Ameriška Domovi ima
MOfMF
AMCRICAH IN SPIRIT FOR«eN IN UNGUAOfi ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 7, 1964
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€fi
ŠTEV. LXII
VOL. LXD
^loliika Cerkev je prevzela del krivde
rdikanski cerkveni zbor je z veliko večino izglasoval odstavek o cerkveni edi-n°sti, ki govori o krivdi za razkol med kristjani.
JATIKAN. — Vesoljni cer-eni ztor razpravlja o edino-s 1 krščanstva. Z veliko večino sprejel besedilo odstavka, ki j?°vori o krivdi za razkol med rjstjani in priznava, da je del nvde tudi na strani katoliške ^erkve. Razmere, ki so vladale nJeJ v času, ko je do razkolov strislo m tudi do neke mere po-Panje z nezadovoljnimi, so r e e sv°j vpliv na postanek az 'olniškega gibanja in na nje-t°V razvoj. Dejansko Cerkev ni “ik^9 n^^ar tajila, sedaj je pa rivdo obeh strani” tudi urad-
no Priznala.
^ Močno gibanje za združitev Jakega sveta je izrazil ve-Cerkveni zbor tudi z u-o novih izrazov za prote-St^n';0Vske verske skupnosti. Te im ° ka*°bčani doslej redno sk en.OVab verske ločine, torej v. UPine vernikov, ki so se “lo-,e , °d katoliške Cerkve, ve-Jni cerlkveni zbor v Vatikanu I r^erria za nje pojem “cerkve” kv ^erkvenega občestva”. Cer-^ Gtli zbor priporoča tudi posa-ezninri katoličanom, naj poma-^aJ° pri delu za cerkveno edi-Gst s svojim osebnim delom in ^ edom, z ustvarjanjem dobrih tto-mv do drugih kristjanov.
m .	” ;—
°Vl panamski predsed-
ni^ Robles zaprisežen
v pANAMA, Pan. — Pretekli e ^tek je bil zaprisežen novi
nnfSCdnik Robles, njegov pred-q, ^biari se je mirno umaknil.
enem je začel novoizvoljeni j(^arnski kongres s svojim de-
Povda^bl!S je V SVOjem g0V°rU lii I U1’ da 'nl0§ove volivne ob-^e niso prazna slama in da
for V .SP°razumu s kongresom re-^-1 clavke, prosveto, zdrav-°’ carine in sodni postopek.
dr ;bleS0v P0btični nasprotnik slo ^aS njegova stranka se žitVe-°3ti nista hotela udele-stil jegova stranka je zapu-ja a dvorano, kakor hitro je bi-so fr]ebl'ana njegova izjava, da den * 6 v°blve nepravilno izvedi e' Radi tega se pa v Panami nr^j1 razburjal. Vsak novi ^dsednik sliši take očitke.
Novi grobovi
Frank (Mocilnikar) McKenica
Sinoči je doma umrl 97 let stari Frank (Mocilnikar) McKenica s 13816 Rugby Rd., rojen blizu Ljubljane, od koder je prišel pred 62 leti. Dolgo je delal pri Fisher Body Co., dokler ni šel v pokoj 1. 1936. Žena Frances je umrla 1. 1943. Tukaj zapušča sina Josepha, hčere Mary Renfrew, Anno Smith, Leno Stoff in Frances Demko, vnuke in pravnuke. Bil je član Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pogreb bo v petek zjutraj iz Zakrajškovega pogreb, zavoda. Čas še ni določen. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes zvečer ob šestih.
Anton Kavas
Včeraj je umrl 69 let stari Anton Kavas s 1383 E. 47 St., rojen v Odrancih v Prekmurju, mož Therese, roj. Rozsman, oče s. Mary Agathe, F.S.S.S., Mrs. Mary Streiner, Mrs. Ethel Mo-nacino, stari oče, brat Marije (v Jugoslaviji), pok. Mihaela in pok. Blaža. Pogreb bo iz Golubo-vega pogreb, zavoda na Superior Avenue v cerkev sv. Pavla na Euclid in E. 40 St., kjer bo ob devetih sv. maša, nato na pokopališče. Pokojnik je bil član Društva sv. Štefana št. 224 KSKJ, Sv. Pavla št. 10 HKZ, Društva Presv. Srca Jezusovega št. 55 SDZ.
Šlrajka pri GM bo še fa leden menda konec
Na poki do skupnega besedila Sv. Pisma?
rancija bo dala Rusiji
dolgoročni kredit
pARiz ruska
Pr. — Sem je prišla
v nje-kreditov v
o j} . delegacija na razgovore jo ^ trS°vinski pogodbi. Trdi
hem a, b° Franciia dala
Sk °kvi- Rusiji -------------- .
Hf,] Vrednosti 350 milijonov D rjev za dobo 7 let.
jale°Sl0j S° zab°člne dežele da-Za k ^°vvjetski zvezi kredite le let <ra^° dobo, največ za pet
Lovrov
V remensh
prerok
Unija avtomobilskega delavstva se je sporazumela z General Motors Corporation o kolektivni pogodbi, treba pa je rešiti še vrsto sporov v posameznih tovarnah.
DETROIT, Mich. — deljek je bil dosežen sporazum med Unijo avtomobilskega delavstva in med General Motors korporacijo o novi kolektivni pogodbi, ki bo veljala prihodnja tri leta. Obe strani sta ob tej priložnosti izjavili, da upata, da bo štrajka v podjetjih General Motors konec še ta teden. Naloga je seveda precej težavna, če pomislimo, da je treba rešiti tisoče in tisoče pritožb v štirih petinah vseh tovarn družbe.
Razgovori za reševanje teh krajevnih sporov in težav so že v polnem teku, vendar Unija ne misli štrajka končati, dokler ne bodo ti spori rešeni. Zaveda se predobro, da predstavljajo ti spori največkrat najtrši oreh in so vzrok največjega nezadovoljstva med delavstvom.
Štrajk okoli 280,000 delavcev pri General Motors naj bi stal delavce vsak dan okoli 7 milijonov dolarjev na izgubljenih plačah, komaj kaj manj, če ne celo več pa seveda družbo.
Sporazum je v bistvu enak o-nemu, kot ga je Unfja sklenila s Fordom in Chryslerjem. Najtrši oreh pri razgovorih so bile okoliščine dela in postopanje z delavci ne toliko finančne zahteve.
Mladina začela bežati iz Sajgona
SAJGON, Juž. Viet. — V saj-gonskem pristanišču, še bolj pa na letališču, se ponavljajo prizori, ki jih ima mestno prebivalstvo še v dobrem spominu iz 1. 1952. Tistega leta je namreč Sajgon prišel do prepričanja, da bo francoske uprave kmalu konec, in da nihče ne ve, Ikaj ji bo sledilo. Zato so takrat Sajgon-čani na debelo bežali v tujino, največ v Francijo. Kdor je mogel dobiti kaj denarja za potne stroške, je odrinil na varno.
Točno isto se dogaja tudi sedaj. Odkar je režim generala Khanha olajšal potovanja v tujino, je zmanjkalo prostorov na letalih in ladjah. Letalske družbe so morale vključiti dodatne vožnje, pa še ne zmagujejo o-sebnega prometa. Bežijo največ otroci bogatih družin.
Beg v tujino je seveda izraz •	1 —..----- ------------
nezaupanja ne samo v sedanjo ali drugih rokah, ampak tudi do sajgonsko vlado, naj bo v teh ameriške politike v Vietnamu.
RIM, It. — Želja, da bi imeli vsi kristjani isto besedilo Sv. Pisma, je stara in je tupatam rodila že delne uspehe. Tako imajo na primer v Angliji že tako besedilo, ki je priznano od nekaterih katoliških in prote-stantovskih cerkvenih poglavarjev. Nekaj podobnega bodo dobili tudi ameriški katoliki v januarju. Takrat bo namreč šla v V pone- prodajo posebna izdaja Sv. Pisma, odobrena po čikaškem kardinalu Meyerju. Pri besedilu so sodelovali tudi protestantje.
Lahko je mogoče, da se bo s to zadevo pečal tudi sedanji vatikanski koncil, ker ima potreben predlog v rokah. Načelnih nasprotnikov ima namreč ta ideja le malo, so to večinoma konservativni katoliški škofje in kardinali v latinskih deželah.
To akcijo je treba pravilno razumeti. Skupno Sv. Pismo ne bi obsegalo vseh knjig, ki jih katoliška Cerkev vključuje vanj. Protestantje ne priznajo sedem knjig stare zaveze. O besedilu teh knjig ni torej potreben noben sporazum med katoličani in protestanti.
I
Obstojala bo dalje še naprej razlika v stališču vernikov do Sv. Pisma. Protestantje trdijo, da lahko vsak vernik po svoje razlaga Sv. Pismo, katoliška Cerkev pa tega načela ne prizna. Razlika v številu knjig Sv. Pisma seveda ne more vplivati na različna stališča glede pojmovanja vsebine Sv. Pisma. Besedilo je lahko skupno, le vsaka krščanska cerkev ga lahko razlaga po svoje.
Johnson se bo po&lej vozil bolj varno
WASHINGTON, D.C. — Za predsednika ZDA so izdelali nov avtomobil, ki je ob straneh obdan z jeklenimi ploščami, pokrit pa s stekleno streho iz neprebojnega stekla. Tudi v pogledu osebne straže je boljše preskrbljeno. Nov predsednikov avtomobil ima zadaj posebni stopnici, na katerih se bosta vozila ! člana njegove osebne straže, če se bo to zdelo potrebno.
Cestne uprave nakupile 3.9 bilijone tdn soli
CLEVELAND, O. — Med tem, ko so se tekom poletja avtomobilisti potili na naših cestah, so cestne uprave že pridno razvažale sol, ki so jo nakupile za svoje zimske potrebe.
