Štev. 42. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 14. oktobra 1927.
Leto V.
Izhaja vsak peto k dopoldne. Izdaja konsoroij Malega lista. Naslov: Mali list, Trieste, ca-sella centro 87. — Urad : via Imbriani 9-111.
Odgovorni urednik: dr. L. BEBCE.
POSAMEZNA STET. 30 STOTINK. NABOCNINA za oelo leto 10 L., pol leta 5 L., 6etrt leta 8 L. - IZVEN ITALIJE celo leto ‘24 L., pol leta 12 L., četrt leta 5 L.
MALI L
TEDNIK ZA NOVICE IN POU
Mali koledar.
Petek, 14. oktobra: Kalist. — Sobota, 15.: Tereza; Bruno. — Nedelja, 16.: Posvečevanje cerkva; Gal. — Ponedeljek, 17.: Hedviga; Marjeta Mar. Alakok. — Torek, 18.: evangelist Luka; Just; Julijan. — Sreda, 19.: Etbin. — četrtek, 20.: Janez Kant. — Petek, 21.: Uršula; Hilarijon. — Soboia, 22.: Kordula; Marija Saloma.
MALE NOVICE.
Kraike zadeve.
Mali list je prinesel dva članka o kraški suši in o njeni posledici, ki bo pozimi v znamenju bede. Noben drugi list se ni zganil, kar je obžalovanja vredno. Imeli pa smo uspeh. V Sežani se je vršil sestanek, na katerem so razpravljali o predmetu. Zborovalci so sklenili predložiti vladi prošnjo, kakršno so naredili Istrani, ki so bili uslišani. Vlada se zaprosi, da dovoli poseben zaklad, ki se bo porabil, da sc poskrbi jKraševcem delo: ureditev vodovoda, gradnja vodnjakov in napajalnikov, ceste, občinske stavbe. Zaprosi se vlada nadalje, naj po znižani ceni razdeli semenskega krompirja in fižola, revežem pa brezplačno, pravtako umetnih gnojil.
Krekova desetletnica.
Dne 8. oktobra se je povsod spominjala deseta obletnica smrti drja Janeza Evangelista Kreka. Bil je mož, ki je ljubil svoj narod s čisto krščansko ljubeznijo in je zato narodu podal več ko vsi nacionalistični prenapeteži. ,Ker je ljubil nesebično, si je tudi pridobil ljubezen vseh in ta ljubezen prehaja v češčenje njegovega spomina. Tudi nasprotniki krščanstva se uklanjajo pred veličino Krekovega duha. Da bi le tudi spoznali lepoto in moč idej, katere je on tako živo oznanjal!
„Dante Alighierl“.
Po slavnem pesniku se imanuje društvo, ki ima namen širiti zunaj Italije italijanskd kulturo in jezik ter skrbeti za italijanske izseljence, da ne pozabijo svoje materinščine. To društvo ima n. pr. v francoskem Alžiru v Afriki šolo, katero obiskuje kakih 100 italijanskih otrok, ki dobivajo tudi južino. V Brisba-ne v Avstraliji vzdržuje društvo poseben tečaj za pouk italijanščine. Vsega vkup ima društvo «Dante Alighieri« po svetu raztresenih 05 šol, katere obiskuje okroglo 10 tisoč učencev ali slušateljev. To je zgled narodne zavednosti in požrtvovalnosti za narodno stvar.
Odlikovan politik.
Andrej Hlinka, prvoboritelj katoliških Slovakov, je od sv. Očeta imenovan za apostolskega protonotarja (prelata). Hlinka se je boril že pod bivšo mažarsko vlado za človeške pravice svojega na živinski način zatiranega ljudstva, po prevrnili je zastopal idejo slovaške avtonomije v okviru češke države ter se boril proti liberalcem, ki so Slovake zaničevali. Tudi v tej borbi je dosegel krasne • uspehe; vlada' se je s Slovaki pobotala in PHinkova stranka je vstopila v vlado. Cerkveno odlikovanje pa je Hlinka dobil za svojo odločnost v brambi cerkvenih in verskih interesov proti brezvercem.
Teroristi na „delu“.
Ponoči 9. t. m. so teroristični obsedenci v Njujorku položili dve bombi. Ena se je razpočila prej, kakor so računali. Ubitih je bilo pet oseb:, en moški, tri ženske in en otrok. Policija sumi, da je tisti moški sam sodeloval pri tem delu in se tako «na delu ponesrečil«. Poleg mrtvih je tudi 12 oseb ranjenih. Dva sumljiva mladeniča so zaprli.
Muhasti milijonar
CENA OGLASOV tw  ----------
„ . fieste - C. Cotr.P^
list»
JH.	<4jAH1	:	80	beotink	veuka	beseda	v	na-
v&ciieui tisku; niaHtno 40 stotink beseda; z TELIKIB1I ČliKAMI 60 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust.
Levine je zdaj po vsem svetu znano ime. Mož ima obilo cvenka, pa je dal naredili zračno letalo z imenom «Miss Columbia«. Za voznika je bil Cemberlin. Levine je prišel z ženo na letališče, se motal okrog aparata, pa kar naenkrat je še sam prisedel k Čemberliiui in sfrčala sta iz Amerike v Evropo. Žena je skoro od strahu omedlela, a potem ga je šla s parnikom lovit.
Po že znanem posrečenem poletu na Kemško je Levin pustil Cemberlina in v j Parizu mešetil s pilotom Drouhinom, da bosta frčala nazaj v Ameriko. Ker je pilot preveč mečkal, je neko jutro Levine sam sedel v letalo in zbežal iz Pariza v London. Drouhin je mahal z rokami in klel, a ni zaleglo nič; dobil je 100 tisoč frankov aza molčat».
V Londonu je Levin iskal in dobil pilota v osebi Hincliffa. Toda za polet v Ameriko ni bilo vremena. Da preženeta dolgčas, peljala sta se v Italijo. Levin je hotel videti papeža. Določili so mu uro, kdaj mora priti v Vatikan, pa sc je po poti začenčal in točno zamudil. Moral je priti drugič. Ko je prišel v kratkem suknjiču in mehkem klobuku, so rekli vatikanski monsinjorji, da se k papežu ne gre tako, ampak v črnem fraku in s cilindrom; milijonar bi si bil to lahko preskrbel na korist krojačev in klobučarjev. Izgovoril se je, da tega predpisa ni vedel; tak da je prišel iz Amerike in tak je. Seveda ga je papež vkljub temu sprejel. Levin je bil zelo zadovoljen z
avdijenco; papež, mu je želel srečo v nadaljnih poletih skozi ozračje našega planeta. Nato se je Levin šel vozarit nad ognjeno goro Vezuv in zijal od zgoraj v njeno žrelo. Mussolini mu je dovolil avdijenco na 4. oktobra v Rimu.
