SPOMNITE SE slovenskih beguncev s KAKIM DAROM! AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, JUNE 18, 1946 LETO XLVIII—VOL. XL 7111 i države bodo to tarča v bodoči POGUMNA VDOVA JE USTRELILA VLOMILCA Mrs. Evie Little, stara 42 let, , vdova in živeča na 8617 Beck-man Ave. v Clevelandu se je včeraj zgodaj zjutraj prebudila, ko je slišala, da skuša nekdo vlomiti okno.. Vzela je puško, odprla vrata in sprožila v vlomilca, kij ga je zadela s polnim strelom vi trebuh. Par u-r zatem je v bol-, nišnici umrl. Je to neki George Evans, star 24 let, stanujoč na 2339 E. 76. St., ki je že sedel za-' radi tatvine in ropa. Mrs. Little živi sama v hiši in za varstvo ima vedno nabito pu-j ško v svoji spalnici. -o- Wallace misli, da bo Molotov kmalu odstavljen Wash ington. — Trgovinski tajnik Wallace pravi, da je ruski Stalin samo zato tako neizprosen, ker bi rad napravil dobro kupčijo pri barantanju z drugimi deželami. Wallace trdi, da bo začela Moskva z mehkejšo politiko že v šestih mesecih. Kje je dobil Wallace te vesti ne pove, trdi pa, da napoveduje mehkejšo politiko iz Moskve na podlagi sledečih vesti: Litvinov bo kmalu nadomestil Molotova kot zunanji komisar. Browder, ki se vrača v Ameriko iz obiska v Moskvi, bo zopet postal vodja ameriške komunistične stranke. To bo značilo, da bodo nastali boljši odnošaji med Zed. državami in Sovjetsko Unijo. v Silen tornado je zadel Detroit Razne drobne novice iz Clevelanda in te Japonci so vadili v orožju celo šolsko mladino za vojno Tokio. — Pri obravnavi proti bivšemu premier ju Hideki Tojo je pričal podpolkovnik Nugent, da so japonski učitelji vadili šolsko mladino v rabi orožja, z lažjimi strojnicami in z bajoneti. Nugent, ki je rodom iz San Francisca, je bil učitelj na japonskih šolah od 1937 do 1941. Leta 1941 je bil večinoma ves šolski pouk n» višjih šolah v rabi orožja. Ta treninga šolske mladine je obstojala v pohodih zunaj na prostem, ves natančen pouk z orožjem, dalje z manevri na prostem in vaje z bajonetnimi napadi. Dalje ie izpovedala priča, da ti se je japonsko šolsko mladino učilo trdno verovati, da je japonski narod najboljši na svetu in kot tak določen, da bo gospodoval nad drugimi. Tojo, ki je načeloval japonski vladi začetkom vojne, je z drugimi obtoženci posvečal posebno pozornost temu pričevanju. novFgrobovi Rey'uid Steel V Emergency Clinic bolnišnici je umrla Eegina Steel', roj. To-minic, stara 39 let. Stanovala je na 15612 Calcutta Ave. Tukaj zapušča moža Williama, hčer Carol, mater Ano, sestro Ann omož. FarrelMn več sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:45 iz želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti in na Kal-varijo. Anton Vcidnal Po dolgi in mučni bolezni je na svojem domu Anton Vadnal, stanujoč na 15815 Ar cade Ave. Pogreb ima v oskrbi želetov pogrebni zavod, čas pogreba in drugo bomo naznanili jutri. -o-- KROMPIR BO KRIV, ČE NAS BO METALO Columbus, O. — V 10 dneh bodo državne prodajalne v Ohio prodajale žganje, v. katerem bo 82% alkohola iz krompirja, in 18% iz žita. Država je kupila za poskušnjo 3,500 zabojev takega žganja. Ime žganja bo "Pennbrook." Pozneje dobi država pa še 38,-000 zabojev takega žganja. Di-, stilerije so začele kuhati alkohol • iz krompirja, ker gre žito za re-i lifne svrhe v Evropo. Kaj bi šele bilo, če bi bil konj živ San Die go, Cul. — Mrs. Dorothy McAndrew, stara let je padla s konja. Pa je niso odpeljali v bolnišnico, ampak na ričet, da se bo nekoliko s hladilo,, bila je namreč nekolika preveč sladko g in j ena in je padla z lesenega konja pri vrtalki v parku. --o- Je zaslužil v enem letu $1,113,035 Washington. — Na listi za-kladniškega urada, ki poroča za leto 1944 najvišje plačane osebe v Ameriki, je na prvem mestu flmski direktor Thomas Leo McCarey. Leta 1944 je dc^il v plači, bonusu in drugih dohodkih $1,113,035. Najbolje plačana ženska v Ameriki tisto leto je bila pa brazilska igralka Carmen Miranda, ki je dobila od 20th-century Fox $201,458. V tem poročilu pa niso vi j učeni dohodki posameznih oseb, ki jih imajo v raznih investicijah. Zakladniški urad daje v javnost vsako leto 10 najboljše plačanih oseb. Med temi je kot "najslabše" plačan Darryl F. Zanuck, filmski direktor, ki je dobil za leto 1944 "samo" $260,-833. Ampak vsega tega gori omenjene osebe niso spravile v svoje žepe. Plačati so morale vladi lepe davke. Kdor zasluži na primer $1,000,000 na leto, plača davka $900,000; na $500,000 plača $442,985; na $300,000 je davek $254,983 in na $100,000 je davek $68,565. -o- Zavezniki so pognali Titovo armado vzhodno Rim. — Tržaški poročevalec za Giornale D'ltalia poroča, da so zavezniške čete v coni B v Julijski Krajini premaknile dema-karcijsko črto za 3 in pol milje proti vzhodu. Potezo so napravili z namenom, da spravijo Titovo armado iz Soških hribov. Zavezniški glavni stan na to poročilo ni dal nobenega komentarja. -o- Potniških avtov bodo zgradili 50% več Detroit. — Avtne družbe mislijo, da bodo v juliju zgradile za 50% več potniških avtov kot v tem mesecu. Upajo namreč dobiti več delov, kot springe in drugo. Dozdaj vedo že za najmanj 13 smrtnih žrtev, toda po- j okolice i* I * • • 1 t • 1*1 v« 1 • • r»A I* v ; • licija je mnenja, da je izgubilo življenje 20 ali še več oseb na ameriški in kanadski strani, Varnostni koncil Greater Cle velanda je izdal nekaj naj navad nejših navodil za kopalce in sicer: Ne hodi v vodo sam. Ne kopiji se na prostoru, ki ni nadzorovan. Ne hodi v vodo takoj po jedi. Počakaj najmanj dve uri. Ne hodi v vodo razgret. Najprej se shladi, potem pojdi šele v vodo. Nikdar ne plavaj predaleč od obrežja. Ne skakaj v plitko vodo. Pod površjem je morda kamen. V čolnu ne stoj pokonci. Ne pojdi na vodo v doma izdelanem splavu ali enostavno na brunu. ZOPET NEVIHTA V CLEVELANDU Detroit. — Od 13 do 30 oseb je izgubilo življenje v silnem tornadu, ki je zadel Kanado in južni del države Michigan ponoči. Več kot 100 oseb je ranjenih, več zelo; kritično. Škodo, povzročeno po tornadu, cenijo na sto tisoče. Tornado je udaril v River Rouge, kj se nahaja 6 milj od središča Detroita. Potem je pa divjal preko Detroit reke na kanadsko stran v Windsor. Najbolj je bila prizadeta kanadska naselbina Sandwich. Kanadske vesti javljajo danes zjutraj, da je bilo več kot 15 smrtnih žrtev. V bolnišnicah v Windsorju in pri pogrebnikih leži 13 trupel, več kot 60 oseb je pa ranjenih po bolnišnicah. Na ameriški in kanadski strani so reševalci čakali dneva, da bodo začeli iskati med razvalinami za žrtvami. Na ameriški strani so odpeljali v bolnišnice več kot 40 oseb, ki so dobile poškodbe v viharju. Radijska postaja CKLW v Windsorju poroča danes zjutraj, da bo število smrtnih žrtev od 25 do 30. škoda v Sandwichu bo šla v milijone dolarjev. žena in 9 otrok delavca Nelson Jones so ubiti ali pogrešani. Truplo^žene in enega otroka so že našli. Druge otroke še niso našli. Njih hiša je bila popolnoma razdejana. Očividci poročajo, da je tornado prenašal železniške vozove kot igrače. Hiše je vihar dvigal s temeljev in celo trupla ljudi je veter odnašal. Po čudnem naključju je trpelo mesto Detroit malo škode, ker ga tornado ni zadel z vso močjo. Tudi na Fordovih tovarnah ni dosti škode. Vremenski urad poroča, da je udaril tornado sinoči kmalu po šestih. Najprej je zadel ameriško stran, potem pa prešel na kanadsko. Na neko hišo .v Windsorju je padlo krilo ameriškega bombnika, toda ne vedo katerega. Neka ženska v Windsorju pri poveduje, da ie videla, kako je vihar dvignil hišo preko ceste, v kateri je stanovalo 7 oseb. Hišo je vihar dvignil kot peresce in potem je videla, kako je vihar nosil tudi hišne stanovalce. Vladni vremenski uradi poročajo, da je bilo včeraj čudno vreme v mnogih krajih, čez dan je vladala silna vročina, proti ve. čeru se je pa nenadoma shladilo Tako vreme poročajo iz Minne-sote, Wisconsina, Michigana in severnega dela Illinois. ♦ * * Cleveland je obiskal kmalu po polnoči deževni vihar. Skoro pol ure se je brez prestanka bliskalo, da se je videlo kot