Federalni zavod za sol trdi, da so jo kupile za skoraj 4 bilijone ton. To bi zadostovalo, da pozimi raztopijo na cestah okoli 2 bilijona ton snega. V gornje
PER0NISTI DEMONSTRIRALI MED OBISKOM DE GAULLA
Peronovi pristaši so izrabili obisk predsednika francoske republike De Gaulla v Argentini, da pokažejo svojo moč. Demonstrirali so v Buenos Airesu, pa tudi v Cordobi, ki jo je De Gaulle obiskal, predno je odšel včeraj iz Argentine v sosednji Paragvaj.
CORDOBA, Arg. — Predsednika francoske republike so na splošno v vseh državah Latinske Amerike sprejemali na njegovi sedanji poti z vsemi častmi, prijaznostjo in navdušenjem. Peronovi pristaši v Argentini so njegov obisk izrabili, da pokažejo domači javnosti in svetu svojo moč. Najprej so priredili velike demonstracije v samem glavnem mestu Buenos Airesu, prav posebno pa v Cordobi, kamor je prišel De Gaulle na ogled Kaiserjeve avtomobilske tovarne, ki izdeluje v dogovoru in sodelovanju s francosko avtomobilsko tovarno avtomobile vrste Renaul^ Demonstranti tod so obkolili avtomobil, v katerem sta se vozila domači predsednik Arturo Illia in njegov gost ter pretrgali avtomobilsko kolono. Policija je razbila obroč demonstrantov,, ki so metali vanjo kamenje, s solzivnimi bombami ter omogočila avtomobilu z obema predsednikoma nagel odhod, i1*- 1
Med napadom policije na de- NOVd Visds V Siriji je monstrante, ki so obkolili avto- .	.. .	.. *1
mobil s predsednikom, je bilo 16 ,ZraZ»®J® Pr°" NaSfirjil
DAMASK, Sir. — Močni mož Sirije gen. Amin Hafez je odstranil s predsedstva vlade zmernega p r i s ta š a stranke Baath Salaha Bitarja in prevzel to mesto sam. Hafez je tudi član stranke Baath, le da je odloč-
,	v . ,	.. ,nejše in izrazitejše proti Naser-
strantje so bili sovražni le proti,. J
,	:	,	,	.. iju m njegovemu somišljeniku
domačemu predsedniku, proti .	, T .
„	,	,.	7. lArefu v Iraku.
DeGaullu pa so kazali prijaz- TT1 ,.	_ . ,
^	J Vladi Salaha Bitarja so ne-
nos '	; kateri pristaši stranke Baath,
Ženi obeh predsednikov, ki
oseb ranjenih. Tudi predsednik Argentine Illia je bil lažje ranjen na roki od stekla na avtomobilu razbite šipe. De Gaulle sam je bil med splošnim vznemirjenjem miren, kot da se ga vse skupaj nič ne tiče. Demon-
sta bili v drugem avtomobilu, sta bili nekaj časa v nevarnosti,
ki je odločna nasprotnica Naserja in njegovega panarabiz-ma, očitali, da je premehka pro-
ko je bil njun avtomobil ločen j ti vladi gen Arefa v IraklI) ki od ostalih in je zapeljal na ob-jje pretekli november pognala v cestni tlak med demonstrante, j Bagdadu z oblasti pristaše De Gaulle je odpotoval iz Ar-'stranke Baath, razveljavila do-
gentine po dveh in pol dneh uradnega obiska v sosednji Pa-
govor o ožji povezavi Iraka in Sirije ter se tesno povezala z
ragvaj, kjer so ga v glavnem Naserjem v Egiptu. Baathovci mestu Asuncion sprejeli z vse- so nedavno hoteli izvesti pre-
mi častmi. Obiskal bo še Urugvaj in Brazilijo, predno se bo vrnil domov.
Peronovi pristaši obvladujejo delavske unije in se jeze na vlado, prav posebno pa na vojaštvo, ker je to odločno proti vr-
količine so tudi vključene po- nitvi perona v Argentino. Ta je
trebe mest in industrijskih na-'	.	, , , irico
j'P^ vojaskem prcvrstu Igir
Pri naročilih so cestne upra- k' se zaGe^ Prav v Cordobi, ve predvidele srednje mrzlo zi- zbežal v tujino in živi sedaj v mo.	Španiji.
Kairska konferenca se je začela s cirkusom
vrat v Bagdadu, pa so bili izdani, prijeti in delno postreljeni. To je nasprotstvo med Damaskom in Bagdadom še povečalo in umirjeni Bitar je moral napraviti mesto odločnejšim ljudem. V novi vladi je 12 pripadnikov stranke Baath in osem “neodvisnih”.
Angleži se pripravljajo, če se Sukamo odloči za
KAIRO, Egipt. — Kdo se bo slih, kako dostojno je bil Com-lahko udeležil sedanje konfe- be sprejet na zadnji afriški konferenci v Adis Abebi in kako 0-
likano se je tam obnašal. Imela
renče nevezanih držav, o tem je
končno odločala trojka: Egipt, . „	,	> . ,	.
je tudi pred očmi, da ima konc-
Cejlon in Jugoslavija, kajti ona je odredila, katera država naj ma pravico, da izbere delegaci-bo povabljena. Tako je tudi jo. Vkljub temu je radi ljubega Kongo dobil povabilo. Ker je miru pristala na stališče manj-egiptovska diplomacija smatra- šine, samo nekaj držav, kot na la, da ima vsaka država sama rimer Liberija, Senegal, Nigeri-pravico, da izbere člane svoje ja, je odkrito nastopilo proti ta-delegacije, je brez nadaljnega ki taktiki.
vojno
SINGAPUR, Mal. — Kljub temu, da so pred vrati parlamentarne volitve, je začela Velika Britanija pošiljati v Male-izijo, posebno na otok Borneo in Sicer je pa za povečanje brez-	Cdmbejeve osebe. Combe si je s	na	Malajski polotok, nove vo-
pomembnosti konference kar hi-	svojo	udeležbo na konferenci v	ja^ke sjje Na p0tj v ta dej sve_
tro poskrbel sam Tito. V svo-	Adis	Abebi pridobil precej u-	ta	sta tudi angieški letalonosil-
jem govoru je ostro napadel	gleda	v krogih afriških nevtral-	kj	“Victorious” in “Centaur” in
vmešavanje tujih sil v notranje nih politikov, ki jih ni malo.1
večje število manjših vojnih la-
dala vizo vsem ikongoškim dele-j gatom, med njimi tudi ministr-
Naser in njegova družba je ,	j j •,	u • takoj napravila še drug nenava-
^	den koralk- Sporočila je kongo-
gfgj pran:
Pleiš^k'03 .v0n^no in m£d° t0‘ Dan f ’ ,a-ivišja temperatura 56.
Zal Z-*utraJ °b sedmih je ka-
kins "rTT na letališču Hop-v ”	11 •> kar je za ta dan leta
znanaT meStu dosle:i najnižja
na temperatura.
Čombe je vedel, da ga v Kairu ne bodo ravno čakali z zastavami in godbo, pa je vendarle šel
no vsaka povabljena država sa- zadeve Konga, Cipra in Južne- Niso to samo voditelji bivših djj
ga Vietnama. Dasiravno ni naše francoskih kolonij, med njimi y tukajšnjih poučenih krogih dežele omenjal z imenom, je je tudi nekaj politikov iz bivših trdijo, da se je Velika Britanija vendar vsakdo na konferenci hi- angleških kolonij. Kam bodo pa odločila bojevati za Malezijo če tro ugotovil, kam pes taco moli. prišli razni Naserji, Ben Belle, j j0 bo indonezijski Sukamo de-Prvi ameriški komentarji so bili Nkrumahi itd., alko bi jim Čom-jjansko hotel uničiti kratki in jasni: ako bo ikonfe- be začel kaliti vodo? renca tako razumela svojo “ne-j Kaj pa pomeni Tito na konfe-
vezanost”, kot jo razume Tito, renči? Pomemben je samo nje-j Vietnam Eisenhower ja
potem bo Amerika hitro vedela, gov vpliv na Naserja in Beni WASHINGTON, D.C. ________ Sen.
proti komu je naperjena in ko- Bello. Ostali afriški politiki ga Goldwater je dejal, da bi v slu-mu prizanaša. Tito je najbrže smatrajo za ne preveč posreče- čaju, če bi bil izvoljen za pred-s svojim govorom hotel izraziti nega zastopnika bele evropske gednika ZDA, naprosil bivšega svojo nejevoljo, ker ne more rase, ki slučajno nima nobenega predsednika Eisenhowerja, da
Goldwater bi poslal v
škemu predsedniku Kasawubu-ju, da Čombeja ne mara in da naj Kasawubu sam pride na
na pot. Nesreča je hotela, da sta konfere.nco da ^0 lahko načelo-|Ve^ raGuna^ na teko obilne pod- tekmeca na konferenci. Konfe- bi na čelu Skupine strokovnja-
\r K m’ r rv	rt i i m T’ifrv in	’	' nrvrtk i rr A	Irrvf	^ ^	. J ~ 1 ~ .X.. ~	i	iv ,	v .	.
v Kairo prišla pred njim Tito in alžirski Ben Bella. Oba sta pri-
'pore iz Amerike kot navajen,
val kongoški delegaciji, ki sedi
sedaj na konferenci brez prave- liavaJC11’	Jc f* njeguva mu rmsn.«
tisnila na Naserja, da ni dovolil, vodstva	[izjava tudi izraz njegove hva- valka. šla je v Kairo najbrže rešitev zanj.
je nanje renče se namreč udeležuje sa^kov odšel v Južni Vietnam pro-morda je pa njegova mo Finska, pa še ta kot opazo- učit položaj in nato priporočil
da Čombejevo letalo pristane v
ležnosti za par bilijonov dolar- na pobudo Moskve, da bi za iku-
Kairu. To je dalo povod za prvi Tak je torej cirkus, ki so ga1 jev, ki jih je dobil od nas v ime- lisami branila Hruščeva, ako he | Vodnik jezuitskega reda škandal na konferenci.	;na konferenci priredili Naser, nu preračunanega tveganja. bi tega posla vršili dosti spretno1	umrl
Zadeva je prišla v razgovore Tito in Ben Bella. Diplomatski med u d el e ž e n c i konference, krogi so si hitro ustvarili pravo Razgovori so pokazali, da huj- sodbo o njem: zmanjšal je še tiska proti Combeju samo manj-'sto malo ugleda, kar bi ga kon-šina. Večina pa je imela v mi-!ferenca lahko imela.