Potem se je sklenil Levin odpeljati v Budimpešto in na Dunaj. Kmalu potem, ko se je letalo dvignilo v Rimu s tal, se je zamašila cev, ki vodi bencin do manj-torja. Motor se je ustavil in za las je ma-kalo, da se niso letalci ubili. F letalu so bili Levin, vojvoda Orleanski in pilot Hincliff. Ta je spretno zavozil po njivah in rešil življenje, «Miss Columbia» pa se je vsa polomila. Kaj storiti? Brž najame poštno letalo Rim-Dunaj. S potjo se popelje nad Karpeno in vrže na tla darilo za malega Romana MussoNnija. Levin hiti po zraku naprej, orožniki pa izmotajo padli paket z električnih žic, kamor se je bil zapletel, in ga nesejo v Mussolinijevo vilo. V paketu je bila dragocena srebrna ura za na mizo in listek z napisom v angleščini: Dragi mali Roman. Naj ti bo življenje bogato srečnih dnil
Polet na Dunaj pa tudi ni šel gladko. V Alpah okoli Trbiža je bilo slabo vreme in aeroplan je moral sesti na tla pri Vidmu. Videmski vojaški letalci so Levina lepo sprejeli in pogostili. Drugi dan je pohitel na Dunaj, od tam pa v Berlin, Kolin ob Renu, London in dne 10. t. m. se je že vkrcal na parnik v.Leviatany>, da se popelje nazaj k svojim milijončkom.
Petindvajsetletnica.
Let 1902. so dne 17. septembra zborovali v Ljubljani goreči možje in sklenili, da začnejo stari boj proti pijančevanju z novim sredstvom: z abstinenco, s popolno zdržnostjo od alkoholnih pijač. Društvo, ta dan sklenjeno, je stopilo v življenje eno leto pozneje. Mnogim je bilo abstinenčno društvo «kamen spotike«, vendar je doseglo v trdem boju zadnjih 25 let že lepe uspehe na polju treznosti v veliko korist narodovega zdravja in gospodarstva.
Katolištvo v Nemčiji.
V nemški fari Becklinghausen na Vestfalskem je 6000 duš. V fari je samo 40 družin slovenskih priseljencev, od teh 40 družin jih je pa le polovica, vernih katoličanov, ki hodijo v cerkev. Tej peščici ondotni župnik poje slovenske litanije in večkrat povabi slovenskega duhovnika, da jim pridiga v maternem jeziku. Ta vrli župnik je svoje verne Slovence peljal na skupno romanje vestfalskih Slovencev k Materi božji na Brezje. Ko se je vrnil na Vestfalsko, je pisal nazaj, da je bilo potovanje zelo lepo in se je zahvalil za prijazni sprejem.
Punt vJMehiki.-
Iz mesta Mehike sta zbežala oni dan dva generala, Serrano in Gomez. Hotela sta se pridružiti vstašem in organizirati vojsko zoper sedanjega prezidenta Cal-lesa. Vladnim četam se je posrečilo ujeti generala Serrana; bil je takoj ustreljen. Gomez pa se je res pridružil puntarjem in se postavil na čelo vojski 30 tisoč mož. Calles je dal od svoje strani pomoriti in pozapreti veliko ljudi, osumljenih, da so Gomezu pomagali zbežati. Gomez pa četuje po gorah države Verakruc in napada vladne čete. Vlada grozno strahuje svoje nasprotnike; vse polno odličnih oseb je zbežalo čez mejo, drugi trepečejo za svoje življenje. Framasonska svobodomiselnost se torej v Mehiki zelo slabo sponaša.
Čemberlen potuje.
Angleški vnanji minister Chamberlain je s svojo jahto zavozil v Srednje morje. Sestal se je s španskim diktatorjem Pri-mo de Bivera. Govorila sta baje o Tan-gerju, važnem obmorskem mestu severne Afrike, za katero se puli.io razne velevla-sti. Potem je šel Čemberlen v Pariz in govoril z Briandom. V Parizu je dobil tudi poljskega ministra Zaleskega. Učil ga je, naj Poljaki odjenljivo ravnajo v litvanskih zadevah, da ne bi Busi izrabili sedanje napetosti med Litvo in Poljskim za svoje boljševiške namene.
Demonstraolje v Belg-radu.
«Giornale d’Italia» poroča, da so se pri pogrebu generala Kovačeviča v Bel-gradu slišali vskliki proti Italiji. Tudi jugoslovansko časopisje napadalo je Italijo pišoč o dogodkih v Makedoniji. Poslanik Bodrero je radi tega sovražnega zadržanja tamošnje javnosti šel k ministru Marinkoviču ter odločno protestiral.
I>e po njih.
V Rusiji so tekom junija meseca ustrelili 181 oseb, pristašev protiboljševiškega revolucionarnega socializma. Julija meseca so jih ustrelili 145, avgusta pa 224.
Društvo narodov.
Občni zbor Zveze društev za Ligo narodov se je vršil te dneve v Sofiji na Bolgarskem. Na 11- t. m. se je sestala komisija za narodne manjšine. Komisija je rešetala sledeče zadeve: Judje na Buinunskem, Tračani na Turškem, Slovani v Italiji. «Piccolo» z 10. okt. zvečer dostavlja k temu poročilu: «Ta slednja točka bo dala povod živahnemu prerekanju med jugoslovansko in italijansko delegacijo«. Poročila o poteku zborovanja še niso prišla v javnost.
Največji balon.
Na Angleškem grade zračno ladjo, ki bo večja od vsake vodne. Dolga bo 254 m (Saturnija je le 192 m). Imela bo 6 velikanskih motorjev in bo šla po zraku s hitrostjo 75 milj na uro. Stala bo 1,750.000 funtov (155 milijonov lir).
M
NEC
rev«««
MIH6C: Povsod po svetu Je nemir, med narodi pa sam prepir.
JAKEC : S kulturo daleč smo prišli, gniloba do neba smrdi.
isiiaiiaiiaiiaiiaiiaiiBiiaiiaiiaiiaiiaiiaiiaiiaiiaiiaiiaiiaiiaiiaiisiiaiiaiiaiiaiiaiiaiiaiiaiiaiiaiiaiiaiiaiiaiiaiiaiiaiiiuM
Rumunlja posreduje.
V sporu med Jugoslavijo in Bolgarijo se je ponudila Bumunija za posrednico, da se zadeva radi makedonstvujuščih reši mirno.
Presnete gobe!
Po dolgotrajni poletni suši je septem-berski dež tudi gobam prinesel olajšavo. Planile so v rast «kakor gobe po dežjus. ženske pa po gobah! Vse je bralo gobe, jih prodajalo, sušilo in jedlo. Pa so v naglici nemalo strupenih pograbili in pobasali med dobre. Od vseh krajev poročajo listi o zastrupljenju z gobami Tudi v Trstu se je na Kolonkovcu zastrupilo v eni družini pet oseb, ki so pa dobile pravočasno zdravniško pomoč, •— Kdor gobe nabira, naj pazi natančno, ker to je stvar vesti. Če gob ne poznaš, pusti hudirja, ali pa se daj podučiti od skušene osebe, kako se ločijo dobre gobe od slabih.
Nesreftni lovci.
V rimski Kampanji sta šla dva lovit divje golobe. Ponesreči se je enemu puška sprožila tako, da je krogla zadela tovariša v bedro. Predno je prišla pomoč, je ranjencu toliko krvi izteklo, da je v bolnišnici umrl. Na Štajcrsken pa je v okolici Maribora neka dekle brala želod v koruznem polju blizu hrasta. Tam so lovci čakali na srne in eden, videč, da se nekaj giblje v koruzi, je ustrelil in žalibog dobro pogodil. Zaslišavši krik ranjenega dekleta, je tekel pomagat in jo spravil težko ranjeno v bolnišnico.
Od bede znorel.
V Poli je 73 letni delavec Filip Vidovič padel v veliko revščino in zapuščenost. Delal je 44 let v arzenalu, a njegovo prošnjo za penzijo so zavlačevali. Moral je beračiti. Od vsega hudega se mu je pamet omračila pa »je nekega dne jel razsajati. Odpeljali so ga v norišnico dne 30. septembra.
