzbi boiji, kar le more, zvenaj domacih varuhov. Mozato se postavljajo fantje pred eerkvijo opazovaje dekleta in ne opazujes veliko in uze ves, katere bit je sopek, ki kinfa sedaj prsi vsa-kega posameznika. Orgle zadone, pifikav glas znanega organista odmeva se piskavo po cerkvi. Ljudje kazejo se, da molijo, veruj jim, tudi ce nij res. Kedo bi prisilil duha. da bi s teboj v enakem casu enako mislil? Mladi misli na popoludanske prihodnje slad-ke trenake, stari oveneli na dobre kosilo. bodo strnk-Iji •—saj je shod—in gospodarju rojijo po glavi misli na letino, suso in oranje, le k vecemu kaka zarnjevela devica pribija stari mamiei skljuceni v dva—vrocc mo-litve do Boga poSiljaje — naj jej podeli to, Posar do sedaj dosefii nij mogla. Se nij sveeenik komaj prieako-vanih besedij ^Ita missa est" izrekel. u>,e se dere vso pri cerkvenih vratih—boteee biti prvo—in marsikateri ne
Politicni pregled.
{5o zmerom so vakance politikarjev takraj Li-tavft in bodo rrajale do druge polovico prihodnjoga meseca^ ko se bodo zaCeli zbirati   deMni  zbori,—
Znani ceski Journalist 8krefSovTsky bil je od cesarja po eaoletneiu z-tporn te dni poaiilos^>n: nekateri federalisti^ni list! vidijo v tem fiinn zai;e-tek nove politike v Avstriji; nam so zdi ta nada presanguini(;na — Ta C3.sarjevr akt gotovo izvira iz lastne cesarjere inicijatiye, vsled resar narod od x^h stranij na Oeskem Skresovoskemu (Sestita—s**-jsmeromse vzdr/.uje na povrsji mnenje, da fte.^ar obi&V fiehe v Pragi in da bodo pri tej priliki v<»-likanske slovpsnosti. — V G-radcu in drugod po ^tirskem so bile dekanatske konterence, katere so sklenile, da sprejniejo po mmisterstvu dnhornom obljul)lj"no poviksanje kongruc Tedaj se veudar vlada in klerns moreta So sprijazniti. — Hrvatski sabor je sklican na o avgusta.
Ihmes se bo eitalo na srbskem kongressn v Karlovcu pismn cesarjevo; gotovo je skoro, da cesar nij potrdil Stojkovida. — Vertdar pa se sliSi, da bo narodna vei'ina poskusila z 'drugim, vladi menda inanje nasprotnim kandidatom. Ogrski drz. zbor je sprejel Se le 12 §.$. volilne postavu —
Baron Anselm Rothschild je umrl v 72. letu starosti na svoji vili blizu Dnnaja; to je tisti ki je, na letosnjo spomlad v Goriei prebival; zapuxtil je eez 600 miljonov gold, premozenja; samo njegove slike in sta^ine so na miljone vredne, Ranjki bil je v Avstriji posebuo pod absolutizmoin jako upli-ven mo?*, nobena drzavna^ linan«'na operacija se nij zgodila Imt'z njeg«i. - Bil je pa zrneroni trgovec; in se nij brigal za iicSimemosti, drorniki so mu dr>sti-krat ponujali titei ekseelence, pa jirn je odgovoril, da titelrii nijso za  trgovca.
Nernska flota je dohila povelje, da se ju'erej poda v spanjske vode; slisi se, da ima i)ovelje paziti na vse tiste ladije, ki prinasajo Kurlistom orozja in zivc-fa. Ob enein je pa nemski poslafiik knez Hohon-lohe pri fraacoski vladi pritozil se, da podpira Karliste, ker premalo varuje sv<yo mejo proti Spau-skemu. Kakor se iz tega vidi, hoee Nernska veudar Karlistom do zivega priti s torn, da republikansko vlado podpira inoralno in materijalno, tako na priliko se tudi slisi, da NemSka hot:e priznnti spanjsko repnbliko: k temu spodbufa tudi drnge velevlasti.—
K temui koraku siii velevlasti humaniteta, kajti Karlisti na Spanjskem tako pozigajo in mo-rijo, kakor pravi briganrjo in to vse pod plaSr-em vere. V mestu Cnenea, katerega so dobili Karlisti. je pustil Don Alfonso brat briganta Don Karlo^-a dve uri ropati, pozigatt, zenske v navzo'-nosti   nji-
mvno rahli snnec dobi se pri bikih prilo>.nostih od ok«»r-nega itorkljaea ratarjewga sina.
He nabija pred eerkvijo po oslovi kozi mali, tr.sasti, se precej reieni mozieelj modrega obra/.a. kajti v.s» opazuje naj bolje njega. t-erurno bi hotel tudi suhi klarinc-tist se svojini napenjanjem opozoriti omamljene vaieane na svojo itnenitnost : pa zastonj, bobnar je mozak i:i svest si tega, ha tnd: po prvi, ki so jo ndarili. kar v.t-jasko obrne za drugimi. korakojoC-irni k naincnjendinn krnjii.