Tito, Sukamo, Naser in podob-Neolikan	postopek kairske	ni prijatelji	ruske diktature. Ali
konference s	Čombejem ima	pa	pa mislijo	morda udeleženci
tudi svoje stvarno politično	o-	konference,	da v Evropi ni no-
zadje in ne	samo antipatije	do	bene ‘“nevezane” države več?
Iz Clevelanda in okolice
Vizitacija tretjerednikov—
V	soooto, lu. oKtobra, ob dveh popoldne bo vizitacija tretjered-aiKOv sv. Frančiška pri Sv. Lov-icncu. Vizitirai bo p. Athanasius Lovrenčič O.F.M. iz Lemonta. Vsi udje so vabijeni, da se udeleže te obvezne dolžnosti. V nedeljo ob dveh popoldne bo zopet govor za treijerednike. Vizi-.acija je v zvezi s 40-urno pobožnostjo pri Sv. Lovrencu.
V bolnišnici—
V	Huron Rd. bolnišnici, soba št. 553, je Mrs. Louise Cancula s Tyronne Avenue. Obiski so dovoljeni!
Mrs. Josephine Kosič, 1394 E. J2 St., se nahaja v St. Vincent Cnarity bolnišnici, v sobi št. 432. Obiski so dovoljeni od L pop. do 8. zvečer. Želimo ji hitrega okrevanja.
A molitvi—
Članice Društva sv. Ane št. 4 oDZ so vabijene jutri, v četrtek, jb osmih zjutraj v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. -vaary Simončič.
Cianice Oltarnega društva fare sv. Vida in Podr. št. 25 S2Z so vabljene nocoj po cerkveni pobožnosti v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pok. Mary Simončič.
Na obed—
Člani Društva Najsv. imena pri iari Sv. Kristine vabijo v nedeljo na obed v šolsko dvorano. Postregli bodo z govejo pečenko od poldne do šestih zvečer. Zadušnica—
Jutri ob 11.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Simona Verbič ob 35. obletnici njegove smrti.
Jutri ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Franka Strnada ob 17. obletnici smrti.
Zabavna prireditev v Lorainu—
Slovenski klub v Lorainu, O., priredi za konec tega tedna tri zabavne večere. V petek zvečer bo domače petje s serviranjem piva, v soboto zvečer ob pol osmih bo predvajanje barvastega filma o Jugoslaviji, nato ples, v nedeljo popoldan ob dveh pa bo nastopil čarovnik John Grdina, družina Kos in pevka Pavla Scrofano. V nedeljo zvečer bo ples. Igral bo orkester Allen Černe.
K molitvi—
Cianice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene danes ob dveh pop. v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pok. Mary Simončič, jutri, v četrtek, ob devetih dop. pa v Zeletov pogreb, zavoda na E. 152 St. ik molitvi za pok. Carol Janežič.
Jutri bo v mestu predsednik—
Jutri popoldne ob 4.45 bo priletel na Burke letališče predsednik ZDA L. B. Johnson. Od tam se bo po E. 9 St., Euclid Avenue, Ontario St., Superior Avenue peljal v hotel Sheraton-Cleveland na Public Squaru. Ob 7.30 se bo udeležil banketa v Public Hall, kjer bo imel tudi kratek govor, nato pa bo okoli desetih odletel v Louisville, kjer bo nadaljeval v petek svojo volivno kampanjo. Mesto in demokratska stranka se pripravljata na čim slovesnejši sprejem predsednika.
VATIKAN. — Včeraj je umrl general jezuitskega reda Jean B. Janssens, ki ga je preteklo sredo tu zadela srčna kap. Star je bil 74 let.
— Pri sedanji uporabi bo A-merika porabila v prihodnjih sto letih 50 bilijonov ton premoga.
National and International Circulation
i published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
Aa Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIpTI0N RAXES.
United States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Lrnada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No". 194 Wed., Oct. 7, 1964
88. Kongres in njegovo delo
Sedanji Kongres je dejansko zasedal že od začetka januarja 1963; lani je imel samo par dni božičnih počitnic, je torej bil nepretrgoma na poslu nad 21 mesecev. To je gotovo eno med najdaljšimi zasedanji v naši politični zgodovini. Spada pa tudi med izredne, kajti ravno sredi njegovega dela je prišlo do spremembe gospodarja v Beli hiši. kot posledice atentata na pokojnega predsednika Kenne-dyja.
Atentat je nehote in nepričakovano razdelil delo sedanjega Kongresa na dve dobi:	Kennedyjevo in Johnso-
novo. Slučajno sta obe skoraj enako dolgi, v vseh drugih pogledih se pa močno razlikujeta, akoravno je ista stranka imela svojega pristaša v Beli hiši, povrhu pa še vsaj navidezno večino v Kongresu.
Kongres se s Kennedyjem ni dobro razumel, kaj bi to tajili! V začetku zasedanja mu ni nagajal, toda tudi ni bil tako delaven, kot je Kennedy pričakoval. Res je, da je senatorje in kongrenike zasipal s spomenicami, zakonskimi predlogi in poslanicami, toda Kongres se tega ni ustrašil, pa tudi ne jemal k srcu. Kot ponavadi je do lanske Velike noči precej lenaril ali pa se je pečal z manj važno zakonodajo. Radi tega se politična javnost ni razburjala, ko je ugotavljal, kako malo vpoštevajo na Kapitelu želje Bele hiše. Ni bil pa v prvih mesecih lanskega leta ravnodušen ali kar. naravnost sovražen predsednikovi politiki.
Nekaj takega pa je butnilo na dan kmalu po lanski Veliki noči ob začetku debat o civilnih pravicah in o znižanju davkov, zvezanem z davčno reformo. V Kongresu se je zmeraj bolj uveljavljala stara koalicija republikancev in konservativnih demokratov, ki ni nihče med njimi bil navdušen za Kennedyjevo politično filozofijo. Tako je moralo priti do trenja med Kapitelom in Belo hišo, ki je dobilo kar ostre oblike.
Debata o civilnih pravicah se je polagoma prelevila v obstrukcijo, ki je trajala 4 mesece in zavrla vse kongresno delo. Ideja o davčni reformi je utonila v prepirih med administracijo in Kongresom, ostal je le še zakon o znižanju davkov, ki pa tudi ni bil ravno dobrodošel vsem vodilnim politikom na Kapitolu. Oba zakonska predloga sta pa ležala lani kot mora na vsem ostalem zakonodajnem delu.
Predsednik Kennedy je vedel, da v Kongresu ne uživa simpatij in da jih tudi kmalu ne bo. Zato je skušal svoje zakonske predloge reševati s popuščanjem. V popuščanju je pa res šel zelo daleč, kar mu je javnost na splošno štela v dobro. Na Kapitolu so popuščanje smatrali za predsednikovo slabost in se niso dali prepričati, da dežela zmeraj bolj odobrava predsednikovo delo, zmeraj manj pa kongresno. Tako smo prišli tik pred atentatom v Dallasu v čuden političen položaj. Čim bolj je bila dežela na predsednikovi strani, tem bolj je Kongres hodil ali bolje rečeno postopal po svoji poti. Na zunaj se je to poznalo in čutilo v dolgosti lanskega kongresnega zasedanja. Ob predsednikovi smrti ni Kongres imel za seboj niti večine dela, ki bi ga po tradiciji moral opraviti. Niti vseh proračunskih pooblastilnih in nakazilnih zakonov ni izglasoval, tako da je bila dežela takrat že nekaj mesecev brez rednega proračuna.
Ko je Johnson prišel v Belo hišo, je dobro vedel, kje žuli čevelj našo deželo. Prva njegova skrb je bila, da pripravi Kongres do hitrejšega dela. Ker spada med tiste politike, ki najbolj poznajo Kongres in vse zakulisne niti, ki tam ustvarjajo uspehe, je hitro dosegel, da mu je Kongres izglasoval vsaj vse zaostale zakone. Seveda je moral pri tem popuščati, kot je popuščal njegov prednik, toda koncesije so bile na splošno manjše. Ko je videl, da bo s Kongresom dobro oral, je postal pogumnejši. Vztrajal je z uspehom, da je Kongres začel obravnavati tudi take zakone, ki senatorjem in kongresnikom niso bili ravno pri srcu. O tem smo dosti pisali tekom leta, zato se nočemo ponavljati. Podčrtati moramo samo dejstvo, da je Kongres dal Johnsonu skoraj vse med 51 zakonskimi načrti, kar jih je predsednik zagovarjal kot nujne. Ob koncu zasedanja je ostalo le še par zakonov odprtih. S takim uspehom se po pokojnem Rooseveltu ne more pohvaliti noben predsednik.
Vsega uspeha ne smemo pripisati samo Johnsonovi sposobnosti. Nekaj uspeha naj imajo tudi letošnje volitve. Zanje je med volivci precej več zanimanja kot druga leta. Vsak volivec je namreč lahko opazil, da Kongres glasuje tudi o zakonih, ki se ga osebno tičejo. Ne mislimo tu samo na socijalno zakonodajo, ravno tako važni so zanj tudi gospodarski zakoni, kot je proračunski, davčni, carinski itd. Seveda pa večje zanimanje za zakonodajo še ni nobeno jamstvo za večjo udeležbo pri volitvah. Tako pričakovanje mora šele potrditi glasovanje samo.
Vse pa ni šlo gladko na Kapitolu tudi pod Johnsono-
vim režimom. Obstrukcije proti pravici federalne sodnije, da sme imeti besedo pri razmejitvi volivnih okrajev, je trajala skoraj dva meseca in zavrla letošnje delo v Kongresu. Nihče je ni pričakoval, zato je prekrižala račune vsem, tudi Johnsonu. Vendar pa se je Johnson znašel hitreje kot Kongres. Naravnost obupno umiranje sedanjega kongresnega zasedanja je najboljši dokaz, kako so se senatorji in kongresniki dali presenetiti od Dirksenovega predloga in
0	obstrukciji proti predlogu. Bil je to za Kongres političen spodrsljaj prvega razreda, ki bi ga bil predsednik politično lahko hudo izrabil proti svojim nasprotnikom, pa tega ni storil.