Gospa medvedka.
Časniki poročajo: V zdravilišču Ka-sindol v Bosni je zavladala v ponedeljek 3. t. m. velika panika. Ko so bolniki ravno zajtrkovali in šli v paviljone, da bi se solnčili, se je pojavila pri nekem paviljonu medvedka s štirimi mladiči. Med pacienti je nastala velika panika. Vsi so pustili svoja ležišča in pričeli be» žati v sobe. Nekateri so pričeli delati barikade. Medvedka z mladiči pa se je mirno sprehajala po potih, nasutih s peskom, in začudeno gledala preplašene ljudi. Bolniki so skozi okna motrili promenado medvedke. Upravitelj zdravilišča je vedel, da je v sarajevski oblasti prepovedano ubijati medvede in je zadevo telefonski prijavil okrajnemu glavarju. Ta je ukazal neki orožniški patrulji, da medvedko prežene, kar se je tudi zgodilo, Medvedka z mladiči je bila pregnana proti Javorini, odkoder je najbrž zbežala radi vojaških manevrov, ki so se tam tiste dni vršili.
Saturnja, največja tržaška ladja, kirje srečno dospela v Buenos Aires 11. t. m.
Kako je
Francoske težave.
Zadnje čase opaža se, da se je v Franciji močno okrepilo komunistično gibanje. Framasonska brezverska vzgoja je vzela poprečnim Francozom ves idealizem in tudi navsezadnje omajala ljubezen do domovine. Zato so vse plasti naroda zastrupljene z boljševiškimi in prevratnimi idejami. Znano je n. pr., da je tudi večina učiteljstva nagnjena k bolj Sevi šk emu frazerstvu. Letos poročajo vnovič o uporih v armadi. V Tulonu je glavno pristanišče bojnih ladij. Na oklopnici »Ernest Renan» so se nedavno tega mornarji uprli. jKo je bil čas kosila, niso hoteli iti ponj. Trdili so, da se jim daje preslaba hrana. Poveljstvo je štiri mornarje dalo odvesti v zapore na suho, nekatere druge pa so kaznovali z domačim zaporom na ladji.
V	zvezi z dogodki v Tulonu pišejo francoski listi, da so po vseh vojašnicah tajni komunistični krožki ali «celice», kakor to komunisti uradno zovejo. Neki časnikar ugotavlja, da je kakih 3000 mornarjev organiziranih v komunizmu; celic imajo 70. Mornarskim upornikom načeluje poslanec Marty, bivši pomorski častnik, ki se je pred leti pogajal s sovražniki, da bi jim izdal francosko brodovje. On je zdaj kot poslanec nedotakljiv ter načeluje ((Bratovski zvezi mornarjev in dosluženih mornarjev«. Sam se hvali, da bo do konca leta imel že 4000 ljudi. Na suhem načeluje vojaškim bolj-ševikom Vaillant-Couturier. Komunisti imajo svojo špionažo v najvišjih vojaških urfidih.
Kako slabo je z vojaško disciplino pri mornarici, dokazuje slučaj, ki se je zadnje čase dogodil v Tulonu:	Neki
oficir je v kinematografu naročil sedež. Isti sedež je hotel imeti neki prostak-mornar z iste ladje. Sprli so se in prostak je namlatil oficirja, da je bil ves črn.
Rakovski.
Zastopnik Ruske sovjetske republike v Parizu je spreten diplomat Rakovski. Le-ta je pa prišel zdaj v hudo zamero pri Francozih. Podpisal je namreč neko bolj-ševiško pisanje, v katerem se ruskim diplomatom nalaga, da naj povsod širijo bolševizem in podpirajo komunistično revolucijo. S tako izjavo oziroma podpisom se je Rakovski pregrešil proti diplomatskim običajem. Res je sicer, da razni diplomati tajno izpodkopujejo »prijateljsko« vlado, a javno tega ne pokažejo in ne priznajo. Rakovski je pa kar podoma-če izbleknil, kar bi modrost velela skrivati. Tako jo prišla francoska vlada v zadrego pred lastno javnostjo. Pariški časniki so lopnili z loparjem po Rakov-skem in zahtevali, da zapusti Francijo. Tudi vlada je morala povzeti glas javnosti in je svetovala možu, naj se spravi proč. Pa Rakovskemu se v Parizu dobro
s politiko.
godi in ne gre. Zahtevo so ponovili poluradno pri Litvinovem; spet brez uspeha. Slednjič so se razjezili in nastopili uradno pri čičerinu, naj že odpokliče drznega diplomata.
V	zadregi pa je baje tudi ruska vlada. Rakovski je namreč pristaš Trockega in stoji v opoziciji proti sedanjemu vladnemu sistemu. Trockega so ravno zdaj na jesen spet enkrat ven vrgli, zato ne bi radi, da mu pride Rakovski na pomoč. Gotovo bi ta mož, če pride v Moskvo, hotel imeti kako vplivno besedo ali službo. Sedanji mogočniki se ga torej boje in bi raje videli, da ostane v Parizu. Če pa francoski vladi ne ugodijo, se lahko tako zamerijo, da Francozi Ra-kovskega naženejo z burkljami in pretrgajo diplomatične vezi z Rusijo. To bi sovjetom ne moglo biti všeč, ker bi le okrepilo angleško protirusko politiko.
Balkanske homatije.
Makedonija nikakor ne more priti do ljubega miru. Ko je bila pod turškim jarmom, so četovali hajduki in napadali turške oblastnike. Leta 1912. je bila huda vojska na makedonskih tleh; Bolgari, Srbi in Grki so Turka nagnali iz Evrope; koj nato so se med seboj spopadli Srbi in Bolgari. Par let za tem je izbruhnila svetovna vojna, v kateri sta si zopet Srbija in Bolgarija stali sovražno nasproti. Zopet so se vršili boji na makedonskih tleh. Ob zaključku svetovne vojne je bila zmaga na strani Srbije, ki je postala Jugoslavija, Dobila je Macedonijo. Toda Macedonci .niso opustili prinavajenega četovanja. Tudi pod Jugoslavijo so nezadovoljni, četujejo po gorah in napadajo žandarmerijo.
Makedonsko gibanje se kaže v dveh smereh. Izobraženi Makedonci agitirajo po Evropi proti sedanjemu stanju in izdajajo posebno glasilo v Ženevi. Svoje-časno je na Dunaju izhajal list »Balkanska federacija«, ki je zasledoval enake namene. Eni od teh bi hoteli, naj se Makedonija združi z Bolgarijo, drugi pa trde, da tega ni treba, ampak naj se da v okviru Jugoslavije Makedoncem avtonomija, potrebna samostojnost zlasti v šolskih rečeh.
Komitaii.
Vkolikor se avtonomistična propaganda giblje v zakonitih mejah, ne more se ji nič oporekati z vidikov krščanske sociologije. Gotovo bi tako gibanje doseglo tudi pozitivne uspehe na splošno korist vseh Južnih Slovanov, če bi se vodilo trezno in dosledno. Žal da gre vsporedno s tem bojno gibanje komitašev (četašev), ki hočejo z bombami in pištolami vpeljati boljše čase.
Makedonski komitaši sc zbirajo v močnih četah, se skrivajo po gozdih in vpadajo zdaj v to zdaj v drugo vas, požigajo, pobijajo, ropajo in se spet
umaknejo, žandarmerija tam nič ne opravi, ako ne gre na delo tudi ona v velikih četah. Ako tedaj komitaše zajame, začne se boj na življenje in smrt. Marsikateri orožnik pade v bojih, pa še več pogine četašev.