Deea. nedolzna deca mesa se go.leeni mej noge gledaje jim v obraze: napihneni fantje v vrsti pred njimi stopijo trdno in dekleta drz'aje se za roke hitijo od za-«lej v raj.
Kudo pripeka solnce, ali ne straSi jih. Kot vrtinee ure.o zgrabi sieer no kaj graeijazno kraski sin Krasevko z\ roko, mozicelj udari po bobnu in hajd, sueejo se kakor vedo in znado par zaparom, ne marajo za viv.'je potue kaplje. Xjim dopada. Od-plesali so prve t. j. upolnil j»^ vsak svojej sinoui dano obljubo : Ti bos sla prva z menoj in ne preplaeajo jim drugovaski fantje prvih plcsov.
Pribliial se je vecer, solnce posilja zadnje zarke na rajajoee—in glej ravno prisle nahspane, to so dekleta iz boljih his — drze se nepristatno nadihnene — z ne-kakim ponosom pogledavajo po priprustih—revice! Tarn nasproti stoji tudi nekaj fantinor, nosa jim je novo-dobna.
To so kmecki gizdalini — prirojeno opona§anje znaei je prav dobro puhloglavneze, mej nje zgubilo se je i revce, cigar orietu in materi doma morebiti soka primanjkuje—ah posteni kmeSkifant jepozna—ne zme-ni se zanje— urno vrti svojo ljubico po berjarju—vsako
bovih moz sknmiti m po tern moze kakor psfc pobijati in vse to pod klicem, naj zivi vera! —
Bruseljski kongres se je sesel in je imel 21. t. m. prvo sejn; obravnave ostanejo tajne; vendar pa se slfti, da pride tudi praSanje na vrsto, ce sme-jo drzave minio gledati, kako Karlisti ljudi proti vsakemu oloveskemu pravu poBigajo in morijo.
Na Fraucoskem jo v narodni sknpSCini padel predlog Perierov, dragi predlog, da se ta skupScina odloxi do jeseni. je obveljal hi denes je debata o treijem predlogn, da se skupSvina razpusti; za ta predlog, kateri je iiajboljsi, bo govovil tudi Thiers; vendar se nij gotovo. re obvelja, - - Le t0* je got<5-vo, da Mac Mahon ostane zopet nekaj fam saffio-vlaiiar in leliko preroisljnje in dela na ta, da logo izvrSi svoje skrivne nakane, Katarih inline lie poy,na. Francoski parlainent je pa v zadj|)i sostiji slepfi JiiiSi lovil.
Ornogorski knez je slovesno spreje) rteffluuske-ga izvenrednega poslanika in povdarjal v octgown na nagovor prijateljstvo in solidarnost Rnmunsko *••• Srlnjo in f'rnogoro. —
Bazne vesti.
(i*lwm«ni zn»io«tni izpitij se ta teden vrse na goriskih wednjih solah. Kakor smo izvedeli, so so na realki vsi stirje sedmoSolei povrgii izpitu; na gunnaziji pa izmej 75 sarao 9. Pri tern je najbolje to zalostno, iU uejep^tSi:-1-.. n* matnri odiegailo, ne incndniz uz-rokov, ki whin ni»u An prav glavo. Altso mladen.id ali bolni, ali l.'ni, ali pa ker mislijo v go rink o se mini sec vstopiti, za kar nasi gospodji; ne tirjajo mature, ah prav za prav so ljubo jitn je, ker po tern jcr dijakom pot mej svet zaprta. Mi nikakor ne od ¦ stetujemo uasim mladim prijateljem theologijo studira-tij pro-do jiai je. ah kaj bodo poeeli, ako at! /, letom dnij njih miscl spremeui * sapioiilis est inutnre coiwi-bum - in kaj so bode stoprv po torn '/. Vaini godilu, ako Vam ruderi gospodje iz kolik»itcrega uzroka consilium ahottndi dado? •-
(ttoriika citnUtic») napraviiriavjrustaizletk Iteb-kn, kder bode petje. goriba mi sploh domafat zabava jo,| milim neboni.
(PoboCnii jt-j \i (ioriee eden prvili lukajSnjih aristokratov: zapustil je dolga <Vz 140000 gold., koteri .so vu&inoina pokriti se fdlsitiHranimi menjicami. Mmogo goriskih immibejeer, kateri so sesali visoke obresti, je zgubilo wen svote. Zalostno. pa tudi srarilno. Heguti jo je pobrisa). kakor se «lisi. v Aleksaiidrijo in o I tam d« pojde v Ameriko.
(tx Momnii) Denes due 27. jtihja t. 1, koj po poludne zacne nekako uenavadno zvouenje; bil jenam-ite ogenj v Ir.si tukajinegsi prebivaba I. M. Uzrok tej uesietri bili so najgotoveisi lastni nje^ovi otroci, kojje so ze veekrat njib Bosedjo podilt, ker so slami>, listjei.t. pred all zwen bine na tdici pri/.igali.