Sklep je torej lahek: vkljub temu, da je moralo sedanje kongresno zasedanje preboleti par dolgih obstrukcij, je vendarle Kongres opravil veliko dela. Glavna zasluga za to pa gre Johnsonu in ne njegovemu predniku, še manj pa Kongresu samemu.
1	BESEDA IZ NARODA	1
i	% ^	^ ^	^	^	_	$
brat”. — Prihodnji četrtek, 15. oktobra, bo minilo 120 let, odkar se je rodil naš največji lirični pesnik SIMON GREGORČIČ. Rodil se je na Vršnem pod Krnom, blizu Kobarida na Primorskem. Svoje neštete pesmi je izdal v zbirki “Poezij” polni idealizma in razočaranja. Med najboljšimi njegovimi pesmimi so Jeftejeva prisega, Hajdukova oporoka, Dražba, V pepelnični noči in preroška “Soči”. Več njegovih pesmi je ponarodelo (Njega ni, Izgubljeni cvet) ter so našle skladatelja in pot med ljudstvo. Umrl je leta 1906 in njegovi pesmi “Nazaj v planinski raj” in “O zbogom, ti planinski svet” mu sladijo večno spanje na pokopališču v Libuš-njem.
liilwasiike iveri
Milwaukee, Wis. — Zadnjo soboto, 3. oktobra, sta si v cerkvi sv. Janeza v Milwaukee svečano obljubila zakonsko zvestobo mlada in zala Milena, hčerka Rudija in Tereze Kotar, in mladi, simpatični Finec Marti Palmquist. Mlademu zakonskemu paru Mileni in Martti Palmquistu, ki si bosta ustvarila zakonsko gnezdo v Milwaukee, iskreno čestitamo s toplo željo, da jima Vsemogočni nakloni krepkega zdravja in zadovoljnega življenja.
*
Preteklo sredo, 30. septembra, smo se poslovili na letališču Mitchel od pevke Dolores Ivan-chich, ki je odletela na enoletno študijsko potovanje v Jugoslavijo. Dolores Ivanchich je bila tudi odlična in neumorna sodelavka slovenske radijske ure, ki jo vodi že 14 let njen brat Louis Ivanchich na radijski postaji WMIL vsako nedeljo od 10. do 11. ure dopoldne. Za časa njene odsotnosti jo bo nado-mestoval Alois Galič. Za kakršnekoli informacije pišite ali kličite: Justina oz.' Louis Ivanchich, 627 So. 6th St., telefon BR 1-2136, ali pa Alois Galič, 929 So. 9th St.., telefon EV 4-4383, V upanju, da boste še v naprej podpirali in ostali zvesti p o s 1 u š alei, vas Ivanchicheva slovenska radijska ura prijateljsko pozdravlja.
*
Ena najbolj znanih slovenskih pesmi je koroška pesem “Gor čez izero”. Toda malokdo ve, kako je nastala ta pesem. Kmalu po prvi svetovni vojni so Avstrijci izgnali s Koroške tudi Gregorja Einspielerja, takratnega prošta Tinjskega, enega najbolj' gorečih borcev za Slovensko Koroško. Našel je gostoljubno streho pri neki sorodnici v Lenartu v Slovenskih goricah. Čeprav je bil star že čez 70 let, je bil vedno vesele in Židane volje. V družbi je posebno rad zapel ponarodelo koro-
ško “Gor čez izaro” in ko jo je nekoč njemu na čast zapel šolski pevski zbor, je v zahvalnem govoru povedal, kako je pesem nastala. Kot mlad kaplan je deloval v neki fari ob Baškem jezeru na Koroškem, župnik pa je bil domačin Franc Treiber. Bil je doma s kmetije “tam čez izaro” in “gor čez gmajnico”, kjer je stala “hiša očetova” v prijazni dolinici. Z okna svojega stanovanja je imel lep razgled proti domu. Ko mu je tako vedno uhajal pogled proti domačiji, je nekega dne ob spominu na svojo mater zložil pesem “Tam čez izaro”, ki jo je Einspieler takoj zapisal in nam jo ohranil. Treiber je zložil pesem v koroškem narečju. V izvirnem tekstu se tudi smiselno nekoliko razlikuje od današnjega besedila. Treiber jev dom je stal “tam čez izaro”, ker čez jezero ne more “gor”, pač pa čez gmajnico. V nadaljevanju se glasi pesem: “je predragi dom, moje zibale” in “zibali so me mamica moja” v domačem narečju. Treiber se je zamislil, kako mu je mqmica ob zibelki nežno pela “haji, hajo” vse tiše in tiše, dokler ni zaspal. Nikakor pa ni mamica ta “haji, hajo” pela tako glasno, kot si to predstavljajo vesele družbe danes in se pri tem derejo kot tirolski jodlarji. V izvirniku je torej pesem takale:
Tam čez izaro, gor čez gmajnico,
je predragi dom, moje zibale.
Zibali so me mamica moja
in zapeli: “Haji, haja.”
*
Letos slovenski narod praznuje važni rojstni obletnici dveh naših velikih kulturnih mož. Pred 120 leti na dan 4. marca 1844 se je rodil na Muljavi pri Stični na Dolenjskem pisatelj JOSIP JURČIČ. Kot časnikar in pisatelj je napisal nešteto pripovednih del, med njimi izvirno povest Jurij Kozak, slovenski janičar, prvo slovensko politično tragedijo Tugomer in prvi slovenski roman “Deseti
------o------
Kako je bilo v Argentini
Chalton, Conn. — Kot sem zadnjič zapisal, je bilo moje prvo delo za zaslužek z vrati pri št. 86, ki sem ga prevzel od svojega kasnejšega prijatelja Leopolda Čušina. Poleg vrat smo položili še 736 kv. metrov poda v barake in pisarne. V kratkem času smo zaslužili 1,464 pesov in si jih razdelili na štiri dele. V tistih časih je bil peso še nekaj vreden, bilo jih je le 8 za dolar, med tem ko jih je sedaj okoli 140.
Ko smo končali z vrati in podom, je družba začela najemati delavce za druga dela. Vsi štirje smo dobili zaposlitev. Ko smo se predstavili delovodji, bil je Italijan, nas je ta že poznal, ker nas je preje večkrat videl pri delu in nas priganjal, naj hitimo, da bo preje gotovo. Meni je rekel, naj grem v barako in brusim žage, ker sem mizar, potem pa bo že prišel in mi nakazal delo:	Mojim trem prijate-
ljem je dal lopate in jim naročil naj nakladajo zemljo na tovornjak. Ti so to delo opravljali bolj počasi. Poslovodja jih je opazoval in ni bil z njihovim delom nič kaj zadovoljen. Drugo jutro je dejal mojemu zetu, da se vidi, da niso vajeni lopat, ker so vsi trije napravili komaj za enega slabega. Zet mu je povedal, da je mehanik in delovodja ga je vprašal, če bi znal napeljati vodovod. Pritrdil je in delovodja mu je ves vesel naročil, naj se dela kar loti. Za pomočnika mu je dal Vrtljana. Poslal ju je v skladišče, da sta poiskala ves potreben material. Stavbišče je bilo zelo veliko in napeljava vode je vzela veliko časa, ker je bilo treba vse jarke kopati brez strojev.
Tudi prijatelj Kokeza je dal slovo lopati in dobil drugo boljše delo. Zemljo SO' premetavali in nakladali le domačini, ki niso znali nobenega drugega dela.
V mizarski delavnici smo bili štirje mizarji, jaz in trije špan-
ČIKAŠK1 SLOVENSKI RADIJSKI PLESALCI, ki bodo nastopili na programu Slovenskega dneva to nedeljo, II. oktobra, ob 3. pop. v Sokol dvorani na 2619 S. Lawndale. V prvi vrsti so: Dušan Škamperle, Karl Kosi in Frank Mikec, v drugi vrsti: Roščmarie Rltčka, Margie Gregorič, Susy Knopp, Milan Pečarič, Marta Pečarič, Janet Piero g in Frank Stariha.
ci. Imeli smo le eno cirkularno žago na motor, vse drugo pa je bilo treba delati na roke. Posebnega dela ni bilo, kajti vrata, okna in vse drugo je prihajalo iz tovarne in mi smo le kaj popravili ali pribijali obloge.
Na vsem stavbišču je bil le en jeep. V njem se je vozil inženir. Delovodja ni imel avtomobila, dasi je stanoval daleč od Pacheca. Zvečer ga je vozil domov tovornjak, zjutraj pa odhajal ponj.
Delo je slabo napredovalo. Družba je prevzela gradnjo 4 km ceste iz Pacheca v Tigre. Cesta bi morala biti zgrajena trdno iz železobetona. Gradili so jo zelo površno. Cementa je bilo v betonu premalo, železa pa sploh niso dali nič vanj. Ko je bila cesta jeseni gotova, so jo prišli vladni strokovnjaki pregledat. Zvrtali so vanjo luknjo in dognali, da je peska preveč, cementa premalo, železa pa sploh nič. Ne vem, kako so se pomenili zaradi plačila. Cesta je bila vsekakor zelo slaba in po osmih letih, še predno sem odšel iz Argentine, je bila čisto uničena. Zgradili so jo na novo in tokrat so v beton vlagali tudi železne drogove.
V načrtu so imeli zgraditi 4,000 hiš, zgrajenih ni bilo niti 50, ko je družba propadla.