Komitaši imajo med seboj tajno organizacijo in zaupnike po vaseh. Načelnik vseh «Makcdonstvujuščih» je bolgarski general Protogerov, ki sicer ni aktivni general, ampak zasebnik.
Kaj pa Bolgarija?
V	mirovnih pogodbah se je morala Bolgarija odreči Makedoniji. Seveda to Bolgarom ni bilo prijetno in le po sili so zatajili svoja čuvstva. Starnbolijski je bil prvi daljnogledni minister, ki je hotel politiko proti Jugoslaviji ublažiti in utreti pot sprave med Srbi in Bolgari. Toda zarotniki so tega kmečkega ministra ubili. Uboj so pripisovali «make-donstvujuščim«, ki hočejo boj, ne pa sprave. Za Stambolijskim je prišel na vlado Cankov, reakcionaren nacionalist. Pa celo njemu je politika tako nesla, da je ostajal miren. Ko je za njim nastopil Ljapčev, bilo je nade na izboljšanje razmerja med obema državama. To izboljšanje imelo je viden znak v sestanku obeh kraljev v Monakovem. Do tega časa je tudi komitaško delovanje nekako počivalo.
Toda že tekom poletja so makedonstvu-jušči oznanili javno po Evropi, da bodo v oktobru začeli še hujšo borbo proti jugoslovanskim oblastem. In res so začeli, ne le proti Jugoslaviji, ampak tudi proti Grčiji. Napadli so z bombami železnico pri Dževdželiju. Protogerov je sam šel preoblečen v Solun in tam odredil več atentatov, ki se pa niso posrečili.
Zlo je to, da imajo komitaši na bolgarskih tleh vsepovsod prijatelje in zavetnike. Če jih žandarmerija premaga in nažene, pa zbeže čez mejo in so na varnem. Ne more se očitati bolgarski vladi, da jih naravnost in uradno podpira, toda gotovo dejstvo je, da imajo na Bolgarskem potuho. Vlada bi morala to četo-vanje bolj energično zatirati.
Uboj generala v Stipu.
Stip je mesto prav daleč doli na jugu v Makedoniji. Tam je bil že par let za komandanta general Kovačevič, ki je imel nalogo dajati orožništvu vojaško pomoč v bojih s komitaši.
Dne 4. oktobra zvečer se je general Kovačevič vračal na svoje stanovanje. Pri hišnih vratih so ga napadli trije neznanci in eden je ustrelil. General je bil zadet v srce in se zgrudil na mestu mrtev. Napadalci so bežali. Bili so brez dvoma komitaši. Vest o uboju je povzročila v Belgradu veliko razburjenje in ministrski svet se je takoj sestal k seji. Še predno so se storili kaki uradni koraki, prišla je nova tatarska vest: komitaši so napadli vas Klisuro, orožništvo in financa se je z njimi spopadla in jih odgnala. Tudi pri Skočiviru se je vršila pravcata bitko med orožnistvom in komitaši.
Diplomati&na akcija.
Ministrski svet v Belgradu je sklenil, poslati bolgarski vladi energično noto, v kateri zahteva, da mora bolgarska vlada z večjo vnemo preganjati koinitaške organizacije in jih razpustiti. Poslanik Nežič je to noto izročil bolgarskemu ministru zunanjih reči, Burovu. Nastop jugoslovanskega poslanika je bil umerjen in prijateljski; tudi Burov je odgovarjel prijazno in uslužno, obljubil takoj poročati celokupni vladi in potem dati odgovor.
Med tem je jugoslovanska vlada popolnoma zaprla mejo proti bolgarski strani in ne pusti nikogar čez. Bolgarska vlada pa je proglasila obsedno stanje v treh obmejnih okrajih, kjer so se najbolj zbirali komitaši; li okraji so:	Petrič,
(Kust'endil in Džumaja.
V	diplomatskih krogih je bilo spočetka prccejšmo razburjenje. Nekateri so se bali, da bo Jugoslavija preveč strogo nastopila in da bo soseda odgovorila nev-kretno. Vendar zaenkrat ni bilo hudega. Minister Burov je izjavil nekemu srbskemu časnikarju v Sofiji, da ima trdno upanje na mirno rešitev spora.
________PODLISTEK.  __________
Jindrich Š. Baar
Nova masa.
8	(Prevedel Grušenjka)
Na čelo je postavil godbo; naročil ji je zaigrati navdušen marš in pri tem korakati z drobnimi koraki tako, da le noga nogo prestopi. Za godbo je poslal kakor na boj posamezne skupine: ognje-gasce — domobrance — skupino družic, ki so nesle na nosilih v zelenje povitih zastrto sliko — mladeniče s trakovi in lampijoni — občinski odbor — pevce in drugo ljudstvo, «ki gre kakor ovce«. Trikrat je ta sprevod kakor kača oblezel vso vas in še le ob desetih je zavil k cerkvi in k župnišču, kjer sta se oba duhovnika, župnik in novomašnik Jonaš, prestopala kakor na žarečem oglju...
Družba je pred župniščem napravila polkrog, ljudje so zasedli vrtni plot, lampijoni so se postavili okoli nositeljic slike, kvartet je zapel «Novomašnik bodi
pozdravljen!« godba je zaigrala posla-vilni zatrob in župan je med grobno tišino s trepetajočim glasom spregovoril:
«Dragi naš rojak! K svojemu slavnostnemu dnevu sprejmi naše prisrčne častitke. Da bi nikdar ne pozabil na svojo rojstno vas Rakovno, sprejmi za spomin od nas vseh to sliko svetega Jožefa, katero ti zdaj v imenu vseh občanov dajem in ti kličem: »Slava!«
«Slava! — Slava!« je zadonelo okrog. Plosk se je odzval, švikal je mahal s klobukom, godba je zaigrala «Lepa naša domovina«, družice so podale sliko gospodu županu; ta pa jo je prijel za obesek in jo izročil gospodu novomašniku. Na stebrih ograje je zdaj zažarel bengalični ogenj in z rdečo svetlobo oblil novomašnika, župnika in cerkvenico, ki je od radosti in sreče sklonjena prelivala solze v svilen predpasnik.
Novomašnik Jonaš je držeč sliko na kazalcu čutil dolžnost spregovoriti nekaj besed in se zahvaliti. Tudi množica je željno čakala na to. Ko je godba prenehala, je nastala tišina, ki je naravnost
zahtevala: »Kaj poreče? Kaj odgovori?« odkašljal se je torej in z jasnim, daleč odmevajočim glasom zaklical:	»Dragi
rojaki! Zavzet, ginjen in iznenaden sem po vaši ljubezni, da vam ne morem kakor bi hotel,- daljših besed spregovoriti. Rečem vam samo: Bog plačaj vašo pozornost in darežljivost, ki ste mi jo skazali, stokrat. Iločem biti dober sin svoje občine in kličem dragemu mojemu Ba-kovnemu iz globine srca: Na zdar!»
Trojni gromeči »Na zdar« je završal na okoli, da so celo zvezdice na nebu plašno zatrepetale, in pevci so zaorili: ((Pozdravljen tisočkrat!« Švikal je mahal z robcem, tambor je vdarjal po bobnu, godba je znova dvignila ljudi in kar leze in gre je šlo za njo do krčme...
Po pol ure je že bilo tiho na prostoru pred župniščem. V krčmi pa so se vrtele vesele družice in mladeniči, in kdor je sploh tam bil, do belega jutra...