Sreca da so bill obciiiaiji koj pri juji'etku ognja na poniuc prit«kb i tako zraven nekako skovo, (postelje, ifd) drugo obvarnvali. NIJ. poj;<«r«.'!ec nij b.l zavarovan O'O
Po dokonOauem ^asenji se je pa gospodinja ome-nji ne bi5e v znhvalo vsiui jrastlcem za delo siroskousti-
la, da so hiso  iz  nevolcljivosti   bliknji   sosedje zapa-lili, ne glede na dine svojih otrok.
Meuim, da bode to naj bolji dokaz i .sola,   da je dobro se pri kaki dobri domaiii kinki s»a,varovati.
rss
toliko z nogo ob tla zaeoptaji»   liotet* r«M'-i :   kaj   grenis mi vese'je prerzetnez ?
Kako VKselj*1 li^re se na obrozn tern naravskim sinom; ce tudi ve da je revez. veseii se vendar 'k.'ko brzskrbno, pozabi ve.s trud. pozabi vse nadloge iu stiske. In ti gospod nunec — zakaj mil zavidaS v 8Vi»jej pridigi to ves»*lj«'—sebicnez!
Stal sem i jaz tarn pri pkvsisei, opazoval sein ve-soleoV.
-Da 1/ nka zeja me iz tvoj' ga svetn ISpeljala ne bila, goljfiva kava. Mirno mi plavala bi moja barka Od ognja dom. od toee mi psenieo l?i bliznji sosed varoval svet* Marka. Pa pozno j? uze—c*avS je da idem domov— Pot me pelja skozi preeVjsni gozdiC.
Mesee stoji visoko na; viSnjevein nebu, kakor po-liocni strahovi zdeU so se debelih brastov kofiati vrho-vi. Kedo preplaea zadovoljoost! Take misli rojiie so mi po glavi premLsljevajoeemu vse, knr sem videl! Ti eiitece sree, bi ne bilo bolje, de ne bi imelo te lastnosti ? Kaj si pa ti Heine mislil ko si pel:
Die Mitternaeht war kalt und stumm,
Ieb irrte in dem Wald herum,
ieh habe die Biinme aus dem Sehlaf gerftttelt.
Sie haben die Kopfe mitleidig gesehiittelt.
K r a S e v e c,
Nasa kmetijska §oia.
(Konec.)
To prasanjo pa; o kakovosti .sole mimree, se ne da po programih kmelijskih .sol druzih dezel reSiti, to naj se pnsti pri mini, iu Ptudira my so temeljito ia-stno dezelo in njene potrebv, ter na rezultat zivle'gjv pre-misleka stoprv naj se sola postavi. Zreli premisleknaj dolofi, ali naj bodp nova kmetijska sola le praktienii ali pa le teoretienn, ali pa prakticno teoretiena nizka, srednja, visa sola. Programi kmetijskih sol druzih ile->.el rabijo naj se lo v formalnili zadevnh, no pa gluv-nih doloebab. Pri osnovi nase kmotijske Sole se je bas nasprotno godilo, kajti ne moremo'si druga&e nii-sliti, ka bi l»iio mogoee, da se jo potrebam de»le ftisto neprimerna oblika podelila, oblika le teoretiene srednje solo. Kmetovalcev razlo(*Mijemo po posestvu pri nas vee razredov, prav majlino ali tako imeuovano kajzarie, kateri si morejo, ako hoeejo iivoti, krub pridelov'ati pa tudi slu&iti; ta razred jo primerno majhen. Potom pride razred tako imenovanih trdih kmetov, kat«»rini sieer nij truba kruba si sluziti, ker ga zadosti pridela-jo, delati pa morejo samo zase vendar kar se da, V ta razred spada naj vise stevilo goriskih kmetovaleev. V trotji razred postaviti smemo dobre kmete. ali boljfte reeeuo srednje posostnike, kateri si ne le za lastno po-trt*bo brez lastnega iizieriega1 budega dela zadosti iivezn jnidelajo; iimpak kalori so toliko pridelkov prodajo, pa so vedno pri veeji ali manjsi denarni moei. Cetrti razred je oni velikih posestnikov-grajsein - kateri si za oskrbovanje posestvu ali le delomii, ali pa popolnoma najelih osob, uradnikov, posluzujejo. Najomnikov tPiieh-terj v prflvem pomenu besede pri nas nijmamo. Vse nafie kniotoralee razdeltijenio toroj v stiri dole ali ruzrade. Oo-niii smo to naveli, bo lohko vsacomu jnsno. Xaj idu-alii;no bi namree bilo, ako bi so za primerni poduk vseb stiruh razredov onakomerno skrbolo, ako bi vsak razrod sojo solo imel, kar nuhajamo v nekaterib drza-vali, i dc/.t'liih tudi i;esuieno izj>oljuno, na primer na J^uskom, pa tudi na (Jeskem, spodnjom Avstrijanskom. Tam nahajamo za sina imjmajnsega posestnika izvrstno nedeljsko Aolo, zn sina tnlega kmeta kmetijske zimskc toenje in prnktieno teoretieue nizke kmotijske sole ve-eji del specijalne sole, za si novo srodiijih posestnikov in i/.gojo nizili gospodarskili uradnikov, praktieno teo-retiCno srednje sole. Sinovi narveejih posostnikov, in pa vs? tisti, ki mislijo v vise gospodarske sluJibo prijti, ali p.. na gospodarskili solab kot ucitelji nastavljoni ali pa tudi najemniki postati, najdejo svoj poduk v vi-sih teoretienih kmetijskili solab, potom ko so po dovr-seni gimnaziji ali pa realki vsaj eno leto pri kakem vzglednem gospodarstvu prakticirali.
