Št. 50 (925) L. XVIII. NOVO MESTO, četrtek, 14. 12. 1967 MORNARJI! Pozivamo vse udeležence upora mornarjev februarja 1918 v Boki Kotorski, da se prijavijo odboru za proslavo republiške konference SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 11. Odbor za prosi .vo TAKEGA POSVETA O »DOLENJSKEM LISTU« ŠE NI BILO Ocena prehojene poti Dolenjskega lista Sredi decembra otoplitev s padavinami, nato okrog 17. in 18. decembra suho vreme. Okrog 20. decembra Padavine z ohladitvijo, sneg do nižin. Od 21. decembra dalje daljše razdobje suhega in hladnega vremena. , Dr. V. M. Prispevek za dedka Mraza „POSLUŠAJTE NAS” — pretresljive besede otrok Vinica je v nedeljo, 10. decembra, sprejela vrsto uglednih gostov — Tudi tovarišica Vida Tomšič je prisostvovala proslavi ob dnevu človekovih pravic in ob izidu knjige »Poslušajte nas« Lani začeta akcija miru vi-niških pionirjev je bila v nedeljo svečano zaključena. Na tisoče protestnih pisem v slovenščini, srbohrvaščini in makedonščini, ki so prihajala na Vinico iz mest in vasi vseh naših republik, je pisateljica Mira Miheličeva uredila. Najbolj pretresljive in v srce segajoče besede otrok so ob dnevu človekovih pravic izdali v posebni knjigi »Poslušajte nas«, katero so v nedeljo predstavili na vini-ški proslavi. Knjigo bodo poslali vsem vplivnim državnikom sveta, posebna delegacija viniške šole pa jo bo osebno izročila našemu maršalu Titu. Nabito polna dvorana šolarjev in domačinov je prisrčno pozdravila goste, ki so ob tej priložnosti obiskali Vinico: tovarišico Vido Tom šič, predsednico zbora narodov SFRJ; Franca Kimovca — 2igo, podpredsednika republiške konference SZDL; dr. Slavka Zoreta, predsednika Zveze društev za Združene narode Jugoslavije; Jožeta Hartmana, predsednika zveznega centra klubov OZN; Ignaca črniča, predsednika republiškega centra klubov OZN; Staneta Reparja, predsednika društev prijateljev mladine Slovenije, belokranjske poslance, predstavnike domače občinske skupščine, prestavnike občinskih družbeno-političnih organizacij in druge. Sledil je program. Proslavo je začel predsednik šolskega kluba OZN, nato pa je govoril Ignac ćmič — predsednik republiškega centra klubov OZN. Poudaril je, da ima akcija viniških pionirjev veliko vlogo pri utrjevanju bratstva in enotnoti jugoslovanske mladine in da je knjiga »Poslušajte nas« enoten dokument prizadevanj za svet, kakršnega si želimo. Za dobro izpeljano akcijo miru je dal viniškim pionirjem vse priznanje, prav tako pa mentorju akcije, ravnatelju Antonu Trohi. V kulturnem programu je sodeloval pevski zbor gimnazije Črnomelj, odlomke iz knjige »Poslušajte nas« pa so brale učenke domače osemletke. Kot gostje so v pro- gramu nastopili še »Beli črnci« iz Maribora. Zapeli so več duhovnih pesmi afriških narodov. Po proslavi so si gostja ogledali prostore viniške šole in se zanimali za delo ta izobraževalne ustanove. R. B. Kakšno veselje! Topla obleka in obutev, v rokah prave igrače — ne take iz papirja in cunj — so Petrčku, Anici in Pavletu zvabili prisrčen otroški nasmeh. Dedek Mraz je bil pri Korenetovih že 9. decembra! — (Več o tem na 6. strani) oh; OD 14. do 24. DECEMBRA Po zadnji podražitvi le malenkosten Pogled na del omizja z udeleženci posvetovanja o odprtih vprašanjih nadaljnjega razvoja Dolenjskega lista, ki je bilo prejšnjo sredo v prostorih nove restavracije