VIL
Skoraj leto že je živel Jonaš v svoji prijetno urejeni kaplaniji. Pogostokrat in
vedno s hvaležnostjo in ganotjem se je spominjal, na podoknico, katero so mu rojaki priredili, na slavnost nove maše, katero je drugega dne opravil pri oltarju, kjer je še kot otrok ministriral, in na veliko gostijo, katero so preskrbeli v župnišču... Ni bilo mogoče sc preriti do velike sobe v župnišču, za to so nesli mize in stole na vrt pod drevesa; tam so sc vsedli, kamor je pač kdo mogel, še v travo in na tla. Jedel je i]1 pil, kdor je prišel, revež ali bogatin, kakor v svetem pismu, kjer se govori o nasičenju pet tisoč mož — tako slovesno je obhajal svojo prvo mašo...
Oči so mu pri teh spominih vedno uhajale nad divan, kjer je na častnem mestu visel ceni barvotisk svetega Jožefa v neokusnem, slabo pozlačenem okvirju in vedno so radostne počivale na njem. Imel je V kaplaniji lepše slike, odtise slavnih umetnikov, a nobene ni ljubil tako, kakor to sliko svetega varuha Device...
(Konec prihodnjič).
£
brat
Pogirshem.
Na roženkranslto nedeljo sem jo mahnil skozi Sežano kjer sem bi! pri zorni maši, na Povirsko. Prvi štacjon sem imel v Merčah pri Janezu God-covem, ki je postal po novem stilu prezident merčanske republike. Te svoje častne službe se nič prav ne lcontena; pravil mi je, da ga merčanski republikanci nočejo ubogati ter da bo kmalu položil odpoved. Mož je menda prišel do prepričanja, da je bolje medvede streljati, kakor pa Merčancem županovati!
Ta bot nisem šel k Lovretovi Malki na kole, in sicer za to ne, ker sem se naru-kal merčanske «revščine» pri Japetu Pirčovem.
Iz Merč sem šel v Plešivco, kjer sem zvedel, da se penzijonirani «eselponer» Polde ženi. Iz Plešivce me je vabila prijazna «Gura» z belo cerkvico na vrhu, naj jo pridem obiskat. Ta obisk sem pa 2a enkrat opustil, ker se mi je mudilo iti v Povir. Prišel sem v Povir ravno ko je končala maša. Med množico vernikov sem videl tu pa lam dekleta v kratkih krilih in rokavcih; nekatere se bile ostrižene tudi na balinčk. Vas sem si v naglici ogledal. Med drugim sem tudi videl, da so Povirci nekoliko poflikali cerkvico sv. Jakoba; znotraj so jo sicer pobelili, a zunaj so pustili začrnele zidove, da ni sedaj ne ptič ne miš! Kosilo sem se troštal dobiti v farovžu, pa za ta bot mi je spodletelo. Kuharca me je zavrnila že na borjaču, rekoč:	«Per
ainore di tre, fajmoštra ni doma!«
Užaljen sem jo mahnil proti Gorenjam Povedati moram, da so Gorenjci mobilizirali nadme celo čredo psov, kateri so obdelavah moj ponošeni frak prav po rokovnjaško! Da sem se rešil pasjih zob, sem se zatekel v Betalovo krčmo na kratek oddih. V krčmi pri okrogli mizi je sedelo nekaj gorenjskih možakarjev. Ker so se pomenkovali o slabi letini in o neumni ženski noši, sem zinil tudi jaz katero. Dokazal sem jim, da ravno današnja ženska noša spravlja kmetije pod zlo. Gorje hiši, če ima štiri do pet deklet! Eni manjka kikeljca, drugi šolenčki, tretji kočemajkica, četrti kalcete i t. d. Včasih so se videle maškare le o pustnem času, dandanes pa jih lahko vidiš vsako nedeljo, ko gre ta mladi fulk od maše. Lakasti čreveljčki se jim svetijo, kakor dr... v letirni; kratko krilce je okrašeno s svetlimi gumbi, nepotrebnimi našivi in trački. Če že ne kažejo golih rok, imajo rokavce ob zapestju stisnjene, zgoraj pa napihnjene kot bi se lovila sapa celega tedna v vanje. Okrog vratu jim binglajo zlate ali srebrne verižice; o prstanih in drugcMn lepotičju niti ne govorim. Ker so oblečene vse v svili, vstaja za njimi tak šum, kakor bi vrane v koruzo letele. Te šeme so oblečene, kakor grofice; njih očetje pa imajo z beko zvezane čižme in špico za knof! Ob delavnikih nosijo te frajle na polje motiko ali srp v cajten-gah zavito, ker jih je sram kmečkega stanu
Možakarji so mi sicer pritrjevali, da je vse to res, pa se tudi opravičevali, tla nimajo oni besed pri babjih nošah, ampak njih žene, ki pa so prav tako vnete za novo modo, kakor njih hčere. Saj še celo kaka stara mamica rada vidi svojo hčerko v kratkem krilcu in ostriženo na balinčk ter jc ponosna, kako je njena Urška lepa! Jaz sem jim pa kar naravnost povedal, da. kjer žena hlače nosi, mož slabo kosi.
V	krčmi sein sedel do večera, zato mi ni kazalo iti tisti večer iz Gorenj. Za večerjo sem pojedel nekaj krompirčkov v srajčki ter se spravil spat na Betalov svinjak. Drugi dan sem juglal od hiše do hiše, ter pokušal gorenjsko kislico. Priznati morem, da so imeli Gorenjci potrpljenje z menoj ter da mi niso dali lauf pasa.. Pej, jih bom še drugi bot obiskal!
Kaj nam z dežele pišejo
PROSEK.
Naš dolgoletni župnik, č. g. Aleksander Martelanc, je zapustil Prosek. V nedeljo 9. t. m. je v naši cerkvi slovo jemal. Dasi je bilo v fari mnogo takih, ki niso radi iubogali tega skrbnega dušnega pastirja, ■vendar je ves Prosek čutil, da odhaja inož, ki je v duhu Kristusovem vse ljubil in za vse skrbel. Njegova skrb se vidi ■v naši župni cerkvi sv. Martina. Dasi je snajhna, je naznotraj vsa bogato opremljena in z umetniškim okusom okrašena. Pravijo, da v celi škofiji ni tako skrbno in snažno opremljene cerkve. Vse to je v največji meri zasluga g. Martelanca. Proseški reveži tudi ne bodo pozabili tega župnika, ki je toliko dobrot izkazal jn v vsaki potrebi tako rad pomagal. Hvaležno se ga bodo spominjali vsi ■župljani, ki so se njegovemu duhovnemu vodstvu zaupali. Obilo dobrega semena božje besede je vsejal v srca, ki bo ob svojem času rodilo stoteren sad. Njegov odhod je vso župnijo bridko zadel in ob slovesu se je mnogo solz potočilo. Naj gn božja previdnost vodi po nadaljni poti življenja v blagor neumrjočih duš
V	ti bridkosti nas tolaži vest, da pride za župnika odličen duhovnik, č. g. Josip Križman iz Trsta. V ponedeljek je že prevzel urad in upamo, da se kmalu preseli na Prosek. Že naprej mu kličemo: Dobrodošel!
OORNBERG.