No, tako idealieno razdeljen kmetijsk poduk, za vse stiri ruzredu uasih posostnikov, pri nas se nij mo-go<v-, kajti za to pogresamo pred vsem v najnizih raz-.redih zadostno inteligenco, ali recimo zadostno pamet pa ne ntanje denarne zmoznosti. Ne inoremo, ne smemo se tore] iriuliti, ako se na ta dva razreda pn osnovi nase kmetijske sole nij oziralo, to tern mauje, ker je obeno znano, da se s zaeetkom direktnega kmetijskega poduka pri teh dveh razredih ni« ne opravi; ker onu dva morata biti pred teoretienim podukom Sole prak-tiemj preprieana, po sku^njah inteligentuejsega tretjega in eetrtpga razreda. Ta dva razreda imata to.rej pio-nirja napredka biti, je trebo- prieeti za ta dva naj pre-je solo osnovati, kajti ona sta zi poduk, za napredek sprejemljiva vsled navadne vise omike, sta pa tudi premozna, torej v stami kaj poskusiti, kaj podvzetL Xasa kmetijska sola bi imela torej za ta dva razreda namenjena biti, razume se. da za prav velikega posestnika le v tern smislu, ko bi si iz sole lahko nize ura-dnikc rekviriral, nasa sola bi morala ne le znaeaj srednje prakticne in teoreticne hole imeti, ampak to bi morala ona od lot-no biti. kar pa mj. Ona jo le srednja teorotiena sola: da, mi gremo so ceio dalje, in recemo, da bi bilo gled«s na veiiko vefiino nasih trdih kmetov praktieno teoretiena nizka kmetijska sola za naso dezelo se iiaj bolje koristna. Kako da se je za naso dezelo srednja zgolj teoreticna sola osnovala, temu so vsi strokovnjaki, kateri na^o deLelo dobro posnajo, in z katerimi smo so o tej zadevi posvetovali, ne morejo preeuditi, pa tudi nam noc-c to nikakor v glavo. Ako hofe srednji torej dober posestnik svojega sina v naso teoreticno kmetijsko solo dati, posluti ga mora zgodaj, ko se s knietijstrom se nic ukvarjalnij vijudske sole, iz teh v gimnazijo ali rcalko. Tako so ga kmetijstvu za eelih osem let odvzamo, on prijde toraj s kaj slabim poznanjem ocetovega kmetovanja v naso kmetijsko solo, pa se brez vsega pozrianja prakse, Tu se potem dve leti s teorijo prenapenja, koneem druzega leta da se mu izvrstno spriealo tudi prakticnega dela, kar je, naravnost receno, smesno, kajti igrace na vrtu societa agrari-e se vender praktieno delo, praksa imenovati ne more ter poslje se ga domov ocetu. Ta se zalibog v kratkem tfasu prepriea, kaje izStudirani sinko polen le-pih trditev, krasnih pravil, katerih panijvstanu plodo-nosno, praktieno izkoristiti.   „Oemu sem te dal v kme-
' ^fv,,,!..
tijsko solo?" je vedna leraantaeija o6eta. Ali naj tak oce svojoga sina k»m prakticirati poSlje? lahko';aiko mogoee, ah zakaj, 6emu to, zakaj bi se v kmetijski Soli koj obojega, teorije in prakse, ne izu&l ?       '
Drugi se poda v na§o kmetijsko Solo z namenojn ah piav za prav z nado, ka bode po dovrSenih dv^h letih kde na grajseini dobro sluzbo dobil. Dve letUo-vrsi, potom stoprv prijde se ve da iiekoliko prekesn6 k prooneanju, da so more druzih Study znabiti propa-randije Jotiti, ako hoee v sluzbo prijti, kajti za vife' gospodarske uradnike, za oskrbnike dijaki na§e Me ufo
iv da
..    ......        ,      ¦-------------opomagano. Ali m
nij znabiti temu tako? ah se je znabiti Stevilo v Ml in sosednih dezelah 8lu%e&ih nemgkih. vindrejeev. gosp6-darskih pristavov v pro&lih 5. letih kaj zmajnSal6?— Nic. Da bi se sinovi velikih naSih. posestnikov, katei'i imajo ofietovo premoXenje prevzeti, na naSi Soli v kuto-tijstvu kolikor toliko izobraziti lioteli, na to no more nobeden misliti, kajti tevi imajo denar, in vsled tflga podado so v vise inozemske kmetijske Sold, v kateilh kaj ve& teorijo sliSijo, kakor na naSi, posobno pa po-polno prakso na. golskih ali pa blftnili grajsoin posostvih najdejo. Za take obiskvalce je naSa Sola Se najrrianto namenjena.