podnevi. Vmes je treskalo in grmelo, da so se hiše tresle. Mnogo cest je bilo poplavljenih in v mnogo kleti je prišla voda. Ponekod se še ni posušila od nedelje zvečer, kot je zadela Cleveland nevihta, pa je zopet prišla druga. Mestni zdravstveni urad sva ri, naj se kleti, kamor je udari In voda, takoj dobro očisti, čim odteče voda, nato pa dobro prezrači. Amerikanci bodo na leto potrošili nad en bilijon v Evropi Washington. — Trgovinski urad računa, da bodo začeli Amerikanci kmalu potovati, da si ogledajo B]vropo in druge dežele. Pri tem bodo potrošili več kot en biljon dolarjev vsako leto. Ako bodo v Ameriki ekonomske razmere ugodne, bodo Amerikanci potrošili čez 10 let že nad poldrag bilijon dolarjev vsako leto na teh potovanjih. V preteklih letih so Amerikanci največ potrošili leta 1929 in sicer $693,000,000. V tem je bila vključena tudi vozna na ladjah, na domačih in tujih. Lansko leto so ameriški civilisti pustili v Kanadi in Mehiki okrog $240,000,000. --—o——— Anglija je predložila Indiji načrt za vlado New Delhi. — Feldmaršal Wavell, angleški podkralj v Indiji, je predložil domačinom nov načrt za samovlado. Ta načrt govori, da bi se sestavila iz raznih indskih strank vlada, ki naj bi vladala začasno, dokler ne postane Indija neodvisna. Glasom načrta naj bi bili v vladi sledeči: 5 zastopnikov ind-skega kongresa, 5 od muslimanske lige in 4 od manjših strank. Ta vlada naj bi začela poslovati na 26. junija. Stranke še niso odgovorile na ta načrt, dasi je videti iz raznih glasov, da niso proti. Edino voditelj Gandh; je rekel, da bo imel kongres premajhno zastopstvo pri vladi. -0- Paul McNutt bo prvi poslanec Washington. — Predsednik Truman je imenoval Paul V. McNutta prvim ameriškim poslanikom na Filipinih. Službo nastopi 4. julija, ko postane otočje neodvisno. Zdaj je^ McNutt tam kot ameriški visoki komisar. NAJNOVEJŠEVESTI PARIZ — Ministri štirih velesil, ki zborujejo v tem mestu, so včeraj priznali Italiji pravico, da sme z drugimi zavez-nki vred zahtevati odškodnino, povzročeno po vojni na italijanskih tleh. Glede odškodni-' ne, ki jo mora plačati pa Italija sama, še niso govorili. i BELGRAD — Zaslišanje gen.! Mihajloviča je bilo včeraj končano in sodni zbor je začel zasliševati druge. Prvi je bil na vrsti dr. Štefan M o 1 j e v i č, pred sednik Mihajlovičevega narodnega odbora. Izjavil je, da je povsem nedolžen. Drugi na vrsti je bil Djuro Volo-vič načelnik Mihajlovičeve propagande, ki je priznal, da je pisal proti cerkvam, ki izrabljajo narod in ga vodijo v zlo. Tretja oblelnicsL- V sredo ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Milnar v spomin 3. obletnice njene smrti. Skupno obhajilo— Po sklepu Zveze oltarnih društev bo skupno obhajilo v Četrtek, na praznik Sv. Reš. Telesa, to je 20. junija in sicer med sv. mašo ob 9:30 v cerkvi sv. Pavla na Euclid Ave. in 40. cesta, članice so vabljene, da se polnošte-vilno udeleže. Nova zastopnika— Mr. Knific, lastnik Knific Realty na 820 E. 185. St. naznanja, da delata zdaj ž njim dva nova zastopnika in sicer John Knific Jr., njegov sin, ki se je nedavno vrnil iz vojaške službe v Evropi ter Frank Brundič iz Miller Ave. Pismo ima pri nas— Iz begunstva v Avstriji je pisala pismo Boh Marija na družino John Mihelič, ki je včasih stanovala na 1071 E. 71. St. Ker se je družina preselila, se ji ne more dostaviti pisma in naj se zglasi v našem uradu zanj. Seja demokratov— Slovenski demokratski klub v Euclidu bo obdržaval svojo redno mesečno sejo v sredo 19. junija ob 8 zveder v Slovenskem domu na Reeher Ave. Doma na oddihu— Brat Robert Hochevar O. F. M., sin poznane slovenske družine Mr. in Mrs. Frank Hochevar iz 21241 Miller Ave., Euclid, O., je prišel domov za 12 dni na počitnice. Na 28. junija se bo povrnil nazaj v semenišče oo. frančiškanov, Le-mont, 111. Prestala operacijo— Mrs. Antonia Gruden iz 671 E. 250. St., je srečno prestala operacijo v St. Alexis bolnišnici. Nahaa se v sobi št. 324, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Nujna seja— Jutri večer bo seja za Baragov katoliški dan. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se jutrišnja seja opusti, toda prišle so nove zadeve, radi katerih je nujno potrebno, da se seja vrši. Na to sejo bo prišel umetnik, ki ima načrt za flotilo, ki bo v paradi na Baragov dan. Vabljene so tudi žene in dekleta, da s& nekaj ukrene glede tega, kaj se bo serviralo v kulturnem vrtu, ali z slučaj dežja v SND. Ta seja je važna za vse odbornike in odbornice, naroča predsednik pripravljalnega odbora. -o- Taylor ostane, da bodo podpisane pogodbe Washington. — Predsednik Truman je rekel, da bo stal Myron C. Taylor kot njegov poslanec pri Vatikanu toliko časa, da ; bodo podpisane mirovne pogod-| be z evropskimi državami. Pro-I lestantje so zahtevali, da ga odpokliče takoj češ, da papeška država ni svetna država. , -i—o- Komunisti so proti relif u, pravi Hoover Rio de Janeiro. — Herbert Hoover je povedal časnikarjem, da skušajo komunisti v vsaki deželi razbiti relif no akcijo. Njih • namen je ustvariti težkoče in pridobili lačne ljudi za svoj« nauke. Kadar morate ponoči preko ceste, imejte na sebi vedno kak bel predmet, da vas voznik lažje opazi. J^ožni vojni tajnik vidi ! ■kete in bombe, ki padajo ameriško industrijo '^roit. — V Detroitskem-^iskem klubu je govoril j ^ Symington, pomožni voj-, pri zračni armadi, ki je' Vinkov izjavil, da bodo v! '^ji vojni Zed. države pr-| 'Padene. Napad bo najbrže: . Pfeko severnega tečaja, je' napad bo veljal ameri-'ftdustrijskem centrem v Vrsti. Deževalo bo nanje "atomskih bomb in drugih ^ Projektov. Pa ne smemo misliti, da l^obene vojne več," je re-.^kušnje so nam pokazale, Mšla vojna kljub temu, da b>li oboroženi. Zato je pa Hiti pripravljen za vsak ^rat smo šli Amerikanci vojno, da smo pridobili ' Danes so pa vsi vojaški VrUaki mnenja, da bo v vojni Amerika prva '"a in takrat bo skušal so-jj z enim močnim udarcem . yse naše industrijske cen-l'z njimi na tisoče oseb, ki P« strojih." i^Ston je tudi kritiziral I ^sopisje, ki hvali idejo I W so proti obvezni voja-r^i v Ameriki in so proti bi se združilo vse naše |Hl'e pod enim poveljstvom, r^r je Rusija že 22. mar-I^'la armado, mornarico in silo pod eno poveljstvo, nas tega ne priporoča. |to čudno? Načrt za spojitev vseh 3 bojnih sil na potu v kongres Washington. — Predsedniki Truman je dovršil načrt, po ka-J terem bi prešle armadna, mor-| r.ariška in letalska sila pod eno poveljstvo. Ta načrt je bil poslan v kongres, kjer pričakujejo mnogo debate. Ne ve se, če bo kongres o tem kaj sklepal v j tem zasedanju razen če vlada to izrecno zahteva. Tisti kongresniki, ki imajo pri srcu mornarico, ne bodo za ta načrt, ker daje prednost armadi, častnik, ki bi poveljeval vsem trem bojnim silam, bi bil član vladnega kabineta. Zdaj ima I vsaka teh treh ameriških bojnih j sil svojega posebnega poveljni-, ka. Polkovnik in žena, ki sta vzela nemške dragu- ; lje, poslana v Nemčijo Washington. — Polkovnik Jack Durant in njegova žena/ pri katerih so dobili dragulje v vrednosti $1,500,000, ki so bile1, ukradene v nemškem gradu' Kronberg, sta bila odposlana z letalom v Frankfurt. Tam bodo' ameriške vojaške oblasti izrekle^ proti njima obtožbo. Oba trdita, da se ne zavedata, da bi storila kak zločin, če sta vzela nekaj nemških dragocenosti, ki so bile last sovražnika in torei vojni nlen. Ameriški časopis je največji na Dunaju Dunaj. — Wiener Kurir, dnevnik pisan v nemškem jeziku od' ameriške okupacijske armade, je največji dnevnik danes v Avstriji. Vsak dan izide na 8 straneh, v nedeljo pa na 16. Zdaj ima že 285,000 naročnikov in v i nekaj tednih jih upa doseči nad I 400,000. p* bo dala največji bonus ! [Nfield, 111. — Država lili- i I,0, dala svojim veteranom i Ir bonus izmed vseh držav. ] l.