Kmalu po našem prihodu v Argentino smo zvedeli, da je naš vaščan in sosed Luka Milharčič kot oskrbnik na enem izmed lepih otokov v reki Parana, kjer je imel bogat Anglež iz Buenos Airesa svojo letno bivališče. Sklenili smo, da ga obiščemo. Blizu pristanišča Buenos Aires so tri železniške proge, ena od njih je Retire. Postaja je zelo velika in lepa, podobna oni Grand Central v New Yorku. Ima tudi lepo restavracijo. Ob koncu postaje na izidu je velika podoba Matere Božje, kjer potniki molijo, ko čakajo na odhode vlakov. Tudi jaz sem se večkrat tam ustavil in pomolil. Proga je dvotirna, vagoni lepi in veliki. Vse so zgradili Angleži, sedaj pa je last argentinske države.	i
Omenjena železnica teče skozi 14 mest, ki prehajajo drugo v drugo. V vsakem je ena postaja. Vlaki vozijo vsakih osem minut v obe smeri. Ob postaji Olivos je velik, ograjen prostor, kjer na vzvišenem prostoru stoji palača predsednika republike. Na zunaj je podobna gradu in napravlja mogočen vtis. Kakšna je znotraj, ne vem, ker jo nisem imel priložnost videti. Pred vhodom stoji straža. Vse okoli rastejo lepotična drevesa in prav ob postaji je krasen bazen s čisto, kot morje zeleno vodo.
Ob postaji Belgrano je velik ograjen prostor, kjer se skoro vsako nedeljo- vrše konjske dirke. S prijateljem Milharčičem sva šla enkrat na konjske dirke v La Plato in tudi stavila.
Zadnja postaja te 28 km dolge proge je Tigre. Tam naj bi bil svoj čas pragozd, v katerem naj bi živeli tigri. Od tod je kraj baje dobil svoje ime. Kaj je na tej zgodbi resnice, ne vem. Kot sem jo slišal, tako jo dam dalje. Vlak se ustavi ob široki reki, po kateri vozijo male ladjice. Vlaki so poleti vedno polni izletnikov, ki se vozijo v vse smeri po reki. Prav v bližini Tigre se združuje pet rek, med katerimi je najširša Parana. Vzdolž teh rek so na otokih lepe vile, katerih vsaka ima malo pristanišče za pristajanje ladjic. Naš prijatelj je bil tedaj na otoku Hiawata. Skrbel je za cvetje in travo, le da mu bogati Anglež za njegovo skrbno delo ni kaj prida plačeval. K njemu smo se vozili z ladjico po reki Capitan, ko smo odrinili iz Tigre, nato pa zavili v reko Parana, v kateri leži otok Hiawata.	F. Z.
--------O-------
Petkrat močnejše
Zavore pri avtomobilu so običajno petkrat močnejše od motorja.
P.T.U. fare Marije Vnebovzete
Cleveland, O. — Naša jesenska kartna zabava je sijajno u-spela. Zahvala za ta uspeh gre vsem članicam in prijateljem naše fare, ki ste tako pridno pomagali in sodelovali. Hvala vsem ženam, ki ste pekle krofe, ki so se izvrstno prodali. Podrobno poročilo boste lahko slišale na seji. Hvala tudi vsem trgovcem v okolici za velikodušna darila. Kupujte pri njih, da se jim tako zahvalimo.
Prihodnja meseečna seja bo v četrtek, 8. oktobra, ob pol 8h zvečer v kleti stare cerkve. G. William Tighe, ki uči naše fante telovadbo, bo častni gost in govornik. Navzoči bodo tudi drugi laični učitelji in učiteljice.
Ker je to mesec maškar, pridite, če le mogoče, preoblečene. Čim več nas bo maskiranih, tem bolj bo zanimivo. Dane bodo tudi tri nagrade za najboljšo, najbolj smešno in najbolj izvirno preobleko.
Po seji bo postreženo s prigrizkom. Mrs. Louise Wolfe in
druge matere osmorazrednikov
so gostiteljice ta mesec. Na svidenje na seji!
Mrs. Milan Dular tajnica
-------o-------
Obral zbsr ciev, odseka društva “Sfi¥A”
Cleveland, O. — Kdor se je u-deležil letošnjega zborovanja slovenskih akademikov v Clevelandu, je lahko videl, da je bila udeležba zelo zadovoljiva in da postaja zanimanje za to organizacijo vedno večje.
Clevelandski odsek bo imel v nedeljo, 11. oktobra 1964, n*3 pol osmih zvečer v Baragovem domu svoj občni zbor. Na tem sestanku bodo izvoljeni novi odborniki; začrtali bomo tudi program za prihodnje poslovno leto. Lepo prosimo vse člane, da se tega sestanka udeležijo. P°' sebno dobrodošli so pa tudi novi člani — vsi tisti, ki obiskujejo “college” ali univerzo ali 30 pa v zadnjem letu “high school”.
Vsi prisrčno vabljeni!
I ;	.	Odbor
izluTiH vrst
Montreal, Que. — Spoštovani! Pošiljamo Vam naročnino in prosimo za potrdilo. Verjemite nam, da zelo radi beremo Ameriško Domovino in dnevno gle' damo v poštni nabiralnik, če je že prispel časopis. Ako ga en dan ni, smo kar žalostni, nam nekaj manjka. Zato ga priporočamo tudi drugim rojakom.
Kar nas pa najbolj veseli, je to, da beremo v našem jeziku, kar je dosti vredno, ker smo Z angleščino še bolj trdi. Iz Ameriške Domovine izvemo tudi kaj se godi po svetu, posebno v naši lepi rojstni domovini, katero ne moremo nikoli pozabiti. S -P0' štovanjem!
Jože in Ema Podbreznik
•
West Allis, Wis. — Cenjena uprava! Priložim Vam celoletno naročnino za Ameriško Domovino. Oprostite, da sem Par dni zakasnil. List mi zelo ugaja in ga z veseljem prebiram, želim, da bi bil v vsaki slovenski družini tako priljubljen. V listu je mnogo zanimivih novic, razprav, dopisov in poročil od naših rojakov.
Z odličnim spoštovanjem in hvala vsem, ki se trudite tu v tujini, da izdajate naš slovenski list Ameriško Domovino. Zbogom!
Lojze Yaklich
-------o-------
Male trgovine
WASHINGTON, D.C. — Skoro polovico vseh trgovin v naši deželi je tako majhnih, da ne potrebujejo nobenih najetih u-službencev.
Bolgarske, ruske šn
druge povesti
. lsni hlapec je bil zato, ker j mislili, zakaj se pri tem nas-Je hil gospodai'ju odgovoren'mihava .. .
Za led, v krčmi neomejen gos-P0cl- Beden revež, ki z boleh-j|0> samodrugo ženo in nekoli-'mi prezebajočimi, v cunje ^vitimi otroki zvečer preno-Sca je po kakem opravku,
a brez
novcev, upehan, gladen
ležiščih komisarstva dobrodejno in
napol zmrznjen prišel v £ avno mesto in noče, ali prav 2a prav ne more spati na ulici '" tak siromak mora ravnati ‘s išnirn hlapcem jako spošt-',1Vo> vljudno in uslužljivo, hi eden sam napačen ali aespoštljiv pogled je dovolj, <l mogočni gospod z modrim hredpasnikom vstane, revežu Vyne nekaj trdo zasluženih, naprej plačanih krajcarjev, ° hi'e duri in s kategoričnim Jdasom in neizbranimi beseda-Pozove nesrečnika z ženo eco vred, naj se spravijo... a °j» pri tej priči, brez mi-°sti v zimsko, mrzlo ali de-^evn° noč, kjer je tudi spanje
na trdih kniikor toliko ^nnpčilno .. .
^ igraje karte s čudnim, po-a'jujočim človekom, kateri 6 Sv°je dni s kavalirji pil šampanjec, kupoval ekipaže, se-aj Pa pometal praške ulice, n sedel hišni hlapec vsak dan ri vratih, kjer je mogel naj-Je pogledati svojo občino, tiste, katerim je bilo po j ° iloni> ko je odšla gospoda 2 luge sobe, ležanje na slapi’ Po klopeh in po stoleh, luft preko drugega v dimu in r°znem, otrovanem vzduhu, ^ondarle dražje nego zaveti-Ce, Za mrežami, katero ima ae svoje neprijetnosti.
, a desni svojemu možu, ‘etoč nogavico ali gledajoč niožu v karte, je sedela žena .^nega hlapca, katera je pri-ste,a.avoJ° karijero v tej go-ni in je bila tu najprej ^Uzkinja, pozneje pa nataka-
Na
maflo
desno oko je gledala še	stran‘> sicer pa je bila
se C.°^aii čedna, pripovedovalo
Po r6 Ce'°’ C^a Je nJena P0lna jnSava in obraz s prijetnim milim smehljajem, okroglo, uvojno
dobil
in malo brado, časih ali knkega podjetnega, več manj srečnega čestilca. tiosposka soba je bila s sobo jn Voznike zvezana z dolblino se Prec|eiJena s kosom zidu, ki je i16, vrat in ob katerem ]tQ. 1 tl v Pivnici visoka omara, ^ J0 zgornji, postekleni del je j, , steklenic, skledic in mi ° 1-*C°. t)eiih vrčev s cinasti-rj	Leva stran te omare,
'o Polane, je bila baš v ste J !r^ ^ei' Je (ieiaia z oglom bjj G en° Ploščo, na katero je 0m.;:aP°l na zidu in napol na ne]|lll’v Polepljen vozni red gr e Zeleznice in nekaj pro-str m°V ,iz cirkusov. Na drugi ten'1'11 ^itdinC’ has nasproti i’o m ^azglasu, nad klavijatu-tak UVirjevo J6 viselo zrcalo, lev° t*a Je človek, sedeč na tan Pivničinih vrat, baš ne ’ ^’er J® sedela žena hiš-pra! hlapca> videl v zrcalu kjer Za S^eno na tisto mesto, Jo sedel gospod šramek.
zev !-1 ‘S^a mogla v zrcalu opa-“p;*1 vsako gibanje.
nil a t°. malenkost se ni zrne-b j , 111 ^e, najmanj pa hišni čakin G C’ kateri ni imel niti nm'1 Zanimati se za cilj ženi-
Pi'PeP°gled<>V’ igra-ie karte ali v.a , lt<lJe se s kakim navzočim
a/mrgancem.
naf;sp(-i Šramek, govoreč o men aVa^nejših stvareh, o vre-je gmjj!.1, ° * * * v°Ja«kem pogrebu, in 1' i ■'	t10 navadi v zrcalo
Ju je v gosposki sobi so si
“Mamica, on je gotovo nor, ne-li?” je vprašala neko nedeljo Bertička svojo mater, katera je v gostilno svojega svaka hodila po enkrat na teden izpit malo čašo piva, kvačkat ali pa plest nogavico, poizvedet, kaj je novega ter časih malo zadremat.