Ob lepem vremenu smo dokončali ■trgatev. Kakor je ,«Mali list» že poročal, se je letos kmet splošno uračunal glede vinskega pridelka. Splošno je vsakdo mislil, da bo imel več. Navsezadnje je tudi v drugih krajih letos manj pridelka kakor l^ni. Zadovoljni, pač moramo biti, da nam ,je še to ostalo. Le cena da bi bila visoka in da bi se vino kmalu oddalo poleni bi šli zopet veselo na delo. Dobro bi bilo, da bi tudi Vinarska zadruga vzela nekaj vina. Vemo, da gre s to rečjo rzelo težko, ker nismo do zdaj pokazali pravega smisla za zadružništvo, šfe danes ne cenimo dovolj svoje zadruge in se ne zavedamo, da imamo sami veliko korist, ako zadruga uspeva. Saj je zadruga vendar last nas samih. Zato jo je vsak član dolžan podpirati. Če ni mogoče drugače, naj vzame zadruga vsaj od svojih dolžnikov vino mesto denarja. Zadružna žganjekuha izvrstno deluje. Tropin ima ze toliko, da skoro ne ve, kam z njimi. Procvit žganjekuhe je pokazal, da jc zadruga sama v izvrstnih rokah. Tu lahko, vidimo, kaj zamoremo združeni v zadrugi.
KUBED.
V nedeljo 25. septembra se je dogodila avtomobilska nesreča. Zjutraj okoli 8. je pripeljal neki avto, namenjen z izletniki v Buzet; njemu nasproti se jc peljal na kolesu neki mladenič, ki je trčil z avtomobilom in se smrtno poškodoval; umrl je v bolnišnici.
Ponoči od 26. na 27. septembra sta bili Jožefu Udoviču s šU 58 ukradeni dve ovci. Tatov niso izsledili.
V nedeljo 2. oktobra ,ie bilo v Hrastovljah opasilo. Ker so domačini dali prednost plesu, je g. župnik naredil samo tiho sv. mašo ob 8. namesto ob 11. Naš g. župnik opravlja dve fari, Kubed in Sočergo. Ko se je peljal maševat v Sočergo, ga je zadela nezgoda: prevrnila se je kočija in se je on nekaj poškodoval. Želimo mu, da bi kaj kiiialu okreval.
Na plesu v Hrastovljah so bili nekateri preveč pijani in so morali plačati globo. To je dobra šola. Ko so se Kubejci vračali s plesa, so močno rogovilili po vasi, prevračali vse, kar jim je prišlo pod roke, valili na cesto kamenje, čoke in trame ter nirne vaščane budili iz spanja. Bodo morali tudi v ti reči orožniki posredovati?
DIVAČA.
Končno se je preselilo naše županstvo iz Matavuna v Divačo. Svoje uradne prostore ima v hiši g. Prelca.
Nekateri posestniki so svoje hiše prav lično pobelili, s čimer so pokazali zmi-sel za snažnost in lepoto domačega kraja. Sledili naj bi jih še drugi, posebno tisti, ki imajo svoje hiše ob cesti. Pa tudi cerkev, zid okoli nje in pa zvonik so potrebni čopiča in zidarske žlice.
RICMANJE.
Preko Ricmanj me vodi pot na delo za vsakdanji kruh in tako sem tam dobro poznan pa se večkrat tudi pomudim. Tako sem tudi na 15. septembra zvečer na- povratku z dela videl pri Društveni gostilni vse polno občinstva, iz gostilne pa se jc slišalo petje in godba. Ustavil sem se za pol urice, da vidim, kakšen praznik ali slavje bi to utegnilo biti. Zvedel sem, da so pokopali 50 letnega moža, Andreja Žuljana s št. 154. Poznal sein ga: bil jc spreten v rokodelstvu kot zidar in kot sodar, pa je znal tudi vsakršno drugo delo prijeti od prave strani. Bog mu daj večni mir! — Godbi ž? mtfram priznati, da jc dobro udrihala. Slišal sem, da je bila oni dan tam gori v Brkinih, na MisličaJi, kjer je godla za mašo in za ples; da so bili Misličani za-
dovoljni in jo povabili še za prihodnje leto. — Pogovor je bil nadalje o trgatvi. Nekdo je pripomnil, da je slabo, ker ni občinsko županstvo točno določilo dneva trgatve za vse skupaj, kar bi bilo v spošno korist. Drugi je omenil, da ni bilo nič sv. maše, kakor je bil star običaj, da je bila ob začetku trgatve v zahvalo za božje dobrote. Seveda, svojega dušnega pastirja nimajo, a sosednji ne more biti povsod. - Tako smo se pomenkovali, godci pa so udrihali kakor na svatbi. Taka je navada v Ricmanjah že od časov znane «afere» (1901-1911), ko je bil pri vsakem pogrebu koncert. Če prav premislim, posebno skladno in primerno to ni, da se ob žalostnih slučajih prirejajo nekake veselice. Mislim, da ne bo zamere, če to svoje mnenje, ki ga z menoj dele še mnogi, izrečem tudi v javnosti.
Popotnik.
POSTOJNA,
Pred kratkim je tukajšni fašistovski tajnik .dr. Stecher sklical zborovanje, na katerem so razpravljali o regulaciji Pivke. Zborovanja so se udeležili tudi podeštati prizadetih občin. Regulacija Pivke je že slara zadeva in prebivalstvo bo hvaležno, če se bo res kaj naredilo v ti reči.
KATINARA.
Naša župnija je imela pretekli teden slavnostne in milostipolne dneve. V nedeljo 2. t. m. se je pričel sv. misijon, ki ga že 25 let nismo imeli. Ta dan je g. kanonik Slavec blagoslovil nov oltar Srca Jezusovega. Naš kip je lesen in ga je gospod naročil s Tirolskega. Med tednom smo radi hodili poslušat gospode misijonarje iz Mirna pri Gorici. Bili so trije, pa so zadnje dni komaj zmogli, toliko spovedovanja je bilo; seveda so jim tudi sosedni gospodje nekaj pomagali. Naši možje in mladeniči so sc radi odzvali vabilu gg. misijonarjev in so v nedeljo v obilnem številu pristopili k božji mizi. Krona vsega pa je bila sklepna procesija v nedeljo 9. t. m. popolne ob 3 h. Toliko ljudstva še ni videla ,Katinara in dasiravno je bila cerkev nabito polna, je ostalo zunaj še dve tretjini ljudi.
Še ena slovesnost čaka našo župnijo, ki se je vsi veselimo. Prihodnjo nedeljo bo slovesno inštaliran za župnika naš gospod Hubert Leiler, ki že 2 leti upravlja našo župnijo. S svojo vnemo za cerkev in dobrohotnostjo v občevanju z našim ljudstvom se je vsem priljubil. Bog daj, da bi bil tudi on zadovoljen z nami. V nedeljo bomo prosili Boga, naj nam ga ohrani še mnogo let!
Sv. IVAN na Vrdeli.
Umrl je mož. In res je bil mož naš Ivan Križman z Brandežije. Bil je kot fant izvrsten mladenič; še zgodaj je stopil v vrste krščanske organizacije, ki so pred vojno vodile ostro borbo zoper pokvarjenost slovenskega liberalizma. Bil je vzoren mož, pa tudi vzoren oče, kakršnih je dandanes malo. Imel je na Brandežiji mandrijo, kmetijo, ki ga je živila. O prostem času se je pečal z dramatiko; bil je prav dober igralec, njegovi kupleti so znani^ daleč na okrog. Pokojnik je bil brat že pred vojno umrlega duhovnega gospoda Antona Križmana. Rajnemu Ivanu želimo večni pokoj, preostalim pa božje tolažbe.