^a je sprejela predlog, ] veteranom po $10 za , t/^ec službe doma in po ; | Vsak mesec službe on-■c°rja. Vsak bivši vojak i 11 Povprečno po $400 bo- I. —--o-- in Amerika zalajata učitelje — v kratkem odide Ipe, škotske in Walesa 75 Sjev v Ameriko, kjer bodo B^ili na raznih ameriških ■jJa 33 amerišjkih idržtav Ijj1 v Anglijo pa ameriški \' Ta medsebojna zame-j^iteljskih moči ima na-i^Učevati šolske sisteme v, f strinjajo z Ma bi delili Nta posestva —- Anglija, Kitajska in IpHve so zavrnile predlog I/jke linije, da bi se pora-I 'ka japonska posestva ter I Dfoti mali odškodnini ali tlačno razdelilo med rev-L kmete na podlagi nove 1reforme. i^ki zastopnik Atcheson | ' da jemanje zemlje in l astnine brez odškodnine i 1 Principom deklaracije v EN. Rekel je dalje, da je ■J ^acArthur odločen, da zemljo samo med one, I dansko obdelujejo, MLADINA IN ODRASLI NAJ BODO PREVIDNI PRI KOPANJU NA PROSTEM Varnostni direktor Frank D. Celebrezze daje nekaj nasvetov pri kopanju na prostem zdaj v poletnih mesecih. V vročih dneh vabi jezero, pa tudi potoki in reke ljudi, da se ohlade. Temu vabilu se je težko odreči, ker kopanje je zdravo, pa tudi potrebno. Zlasti mladina rada poskače v vodo, pa najrajši tam, kjer je najbolj nevarno. Povprečen kopalec je pa tako slabo poučen o nevarnostih, ki 1 mu prete v vodi, da imamo vsa-1 ko leto na stotine smrtnih žrtev, ki brez potrebe izgube svoje živ-lenje, ker so ljudje pri kopanju preveč površni in niso upošteva-j li raznih svaril. XHEBISKA DOMOVINA, JUNE 18. 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 1117 St. Clair Ave. HEndereoo 0628 Cleveland 1 Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po pofitl pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland In Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaialcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, čsfcrt let« $2.50. _Pcmamwsna itevllka stane 6 centov.___ SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. U. S. $4.00 for S months. Cleveland and Canada by mall $450 for 8 months. a. B. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months, $2.60 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 8th 1608, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 119 Tues., June 18, 1946 Bo nekoliko drugače Nobenega dvoma ni, da španski general Franco ni idealen vladar, kakor bi si ga predstavljali ali želeli v kaki demokratski državi. Pa vendar povprečen človek ne more razumeti, zakaj naj bi bil Franco nevaren svetovnemu miru, kakor to trdijo pri varnostnem koncilu združenih narodov ruski in poljski delegatje. Španija je revna dežela brez vsake velike industrije, ki hi bile potrebne za vojno produkcijo, ako bi hotel Franco ogrožati svetovni mir. Saj mora uvažati celo tako potrebno olje. Kako more potem taka dežela začeti vojno, ki bi zajela ves svet, ali kako naj napade kako sosedo, bi nam moral varnostni koncil kaj več povedati, kakor nam je do danes. Vsak pameten človek ve, da Španija ne bo začela nobene vojne. Obratno pa, ako bo kdo drugi začel vojno, jo bo samo radi tega, ker ima svoje ambicije v Španiji, on in še kdo drugi. Sovjetska vlada bi rada imela "prijateljske" režime v vseh evropskih deželah. Po sovjetskih nazorih je pa "prijateljski" režim samo oni, kjer so na vladi komunisti, najsi so domači, trenirani v Moskvi, kot je to slučaj v Jugoslaviji, Poljski in Romuniji, ali pa taki, ki jih je poslala Moskva iz svoje bogate zaloge. Kadar je taka vlada v sedlu in kadar začno javno obešati slike maršala Stalina, potem je v taki državi "prijateljska" vlada. Španija je posebno zaželjen teren za take sovjetske operacije in fakt, Ha je Moskva že enkrat nekaj|takega|poskusila v Španiji in ji je spodletelo, še ne pomeni, da bi izgubila pogum za nov poskus. Za dosego tega je pa treba najprej vreči Franca in ker ga narod sam ne more ali noče, so začeli zdaj pritiskati pri varnostnem koncilu združenih narodov, da bi Špance oplašili. Kadar bi pa bila enkrat Španija komunistična. oziroma bi imela komunistično vlado, bi bilo lažje tudi za francoske komuniste. Komunistična Francija bi pa lahko postala center za komunizem, odkoder bi začel prodirati v sosedne dežele. V tem leži vsaka tista nevarnost za svetovni mir, kakor nam hočejo dopovedati pri varnostnem koncilu. Ako je Španija nevarna svetovnemu miru je samo iz tega razloga, ker si jo je vzela na piko Moskva za svoje torišče, za torišče komunizma. Narodi v zapadni Evropi so pri volitvah pokazali, to zlasti v Franciji in Italiji, da hočejo vlade, ki bodo bazirale na standardu demokracije. To se pravi, da so proti monarhijam, pa tudi proti takim vladnim ustrojem, ki bazirajo na diktaturi. V gotovem času se bo nekaj takega zgodilo tudi v Španiji, ako se jo pusti pri miru in tedaj bo tudi konec Franco ve diktature. Dokler pa prihaja pritisk na Španijo od zunaj glede njenih notranjih zadev, je Francovo stališče močno. Čudno je to, da hočejo komunistični diktatorji vtikati svoj nos v vsako deželo, toda nikomer pa ne puste priti k njim s kakim nasvetom. V tem imamo dober zgled v Jugoslaviji. Ko je ameriški državni tajnik zahteval od jugoslovanske vlade, naj dovoli pričati ameriškim oficirjem v prilog generala Mihajloviča, je to odločno zavrnil jugoslovanski minister Simič, ki je izjavil, da bi se to reklo vtikati v notranje zadeve Jugoslavije. Torej Moskva hoče"diktirati Španiji, kdo naj bo tam na vladi in kdo ne, njena lastna filijal-ka, Jugoslavija, pa ne pusti častnikov iz drugih dežel niti k pričevanju. Ubežni kralj Mnogo italijanskih domoljubov je moralo v tujino, ker jim ni prija.o ricinovo olje, s katerim so fašisti nalivali svoje žrtve pod diktatorjem Mussolinijem. Tega je postavila na oblast italijanska Savojska hiša, ker je mislila,* da bo njen prestol radi tega stal bolj trdno. No, Mussolinija so- obesili z glavo nizdol, Savojci so morali pa v tujino v pregnanstvo. Stari kralj Emanuel se je umaknil v Egipt še pred plebiscitom, misleč, da bo to kaj pomagalo njegovemu sinu Umbertu. Toda italijanski narod jfc imel Savojcev dovtilij, pa jih je vrgel s prestola. Seveda, v tujino niso šli s culico, če kaj vemo. Mladi kralj Umberto je le nerad stopil s prestola. Še štiri dni potem, ko je bila že razglašena republika, se je tiščal v svoji pa?ači in trmasto čakal, da bo v zadnjem trenutku prisvetila kaka rešilna zvezdica. Toda upal je zaman, narod se je pri plebiscitu izjavil za republiko in Umberto, ki je nekoč zvesto služil v Mussolinijevi vojski, je moral pobrati šila in kopita in iti po svetu. To, da se je Umberto krčevito oprijemal za prestol, je dalo njegovim pristašem pogum, da so pričeli z izgredi in nemiri. Zlasti v Neaplju je bilo več krvavih demonstracij, ki so grozile, da se spremene v civilno vojno. Ko je končno odšel, se je narod pomiril. Na rimskem letališču, kjer je "ubežni kralij" sedel v letalo, ki ga je poneslo na, Portugalsko, je bilo samo par ljudi, ki so se poslovili od njega in morda od svojih korit. Velika večina Italije ne toči solza za Savojci, nima nobenega povoda. Zdaj, v svobodni republiki, ima narod priliko, da se zopet gospodarsko dvigne v upanju, da'se ne povrnejo več časi zlatih port in črnih srajc. imwnWlliillH'fflHHWH BESEDA IZ NARODA i • 11 i 11 > i r»»*rrrinriTiira^ t i i n i m t, Zveza Oltarnih društev Cleveland, O. — Na seji, ki se je vršila v Collinwoodu pri fari Marije Vnebovzete meseca aprila, je bilo sklenjeno, da se udeležimo skupnega sv. obhajila napraznik sv. Rešnjega Telesa, to je, v četrtek 20. junija ob 9:30 dopoldne v cerkvi sv. Pavla na Euclid in 40. cesta. Drage mi sestre, častilke sv. Rešnjega Telesa! Pridite v velikem številu skupaj iz vseh slovenskih fara, da tako pokažemo našemu ljubemu Zveli-čarju, da ga ljubimo in v skupni sesterski ljubezni sprejmemo v svoje srce. Prosim vas nikar se ne izgovarjajte: nimam časa ... je predaleč in da to tudi doma lahko opravimo. Vsemogoče take izgovore naj se za enkrat opusti. Naša sv. vera nas uči, da .je v večnost dolga in težka pot, kjer ne bo nobenih izgovorov; hočeš nočeš — moraš. Jezus nas uči in kliče: Pridite k meni vsi, ki se utrujeni in obteženi in jaz vas bom poživil ter vaš trud in žrtev bogato poplačal. Zatorej, drage sestre, potrudimo se in odložimo