na Otočcu. Sklepi posvetovanja bodo ugodno vplivali na lažje uresničevanje novih nalog, ki so zdaj pred domačim pokrajinskim tednikom sredi izvajanja gospodarske in družbene reforme. (Foto: Mirko Vesel) • osip naročnikov Ko so predstavniki občin ocenjevali prizadevanja Dolenjskega lista, so med drugim ugodno ocenili zlasti tisto dejavnost domačega lista, ki je bila vsa leta usmerjena t združevanje vseh na- (Nadaljevanje na I str.) Upravni odbor kmetijskega gozdarskega posestva Kočevje je na zadnji seji sklenil, da bo posestvo namenilo za obdaritev otrok 2 milijona starih din. Od te vsote bo dobila 120.000 starih din Zveza prijateljev mladine Kočevje, 50.000 S. din Zveza prijateljev mladine Ribnica, 30.000 S din Društvo prijateljev mladine Velike Lašče, medtem ko bodo poradili 1,8 milijona S din za obdaritev 1500 otrok članov svojega kolektiva. Vseh 9 občin bo imelo tudi v 1968 enak obseg komunskih strani kakor letos — Priznanje kolektivu uredništva in uprave našega lista za doslej opravljeno delo, ki pa ga bo treba kadrovsko še okrepiti — Ugodna ocena za uspešno sodelovanje z drugimi pokrajinskimi tedniki v Sloveniji »Tudi o slabih izmed glavnih vzrokov za njegovvo visoko naklado; zdaj izhaja vsak četrtek že 29.000 izvodov. Predstavniki skupščin in občinskih konferenc SZDL so med drugim ugotovili, da je v vsaki izmed naših občin še nekaj možnosti, da povečamo število naročnikov. Zlasti velja to za občine Ribnica, Brežice, Kočevje in Sevnica. S tem v zvezi so predstavniki pozdravili prizadevanja delavcev pri Dolenjskem listu, ki so pravkar pripravili novo akcijo za nadaljnjo razširitev tednika. Ponovno so med drugim poudarili, da se je stopnja obveščenosti močno razširila in da Dolenjskega lista ne bi mogli več pogrešati. Kot obveščevalec in osvešče-valeč list dobro opravlja svojo nalogo, čeprav bi bila pomoč občinskih činitelj ev za še boljšo vsebino tednika lahko večja, kot je zdaj. stvareh pišite svobodno, pogumno in odgovorno!« Na posvetovanju so med drugim opozorili, da naj list piše še bolj kritično kakor doslej. Izredno malo je stvari, o katerih ne bi kazalo javno spregovoriti. Novinar naj piše svobodno in odgovorno, pri čemer pomeni odgovor-govornost seveda predvsem potrebo, da se vsaka stvar že takoj v začetku dosledno preveri. Predstavniki občin so pohvalili prizadevanje Dolenjskega lista, ki je dal prve pobude za sodelovanje pokrajinskih tednikov v Sloveniji in ki je eden izmed soustanoviteljev novega poslovnega združenja pokrajinskih glasil SZDL. Čeprav v vsebini lista ni dosti spodrsljajev, je za njegov ugled potrebno, da bi bilo v njem čim manj napak. 2e vrsto let so novinarji Dolenjskega lista stalno preobremenjeni z delom; zato so lastniki lista svetovali, da je treba redakcijo kadrovsko okrepiti. Na vsebino lista pa lahko vplivajo tudi delavci v občinskih vod- stvih s tem, da stalno seznanjajo novinarje na svojem področju z vsem, kar mora v javnost, kakor tudi s tem, kar je potrebno za osebno informiranost delavcev pri tisku in drugih sredstvih obveščanja. Predsedniki občin o modernizaciji cest Na Otočcu je bilo preteklo sredo posvetovanje predsednikov skupščin iz občin Bre-ž"c8, C nomclj. Krško, Metlika, Nova m. sta, S.'vr.ica, Trebnje o nadaljnji modernizaciji cest na Dolenjskem. Predstavniki občin so razpravljali o tem vprašanju z odgovornimi