“Nor je, nor, — a nekoč ga že mine norost”, je dejala izkušena in suha gospa, Bertina mati, majoč z glavo in pomilovalno zroč v tisto stran, kjer je sedel hišni hlapec.
Tudi natakarica, nataknjena stara Mica, je pogledala često na dobrovoljca v modrem predpasniku, kot bi mu hotela reči: “Kako si bedast!”
Mož v modrem predpasniku je te besede časih, pa le časih razumel. Zdelo se mu je namreč, da ve, kaj je zapisano v teh pogledih. A zakaj je bedast?
“Zakaj sem bedast?” je mislil sam pri sebi. A nikoli ni mogel premišljevati dolgo, ker so karte in ta družba na okoli neprestano zavzemali njegovo pozornost. Izmed pre-nočevalcev in kart je moral metati ven le prave . . .
Ko je žena hišnega hlapca časih prej, nekako ob desetih, odšla z Emilko, je nehal gospod šramek smehljati se v zrcalo. Odhajal je navadno po enajsti uri, ko je hišnik hrupno zaklepa! velika črna vrata. Časih se je tudi gospod Šramek odpravil že ob pol desetih.
“Kam pa, kam?” klicali so vsi čudeč se. “Saj je vendar pivo dobro danes.”
“Dobro, a meni se dremlje”, odgovori on, se prikloni gosposki mizi ter odide, devaje si na glavo brezlični klobuk.
“Gospod šramek se lahko smeje”, je pristavil časih od vrat sem stari odurni hišni hlapec k navadnemu svojemu ‘Bog daj lahko noč!”
“Vi greste lepo domov, človek pa se mora tu ubijati s to druhaljo . . . Niti igrati ne more, niti si smotko zapaliti... sodrga ti, umazana. Bog daj lahko noč!”
Morda največ pozornosti je obračal na šramka tam pa tam prihajajoči gost gosposke mize, oficijal davčnega urada z dobrovoljnim izrazom v obrazu in temno lasuljo, katero si je bil kupil pred davnim časom, ko se mu je med kostanjastimi lasmi pričela kazati izdajska pleša.
Oficijal je od tega časa ostal pri svoji lasulji, ko j e temni in svetli lasje so časih delali smešen vtis, kadar mu niso pokrivali cele glave in kadar so se v njih najbližnjem sosedstvu na tilniku in okrog ušes pojavljali drugi lasje, že jako osiveli, pravzaprav rumenkasto izpreminjajoči se, in kadar je izpod bujnih, gostili in temnih las gledal stari, nagubani, a dobrodušni in mirni obraz s čisto belimi brki.
Oficijal, stanujoč v tej hiši, je prihajal v gostilno po dvakrat na teden in šramek je bil časih toll neugoden in nepreviden, da je oficijala imenoval samo “gospoda Zajička”.
“Kaj neki misli šramek, da človeka žali ter mu jemlje čast, katera mu gre”, je dejal vsak pot gostilničarju oficijal, kateremu se je zdelo neodpustljiv greh, rabiti v razgovoru ž njim samo priimek, a ne naslova.
(Dalje prihodnjič)
Nagrado za “flancate” je dobila pri tekmovanju
Mrs. Rose Zupan
Cleveland, O. — Mrs. Rose Zupan z 1259 E. 61 St. je dobila na nedavnem zabavnem sejmu pri Sears, Roebuck & Co. nagrado za svoj recept flancatov, ki ga je dobila od svoje matere in ta od svoje.
Mrs. Zupan je dobila za na-[grado električni kuhalnik za kavo, njen recept pa bo objavljen v knjižici, ki bo na razpolago v Searsovih trgovinah prihodnji mesec.
The Cleveland Trust je odprla nov urad v Erie-view
Cleveland, O. — Pretekli četrtek je The Cleveland Trust Co., naj večji denarni zavod v državi Ohio, odprla nov urad v sredi mesta v Erieview. Ta urad je največji od vseh, kar jih ta veliki zavod ima. Pri odprtju urada so bili prisotni John W. Galbreath, katerega družba la-stuje novo poslopje, župan R. S. Locher in načelnik The Cleveland Trust G. Gund.
Razkošno opremljeni urad je prvi poslovni prostor odprt v obsežnem obnov Ijenem delu mesta v okviru Erieview. Zavzema južni del Plaze ter predstavlja kombinacijo uvoženega zelenega in belega marmorja, lesenih “rosewood” opažev, bronastih svečnikov in finega z usnjem tapeciranega pohištva.
Novi urad je odprt vsak dan ob 9.30 dopoldne. Obsega 8,200 kv. čevljev površine in je največji od vseh 76 uradov The Cleveland Trust Co. V pritličju so uradi, v prvem nadstropju pa so prostori za knjigovodstvo, o-krepčila in odmor. V uradu je stalno zaposlenih 22 oseb. Glavni upravnik je podpredsednik O. A. Maeder, njegova pomočnika pa J. A. Masar, pomožni blagajnik, in D. Miller, administrativni pomočnik. V tem uradu bo mogoče opraviti yse posle prav tako kot v “glavnem uradu”.
Na razpolago je tudi prostor za parkiranje avtomobilov v podzemni garaži.
Divjaštva kongoških upornikov prišla na dan
LISALA, Kongo. — Kongoški domačin, 24 let stari fant, se je med drugim šolal tudi v Ameriki. Sedaj je bil profesor za angleščino v Leopoldvillu. Poleti je šel obiskat svojo družino Lisalo. Komaj je prišel tja, so v mesto vdrli uporniki. Med prvimi, ki so bili aretirani, je bil on. Obdolžili so ga, da se je šolal v “imperijalističnih” šolah, da je kulturnik in kot tak preveč prebrisan za kongoške ljudske množice. Zato so ga obsodili na smrt, vlekli v predmestje in tam obglavili.
Vse to je prišlo na dan šele sedaj, Iko so Čombejevi najemniki pregnali upornike iz Lisale in zopet uvedli red in mir.
Ni bil pa to edini slučaj. Podobno usodo so dočakali tudi mnogi drugi izobraženi domačini, tako pripovedujejo prebivalci osvobojenih krajev. Uporniški divjaki so tako temeljito iztrebili vso domačo inteligenco, da ni na primer v provinci Mo-yen po izjavi nekega katoliškega misijonarja niti enega domačina, ki bi imel poleg ljudske šole še kaj več izobrazbe.
Značilno, da so uporniki pustili pri miru vse bele tujce. O-čitno je, da so morali dobiti tak nalog od zunaj, najbrže od kitajskih komunistov.
Da je prebivalstvo divje na take upornike in “osvoboditelje”, tega ni treba posebej po-vdarjati.
paki- ga kralja, potem pa še maroške- DOPISNIKI, POZORI
Pojav Miss Fatime v
stanski politiki pomeni pravo ga sultana. Alžirski diktator politično revolucijo. Do sedaj še Ben Bella je prišel tako v kleni v nobeni veliki muslimanski šče in ni mogel ostati zunaj
Fatima Jinnah hoče biti predsednica Pakistana
KARAČI, Pak. — Fatima Jinnah ni navadna Pakistanlka, je sestra pakistanskega politika pok. Jinnaha, ki ga v njegovi domovini smatrajo za ustanovitelja pakistanske republike. Zato se tudi poteguje za nenavadno mesto. Rada bi prišla na predsedniško mesto pri predsedniških volitvah, ki bodo prihodnje leto. Uživa tako velike simpatije v pakistanski javnosti, da se je kar pet opozicijskih strank odločilo, da jo postavi za kandidatinjo.
Miss Fatima Jinnah pridno a-gitira po deželi in jo povsod prijazno sprejemajo. Proti diktatorju Ayubu Khanu seveda ne bo opravila ničesar, vendar pa bo dala priliko vsem tistim, ki niso za Ayuba Khana, da glasujejo zanjo. Proti sebi pa nima samo pristašev sedanjega diktatorja, ampak tudi vse starokopitne pakistanske muslimane, ki vneto debatirajo med seboj, ali more po njihovi veri ženska sploh kandidirati na politične položaje. Za Miss Fatimo se posebno ženejo bengalski nacijo-nalisti, ki zahtevajo večjo neodvisnost od centralne vlade.
republiki nastopila ženska kot kandidatinja za naj višji položaj v javnem življenju. Ayub Khan seveda ne more javno nastopiti proti njeni kandidaturi, kajti ime Jinnah ima še zmeraj veliko več veljave v pakistanski javnosti kot Ayubovo.
Francija bo vrnila čast maršalu Petainu
PARIZ, Fr. — Med najbolj znane, pa tudi najbolj sporne francoske osebnosti v tem stoletju spada gotovo maršal Petain. V prvi svetovni vojni je reševal svojo domovino v bitki za Verdun, ki mu je njegovo junaštvo priborilo svetovno slavo. Bil je prvi za maršalom Fo-chom. Reševal je Francijo tudi v drugi svetovni vojni, toda ne kot vojak, ampak kot politik.
Žrtvoval se je s tem, da je postal vodnik okupirane Francije in reševal pred nacisti, kar se je rešiti dalo. Zanimivo je, da ga je celo Hitler imel v časteh. To nehvaležno delo je bilo seveda predmet ostrih napadov “svobodne” Francije, ki jo je vodil general De Gaulle. Svobodna Francija je maršala Petaina obsodila na smrt, kazen je bila spremenjena na dosmrtno ječo v neki francoski vojaški trdnjavi, kjer je Petain tudi umrl. Je bil toliko ponosen, da ni hotel prositi za pomilostitev.