naše delo, če je le mogoče za par ur in se udeležimo te lepe po-božnosti — sv. maše in skupnega abhajila, kar nam bo v veliko korist. Zdaj imamo priliko, da se pokažemo zares katoliške žene in matere in da v molitvi prosimo Jezusa, v Presv. Rešnjem telesu milosti za nas vse ter odpuščanja in usmiljenja grešnemu svetu, za* razsvetljenje vseh, ki so zgubili pravo pamet in vero v Boga. Naš- duhovni vodja Rev. Julius Slapšak nam bodo vse preskrbeli, da bo za pobožnost in skupno obhajilo vse v kar najlepšem redu pripravljeno. Zato pa vas prosim, da se udeležite v čim večjem številu. Naj vam še sporočim, da bo Zveza Oltarnih društev priredila romanje v Lemont k Mariji Pomagaj 16. avgusta 1946. S sesterskim pozdravom, ■ Katarina Roberts. Na ameriške Brezje Lemont, 111. — Leta 1926, '27. junija je bilo, ko smo se ameriški Slovenci v nekako pet tisoč broječi množici zbrali na naših ameriških Brezjah v Le-montu. V Ameriki se je mudil takratni ljubljanski škof dr. Jeglič, ki je prišel skupaj s škofom dr. Gnidovcem na mednarodni evharistidni kongres v Chicagi. Ker je škof Jeglič pred leti doma slovesno kronal brezjansko sliko Marije Pomagaj, smo ga naprosili, da bi kronal tudi našo tu na naših Brezjah, kar je seveda storil z največjim veseljem. Saj je toliko učil slovenski narod ljubiti Marijo po svojem geslu "Po Mariji k Jezusu". In tako smo se zbrali takrat v tako velikem številu v Lemontu, da smo proslavili ta pomenljiv dogodek. Ta mesec je torej dvajset let tega slavnostnega dneva. Gotovo bomo vzeli iz src ameriških Slovencev, če bomo na prav skromen način proslavili to dvajsetletnico in izrabili, da bomo zopet prišli v Lemont, se poklonili naši Kraljici Mariji, se ji priporočili v njeno varstvo in priprošnjo, zlasti pa, da jo bomo prosili v sedanjih stiskah sveta, naroda doma in naše nove domovine pomoči in ljubega miru. To naj bo zlasti dan ameriške slovenske mladine. Zato starši vabite ta dan v Lemont tudi sojo mladino. V ta namen bo 30. junija ob 10:00 sveta maša in pridiga, popoldne ob 2:00 pa romarske molitve, pete litanje in blagoslov. Prav, ulj udno'vabimo vse na obilno udeležbo. Ker je pa sedaj težko s prehrano, nikakor ne -bomo mogli romarjem postreči z ničemur, zato prosimo, da vsakdo prinese s seboj svoj piknik lunch. Prav uljudno vabljeni vsi. Slovenski frančiškani. —--o- Imena Zed. držav Imena naših druženih držav so kaj različnega izvora, tako vidimo, da so imena 25 naših držav indijanskega izvora, 12 jih je angleškega, 6 španskega, 3 francoskega in samo imena dveh držav so pristno ameriškega iavo-ra. Dober pek — župan V zadnjem stoletju so v francoskem mestu Menlein vsako leto na poseben način volili župana. V ta namen se je vršila tekma v peki najboljšega peciva, kdor je zmagal, je postal župan. VEČERNI KONCERTI Pri večernem koncertu v mestnem avditoriju v sredo 19. junija bosta nastopila v duetu pianista Whittemore in Lowe. Več lepih komadov bosta zaigrala v soli in s spremljevanjem orkestra. V soboto 22. junija pa bo gostovala umetnica na goslih, Patricia Travers. Igrala bo Mendelssohnov violinski concerto. Te večerne koncerte priredu: je Clevelandsk'i orkester pod vodstvom dr. Rudolp, Ringwal-la. ^XBimnfmaiiiitiimiiE3iiiiii!iiiiiE3iiiiiiniiiiE3iifiiii!(iiic3iiiiiiiniticiiHiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiC3ii» o I LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI I I i IZVRŠEVALNI ODBOR: 5 g Predsednik: Rev. M. J. Butala, 416 N. Chicago St.. Joliet, 111. I 1. podpreds.: Frank Tushek, Joliet, 111. S 2. Podpreds.: Josephine Muster, Joliet, m. a 3. podpreds.: John Mlakar, Chicago, 111. s i Tajnik: Rev. Alojzij Madic, OFM, Box 608, Lemont, lil. 1 Blagajnik: Joseph Zalar, 351 N. Chicago St.. Joliet, 111. I g SVETOVALNI ODBOR: I | Predsednik: Rt. Rev. J. J. Oman. 3547 E. 80th St., Cleveland. O. | 5 Člani: Rev. Matija Jager, Rev. Edward Gabrenja, Rev. Aleksander Uran- | kar. Rev. Frank Baraga, Rev. M. J. Hiti, Rev. Štefan Kaasovic, John | I Germ, Frnk Wedic, Anton Grdina, Mary Polutnik, Catherine Rob- 3 erts, Math Slana, Pauline Ožbolt, John Gottlieb. I 5 i NADZORNI ODBOR: g Predsednik: George J. Brlnce, Eveleth. Minn. = Člani: John Tersellch, John Denša, Frank Lokar, Jean Težak. ZA PUBLICITETO: Albina Novak, John Jerlcli, James Debevec, Ivan Račič, Rado Staut. | c Predzadnji poziv na Ligino prireditev v Clevelandu. Koledar kaže, da sta oba LI-GINA dneva, 29 in 30. junij že čisto blizu. Kaj bo takrat? V soboto 29. junija se vrši letna konvencija LIGE KATOLIŠKIH SLOVENCEV. To bo skoraj ravno za obletnico LI-GINE ustanovitve. Vršila se bo ta konvencija v soboto dopoldne (zateček ob deveti uri!) v dvorani svetega Vida. Vodil bo to zborovanje LIGLN predsednik Rev. M. J. Butala iz Jo-lieta. " Slišali boste vsestranska poročila o dosedanjem LIGI-NEM delovanju in njene načrte za naprej. Istotam se bodo vršile tudi volitve odbora za na-dalnje leto. Vsi katoliški. Slovenci, ki vam je LIGINO delo pri srcu, ste vljudno vabljeni, da napolnite dvorano sv. Vida tisti dan. Nedelja 30. junija je odločena za zunanjo manifestacijo pod imenom BARAGOV KATOLIŠKI DAN. Roko v roki z LIGO bo- nastopila BARAGOVA ZVEZA in z obema druge katoliške organizacije. Program: Dopoldne ob desetih sveta maša v cerkvi sv. Vida. Pridiga R. Rev. Joeph ZRYD, generalni vikar marquettske škofije, kot osebni odposlanec škofa Magnerja, Baragovega naslednikana marquettski škofijski stolici. Popoldne ob DVEH se razvije sprevod od sv. Vida v KULTURNI VRT, kjer bo zborovanje. Prvi govornik bo DR. CIRIL ŠIRCELJ iz Lemonta, tajnik Baragove Zveze, v slovenskem jeziku. Nato nastopi predsednik Baragove zveze, Rev. FRANCIS SCHERINGER, župnik v L'An-su, Mich. Govoril bo v angleškem jeziku. Med nadaljnjimi govorniki sta na programu Mr. JOSEPH ZALAR iz Jolieta in Mr. JOHN ' vEOHMAN iz Pittsburgha. Izmed katoliških žensk bo spregovorila Miss MARY STA-NOVNIK (STONE) iz §o. Chicago, bivši Lt. v ameriški armadi na Nemškem. Tako lahko vsatc vidi, da bo program govornikov dovolj pisan in privlačen. Razume se, da bodo še druge točke, ki jih bo pa podrobneje objavil pripravljalni odbor v Clevelandu. Za vas, ki tO čitate, ostane samo še eno: NA SVIDENJE V CLEVELANDU 29. in 30. junija!) Nekaj nadaljnjih prispevkov v LIGO. Neimenovan duhovnik $84.00. Po $10: Mrs. John Susha, Oltarno društvo v Detroitu, Eliz. Lucija, Anna Slobodnik, Helen 'Nachtigal; Po $4: Peter Prah; Po $2.50: Mary Pribil, Mary Skull; Po $2: Josephine Pintar, Frances Mlinar, Mary Madro-nich, Jennie Konopek, Mrs. Val. Ambrose, Mrs. J. Dezelan; Po $1: Mary Gregorich, Marg. Miketich, Frances Mu-kavec, Ann Potochnik, Anna Kunich, Mr. iS. S. Neimenovana, Mrs. L. Bandi; Rev. John Ferlin prejel za bogoslovce $125.00. Iskrena hvala vsem darovalcem in lepa prošnja še za nap-prej. Rev. Alojzij Medic OFM. t ' * * LETOŠNJE PASTIRSKO PISMO ŠKOFA ROZMANA V Gospodu ljubljeni verniki ljubljanske škofije, ki ste daleč od domačih ognjišč razkropljeni po svetu: "Milost vam in mir in blagoslov od Boga našega Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa!" Kakor prejšnja leta doma, se pred 'začetkom svetega, postnega časa tudi v tujini obračam na vas s pastirskim pismom, da zadostim svoji srčni želji in svoji nadpastirski dolžnosti od katere me papež ni hotel odvezati. Dasi naše begunstvo še ne traja dolgo v primeri z mnogimi našimi soro-jaki ki so bili nasilno preseljeni v tuje kraje in so po tri po štiri ali več let vzdihovali v inozemstvu vednar se vedno zopet sprašujemo-: "Doklej Gospod Sveti in Resnični" (Raz. 6, 10) boš pustil trajati čas našega bivanja na tujem? Iz človeške modrosti odgovora ni, poiščimo ga v razodetju božjem. Iz svetle resnice božje pada svetloba tudi na vsa temna vprašanja, na vse uganke življenja, ki jih z lastnim umom ne moremo razvozlati. Na podlagi dogodka iz Jezusovega življenja, ki je našemu sedanjemu položaju prav podoben, skušaj mo v vsej ponižnosti vsaj nekoliko doumeti način, kako vodi in vlada Bog vsakega po-edinca in