Po vsem tern promisloku pridemo torej le do tega preprieanja, ka jo nasa zgolj teoriticna kmetijska Sola toliko kakor brez vsega namena osnovann, ona jo lo neMmorna poskuSnja, katora naSe kmotijstvo nikakor do uspesnega napredka dovosti no more, ampak ostalo bode zastran nje vendar vse pri starem.
To jo faktum, katerega mi v prvo no citiramo, jetrditov, katore si nijsmo mi izmislili, kajti njenarosniftftostjenziv dulno v krv iu meso na SoJi zluzbovalnega osobja pro-Ma, katero jo tudi uze prifielo z nnkapovattjem, p'oRORtva po uialeiu mi to delati, da dobi z »'asotn prakttLpo ve-ljavnost. To si niisltind, in menimo, da sq ne motjmo. Da smo so lotili praSanja o nasi kmetijski Soli isfipro-?.iti, to ima veiN rnzlagov. Prod vsem n^m je korlit imSo de^de, napredok njenega kmotystva ostro na weo J^i,-rasen, iu vsled toga si fttejemo v dolznost celo doSo na to opozoriti, da se baS tam, kdor bi so Imolo m napredek najvee storill, najvoo doseiM,ni^ no doBoliK To opozorenjo je pred vsem miSim dozolnim noslaneom na-menjono, kateri naj bi—posobno italijanski—ne odlagali Sole tako prestrojiti, da bi dobila praktlfno veljavo. V ta nnmon napravi naj^se iz sodarije srednjo zgolj teori-tieno solo vsaj srednja praktiftna-teoretiena, ako uze no praktieno teorotiena nizka, za katoro «mo So najbolje vneti. Za nizko prati&no in teo'ratifiao kinetij-sko sole smo zgolj zara«l tega naj boljo vneti, ker nji-slimo, da se ne motimo, ako trdinio, da bi so po nji z majsimi stroski, veiiko hitrojSo umno kmetljstvo po de-hA\ razSirilo, kakor pa po srednji. (Jas je pa denar.
Kmetijske in trgovske vesti:
(Drzavna podpora za tek. leto.)
Minister kmetijstva je nasomu kinetijskemu druSt^ vu za 1. 1874 dovolil sledeeo denarno podporo: letni donesek za dezelno kmetijsko solo fv, 2400-riza popotno qfiitelje OOOfr.—za izobraievanje vrtnarjev 200 ft-.—za izdelovanje kmetijske statisko 400 fr.—za plan-Sarstvp na Tolminskem 2000 fr. — za kmetijski tecaj, kateri bo letos v Gorici za narodne u6iteye 3000 fr.— za napravo vodnjakov na Krasu 1500 fr.—za povzdigo sviloreje 1876 fr., za povzdigo govedoreje 3600 fr. — za povzdigo svinjereje 400 fr.—zavzglodna ^noji§5a200 fr.—/.a ampelograficuo delo 400 fr. —= za vmo-kemiono poskuSevalisce, ktero je zvezano s kmetijsko Solo 500 fr.—za Solski vrt v Korminu 200 fr. — za vinorejsko drustvo v Dornbergu, ktero ima v izdelanem nafirfcu pokazati porabo podpore 600 fr.—za izsnSenje kobari-skega mocvirja 2000 fr.—ob enem ob^ta Se zoesek, kte-rega hoce posoditi brezobrestno na 5 let 2000 fr.
Prav tako hoee dati brezobrestno prosojilo   prebi-valcein v Trenti in Soei.
(Iz obenega zbora nasega kmetijskega druStva.)
Pod pred^e luiStvom veleSast. gospoda grof»» Corb-nini-ja je zborovalo nekoliko nad 20 druStveuikov. iz raznih obravuav omenjamo od predsedniStva.sorfavljeno poro6ilo o delovatrji droStva, ktetp nam popii'uje sl^e-6e. Druivo je skrbelo, da je dobila deielna kmetijska Sola potrebum zemlji§6, ktera so se nakupila-s pbajpoi ro c. kr, kmetijskega mioisterstva. Kmetijski ^oli so se prepustile v dar goveda Mariadvorsk^lga iu Pinc^aV-<\ skega plemena, fair je gotovo velevazno, ltdr Sola'#4 odgojevala c5isto plemensko kri. Za vinoposkuSevaliSce je preskrbelo niSj droStvo stroj za ogrevauje'virtai; <k,: staiio blizo 700 gold. Prav nase druStvo je skrbelof da bo o letoSojih Solskih pocitnicah kmet:jski padiik.tedaj za narodne ucitelje. Poslana sta bila popotna ucitmja po dezeb, kodar sta gospodarje poduoevala v kme'tiji stvu, Prav uspeSoa so bila javna predavanjav sviloreji po Furlauskem, kakor so tudi svilorejske postaje^rajr plodunosne in koristoe. Tadi za to 30je^skrbelp^da'' pride v dezelo praktideoufiitelj, ki bo naSe* KnWtOvMe: podufieval o pletenji lepih slamoatih kit, koSev iz yerejh.; vega vejevja itd., kar bo gotovo povz^ig# domaco kmetijsko iadustrijo   Proti goveji kugi je druSwq V9Q