Illlllllllllllllllllllliuillllllllllllllllllliuiillilllliiiiiiiuillllllllllllllliiliililliiiiiiunillllllllllilliinniiu
Ljudska pratika
izide tudi letos
z bogato vsebino!
llllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllflllllllllllllKIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIlUiMllllllIllllllllliiniu
PLJUČNE BOLEZNI
Dott. CERRETTI
Radiologični kabinet je oprt : v Vidmu : Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sredah in petkih ob pop. urah).
^AHVAIvA.
Podpisani pogorelci iz Selc se tem potOm prav prisrčno zahvaljujemo slavni zavarovalnici «La Fon-diarian ter njenemu glavnemu zastopniku g. Dragotinu Starec iz Barkovelj za povoljno in hitro izplačano nam odškodnino za pogorela poslopja in premičnine. Priporočamo jo vsakomur.
Selce, dne 1 vinotoka 1927.
Abram Ivan št. 25 — Smerdelj Ivan št. 37 —- Udovič Anton št. 54 —. Žitko Franc št. 45 — Milharčič Luka št. 42 — Kristan Anton št. 38 —- Smerdelj Ivan št. 30-39 — Dekleva Franc št. 36 — Perenič Gašper št. 18.
iiiiiniiuniiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiBiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiimiiiniinuiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiii«
MALI OGLASI
ČISTILO ZA ZOBE „Ideal sestavljeno iz močnih snovi, izvrstno razkužuje usta odpravi smrdljivo sapo, utrdi dlesno ovira gnitje. Kdor ga pravočasno upo rablja, prepreči vnetje čeljusti in ga nikoli ne bole zobje. Vlije se 30 do 40 kapljic na V2 1 vode in se izperejo usta. če močno boli zob, se dene par kapljic samega «Ideala» na vato in se položi v zob. Priporoča se posebno tistim, ki imajo pokvarjene zobe in same škrbine. Izvrsten je za razkuženje in grgranje pri vnetju v grlu. — Za čiščenje zob je dobra roinata in črna pasta. Ima fin okus, naredi zobe bele, ovira zobni kamen. razkuži usta in jih prijetno osveži. — Priporoča se, zlasti za slabotne otroke, ki dolgo ne shodijo, za slabotne v nrsih, rahitične Kalciferat, zelo okusen sirup. — Za otroke je priporočljiv prah in mazilo ulreosv. — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU - IH stri ra.
ACOUA DELL* ALABARDA.
proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled lega posebno priporočljiva proti prehladu in za» ojačen je korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca-stelianovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Garducci
9	pri Fi^gel.
GLYKOL CASTELLANOVICH.
Izredno učinkovito brezalkoholno sredstvo proti oslabljenju živcev, spošnemu oslabljenju teka in za ženske v slučajih nerodnosti v čiščenju. Cena steklenici L. 7.50. Za popolno zdravljenje 6 steklenic. Cena L. 42.—, Trst, Via dei Giuliani, 42.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst - Via Ugo Polonio 5.
20 Z/ETNO pošteno dekle, išče Inteligentnega mladeniča, poštenega značaja od 24 do 30 let. Naslov pri upravi.
NAKOVALO v dobrem stann kupim. J. Mavec, Lokev (Corgnale).
PRILIKA!!
PLUGI slovite češke tovarne popolni z vozičkom na dveh kolesih, z rezervnim lemežem. št.	5	tehta	70	kg.	."	.	L.	310.—
»	7	„	84	„	.	.	„	340,—
.	8	„	94	„	.	.	„	390.—
„	10	„	125	„	.	.	„	B00,—
BRANE, lahke in težke na 2 in 3 oddelke, nacionalne in inozemske. Mlini in Stiskalnice
za jabolka
Vrči za Mleko i. t. d. i. t. d. Dobavljajo se katerikoli poljedelski stroji.
Ing. Riglu & Villovich
Trst, Piazza Goldoni št. 10.
Zobozdravniški ambulatorij
Dr. G. LAURINSICH
TRST — Yia delle Sette Fontane 6 — TRST
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške.
Govori se slovensko.	Delo zajamčeno.	Cene ljudske.
Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12.
4
cMALI LIST >
Gospodarstvo
Saditi in še saditi!
loooooaoaioiooooooooB
Sadjarstvo je zelo dobičkanosna panoga kmetovanja, žal da je pri nas še preslalo razvito. Umni kmetje pa spoznavajo, koliko bi jim lahko neslo in skušajo zamujeno popraviti z novimi nasadi.
Zasajenje mladega drevesa je zelo važno opravilo. Mnogokrat zavisi od tega uspeh ali neuspeh. Zato pa ne sme biti zasajenje površno temveč dobro premišljeno.
Premisliti moramo kam bomo zasadili, kaj, kako in kdaj bomo sadili.
Kam?
širom nae dežele je mnogo neizrabljenih mest, ki danes ne dajejo prav nobenega dohodka. Taka mesta je potrebno izrabiti. Ob potih, ob hišah in drugih gospodarskih poslopjih bi sadna drevesa .služila v senco, v kras in v korist. Ne smemo pa saditi mladega drevesa na istem mestu, kjer je rastlo prej kakšno drugo drevo, ker je zemlja tam okoli izrabljena in trudna.
Kaj bomo sadili ?
V splošnem ni vsak kraj za vsako drevo, priroda sama je potegnila gotove meje. Smokve ne bo šel nihče saditi na gorsko planoto. Sadimo take vrste dreves, ki v kraju uspevajo. Igračkanje v sadjarstvu je sicer zanimivo opravilo, a ne prinaša nobenega haska, temveč le gospodarsko škodo.
Kaj naj sadimo? Pri črešnjah, hruškah in jabolkah imamo veliko izbero. Naše Gore bi morale skrbeti, da pridejo do boljše vrste črešenj, predvsem pa bi morale rediti dobrih vrst jabolk in hrušk. V pozni jeseni gredo goriški trgovci s sadjem nakladat jabolka v Pijemont, od koder jih pošiljajo v Nemčijo. Ali ni pri nas primernih tal. za dobra jabolka?
V tem oziru bi lahko še mnogo pisali, omenimo samo še eno malenkost. Pri nas je mnogo potokov, kjer raste jelša. Ali ne bi mesto jelše lahko rastli tudi lešniki in to dobra vrsta lešnikov. Iz naše države se izvaža za težke milijone lešnikov, zakaj ne bi tudi naši kraji kaj prispevali.
In murve? Kjer se goji sviloprejka, bi murva lahko rastla ob vseh poljskih poteh.
Kaj bomo sadili? Ni težak odgovori Izbera je velika,-le dobra volja je potrebna.
Kdaj in kako saditi.
Prcmnogokrat se ravno v tem oziru dela mnogo pogreškov. Naši kmetovalci sade sadno drevje na hitro roko. Navadno niti ne sade o pravem času, temveč šele pozno spomladi, ko je dovolj in preveč drugega dela. Zato izpade tudi saditev zelo površno.
Če hočemo drevesca pravilno zasaditi, moramo že v jeseni napraviti jamo, kjer naj novo drevesce raste. Jama naj bo dovolj velika in globoka. Navadno zadostuje 50 do 70 cm globoka jama, preširoka pa jama ni nikdar, četudi bi bila poldrugi meter široka. Skrbeti pa moramo tudi za to, da je okolica jame kolikor mogoče rahla in da ne zadene mlada koreninica na trda skalovita tla, katerih ne more prodreti. Tako okolico je potrebno razstreliti. Čim več ugodnih predpogojev za razvoj bo drevesce dobilo, tem lepše se bo razvilo.