občestvo Cerkve. BEG v EG1PET. Kralj Herod je sklenil novorojenega Odrešenika umoriti, čim je ob prihodu Modrih z Jutrovega zvedel, da je v Betlehemu rojen. Nebeški Oče je imel tisočero načinov, da svojega Sina reši smrtne nevarnosti, ki mu jo je "lisjak" Herod pripravljal, a izbral je po naši človeški sodbi zelo neprimeren in za vsemogočnega Boga skorej manj časten način. Po angelu jie v spanjiu Jožefu naročil: "Vstahi, vzemi Dete in njegovo mater in beži v Egipet in bodi tam, dokler ti ne porečem; Herod je namreč Dete iskal, da bi ga pogubil." In Jožef, ves zaskrbljen, je takoj vstal, vzel Dete in njegovo mater še ponoči in se umaknil v Egipet. Premislimo nekoliko ta božji ukrep. Her°d je bil neverjetno surov in krvav vladar, ni se ustrašil nobenega zločina in nebene krutosti, da je le svoje namene dosegel. Bil je desetkrat oženj en, večino svojih žena je z otroki vred dal pomoriti ali pa vreči v dosmrtno ječo. V tisoče .gre število njegovih krvavih žrtev. Ni čuda, da je bil takoj pripravljen tudi božje Dete spraviti s pota in z njim seveda tudi njegovo Mater in rednika, da bi tako uničil vso družino, iz katere je prihajal obljubljeni vladar hiše, Jakopove. Po človeških mislih je bilo najbolj cl ^ vzeti ven." boli "Ni hudir!" se začu"1 ves prestrašen. $ "Jaz tudi verjameš. , d( kaj takega lahko pripet'\^ tretji. '"Tudi jaz sem slučaju, -ko so zdravi11 • operaciji pozapm - » vem telesu žago in kleSL>.t 1 "O, Marička!" zaJa preplašen bolnik. vr Prav tedaj pa odpi'e b0 tisti zdravnik, ki .je ^^pi ka prej le operiral in bUJ "Ali je kdo videl m°j„ ^ "iSveta pomagvka,' ^ bolnik, "v meni ga je ^jj, se nasloni nazaj in ome ^ Spomil sem se na in sklenil, da bom 11 ^ii čekiral vse stvari, ki J1'1 ^ zdravnik pri roki Pre. j t d ova njem in jih potem, ko bova drug ^ opravila, da ne bo te- se Dolg čas mi bo, sen ^ zmislil, tisti petek ^ D bom čakal na inšpekclJr ^ notranjih zadev. En P' vzel s seboj, pa bi lep0(|rut šali, ko ne b"om ilTie'.1' l)i dela. Kaj se ve; če j1 koliko obral, da bi imel ^ preiskavo, ki gotovo si ceni. Samo, če' se ne ^ gali, kot imamo lepo ^ sko navado. Kaj bi nice in bolničarke, če p sredi tihe noči naenkj^j t reli iz naše sobice . , amendmenti, kot: pošta j na, igral asa gi bi morda zasek^1" JiaK boš igral orgelce, V& ! te, trapa, trapasta. /j $ S&: gemu bi se morda tu j ji» il, lo da bi vrgel vse nies ^ ^ klic: s takimi iem*1*1 tf 1 igram več in pok tleh! v'1 i, Nak, nikogar ne b° d« s sfeboj, ker ne »^ini me že prej vrgli iz predno bi opravil sv".! ^ Eh, en večer bom že P 2 ^ KMKBlSKA DOMOVINA, JUNE 18, 1946 ^išarska polena SPISAL NARTE VELIKONJA je je spomnil s sladko ®a tiste .tiri dni, ko je zlomljeno nogo v svin-5/udniku, na tiste straš-zni, ki jih je gledal na ^Vesten okoli sebe, ko so ileč padali udarci kram-ier odkopavali mrtvece. 0 80 ga dvignili na nosilce onesvestil od bolne ti in blaženosti, kajti .feti Blaž ga je položil na Co» in ko se je vozil v .'' je videl od muk in v polzavesti na kon-^ Vozom svetega Marti- ! atron —in njegov pa-°ba!" se je tresel Blaž. dva že vesta! Oba! %te in njega! Da se Vi spomnil!" , zvil papir, ga znova od-flliubljal, močil s solzami s,Pet poljubljal. .,'» ki mi rešiš sina!" popoldne je počakal V ji.spet hočeš?" se je ot- 'z llle, ki je čutil pred star- zadnjih dogodkov ču- ^ Kakor živ ogenj mu iif misel na tega tajinst- cloveka, ki mu ni nič ki se pojavi zmerom, ^ manj pričakuje, ki ve f°vo težko skrivnost in "i svari in opominja, ki ^ je njegov oče in ki »Voj o prisotnostjo grabi df' da mu splahuje volja da mora napeti vse 0 se hoče otresti tiste grozne malodušnosti, polašča. s Pismo od tvoje mate-it svetim čustvom dah-v 'Dokaz, Tine." ^i!" je segel Tine pro-11 in čutil, kako mu je • hip zastalo od presene- 1 razburjenja, ga iz rok, samo ga!" a Pisma ni pisala moja Se je naglo zavedel in ; 2aničljivo zasmejal Ti-e misliš mene s tfem uje- |0 >ko m Ali ti srce nič ne pravi?'" je obupno kriknil za njim. Bilo mu je, kakor da se je vse sesulo v njem. "Nikoli ne maram tvojega daru!" In ko je zvečer sedel v svoji bajti pri skledi nezabeljenega koruznega močnika, je govoril sam pri sebi: "Ves ta križev pot! Zahva-ljen zanj, da vem, kje je obsodba. Veroniko poiščem, ki ima potni prt!" In se je poganjal po blatnih kolovozih iSlovenskih goric. Nikoli »e ni bil v tem kraju. Zavil je bil že tam nekje za malo. vasjo proti skednju, da bi legel, ko se je zakadila jata psov naproti. "Čudna žival, samo do poti gre in dalje n,e" je dejal, "samo to varuje, kar mu je gospodar izročil." Truden in izmučen je bil prišel od Sv. Jurija ob Pesnici do Sv. Jurija v Slovenskih Goricah. Blaten, spoten, razmršen in na pol živ od napora, s suhimi ustnicami in porumenel od stradanja. Čez teden je bil obiskal vse druge Sevte Jurije na Kranjskem in Štajerskem. Lezel je bil k Sv. Juriju pod Kumom in k Sv. Juriju pod Taborom k Sv. Juriju pri^ Grosupljem in onemu ob Južni želečnici. Zaman. Nihče ihu ni vedel povedati, kje je Križnarjeva Metka. Ali je umrla? Ali je poročena? V Novem mestu je bil izvedel, da se je ona Metka z rumeno bluzo, ki e z Marto služila skupaj, pisala Križnar. Našel je njen priimek v krstni knjigi kot botro svojega sina. In star hlapec se je še spominjal, da je od šla od tam z neko gospodo k Sv. Juriju. In da ne ve, h kateremu. Ko jih je pa toliko na Slovenskem! "Ali se je res spominjate? Prav dobro?" je trepetal Blaž, kakor da mu gre za življenje. "Seveda se, ko so jo oči bolele!" je pljunil stari hlapec. In tega se je spominjala tudi gospodinja. "Rajnka mati so ji svetovali kamilčni čaj za spiranje." Z muko in vsem naporom so zvečer vozniki in hlapci po dolgem ugibanju in razgovoru napisali na listek slovenske kraje s svetim Jurijem patronom. In širokoličen mešetar se je na ves glas veril, da so vsi. Ko so mu dali list, je vzdih-nil: "Naj bo ta križ, ki ga jemljem na rame, ža pokoro za moj greh. Samo, da jo dobim, Veroniko! Samo da jo dobim, ki je' njej podala potni prt ob zadnji uri" Tako je preromal Kranjsko in Štajersko po imeniku, ki ga je imel na listku. Nikjer nisc poznali Metke Križnar, ki je pred toliko in toliko leti služila v No^era mestu. "Zakaj jo iščete?" "Ali je sestra?" "Ali je v sorodu?" In je povsod ponavljal: "Za važno pričo, za pričo, človek moj. In če povem, ne boste verjeli!" Pod Grosupljem so ga prijeli orožniki. Poprosil je bil kruha, ker mu je brašno pohajalo, izpustili so ga, ko jim je povedal vse svoje bolečine. "Zdaj bi rad, da bi te redil sin, kajne?" se je krohotal od srca debeli mesar v Grosupljem, ko so mu povedali stvar. "Pa le prespi se in tu imaš kovača za pot." - "Prav tako je dejal sin!" je pomislil Blaž. ■ "Pa zakaj rajši ne greš po kapital?" se je vteknil vmes drug pivec. "Saj boš na svoji poti zabil dva taka kapitala in čez!" "Če je naložen po petnajst, je že denar!" so se kro-hotali drugi. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JUNIJ 23.—Društvo Sv. Ane št. 150 KSKJ priredi piknik na prostorih Slovenskega doma na 6818 Denišon Ave. JULIJ 14.—Društvo Sv. Antona Pa-dovanskega (samostojno) praznuje 40 letnico s piknikom na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 28. — Gospodinjski klub na "Jutrovem" ima svoj piknik naj prostorih Slovenskega doma na 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 1.—Društvo Napredek |št. 132 ABZ obhaja svojo 25 letni-' co s programom v SDD na Re-j cher Ave. OKTOBER 6.—Podružnica št. 50 SžZ ples v avditoriju Slovenskega' narodnega doma na St. Clair _____t Ave. 19.—Honor Guards SDZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. NOVEMBER 9.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 16.—Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju Slo-|venskega narodnega doma na ! St. Clair Ave. 23.—Društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. -o—- — Sklepni revmatizem je v Italiji zelo razširjen in terja čedalje več smrtnih žrtev. Odločujoči činitelji zahtevajo radi tega obvezno prijavo obolenja za to boleznijo. a___. Priporočilo gospodinjam o štednji živeža Pomožni odbor za omiljen je lakote (The Famine Emergency Relief Committee) se obrača na "naše državljane in državljanke s 1 prošnjo, da pro-s t o voljno uporabljajo 40% manj žitnih živežnih produktov ter 20% manj maščob in olja." 'To prostovoljno odpoved moramo izvajati do srede julija ako hočemo stradajo-čim po svetu resnično pomagati. ............ Za res uspešno hranjenje živeža daje tozadevna služba Rdečega križa gospodinjam posebna navodila, katera so tu navedena : 1. Štedite s kruhom pri vsaki jedi. Ako bi slednja oseba v naši deželi použila samo pol kruha manj dnevno, bi bilo s tem prihranjenega 500.000 funtov kruha. 2. Uporabljajte več krompirja namesto kruha. Ovsena jedila so dober nadomestek za kruh. Krompirjeva salata služi lahko nemasto še enega naknadnega sendviča. 3. Kuhajte več ovsenih jedil, ter vsebujejo mnogo hranilnih snovi,\ še več kot kruh. 4. Gospodinja naj se poslužuje bolj pečice nego ponve za cvret, ker bo s tem prihranila veliko maščobe in olja, ki se Sedemdeset dni v "komunističnem raju'" DELO DOBIJO navadno uporablja pri cvretju. 5. Kuhajte sočivje neoluplje-no kadarkoli mogoče. (Krompir in slično hrano.) 6. Ne zavrzite uporabljene maščobe ampak jo spravite in oddaj te svojemu mesarju, lahko tudi groceristu. 7. Rabite sadje namesto peciva za sladki priboljšek. 8. Kupujte samo kar potrebujte in porabite živež praktično. 9. Pazite, da se vam hrana ne bo kvarila. Ostanke jedil porabite čimprej. Ne" kopičite si moke, ker se poleti rada skavr; in ugreje. 10. Rabite olje in maščobe s štednjo. Ako bi vsak odjemalec v naši dežeH prihranil eno žličko maščobe ali .olja dnevno, bi to pomenilo milijon funtov prihranjene maščobe vsaki dan . . Še nikdar prej v zgodovini človeštva ni zaviselo toliko življenj od prostovoljenega sodelovanja ljudstva ene dežele kot danes. "Če jim ne bomo pomagali," izjavlja Odbor za pomoč gladu j očim množicam ljudstva po svetu, "bomo priča poginu mi lijonov ljudi, katerih življenja lahko pomogamo rešiti. -Topo vi res naznanjajo zmago prvi ali živež je tisti, ki ima zadnj< besedo." Boksarski prvak Joe, Louis, ki je'v času vojaške službe zgubil nekoliko na teži se zopet pripravlja za nastop, ko se bosta sprijela za prvenstvo s Billy Conn-om v Yankee stadionu v New Yorku, 19. junija. Piše Martin Radoš, župnik. (Nadaljevanje) Ta razgovor slučajno sliši iz-*za vogla sosednje hiše sosed Makše Anton, se mi približa in reče: "Gospod župnik, lahko greste z nami! Nas gre več sosedov na pogreb. Za to ni potrebno iskati propustnice!" — "Dobro!" odvrnem . . . "bo obenem to zame tudi sprehod!" Voz sem od-povedal. Okoli 7. ure zvečer odrinemo — devet moških nas je bilo — proti Vidmu. Še pred 8. uro dospemo do hiše, kjer je na mrtvaškem o-dru ležal njen padli gospodar Fr. Prebil. Pri hiši je že čakalo par desetin ljudi na pogreb. 12 komunistov je čakalo ob strani; imeli so puške. Pri njih komandant "Johan" . . . Komandant "Johan" takoj pokliče mene nekaj korakov proč od drugih ljudi. Namignem cerkovniku Škofu Justinu in Francu Strumblju, sosedu, da bosta navzoča pri razgovoru, ki je sle_ dil med menoj in komandantom "Johanom": "Tovariš župnik, zakaj se nisi odzval takoj prvemu pozivu?" . . . "Tovariš komandant! — Tovariš Šubic je naročil pogreb; Izrazil sem mu željo . . ." (Ponovil sem mu željo, ki sem jo izrazil Šubicu) . . ." na katero je tovariš Šubic brez besede odpeljal . . ." • "Tov. Šubic je poročal: "Župnik ne mara priti!" Njemu se verjame, tebi pa ne! Komandant osorno in rezko nadaljuje: "Tovariš župnik, ti si na smrt obsojen! . . . Stori, !:r: storiti! Potem bomo videli—." Opravljam pogrebne obrede. Oba mrliča so pokopali v skupen grob. Pri od'prtiem grobu sta govonila: pismonoša Joža in komandant. Ne morem navesti vsebine govorov, ker sem se med njima pripravljal na smrt. Ob strani je stalo 12 komunistov pripravljenih na "salve." —Med govoroma so oddali salve." Pripravljen sme bil: zadnja salva bo veljala meni!" Po končanem pogrebu odložim cerkvena oblačila v cerkvici sredi pokopališča in se napo-im k sovaščanmo, ki so šli z menoj na pogreb in me čakali kakih 150 m daleč na cesti. Zunaj pokopališča je name čakala gruča 6 komunistov in tomandant. Komandant me spremlja, drugi ostanejo na mestu sname j o puške z ramen, iomandant me po nekaj korakih ustavi . . . Mislim si: 'Zdaj!" . . . Tovariš župnik, storil si svojo dolžnost! Povej koliko si zaslužil!? . . . Kot blisk mi je šinilo v glavo: Ne računaj nič! ... In odvrnil sem mu: "Tovariš komandant, za zdaj ... Nič!" "Dobro si se odrezal!" . . . Mi reče z ironičnim nasmehom in zamahne z desnico vodoravno proti cestii: "Pojdi!" . . . Tako sem se zaenkrat osvobodil iz mrzlega objema smrti. .Ko sem prišel do sosedov, sem zaslišal olajšujoč vzdih . . . "Mislili smo, komandant "op vzdignil pest, s tem poveljeval . SMRT! ... in mi Vas bomo nesli mrtvega domov . . . V začetku junija je začel o-kupator požigati in iz zraka iz aeroplanovl s strojnicami obstreljevati in celo bombardirati vasi in naselja, v katerih tisti čas ni bilo nobenega komunista. Tako je na samo "Telovo" 4. junija priplul ital. aeroplan nad vas Spodnji Log in jo s strojnicami obstreljeval, ko so ljudje prihajali k 10. sv. maši in streljal tudi na ljudi, ki so se z drugih vasi približevali cerkvi. V strahu so se ljudje vrnili brez sv. maše na svoje domove. K sreči ni bilo človeških žrtev, pač pa precej razbite in prevrnjene opeke in pre-klanih strešnih deščic,po strehah po vasi, na župnišču in župni cerkvi. Dne 5. junija popoldne ravno prekladam na podstrešju v župnišču opeko in pločevino, ki je ostala od pokrivanja žup-nišča. Z as las im pred /župnd" ščem stopinje. Prevfidno pogledam skozi lino in opazim štiri komuniste z "matildami" bližati se župnišču in "breda" je jezdila enemu na hrbtu. Zasli-šim klic: "Tovariš župnik!" . . . "Kaj bo novega? . . . se o-glasim skrit s podstrešja. Pridi doli! . . . Imamo neko naročilo zate!" . . . "Dobro slišim semkaj! . . . Povejte kar od tam!" . . . Osorno zakriči: Pridi doli, če ne . . . !" "Takoj!" . . . zakličem in precej nato rezko poveljujem: "Desno krilo, naprej! Levo krilo, na desno!" . . . in pri tem sunem z nogo v pločevino, ki je bila zložena ro-la na rolo, da je zgrmela po podstrešju in pri padcu še kup opeke podrla . . . Trenutek nato pogledam oprezno skozi lino . . . Nobenega komunista ni bilo več pred župniščem. Pri tem dogodku in še v nekaj slučajih, mi je zelo dobro služila bajka o skritem orožju in municiji na župnijskem podstrešju. Nekateri vaščani so namreč trosili "novico," da so Kočevarji, predno so se preselili, v župnišču na podstrešje spravili več strojnic, karabink in veliko municije, da ima župnik podstrešje vedno skrb(no zaprto in po nekaj municije, da ima župnik podstrešje vedno skrbno zaprto in po ,nekaj zaupnih ljudi gori . . . V to "bajko" so omenjeni obiskovalci verjeli in zato so jo po tem ropotu hitro pobrisali . . . Nisem spodbijal te bajke . . . V zabavo mi je še bilo, kako so se ti '"činitelji" vedno s "spoštovanjem" bližali župnišču. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI ŽENSKE ZA DELAVKE HIŠNEGA SNAŽENJA od 5:00 zv. do 1:40 zj. 5 večerov v tednu $34 na teden v mestu Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901 Women's Employment Office THE OHIO BELL TELEPHONE CO. (X) Za prekladanje tovora Nickel Plate tovornp skladišče E. 9. St. in Broadway Plača 93Vic na uro čas in pol za na 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway (123) ASEMBLERJI DRILL PRESS OPERATORJI HAND MILLING MACHINE OPERATORJI Dnevno in nočno delo Plača od ure in bonus Locke Machine Co. 971 E. 63. St. (122) Dobra služba Izkušena kuharica dobi takoj dobro službo. Delo podnevi. Zglasite se na 890 E. 156. St. (121) IMAMO KUPCE z gotovino za hiše za eno družino, za dve, apartmente, za trgovske prostore in lote. Im^,mo tudi klijente, ki bi radi zamenjali. Kaj imate vi? Mr. William Sintic Real Estate 18419 St. Clair Ave. KE 0974. (135) Delo na farmi Iščem priletnega moža za člena farmi. Tudi dva mlada anta od 15 do 17 let se sprejme za pomoč na farmi. Kdor želi iti, naj pokliče IV 4511. (x) Ledenica naprodaj Naprodaj je ledenica "Gruno" izdelka, v dobrem stanju. Vprašajte na 2170 South Overlook Rd. Cleveland Heights, ali pokličite CE 0059. Stanovanje iščeta Zakonski par brez otrok išče stanovanje 3 do 4 sobe. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 9029. ' (121) Išče sobo Moški išče opremljeno sobo oc E. 60. do E. 70. St. Kdor ima kaj naj sporoči v našem uradu (120) PRIJATEL'S RADIO SERVICE 1142 E. 66. St. 90 dni garancija na vseh delih in popravilih. Odprto od 2 pop. do 10 zvečer. Trgovina: EX 2680 Stanovanje: EX 3985 JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, licensed agent IVanlioe 4221 18115 NEFF ROAD MALI OGLASI Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. ' 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 Govorimo slovensko (x) Išče sobo Dekle, ki dela, išče opremljeno spalno sobo pri slovenski družini v St. Clairski okolici. Kdor ima kaj, naj pokliče po 5:30 uri HE 2858. (119) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini, spodaj ima 7 sob, zgorej 5. Hiša je zdaj prazna in se lahko takoj vselite. Nahaja se na Sa-ranac Rd..v Collinwood. Za več informacij pokličite IV 1648. (119) Oskrbnik dobi službo Ima stalno delo. Oskrba dvoran in nadzorstvo dveh stanovanjskih hiš. Dobi plačo po dogovoru in prosto stanovanje. Zelo lepa prilika za samca ali starejši zakonski par. Več podrobnosti se izve v klubovih prostorih Slovenskega doma na 15810 Holmes Ave. Tel. MU 9675 (Jun 13, 14, 18) Ugoden nakup Naprodaj je 7 akrov fine zemlje v Mentorju. Zelo poceni za $4,000. Naprodaj je apartment za 6 družin, v jako lepi okolici. Zelo dober kup za $22,000. Zglasite se hitro. C. A. Rybak Tel. PO 6727 _,__(119) Pohištvo naprodaj 3 kosi (maroon) za parlor, kuhinjska peč New Process v dobrem stanju, Frigidaire ledenica, miza za parlor. Zglasite se na 1063 E. 68. St. spodaj. (122) Sedaj je čas! Sedaj je čas, da prodaste svojo hišo ali trgovino Zglasite se pri A. J. Salettel EX 4808. j^aj, beri naprej!" u'ne je bral, in ko je ' je zmajal z glavo in ^ftiehom, v katerem je , Wkrita plahost in za- 5 Pa bil tič! Ce si ti potem si bil pa tid! 15 zdaj tič! Ali misliš, l^iameš na tiste goldi-1, Tisti goldinarji so bili • ,a.) vredni, prav škoda I a s toako propadli. Zdaj INaj par kovačev, Blaž! spet prikazni! Am-|tle pusti s tem pri mi-I^e so tisti tvoji denar-Itli jih še nihče ni dal. j?1 star že 24 let in še i 6 najdeš res hranilno Ju na moje ime ali pa I etko, ki j|e pismo pi-Ttem bom verjel. V tem 1'^loh ni imena moje A Saj ne trdim, da ti T^ sina Tineta, ampak i.fa ne morem biti sin L' ilnajo kakšnega Tine-X °dkod je pismo pisa-je pisano? Komu i!10? Ti bi rad imel ko-J ' te redil, lisjak, kakr-J^až, vprašaj svoje pri-lj,Je je tvoj sin! Jaz; bi J ""ad tujih, še tako pri-Jt°Četov » I Je prepričeval bolj sa-l ^e nego Blaža. Hotel ■1 sebi opore in razlogov Izpričan j a, da so nje-fcje res. Da se v njem Pre trdni sklep, da se i1 da ne kloni pred ne-1 glasom v duši, ki mu i1 kakor daljen, daljen Ij zadnjih besedah >|ij Ij Pa je omahnila roka |Jei:n( kakor da mu je r^zal kite. i 5etn te kdaj kaj prosi1 ? AMERICAN RED CROSS E|ja i . . i.. .J--I__i* r s A GOOD 10B FOR YOU U. S. Army CHOUSE THIS FINE PROFESSION HOW! AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 18, 1946 Two Reasons For Salvage "Habet! (dosti ima) habet!" : so vpili, mencajo si zadovoljno roke. "Non, habeo, lažniki, nimam i še dovolj," je tulil krčmar, ko: se je po hudem naporu izvil neusmiljenim pestem sovražnika. Brez sape ječaje in krvaveč je skočil na noge in s švi-gajočimi, krvoželjnimi očmi in škripaj očimi zobmi gledal sovražnika, ki se je napol zanič-Ijivo branil proti hrabri Ama-zonki. 'To ne velja," ro rjuli gladijator ji, "eden proti enemu," obstopili Lidonajn ženo in ločili tako krčmarico od njenega. ljubeznjivega sodruga. Lidon, ki se je zanam skušal izviti iz krempljev divje ženske, se je čutil osramočenega in je potegnil nož izza pasu. Gledal je tako grozeče in nož -se je lesketal tako strašno, da se je Stratonika, ki se je znala boriti le s pestmi, prestrašena umaknila. "O bogovi!" je vpila, "ta lopov! — Nosi tajno orožje! — ali je dovoljeno? — Ali ravna tako pošten mož gladijator? — Ne, zares! Zaničujem tega fantialina;" S temi besedami je obrnila gladijator ju hrbet in pogledala za svojim možem. Ta pa si je že opomogel, kajti bil je take telovadbe tako na-vaejn, kakor angleška doga boja s sovrstnicami. Njegova lica so dobila zopet svojo običajno barvo in žile so se zopet skrčile. Nekako dobrovoljno . -------- . / jO*r Mrs. Jay McArdle, New York City, ubcs an enormous amount « u(e(j to keep John, six months, and Robin, two. clean. Every pound 0 (afge cooking fat turned over to the me?.t dealer 13 enough to make 011 „ 0 package of granulated laundry soa^, about six bars of laundry 00 f »h «•' *ive I n it' 'o'i't io«pv Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jan101 Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA PRIPOMOGNITE K MILIJONU VPIŠITE SE V ARMADO S PRAVICO DO VAŠE POKLICNE PREDNOSTI (MOS) Aimadni veterani, ki so služili v kaki posebni stroki, (Military Occupational Specialties) se lahko ponovno vpišejo z istimi poklicmimi prednostmi, ako so bili častno odpuščeni 12. maja, 1945, ali po tem datumu—s pogojem, da se priglasijo za službovanje pred 1. julijem, 1946. Čez tri četrt milijona mož &e je že priglasilo za službo v Regularni Armadi. PRIPOMOGNITE K MILIJONU! Podrobne podatke dobite v vsakem Vojaškem Taborišču, Postojanki ali Uradu za Rekrutiranje. 1268 ONTARIO CLEVELAND, OHIO "Pst!" — mu je dejala še-petaje, "Kalen je pravkar vstopil preoblečen skozi zadnja vrata;'upam, da je prinesel denarja." "Ho, ho, takoj grem k njemu," je dejal Burbon. "Medtem pa skrbno glej na čaše in pazi na pivce. Ne pusti se slepariti, žena! Kajti to so sicer vrli tovariši na borišču, toda drugače se jih je treba varovati! Kak (Cacus) je bil ničla proti njim!" "Le bodi brez skrbi, cepec," je odgovorila ona, in Burbon je odšel, potolažen po tako prijaznem zagotovilu, iz te sobe v notranjost hiše. , "Ti sladki gospodje 'si hočejo torej ogledati naše mišice," je dejal Niger, "kdo ti je to povedal?" "Lepid," je odgovorila krč-marica. "Ž njim prideta Klo-dij, ki najvarneje stavlja v Pompejih, in mladi Grk Glavk." "Stava proti stavi!" je vzkliknil Tetraid; "stavim dvajset sestercij, da Klodij stavi name! Kaj meniš ti, Lidon?" "On stavi name!" je odgovoril Lidon. "Ne, name!" se je vmešal Spor. "Ali morda menite, cepci, da da prednost vam pred Nig-rom?" — je dejal atlet tega i-mena, imenavaje skromno sa- V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA, SINA IN BRATA Louis Rozman ki je nas za vedno zapustil dne 18. junija, 1943. Počivaj mirno, dobri sin in oče, spavaj sladko moj soprog, božja volja se je zgodila, da odvzel Te je nam Bog. Pri Bogu se bomo združili. na veke gledali Boga, saj to je božja volja, da vsi gremo iz sveta. Nad zvezdami bo dom naš pravi ko se zopet snidemo, veselje bode v višavah pri Bogu Stvarniku. ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unij ska tiikar-na vam tiBka krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina t I 6117 St Clair Ave. HEnd«r»oo Jf žalujoči ostali MARY, soproga; LOUIS, sin; OČE in MATI; SESTRE V stari domovini BRAT. Cleveland, 0., 18. jun. 1946, Poslednji dnevi Pompejev ROMAN 4 mega sebe. < "Prav, prav," je rekla Stra- i tonika, ki je natočila svojim s gostom, ki so se zdaj posedli it : vsi okrog ene mize, iz velike am-11 il'ore, "zdite se vsi brabri in ju- j naški možje, ali kdo izmed vaSj bi se spopadel z numidijskim < levom za slučaj, da ne dobe no-j, benega zločinca?" !] "Jaz, ki sem srečno ušel tvo- , t jim rokam drzna Statonika," je dejal Lidon, "bi se gotovo j ^ smel spustiti v boj z levom." ' Ali povej mi," je vprašal , | Tetraid, "kje je tista lepa mlada sužnja tu v hiši, ona slepa . .; deklica? Že dolgo' časa je ni- , , sem videl." j O, zate je predobra, ti sin . Neptuna," je odvrnila krčma- , rica, "in menim, da celo za nas. /Pošiljamo jo v mesto, kjer prodaja cvetlice in raznim damam J kaj zapoje. Tako nam zaslu-j jži več denarja nego če bi streg-, _ i la vam drugim. Poleg tega! • I ima večkrat še drugačna opravila." "Drugačna opravila!" je dejal Niger, '"za to je venarle še premlada." '"Tiho, ti divjak!" ga je zavrnila Stratonika, "mari meniš, da ni nobene druge igre razen korintske. Ko bo Nidi j a tudi še enkrat toliko stara, ostane uboga deklica deviška kakor Vesta." "Toda čuj, Stratonika," je dejal Lidon, "kako pa si dobila tako nežno in ljubko sužnjo? Bila bi bolj primerna za sobarico pri kaki bogati rimski matroni, nego zate." "Res je to," je odvrnila Stratonika, "in nadejam se, da jo nekoč v svojo veliko srečo prodam. — Kako sem jo dobila, si vprašal?" "Radoveden sem." "Da veš, moja sužnja Sta-fila — ali se je še spominja?, Niger?" "Spominjam se; bila je robato ženšče, z obrazom kake komične krinke. Kako naj bi jo pozabil, pri Plutu! čigar služabnica je zdaj gotovo." "Tiho, tepec! — Nu torej, Stafila je nekega dne urarja. To je bila zame velika izguba in šla sem na trg, da si kupim drugo. Toda odkar sem bila j kupila Stafilo, pri bogovih, so postale sužnje tako drage, denar pa tako redek, da sem se že hotela vrniti, ko me je neki j trgovec pocuknil za krilo, j "Ljuba žena," je dejal, "ali ho-1 L>a, je naaaijevai mirooii, napivši se vina iz polnega vedra, "mož, ki si je pridobil toliko lavorik, kakor jaz, more vleči nase le junake. Lidon, moj dobri dečko! pij, bodi tvoja starost enako častitljiva, kakor moja, ako je seveda do-živiš!" "Pride sem," je rekla Stratonika, ki je svojega moža povlekla za uho tako ljubeznjivo, kakor je tako izvrstno opisal Tibul, — "pridi sem!" "Ne tako trdo, ti volkulja, saj si hujša kakor gladijator!" je momljal Burbon skozi zobe. ' so je otresal, zadovoljen, da je • ' c i bil sploh še živ, in ogledovaje i zdaj svojega sovražnika od neg f , do glave, je dejal z izrazom ^ , j večjega spoštovanja nego pre- ' I1 je: "Pri Kastorju. nisem mis- • lil, da si tako krepak mladič! ' ■ Vidim, da si mož, ki ima spo-| • sobnosti in zasluge; daj mi ro-i ko, mladi moj junak!" "Poštenjak, stari Burbon!" - so klicali gladijatorji pohval-, . no — "ti imaš mozga v kosteh j — podaj mu roko, Lidon!" "O, prav rad," je dejal gla-j • dijator, "toda ko sem že enkrat j . videl kri, bi rad —," "Pri Herkulu!" je odvrnil krčmar prav mirno. "To je j pravi gladijator! O, Poluks! . ako pomislimo, kaj vse more postati iz moža; lev ne more biti bolj divji!" q "Lev, o ti tepec! Mi se spo- 0 pademo tudi z levom!" je rekel ! Tetraid. a "Dosti! dosti!" je dejala Stratonika urejevaje si lase; "je boste opet prijatelji, se tudi obnašajte mirno in redno; 7 kajti nekateri mladi gospodje, a vaši zaščitniki in dobrotniki so 7 nas obvestili, da pridejo sem-a kaj. Hočejo vas tukaj mirne-11 je in temeljiteje ogledati, nego " je to mogoče v šolah, da bodo mogli urediti svoje stave za velike borbe v amfiteatru. Iz enakega razloga prihajajo ved-\ no v našo hišo; vedo dobro, da '' dobe pri nas najboljše pompej-' ske gladijator je, — naša druž-? ba je bogovom čast in hvala, 1 Q ' jako izbrana." ""Sfinga, ne—zakaj Sfinga?" "Nehaj že s svojim bedastim klepetanjem," jo je prekinil j Spor nepotrpežljivo, "in prine-si nam že kaj — lačen sem kakor volk." "In jaz tudf," se je pridružil Niger, potegnivši svoj nož izza pasu. Ahazonka je zbežala v kuhinjo, pa se je kmalu vrnila z veliko skledo še napol surovih kosov mesa, kajti juaki v tek-Imovalnih borbah so mislili tu-\ di takrat, kakor še dandanes, |da jih taka hrana najbolje ok-jkrepi za vse napore in divje borbe. — Posedli so okoli mize s poželjivimi pogledi lačnih volkov — in skleda je bila kmalu prazna, vmes in pozneje so 'pa še obilno zalivali z vinom. ' Zapustimo te ljudi, ki so tudi izpolnjevali svoje mesto v življenju onih časov, in virnimo i: se zdaj zopet k Burbonu. DRUGO POGLAVJE. Oba poštenjakovičn. i V starejši dobi Rima možje • niso volili svečeniškega stanu ) zaradi dohodkov, ki so bili ž (drugim cvetličaricam, ona pa prinaša vestno domov ves denar, kar bi težko delala kaka druga sužnja. Zaradi tega opravljam domača dela sama, a njeni dohodki mi kmalu pripomorejo, da si kupim kako drugo Stafilo. Prepričana sem, i da je lopovski trgovec s sužnji j slepo deklico kje ukradel, in morda bo res iz dobre rodbine. Poleg velike spretnosti v vitju vencev tudi lepo poje in igra na citre, kar tudi donaša denarja; in pred kratkim — toda ne, to je tajnost —" "To je tajnost — in kaj potem?" je dejal Lidon, "ali si postala Sfinga?" njim v zvezi, marveč zaradi časti. Najuglednejši državljani so jo mogli doseči, plebej-cem pa je bila nedostopna. Pozneje pa, in to že davno pred pričetkom naše povesti, so jo mogli doseči vsi brez razlike ! stanu,in sicer vsai tisti del du- 'hovskih urAdov, do kater^®; | mogli priti "flamjnaJ^J ceniki posameznih bozai ne pa vere v obče. (Dalje prihodnjič) -° kuPfile Pomagajte Ameriki. j Victory bonde in češ kupiti sužnjo po nizki ce-1 ni? Imam eno na prodaj. Je sicer še majhna in skoro otrok, toda tiha in dobre glave, poje lepo in plete, in je, to ti zagotavljam, iz dobre hiše." "Odkod," sem vprašala. — "Iz Tesalije." — "Vedela sem, da so Tesalke nežne in pametne. Prosila sem ga, naj mi jo pokaže, in našla tako, kakršna je še danes, morda nič manjšo in na videz ne mlajšo. Stala je krotka in tužna, gledaje v tla, roke prekrižane na prsih. Vprašala sem po ceni, ki je bila zmerna, in jo kupila takoj. Trgovec mi jo je privedel v hišo in takoj odšel. Toda pomislite, prijatelji, kako sem se prestrašila, ko sem opazila, da je deklica slepa. Ha! ha! to je bil lep poštenjakovič, ta trgovec! Priložila sem se na oblast, toda potepuh jo je že popihal iz Pompejev. Vrnila sem se slabe |volje, to vam zagotavljam, ali tudi ubogo dekle je čutilo posledice. Pa kaj je mogla za to, da je bila slepa? Toda polagoma smo bili čedalje manj nejevoljni radi te kupčije. Ni-dija res ni tako močna kakor Stafila in v hiši nam ni mogla toliko pomagati; toda kmalu je znala obhoditi vse mesto, kakor bi bila oddarovana z očmi Arga, in ko nam je nekega dne prinesla domov polno pest ses-teroij, ki jih je skupila za nekaj cvetlic iz našega vrta, sme pričeli misliti, da so nam jc poslali sami bogovi. Odtlej sme iti, kadar in kamor hoče Napolni si hošek s cvetlicam in jih vije v vence, kakor je na' vada v Tesali j i, kar tukaj šn j in mladim gospodom jako ugaja Odlični mešeanje so ji mendž tudi zelo naklonjeni; kajti pla čujejo jej vedno bolje neg< Najstarejša slovenska podporna organiz001^ v Ameriki . . . Posluje že 52. leto Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K . S. K. Jednote znaša 129. 91% itil, 1 Če hočeš dobro belil in (tvojim dragim, varuj se pri iw]l>0"' iteni In nadsolventnl podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL ne 9 1 kjer se lahko zavaruje* za smrtntne. rastne poškodbe, operac'^' bolezni In onemorlostL le"' v K. S. K. JEDNOTA sprejema moške In ženske od 16. do 60' J otroke pa takoj po rojstvu In do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA Izdaja najinodernejie vrste certifikate I dobe od 1250.00 do S5.000.00. i ni t>v" I K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov ln sirot. Ce Se »» pO' | ali članica te mogočne ln bogate katoliške podporne organi z*13 ^ trudi se In pristopi takoj. I Za pojaanlla o zavarovanja in za vse druge podrobno*4' «e obrnite na uradnike tri uradnice krajevnih dralte K. S. K. Jednate, ali pa na: GLAVNI URAD fll 351-353 No. Chicago St. JolictJ^ vam vsak dan prinaia v hiio AMERIŠKA DOMOVINA Povejte lo sosedu, ki ie ni narofen nanjo N0VICE--ZYSeflaS¥e,a NOVICE —ki iih P°,rebuiele NQVICE-ki»ihdobi,eiesveže NOVICE-- P°P°lnoma nepristranske NOVICE--ko,ikor m°9°'e °ri9ina,ne N0VICE-ki sozanimiYe