mogoce storilo in tudi vladi predlozilo dotiene nasvete. Za Tolminsko plansarstvo se je pokhcal umen sirar iz Svice, da uredi pianino in ondotno sirarstvo. Razdelilo so se tudi lepe denarue podpore za napravo vodnjakov na Krasu. Vinorejska draStva so dobila podpore po priporoeilu naiega dru§iva. Za zboljsevauje gnojisc je drustvo razpisalo vec daril in natisnilapoduk o umnem ravnanji z gnojem ter vec sto iztisov razdelilo inej gospodarje po dezeii, Napravilo je skupno razstayo po'jskih pridelkev na Dunaji in dobilo za to svetinjo zasluge. Poslalo je vec ucitelje\ iu kmetovalcev na Dunaj, da so ogledali razstavo. Drustveni odbor je poslal.na Dunaj pisino, v kterem je poudarjal potrebo, da odpusti finaucni minister nfkuliko davkov zarad slabe letine; prav tako je razlozd v pismu, da bi bilo-praviono in neobhodno potrebno, da se pregleda ceni!-ui naert za prenravnavo novega zemljiscnega davka itd. Po protllogu odbora se je sklenilo euogla^no, poslnti gosp. ministru kroetijstva zahvalno pwno, v katercm se drustvo yahvaljuje za posebno skrb in dobroto ter mu izrazujo zuupanje in udanost Konet-no se je potrdil racun za 1. 1873, zavrgel se je pa predlog, da bi se usW.oviti smefe kraeiijska poddruznica v Kobaridu, ker nij za to a|3 navzoenib glasovulo. Sprajmeta se v druStvo gg. And. Fornazarie, oskrbmk v St. Petru in Al. Strokolj, ucitelj v Komnn.
(J. h.
(O leiini) dobajajootl povsod najngodnejsa po-rocila; zita in vina bo vse polno in vreme je tako u-gortnn, da se je nadajati, da lepi up ne pojde po vo-di; skoro po celein Goriskem tursica in trta tako lepo kaie, da boljse no more in to sonasiglavni pridelki. --Cene padaja rapidno; pseniea uova se dobo po f. 2. 50, oves po f. 1. 30;turiiea uze po f. 8. 10-12 polonik na goriSkem trgu.
(Hmetijifco drnJt*v»> je izdalo poduk za, kmote pod uaslovom: Kako iraarao ravnati z gnojem posebno na gnojisfii i i razdelilo pra? koristno po g. Povsetu aestavljeno knjigomoj na§e kmetovalee.-- Naj jo naSi kmotje prav pridno citajo in se po nji ravnajo, ker pod-laga kmetijstva je dobro urejeno gnojisce. Morda pri priliki kaj posuamemo iz te knjizice. --
POSLANICE )
Upravni odbor banke „Slovenije" Je sklonil v sejt 16. julija t. ]., da nasvetuje izvanrednemu ooftnemu zboru 17. aA-gusta t. 1., da delniearji uplaeajo na vsako delnico be 10 \. Ker ima banka delniskega premoze-nja Se eez 100,000 gold, in premijskib svofc blizo 280,000 gold, za naslednja zavarovalna leta, pri zavarovani ka-pitalni urednosti od blizo sederadeset miljonov g. za-torej nij dvomiti nart zdravo podlago te banke, posebno 5e se pomisli, da je banka v pretekiih dvek letih vsem neugo-dnostim izvirajocim iz pogodeb, iz nastavljanja ageneij i. t. d. zdatno v okom prisla in da jo odsiej ne more zadeti nobena druga znatna skoda, kakor k ve6emu ona uzroc-ena po pozarih. in skodah pri ^avarovanji na U-venje.—Zgoraj omenjeno aktivno premozenje, ki je momegrede receno, namenjeno premijski reservi, sesto-ji iz bankinih his, katerih obteitenje ne bi biio koristno in iz raznih v razlienih terminih zapadajoeih inietij ; vsled uesar je banka primorana, ce noee svoje premozenje z novini passivi obtfziti, zahtevati od svojih dei-nic-arjev neobhodni kapital za delovanje od blizo 70,000 gold., da po tern popolnoma zavestno posluje ter je dobro pripravijftna glede vsake evemualitete, da nadalje zdatno razsiri svoj zavarovalni dek-^rog in da se na posled povzdigne do stopinje sigurnosti in garaneije. po kateri ji bode zagotovljena srecna in na vsp strani koristna )>odoenost.
Y Ljubljani 21. julija 1874
Ravnateljstro prve obc-ne zavarovalne banke „kSIo-venije" v Ljubljani.
.Tozef Deberec, S. Eavnikar.