ljudmi iz Cestnega podjetja Novo mesto. V sredo, 6. decembra, je bilo na Otočcu posvetovanje o trenutno najvažnejših vprašanjih sedanjega in nadaljnjega razvoja Dolenjskega^ lista. Razen odgovornih predstavnikov iz vseh devetih občin, lastnic in izdajateljic našega pokrajinskega časnika (med njimi je bilo šest predsednikov občinskih skupščin), so se ga udeležili tudi ljudski poslanci dr. Jože Brilej, podpredsednik skupščine SRS, dr. France Hočevar, podpredsednik izvršnega sveta SRS. in Stane Kranjc, član izvršnega komiteja CK ZKS. Posvetovanje je vodil predsednik izdajateljskega sveta pri Dolenjskem listu Slavko Dokl, v razpravi pa so sodelovali vsi navzoči in dali tehtne ocene kot dragocene nasvete za nadaljnje delo našega lista. Ravnatelj viniške osemletke Anton Troha je po proslavi, posvečeni izidu knjige »Poslušajte nas«, razkazal gostom šolo. — Na fotografiji: tovarišica Vida Tomšič in Franc Kimovec-žiga si ogledujejo izdelke, tehničnega krožka. (Foto: Ria Bačer) Požar v »KRKI«« 9. decembra popoldne je v sušilni ločenskega obrata antibiotikov v tovarni zdravil KRKA izbruhnil požar in povzročil za okoli 3 milijone starih dinarjev škode. Nevarnost eflcsplozije so pravočasno odstranili. Brucovanje bo v Metliki Klub belokranjskih študentov priredi 16. decembra ▼ metliškem hotelu Bela krajina »brucovanje«, ki je postalo že tradicionalna prireditev. Organizatorji obetajo, da zabave in smeha ne bo manjkalo. DOLENJSKI LIST Po preglednem uvodnem poročilu o položaju in delu v uredništvu in upravi lista, ki ga je podal glavni urednik tednika Tone Gošnik, se je razvila živahna in plodna razprava, v kateri so navzoči predstavniki občinskih skup ščin, občinskih konferenc SZDL in nekaterih občinskih komitejev ZKS kritično analizirah dosedanje delo domačega glasila SZDL, hkrati pa dajali zelo določene na- svete, kaj bi kazalo še narediti. Razveseljive so bile zlasti njihove ocene, da je postal Dolenjski list v zadnjih letih nepogrešljiv, sestavni del politične dejavnosti v vseh občinah. Ta ugotovitev velja tudi za njegov delež pri ustvarjanju javnega mnenja m pri širokem, vsesplošnem obveščanju, ki se je v zadnjem letu še stopnjevalo. Aktualna vsebina domačega tednika pa je hkrati tudi eden tedenski mozaik Izraelci so besni na de Gaulla, ker jim noče prodati reakcijskih letal »mirage«, čeprav so jih bili naročili 50. Američani so besni na Francoze, ker ti prodajajo »mirage* latinskoameriškim državam, hkrati pa tipljejo za truščem v arabskem svetu. Naposled bodo dobili »miragea i Arabci i Izraelci i Latinska Amerika (če jim to ne bo preprečil Washington) in ravnotežje bo spet vzpostavljeno ta nov spodad... Ameriški poveljniki v tujini so čedalje bolj vznemirjeni zaradi dezerterjev, ki jim ne diši, da bi te preganjali po vietnamskih džunglah in tam pustili kožo. Pri dezertiranju jim pomaga-jo razne prostovoljne organi-taci je. Toda nevarnost ni tako zelo velika: pol milijona vojakov v Vietnamu le nima kam dezertirati... Ameriški politik McCarthy je sklenil, da bo spodnesel predsednika Johnsona kot demokratskega kandidata za predsednika ZDA na novembrskih volitvah prihodnje leto. Trdi, da je kandidat miru. Tudi Johnson je trdil, da je kandidat miru, ko se je boril proti senatorju Goldwaterju. Vsaj dobrih namenov jim ne manjka ... V Capetoivnu v Južni Afriki to 56-letnemu možu