Svet je zelo različno sodil o postopanju francoskih povojnih režimov napram maršalu. Tako je prišlo do tega, da so maršala bolje razumeli in spoštovali? v tujini kot v njegovi domovini.
Zdi se, da je sedaj prišel čas, da bo Francija spremenila svoje mnenje o njem. Pripravljajo prošnjo, da bi bil maršal pokopan v Fort Duomontu pri Verdunu, kjer se nahaja zibelka njegove slave in začetek njegovega junaštva. O predlogu bo seveda odločal general De Gaulle. De Gaulle je svoje čase hudo obsojal Petaina, trdijo pa, da je danes že precej spremenil svoje stališče.
Burgiha bi rad organiziral gospodarski Magreb
Magreba. Vanj ni šel rad, ker je v tej politični kombinaciji Burgiba močnejši od njega.
V okviru Magreba obstojajo torej trenja med volivnimi politiki. Vkljub temu se je Bur-gibi posrečilo, da je ustvaril temelje za neke vrste gospodarsko skupnost. Magrebski gospo-darslki ministri so se namreč zbrali na posebno konferenco in dogovorili o olajšanju blagovnega prometa med vsemi štirimi državami, o znižanju carin, o skupnem nastopu proti Evropski gospodarski skupnosti itd. Vse štiri države se namreč zavedajo, da bodo prišle popolnoma pod evropsko gospodarsko kontrolo, ako se ne sporazumejo med seboj za skupno taktiko pri gospodarskih pogajanjih.
Od sloge v gospodarskih vprašanjih do sloge v politiki je pa v arabskem svetu pot neizmerno dolga.
Ciprska kriza dobiva na tihem čisto novo vsebino
NIKOZIJA, Ciper. — Vsi, ki se zanimajo za ciprsko krizo, u-gotavljajo, da je kriza dobila čisto novo vsebino. Iz boja med Grki in Turki se je prelevila v boj med nadškofom Makario-som in gršlko vlado. Grška vlada želi namreč, da se otok Ciper pridruži Grčiji, Makarios pa zmeraj bolj zagrizeno zagovarja ciprsko samostojnost. Rad itega je med njim in grškim ministrskim predsedn ikom Papan-dreouom prišlo do odkritega spora. Makarios je zagrozil a-tenskemu Grku, da bo njegovega osebnega zaupnika na Cipru Delipetrosa s silo pognal iz Nikozije, ako ga Papandreou sam takoj ne odpokliče.
V spor je zamešan tudi znani grški gverilski general Grivas. Grivas je za zedinjenje Cipra z Grčijo, in je tako padel v nemilost pri Makariosu in njegovih pristaših. Prepad med Ma-kariosom in Grivasom je tem večji, ker se Makarios hoče nasloniti na Moskvo, kar prav posebno veseli ciprske komuniste, ki jih ni ravno malo. Ker ima Grivas še vedno dosti veljave pri ciprskih domačih ooborože-nih silah, se je do sedaj uspešno upiral vsakemu vdiranju komunističnega vpliva v oborožene
TUNIS, Tun. — Beseda Magreb je dobro znana v arabskem političnem svetu, za ušesa neka-J sile. Ravno radi tega ga ciprski terih arabskih politikov zveni komunisti prav posebno ostro naravnost zoprno, na primer za Naserja. Beseda Magreb pome-
napadajo. Atenska vlada se more trenutno naslanjati samo na ni namreč tesno povezavo arab-, Grivasa kot zanesljivega prija-skih držav v sevemo-zahodnem'telja.
delu Afrike:	Maroka, Alžirske j To je tudi razlog, zakaj je na
republike, Tunizije in Libije.' Cipru zavladalo zatišje v držav-Zanjo se vnema posebno tuni- Ijanski vojni. Kako dolgo bo zijski predsednik Burgiba. Naj-'trajalo in kaj mu bo sledilo, je preje je zanjo pridobil libijske- še pa zavito v temo.
r......
Kljub ponovnim opozorilom in prošnjam, naj vsakdo svoj dopis ali sporočilo, kakršne koli vrste za objavo podpiše s svojim polnim imenom in naslovom, smo prejeli v zadnjem času zopet vrsto dopisov in obvestil brez vsakega podpisa ali s tujim izmišljenim imenom. Opozarjamo vse, da pojdejo v bodoče vsa taka obvestila in dopisi naravnost v koš, ker ne moremo prevzeti odgovornosti za njiho. vo vsebino!
Moški dobijo delo
Oskrbnika iščemo
Oskrbnika iščemo za delo, poln čas, novo apartment poslopje v severno-vzhodni okolici Clevelanda. Kličite KE 1-7542.	(194)
Ženske dobijo delo
Gospodinja
Iščemo gospodinjo za 3 odrasle v Collinwoodu. Kličite 451-8427.	(198)
Delo za žensko
Iščemo žensko za čiščenja urada, izkušena, od 5:30 pop. do 12:30 zjutraj. Kličite A. Bloesinger KE 1-1100.	(196)
MAU OGLASI
Lastnik prodaja
Zidano hišo, katera ima 4 stanovanja, po 5 sob vsako, 4 posamezni plinski furnezi, 3 nove zidane garaže, vse v najboljšem stanju, na E. 140 St., in Lake Shore Blvd. Kličite RE 1-4378.	(194)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1.-5214.	(X)
Lastnik prodaja
Blizu E. 185 St. 2 minute od busa, 6 m 6 duplex hiša, vsako stanovanje 3 spalnice, velika jedilna soba, predeljena klet, garaža za 2 kare, A-l. Pod $30,000. KE 1-5392.
______________________ (198)
Naprodaj
Bungalow hiša, 2 spalnici, zgoraj zgotovljeno, razvedrilna soba, garaža, blizu cerkve sv. Viljema. 444 E. 260 St. RE 2-9394.	(195)
V najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico na Norwood Rd., spodaj. Kličite po 5:30 uri HE 1-8961.
___________________ (195)
Naprodaj
6-6 Duplex hiša, E. 77 St., južno od St. Clair Ave. Eno stanovanje prazno; 3 spalnice vsako; klet. Pametna ponudba. Kličite po 6. uri 531-3074.
_____________________ (197)
Oddamo
4-sobno čisto stanovanje, spodaj, v okolici E. 67 St. in St. ( lair Ave. Za pojasnila kličite EN 1-9435. Po želji tudi garaža.	(196)
Išče sobo in hrano
Mlad moški iz Jugoslavije išče sobo in hrano v Collin-woodski naselbini. Kličite Halik Studio, PO 1-4000.
(196)
Lastnik prodaja
Na Waterloo Rd., v slovenski okolici, se proda dvodružinska hiša, 5-4, dvojna garaža, na novo dekorirano, dober doho-uek. Kličite IV 1-8153 po 4. ari-	(198)
V najem
Oddamo 2 čisti, lepi sobi na 1067 E. 61 St., za eno osebo, gorkota. Kličite HE 2-1736.
— (7,9,12 okt)
PRI TIČKU NA GRIČKU? — Hišica na gričku bo izginila, z njo tudi sam griček. Preko njega bo stekla nova avtomobilska cesta v Adliswilu v Švici.
V najem
Trisobno stanovanje s ko-
palnico se odda priletni ženski
v St. Clairski slov. okolici. Kličite 391-6374.	—(196)
H. Bordeaux - L. Brus:
me njegov močni značaj? No- so ga izrabili mladi gospodje, beden izmed tu navzočih mu|da so se zabavali z gospodične sega niti do gležnjev in vsi nami.
RODBINA
Roquevillardov
ROMAN

Te zadnje besede je izgovoril zasmehljivo in prezirljivo. In razložil je pazljivemu uradniku, da obtoženec že vnaprej taji, da bi utegnila biti prava krivka gospa Fras-ne.
“Kdo bo pa zagovarjal, če ne boste vi?”
“Ne vem. Nedvomno gospod Hamel.”
O gospodu predstojniku niso nič dosti obzirneje govorili kot o Prasnovi ženi. že samo omemba njegovega imena je zadostovala, da se je vsakdo porogljivo nasmehnil njegovi starosti in nemoči.
Po nekaj trenutkih molka je gospod Vallerois zaključil:
“Sedaj razumem vedenje gospoda Roquevillarda. Hoče spraviti tatvino s sveta, da bi rešil sina. Je to edina možnost. Brez obotavljanja žrtvuje za to svoje imetje. To je zelo lepo.”
Gospod Bastard, ki je bil za tako občudovanje malo občutljiv, je napravil nejasno kretnjo, ki jo je bilo lahko razla-
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED — FEMALE
NORTHLAKE
COMMUNITY
HOSPITAL
—	REGISTERED NURSES
—	EMERGENCY ROOM NURSES
—	NURSES FOR O. B.
T P N ’c
—	NURSES AIDES
Better than average salary. All fringe benefits. — Needed for all shifts and in all departments. — Full time, part time. New Hospital Policies.
CALL DIRECTOR OF NURSES
MISS A. POCAN FILMORE 5-8100
(194)
gati na več načinov.
‘Vse to med nami,” je dejal, da bi varoval svojo poslovno tajnost.
S skrbno razčesano brado, ki mu je padala po prsih, se je obrnil proti družbi dam, ki so hodile počasi in slovesno kot pav, ko se pripravlja, da razprostre svoj rep.
Ko je uradnik ostal sam, se mu ni prav nič mudilo, da bi si poiskal družbo. Z občudovanjem je mislil na gospoda Roquevillarda in si klical v spomin njegovo junaštvo in bolest od dne, ko mu je v svoji pisarni izročil tožbo gospoda Frasna. Občudoval je njegovo nesebičnost, ponos in pripravljenost na žrtev.