Mladih drevesc ne smemo zasajati pregosto. Drevo zahteva zrak tako kot vsako drugo živo bitje, in neuspehom pri našem sadjarstvu je mnogokrat kriva velika gostost sadnega drevja.
Sadna drevesca lahko sadimo v pozni jeseni, ko so že izgubila vse liste, tako zaključila letni razvoj ter nastopila zimski počitek, ali pa v zgodnji pomladi, oziroma proti koncu zime, predno so postala drevesca sočna. Poznejše sajenje ima le redkokdaj uspeh, če ga pa ima, je bolj slučaj.
Dela na polju končujejo ali so že končala, mislimo «a nove nasade sadnega drevja.
(Po Gospod, listu).
Cene po Istri, črno vino:	Koper
250, Oprtalj 170-200, Motovun 200-220. Belo vino: Koper 250, Oprtalj 150-180, Motovun 180-200. Olje 9-10 lir liter. Seno 30-60 L qu. Pšenica 110-140 L qu. Koruza 95-100 L qu.
Plače lesnih delavoev.Sindikat lesnih delavcev v Trstu je določil najnižje plače, ki gredo delavcem lesne stroke. Nova tarifa velja od 1. oktobra dalje. Če pa ima kak delavec že od prej višjo plačo, se mu ne zniža. Tarifa je ta: prvi mizarji 3.75 L na uro; drugi mizarji 3.25 L; tretji 2.50; vajenci 0.20-1.80; tesarji v ladjedelnicah prvi 4.— L, drugi 3.50; polagalci podov 6.— L; pri akordnem delu se zviša plača za 20%.-
Tarife avtomobilov v Trstn. Luksus-avto-izvošček stane v Trstu po novi tarifi 2.30 L na km; rdeči avto stane 2 L na km.
Kje pa vi kupujete obutev?
Najboljšo čevljarnico r Trstu ima
Matija Pahor
0
0
Trst
Via Aroata 10
Trst
Po čem Je lira ?
Dne 12. oktobra sl dal ali dobil:
Za 100 dinarjev		32.—	L
»	100 čeških kron	54.20	»
»	100 franc, frankov	71.80	»
»	100 švicarskih fr.	352.—	»
»	100 nemških mark	432.50	»
»	100 avstr, šilingov	255.—	»
»	1 dolar	18.—	»
»	1 angleški funt	89.—	»
Naša pošta« •
Rodica Pavel, Merče. Odgovor na re-kurz boste že prejeli. Treba počakati.
Izseljenka v Argentino. Lahko dobite dovoljenje za izselitev v Argentino, ako vam stric pošlje dokumente. Le lahko-živkam se ne izdajajo dovoljenja. Tudi glede brata ne bo sitnosti; vendar bi bilo bolje, da tako mladi fantje doma ostanejo.
Dijak - nabornik naj se predstavi na konzulatu Ljubljani in naj prosi za odložitev nabora. Za državljane, ki bivajo v inozemstvu, so navadno v inozemstvu nabori. Sicer bo oproščen vojaške službe, ako stopi v bogoslovje.
Barbo Anton, Rateževobrdo. Ako ima zadevo v rokah odvetnik, jo bo on lažje speljal do konca. Naj on urgira.
P. I. Podgraje. Ako ste bili na zdravniškem pregledu po 12. julija 1923., vam pritičc pokojnina od dneva zdravniškega pregleda. Ako pa vas je komisija pregledala prej, t. j. pred 12. julija 1923, vam gre pokojnina od prvega dneva meseca, ki sledi mesecu, v katerem ste bili na zdravniškem pregledu. Torej pokojnina vam ne pritiče od dneva dalje, ko ste prošnjo vložili. Vse prošnje nič ne izdajo, ka tako določa zakon.
Lozej Leopolda Volčjigrad. če vam je županstvo potrdilo, da ste prošnjo za predjem v resnici napravili, in ako ste potrdilo poslali v obliki nove prošnje na intendanco, je stvar zaenkrat v redu.
Rebec Andrej. St. Peter. Dokler se rekurz ’ne reši, ste dolžni plačati odmerjeni davek, če se rekurz ugodno reši, se vam denar povrne. Dobro bi bilo, da napravite nov rekurz, v katerem se sklicujte na prvega. Pojdite ob priliki tudi osebno na urad v Postojno in razložite zadevo.
B. A. Rateževo brdo. Težko se da kaj ukreniti. Podrobnejše vam odgovorimo v eni izmed prihodnjih številk. Informirali se bomo na udruženju dimnikarjev.
LASTNA IZDELOVALNICA
čevlji delani samo na roko
Tvrdko znana po oseh podeželskih sejmih.
_	Velika	izbera.
Q	Prijazna	postrežba	—	Zmerne	cene.
■ooooaaaaaoicnoaaaaai
Katoliška tiskarna v Gorici
0
□OnODODODODODODOnODOn
g	Ever Blas	g
□ Odlikovana, svetovnoznana tekočina. □ O Ne razjeda, ne maže, ne škoduje. O
□ Uničuje vse žuželke: stenice uši, ščurke □ O in vse človeške in živalske zajedalce. O
g EVER BLAS rabijo z uspehom šole, g
□ bolnišnice, plovna podjetja, zavodi itd. □
Steklenica stane 3.75 L.
□ □ O Tovarna EVER BLAS - TRST O
g TRIESTE - Guard. ScogUetto 340. g □	Telefon	štev. 18-78	□
O Pošilja se po pošti s povzetjem. O
□OnODODODODOnODODOnOD
. _jiiiiiiiiiiiriiiiniiiiiiiHiini!iiiiiiiiiiii!iiii!iii!i!!ii!iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiini!iiiiiiiniiiiiiinr^ Zobozdravnik
Idr. Sardoč D.
i
g	ordinira
| v Trstu
E via IM. R.lmbriani 16III 1
(Prej via S. Giovanni)
j gj	_________
od 9-12 in od 3-7.
Bllill!l!IIIIIIIIDll!lllllllllll!lllllll!lininil!llll!ll!lllll!llllll!l!llilllllill!lllllllllll iiiiiiiiiiiitiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiii
tiska za zasebnike, trgovce, za zadruge,, za društva, za duhovnike, učitelje, za tirade. Veže knjige, popravlja starovezane knjige. Naslov Katoliška tiskarna v Gorici - Gorizia, Riva Piazzutta 18.
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST, Čampo S. Giacomo št. 5
ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. L. Mermolja
sprejema
W GORICI
na Travniku št. 5II.
Rontgenološki
zavod
PRIMARIJA
dr. A. de Fiori
v gorici Corso Vlttorlo Emanuele III. 14.
Sprejema od 9-12 in od 2-4.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiNiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii
Podpirajte tiste trgovcer podjetnike in profesioniste, ki oglašajo v Malem listu!
Tipografia Fratelli Mosettig — Trieste.
ETERNIT
Zaloga - TRST
TRIESTE VIA TRENTO ŠTEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi) - Shranite naslovi
Izšel je
ŠTOKOV
VEDEŽ
za leto 1928 cena t platno vezan L. 3.60 nanaicnaffiaHioHnDBai
Cevljarnica FOROESSIN
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo
Trst — via Caprin 5 pri Sv. Jakobu —- Trsti
Le k Forcessinu vsi hitč, da sl obujejo noge.
On šiva trdno In močno, pa elegantno In lepč.
Ko pa račun vam naredi, se vam celo poceni zdi.