J. Masera, vikar v St. Mavru v zadjem" G!as-u, katerega mi je nckdo pokazal, po stari njegovi navadi, tudi enkrat mene prav strastno napada in to vslcd ne-kega dopisa iz Podgore v predzadnjem iistu Soue.—G. Masera pravi, da je nekdo pri vobtvah III. razre Ja vPod-gori iz vsihkotov izbobnanimkolonom„tatorjas'Kozia»-•'ig-a (on lioeenamree s tern imenom mene smesiti ka)ti jez sem oskrbaik in se zmerom podpisujem Kocjaneic, pa to nic ne de, saj je gospod predobro poznan zarad svoje postiljonske olikanosti) vtiskal v roke volilne hstke, katere so prav reduo na niizo nosili in da je g. „fatoru Pevmskemu kljucarju pnznal volilno pravico, fc?t. Maverskenm pa jo skuSa! odreci.-Kar se tiee vo-lilnib listov in agitacij pri vohtvab, je g. Maserovo zlobudranje prenaivuo; vsaka strauka stori. kar ]e mo-goee, da zinaga pri volitvab, da bi ravno mi Podgor-ci na 6ast g. MaSeru, ki se je, kakor dobro vemo. uze neke tedne pripravljal na boj, da bi zmagal se svoji-mi pbkornimi, roke kriiem drzali, tega pac ne misli resno Santa Cruz crnib volilce na Goriskem.   Rps   ie,
da sem St. Maverskega klat-arja poprasal po legitimaei-ji, do tega sem imel pravico? a kadiir mu je vobloa komisija pnpoznala volilno pravico, nijseni doskdno tudi Pevmskega vec prasal po Iegi^maHji, kar j« prav naravno.
T drugem iazredu smo mi Podgorci po lastnem nagiba tako voiili, da je vsaka podrnzna va<* dobila po 2 odboroika. Da gledc osob uijsmo mogii vstreei zelji g. Masera in njegovega svaka, je uzrok ta, da se Ijudje . atere stejeta all ste steli mej Vase, nijso bill zado-voljui z Vaso listo, kar dokazuje to, da so Yasi kan-didatje dobili le po 6 glasov.—Posebnc pa Yasega iva-ka Ijudje ne marajo, menda ker je Yam v slahti, de-siravno je dober miadenie in hi ga jez se celo pripo-loC-aval.— Bojni kite:...^fater—ttaj-koinnudira„_svoje.__tr=.. pint", katemga ste h.-tek ,Yi sliltti (morda ste ga Yi tudi izdali) je prava abotnost.-Da hi bili vsi koloni tako prtmczni in pod tako pravicuiiw oskrbsiiltvt»rii, kakor so Podgorskr, bi bilo pad zel*»ti; znano je men-da vsakemu, kedor se inierssuje za Podgorsko razme-re, da so nasi koloni dosti na boljlem, nego mnogi pravi posestniki v Brdih in taki kmefje vendar nijso trpini' Kar so mene tiue nijsem tudi kakor 7 letni lupan nikoli nic nepravicnrga zabteval od srenjcanov; pud pa uekdo drugi, katari tismiljenje nci, swje m6ice po mogo^osti d*ref tako na priliko mi je znano, da mu je morata uboga zena za krstm list f. 2 plada-t', po poti ga zgubi in se verne, prosi druzega zasto-nj, pa oHmiljenja ne najde in more se enkrat f. 2 p!a-fiati; nalalje tn dlovek se stub', da je narodnjak in da se poteza za narod, ne pazi ra,rno nat&nko na gSav-no rec ; iu puneto nervus rerura nij ravno skrupu-lozen in zmirno vestjo poterja dvojno placilo za iolo, eno od kmetov dirt kino, drugo pa od Solskega zuloga. Yolilna kommissija ima pravico in dolznost zahtevati od vsacega, da se dostojno vede ; da sem jez Yase pobalinsko ?edenje grajal je res; pa ne samo jez, am-pak tudi Bar.m Tenfenuach, kateri je pri volitvi 1. zabteval od ^upana da odstrani Ijudi, ki se nedostoj-no vedejo, in Baron Hitter sta se prav skandalizirala nad VaSim divjanjem tn eden najvecdi gospodov se je celo javno izrazd,^ da je §kanda^. in da nesrecno Ijud-stvo, katero ima thko sarove duhovne i. t. d.
Vidite, to so dokazi, da ste res zasluzili graje in kedo Vas ne pozna? Ali nijsmo volilci pri raznib volitvab za de/.elni in dr2. zbor imeli priliko opazovati Ya§o silovitos,, Va§o surovost in drznost, Va§e nedo-stojno obna§anje nevredno omikanca. Vi hofiete tudi avstrijske oblastnije uCiti, Vi pravite, da due de Bla-cas nijma volilne pravice. Kako pa pride, da yi do-zdaj zmerom volil njegov pooblascenec za dezelni in drzavni zbor in da je c. k. glavarstvo zavrglo VaL doticni protest s tem, da je \olilni akt potrdilo in dovolilo ,olitev zupana, katera se je uze izvrsila in je izvoljen zopet g. Klancid. Da sem jez nurekval tajniku nemsko, to se je zgodilo zarad tega, ker tajnik nij popolncaia zmozen slovensclne; sicer pa se trudi /.upanstvo, da v narodnem obziru uapreduje in nade-jati se je, da bode scasoma vse slovensko uradotalo, kakor uze zdaj se straukami le v narodnem jeziku obfiuje. Konecno Vas opazujem na Vase fi;a§ke pri 2. volitrah ter Vara stavim v izgled vase dostojno se obnasajoce kolege iz Pevrae, Podgore in Pudsabotiua in Vam moram recijda bi se bilo tudi v. prvem r-tzre-du, na podruzne vasi bolje obzir jemalo, ce nijste bili Vi, ki ste vse razdrazili z Vasim sttrovim obaas.injem in z Va§o nesramuostjo, katera presega vse m^je in s katero boste poprej, ali poskj stukmli uqnelk> del furmaggio." Totikona Vase pobntituke. neslane napade v Glas-u.