“Zakaj,” se je vpraševal, “sem tukaj jaz edini, ki razu-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
2 STORY BRICK. 1-5, 1-3, 1-2 or 2-5’s. Good income. Auto, oil heat. Vicinity Cragin. By Appointment. 5317 W. Deming YO 7-7037 or 456-6779
(194)
HELP WANTED
T. V. TECHNICIAN Needed At Once. Permanent Position. Phone: AR 1-8236. For Appointment.
(195)
NURSES - STAFF
Full or Part time — Day, Even ing or night shift. For Medical, Surgical, OB. and Psychiatric.
Excellent starting salary. Call:
LORETTO HOSPITAL
645 S. Central — MA 6-4300
(194)
ti gospodje z viška gledajo nanj, kot da bi ga bila nesreča naredila manjšega in ga ponižala pred njimi. Ljudje so maščevalni in nevoščljivi.” Žaloigra je bila v svoji preprostosti naravnost ganljiva, oni pa so se zabavali ob njej.
Gospodična Ivana Sassenay se je sprehajala z Raymondom Bercyjem, ki je bil prejšnje leto zaročen z gospodično Ro-quevillard, in čuječe, zaskrbljeno in začudeno materino oko ji je sledilo. Mar je njena glavica, ki je bila lepo obliko-
S tem da se je mladi Mavricij vana kot glave grških kipov,
brez orožja izročal poroti, je izročal obsodbi tudi svojo rodbino. Njegov oče pa je za nizko ceno prodajal svoje posestvo, da bi rešil izgubljenega sina. Toda če je imel odvetnik zaprta usta, je bilo mogoče na njegovem mestu slišati nek drug glas, ki je bil vplivnejši od njegovega in je padal iz večje višine. Ali nima kot državni tožilec priložnosti, da pri obravnavi prikaže vso zadevo v pravilni luči? Saj je vendar dolžnost državnega tožilca, da učinkovito razkrije pogubno odločujočo vlogo gospe Frasnove, ki edina je zakrivila zlorabo zaupanja, za kar niti kaznovana ne more biti. Kakšna lepa prilika, da pravici pomaga do zmage, da povrne vsakomur po njegovih delih in da prinese nekoliko veselja v to tako preizkušeno hr^o.
Vse te misli so se porajale v možganih gospoda Valleroisa. Toda kaj, ko se ne bodo mogle uresničiti, kajti pri tem porotnem zasedanju ne bo vršil službe državnega tožilca on, ampak nekdo drugi. Tožba proti Mavriciju Roquevillardu ni bila več njegova zadeva. Neobičajni koraki, ki jih je
se nam na kamnitih ramenih zde tako elegantne in neprisiljene, imela tako malo možganov, da ni mogla ohraniti spomina na zapuščeno prijateljico? Ali niso bili njeni jasni pogledi in vedra modrina njenih oči nekako hladni v svoji odkritosrčnosti? Od plesa so ji lica živo rdela. Toda ni se smehljala, temveč je mrščila obrvi, stiskala ustnice in zdelo se je, da se hoče odločiti za nekaj važnega, kar je bilo z njenim ljubkim otroškim izrazom v čudnem nasprotju.
“Niseni še plesal z vami,” je rekel mladi mož. “Smem prositi za valček?”
“Ne,” je trdo odvrnila, ko se je prepričala, da sta sama.
“Zakaj ne? Ali imate vse valčke oddane?”
“O ne!”
Ni vzel odgovora resno in, namesto da bi se pokazal užaljenega, se je začel smejati.
“Prehitel sem vas: hvala.” Trudno je zavzdihnila, kot zavzdihne delavec, ki vzdiguje težko breme, potem pa je takoj povzela:
“Moram vam povedati, gospod. Vaša mati je govorila z
smešen. Dodala je:
“če ima človek priložnost, da v življenju naleti na tako dekle, kot je Marjeta Roque-villard, potem take sreče ne poruši sam.”
S kakšno pravico si ga je drznila tako strupeno karati. Raymond Bercy se je razburil,
vendar je ob Marjetinem imenu na dnu srca začutil neko trpko veselje. Ko ga je minil trenutni naval jeze in ogorčenja, je odgovoril:
“Nisem vas vzel za sodnika, gospodična, če pa mi govorite v imenu neke druge, vam bom odgovoril.”
“Ne govorim v imenu koga drugega.”
“Kako ste slabo poučeni! Saj nisem jaz prekinil zaroke, ki mi je bila ljuba.”
“Ki vam je bila ljuba! Da, kadar sije sonce, ste moški povsod zraven; kakor hitro začne deževati, ni nikogar.” (Dalje prihodnjič)
pri notarju napravil prejšnje jmojo mamq,; ki pa nima nobe-leto, so ga spravili v zadrego nih skrivnosti pred menoj. Kar in stvar ni ostala dolgo skrita, jih ima, jih uganem. No, čujte, Čemu bi se mešal v zadevo, ki dobro poslušajte — z vami se ga ne briga več in ki je zanj ne bom nikoli poročila.”
samo neprijetna? Mora se pač zadovoljiti s tem, da prepusti stvar samo sebi.
Da ne bi še dalje razmišljal
Mladenič je osupnil: “Oprostite,, gospodična, nisem prosil za vašo roko.” “Vaša mati je poskušala
in presojal svoje sebičnosti, se j pripraviti teren, kot se to lepo je vrgel v gnečo povabljencev [pravi.”
MALE HELP
STROJNIKI in POMOČNIKI
Najboljša plača. Vse družbene ugodnosti brezplačno. Na razpolago vse izmene. 8 plačanih praznikov. Dobri delovni pogoji. Kafeterija na zemljišču. — Zglasite se v pisarni:
MR. MANNON,
AMERICAN CAN 00.
I3th Avenue & St. Charles Road Maywood, 111. — FI 4-7883
(195)
HELP WANTED
■ TARRANT COUNTY HOSPITAL DISTRICT
IN FORT WORTH, TEXAS
has excellent immediate openings for
Director of Nursing Service
Beginning salary to $9000 per year. Commensurate with experience and education.
Medical Technologist A.S.C.P.
MALE OR FEMALE
Salary will be according to qualifications. Also
Registered, Nurses And Licensed Vocational Nurses
All shifts open. Good salaries, plus differentials for shift work. Conveniently located rooms and apartments to hospital. — Liberal personnel policies in a friendly atmosphere. Expanding to 250 bed general hospital in 1965.
Wire, Write, or Phone 817 WA 4-4281 before 6 P. M.
PERSONNEL DIRECTOR OR ADMINISTRATOR
FORT WORTH, Texas
(194)
1500 S. Main
in je bil srečen, ko je čutil okoli sebe ljudi. Kadar smo na tem, da bi premerili svojo majhnost, nam je v tolažbo navzočnost ljudi, ki so nam enaki.
Prihajanje v točilnico je v dveh sobah, v predsobi i n obednici povzročalo vrvež, ki
“Matere napravijo veliko načrtov za svoje otroke, čeprav je načrt zelo laskav, mojim namenom ne ustreza.” “Tem bolje.”
“Jaz se ne mislim poročiti.” “Nimate prav.”
V teh otroških ustih je bil tak očitek čuden in skoraj
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEndersnn 1-20X8
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
RUDY KRISTAVNIK COMPANY
5908 Bonna Ave., Cleveland, O. 44103
Gradbena dela • Mizarstvo • Popravila hiš • Prenovitve stanovanj > Proračuni brezplačni • Vsa dela zavarovana.
Kličite nas zvečer po 5. uri HE 1-1108 ali podnevi HE 1-0965.
V MOLITEV PRIPOROČAMO
Franceta Mauser-ja
ki se je smrtno ponesrečil 23. septembra 1964 in bil pokopan 25. sept. na domačem pokopališču na Bledu. Naj počiva v miru božjem.
Žalujoči:
Na Bledu: žena FRANCKA in otroci JANEZ, MARTA in ALENKA. V Kranju: brat IVAN z družino.
V Varaždinu: sestra FILIPINA z družino,
V Kanadi: mati HELENA, brat OTMAR in sestra JULKA z družino.
V Clevelandu: brata EMIL in KAREL z družinama.
Najboljši kup kuhanja
_li r
ik

©
9$
a meal
Pomislite: Povprečna štiričlanska družina si lahko skuha obed električno za samo dva centa! Ugotovili pa boste, da je brezplamni električni štedilnik še boljši kup.
KOT ŽARNICA. Brezplamna elektrika je naravno čista, ker nima plamena. Zavese, stene in stropi ostanejo lepi, lonci in ponve obdrže dalj časa svoj lepi izgled.
LAHKOTNO ČIŠČENJE. Edino brezplamni električni štedilniki imajo najnovejšo — delo pri-hranljivo lastnost — samoeistilne pečice!
TOPLOTA NE GRE V IZGUBO. Brezplamno električno toplato oddaja gorilnik direktno posodi, v kateri se kuha hrana, ne pa okoli nje, da bi “kuhala” še kuharico.
ZANESLJIVA TOPLOTNA KONTROLA.
Električna toplota je natančna, točno kontrolirana. Toplota se nikoli ne menjava, samo ee jo VI spremenite.
VSE - ELEKTRIČNO, VSE - MODERNO.
Električni štedilniki so prav to — električni. Elektrika opravlja vse delo, od kuhanja do kontroliranja toplote.
SE VAM MUDI? Brezplamni električni štedilniki kuhajo tako hitro, kakor hitro more biti hrana pravilno kuhana. Noben štedilnik ne kuha hitreje.
STANE MANJ PRI NAKUPU. Električni štedilnik stane manj pri nakupu od kateregakoli drugega avtomatičnega štedilnika.
ZAJAMČENA POVRNITEV DENARJA.
Mi vam jamčimo, da boste srečni z vašim novim električnim štedilnikom — ali vam vrnemo denar. Kličite 623-1311 za popolna pojasnila.
Quarantee

Zfe ILLUMINATING^^
As lnvattor-o«nod Company Serving The Beat Location In the Nation
M
'vl
NA POTI NA BOJIŠČE? — Na sliki vidimo kongoške padalce pri odskoku iz ameriških letal vrste Dakota na vežbališču blizu Leopoldvilla. Padalce vežbajo izraelski častniki.