Y Podgori, 29 julija 1874
Andrej Kocjancic.
ijuhi nioji ufettci! Ker se je znnsel laznjivec in po liinavsko Vasega ueenika v ^Soei^ obrekuje, da je v soli klel, tako naj se vsak iz mej Vas podpise in naj cisto resnieo govori, ako je istina to, kar ga pred svetorn obdolzujejo. Ako je Vas ucitelj klel, zapiSite br ez st r aha, kak sne b e sed »• j o izgovarjal, ce pa no, ravno tako, zakaj YaS^ popise in besede ravno take, kakorsne boste na ta po-pir zapisali, jih bodem slanemn nredmStvn .,«oct>" v Gorico poslal, upam. da ta jih bode javno razirlasila. To k ar j e t eI o b r e z d us e, j e 61 o v e k "b r (• z postenja. Ako Vas je tudi kaksen sknsal, kaj de-lain jaz v Soli, povejte tudi brez s trail a. zakaj tudi skusnjavea je dobro, da svet pozna, zakaj ta j> po-doben $ a t a n u. kteri je sku§al K.
Y Rojanu, 27. m. serpana 1874 Jurej Bonin.
Podplsanih je 25 izjav od 25 u&ncev, ki so vse blizo tega zadrzaja:
Jaz Jozef Jurjavic, nijsem nikoli mojega gospoda ucenika sliSaJ, da bi kedaj zaklel v soli.
Le pri kaki izjavi se nahajajo se sledefie besedc; Pa Pi§-caiic Luka me je prasal, kaj dela L. nccnik v iolir ie k* kedaj zaklei in ;jez sera rekel d» ne.
*) Urednijstvo nij odgovorno ne ;:a bbliko, ne za   zadrfaj.
Listinca obbinstva
Oospodicna Araalija! Kaj da mi n(* dato odgovora, katerega komaj prjeakujem. — Morda pa ste Vi tista Amalija, ki se zovo; prva   Slovenka .in ste prvikrat   pisali le iz je/ts—A.-Z.
Monsieur I. II. III. 11 faut fitre homrae de bien, qui remplit ses devoirs et Ies proinesses donn^es; mais parmi les jercnes hommes de votre nationality et votre connaissanee il y en a beau-c6ur, qui n'ont point de delieatessc et qui se moqnent des plus beanx et liants sentiments. — Qiiand on a perdu le credit, on ii-nit par s'annocer —   bi, hi!
Cost* net*
IDoru blizu Bovca (Fliisrh) jih-Imerava so poleg ceste stoječa gostil-tUBif ki n/.e mnogo let dobro posluj*, v 'najem   dati ali pa tudi brez pre-
kupcev prodati. Gostilna ima lepo dvorišče, krasen vrt na katerega se naslanja travnik »Ledina4. Hiša obstaja is; točilnico (schanklocale), salona, treh postranskih sob, kuhinjo, vežo, kleti, hlovov in zgornjih nadstropij. Kodor hoče natančneje izvedeti, naj se obrne vsaj do 15. avgusta 1874. do današnjega golstiuiearja
linrulii lioinur.
h. it. 14 v lioru   P li t *e h.
r

' OZMANILO
Xaziianja m s torn, da bode prihodnji some n j
v Nabre/ini kvatrni retrtek septembra
(i ta dan vsako ieto naprej!) lotos 17, due iinenovanega meseca, h katerenm somnju, kor je po navadi prav zivaliei^ slavno obiVmstvo vljudno vabi podpisano. ^upanstvo v ^abrezini due 26. julija JoSef Gruden
„ S L A V IJ A "
VZAJEKHO-ZAVAROVALNA BANKA V.PBA6I.
Dolznnst rnoja jc*. vsostransko znanej zavaro-' valnej banki t.SLAVIJl" za natanvno preiskavo pozarne Skode pri inojili posiopjib, ter za jako hitro })odeljeno mi playilo javno zahvaliti se, ter tudi nje glavni zastop za juzne avstrijske knife v Trstu vsemn »!arnemu obftnstvn uajgorkeje pripo-rofiti.
Jililex € oinoili l.r.
posestnik v PodpeiH pri Vrlmifei.
JOZEF KOTNIK.
gostilniear
naznanja si. obCinstn, da ima bogato zalo-go Ii©r<K*»ke»a l«s«. ill e L es-11 it v i II iu smrekavih dil in desk po jako ur/lii. domacemu lesti enaki cc^iii. —
luastnik: VIKTOR DOLENEC.   Izdavatelj in za uredtrpfcvo odgovoren:   ALOJZIJ VALENTINClC. - Tiskar: PATERNOLLI v  Gorici,