presaditi srce 25-letnega dekleta, ki te je smrtno ponesrečila pri avtomobilski nesreči. Kdo ve, morda bodo čez petdeset let tnali presajati že cele možgane z očeta na sina. Toda dvomljivo je, če bodo sinom kaj dosti bolj pametni, kakor so bili prej ... Ameriški vojaki v Vietnamu se lahko vrnejo iz Vietnama šest mesecev pred iztekom roka, če se tavežejo, da bodo takoj po vrnitvi v ZDA stopili v vrste ioashingtonske policije za dva meseca, šef policije v glavnem mestu ZDA nima dovolj policajev, da bi bili kos čedalje hujšim demonstracijam proti vojni v Vietnamu ... Zaradi zelo hude epidemije parkljevke in slinavke so v Britaniji začasno prepovedali konjske dirke. Država je ob velikanske vsote denarja, pri-ttaši konjskih stav pa ob veselje. Zato stavijo na franco-tke konjske dirke, če teh ne M bilo, bi vsi stavili na hrte. Ct bi ie ti zboleli, bi stavili ■a kaj drugega, morda celo ■a to, kdo bo prvi zagledal Meči krožnik... Razširitev zadružne dejavnosti Kmetje si bodo poskušali pomagati z novimi zadrugami, če sedanje kmetijske organizacije ne bodo upoštevale njihovih potreb < P ' Kmetijski programi se z leti spremenijo. Podiružblja-nje kmetijskih zemljišč z odkupom se je sOcoraj povsem ustavilo. Kmetijske organizacije potrebujejo sredstva za dograjevanje svojih obratov, zato jim jih primanjkuje za kooperacijo s kmeti. Kmetje pa želijo na svojih posestvih pridelati več kot pred leti, a vsak zase brez pomoči kmetijske organizacije prepočasi uspevajo. Manjka jim strokovnega znanja in sredstev, včasih pa tudi pridelkov ne morejo prodati. Potrebujejo organizacijo, ki bi jim pojma gala v vseh težavah — ali še bolje, organizacijo, v kateri bi sami odločali, kako naj si pomagajo. Po združevanju kmetijskih zadrug in njihovem spreminjanju iz zadružnih v navadne gospodarske organizacije so kmetje vse manj zadovoljni z zadružno dejavnostjo Sicer se sproščajo nekatere dejavnosti, ki so jih pred leti smele opravljati le zadruge. Lahko si kupijo kmetijske TELEGRAMI BOMBAY — V zahodni Indiji je bil pred nekaj dnevi hud potres s središčem nedaleč od BoniDaja. Mesto Koina je popolnoma razrušeno in število mrtvih je preseglo sto. Potres so zabeležili seizmografi v Uppsali na Švedskem Njegova jakost je bila med 6 in 7 po mednarodni Richterjevi lestvici. OTTAVA — Kanadski minister za trgovino je dejal, da vlada razmišlja o tem, da bi LR Kitajska dovolila odpreti trgovinsko predstavništvo v Ottawi. Kanada in LR Kitajska nimata diplomatskih odnosov. VVASHINGTON — Z napove plačala samo vstopnino, če pa bo predstava v prostorih delovnega kolektiva, do treba plaćati po 150 do 200 Ndin in prevoz. ■ ŠTIRISEDEŽNl VRTILJAK so objestneži pied dnevi z otroškega igrišča za novo pošto vrgli proti teniškemu igrišču. Lc kaj jih je motilo, da so to narediti? Bo takim objestnežem kdo stonil na prste, ali pa bomo dovolili da nam osiromašijo že tako siromar šno in edino igrišče v mestu? ■ PRED KRATKIM 90 NOVOMEŠKI gimnazijci izdali prvo ste. vilko »Stezic« novega letnika. Glasilo ima več novih rubrik, tpko da so »Mlademu literatu« zožili obseg ■ NOVOLETNE JELKE IN OKRASKE kupujejo številni Novome-ščani. Okraske prodajajo v več trgovinah na Glavnem trgu. Naprodaj je tudi veliko okraskov iz plastičnih snovi. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodili sta: Majda Rebernik z Mostnih njiv 6 — dečka in Stojka Šiško iz šolske 14 — Martina. SEŽE POLJE »OMEGA« Valvasor o naših mestih in gradovih Utonil v gnojnici V četrtek, 7. decembra, Je v 45 cm globoki (prirejeni) leseni gnojnični Jami v Gornji Gomili pri Beli cerkvi utonil 69-letni Janez Tramte. Našli so ga še istega dne. Okoliščine, v katerih je Tramte izgubil življenje, so vzbudile sum, da se Je zgodilo kaznivo dejanje. Preiskavo so uvedli tudi zoper pokojnikovo ženo 52-letno Marijo Tramte. V prvih poizvedbah so ugotovili, da sta se zakonca Janez in Marija Trampe dalj časa prepirala in da je skaljenim odnosom med njima botroval tudi alkohol. ARNE GARBORG: O ne, pravi korenjak ne odjezdi tisti dan, ko je konja osedlal. Če je treba kaj postoriti — če je na primer senik ponekod na strehi potreben popravila — tedaj sa mora Lars, vidiš, to reč šele ogledati. »Da, moram si jo šele ogledati!« reče in potem jo ogleduje, in sicer dolgo in temeljito. Ko misli, da se je nagledal, reče sam pri sebi: »Da, zdaj pa že moram polagoma začeti misliti na to.« In potem začne o tem premišljati. No in tako torej po malem to reč premišljuje, eno — dve leti. »Mna, da!« — zazeha. »Zdaj bomo torej morali kmalu začeti misliti na to, da se tega dela lotemo,« pravi. No in potem premišljuje, kako bi to reč zgrabil. Tako dolgo premišljuje, da se je leto obletelo! »A—a—h, da!« zazeha. »Bomo pač morali preložiti na prihodnje leto,« pravi. In odloži to reč na drugo leto. Ampak zdaj pa mora konec koncev le biti nekaj iz tega, da, moralo bo biti. — Poprime to reč in sklene sam pri sebi: zdaj mora biti nekaj iz tega! »Vrag me pocitraj, če zdaj nič ne bo! Tako vendar ne more dalje. Je le preneumno, da leži seno na parni in gnije iz leta v leto. Ne, svoje stvari na dvorišču imej v redu, če hočeš izhajati!« — Po tem truda polnem sklepu počiva tri tedne; naglica nikoli ni prida. Naposled — zazeha — pride ponedeljsko jutro, ko je sklenil pričeti. Ampak, mar nisi videl — kaj se je zgodilo? Zjutraj se je temeljito zaležal. Ne, to je pa že od sile, preneumno! — No, potemtakem se danes ne splača več začeti; pa saj tudi ni prav razpoložen, ko je tako dolgo spal. Da, da, saj ni treba. Bo že ostalo do jutri zjutraj. Zazeha. — Ali pa do kakšnega drugega dne v tednu; tako čudno je s to rečjo; kakor da ne bi bilo priporočljivo pričeti takšno in tolikšno delo na sam torek. V četrtek zjutraj vstane ob osmih; ves dan imej pred seboj, če hočeš kaj postoriti. »A-a-h!« Razpreza se in zeha. Obleče hlače; zazeha dvakrat. Stopi k oknu in pogleda po vremenu. »Da-a; danes bo pa najbrž nekaj pljuskov, da, da. Saj ni mogoče zanesljivo vedeti, kako še bo čez dan, ne, ne; ni mogoče, ne. Nooo. Ampak ven si je treba upati.« če je že nekaj sklenil, potem, za vraga, nikakor ni tak slabič, da bi zlepa popustil. O, da, da! Obuje čevelj; obuje tudi drugega. Da, resnično, vreme ni videti posebno prijazno, ne. Potem mora ver Um. clrtt7*vnc:lHV» še ura, slovenskih fant«* frob!« N8 je osem domačih že podpiralo Je osem dolincev st°P . sobo. »Liter vina goff, ^r!« ?' ^a’ v »gatah' p «£11^ krai!« je v?11 ' kazal na dolinca, Svetle kariraste k^den so »ootegnili Srovinov Janez pred svojo delavnico. (Foto: Legan) 9P06 NEKAJ ZA NAŠE GOSPODARSKE NAČR^ALCE Mož, ki ne potrebuje obrtnikov Obsk pri Janezu Šeretu, hribovskem originalu in ^' inskem Ikaru Saj vedno pravim (cxikar sem pri časopisu): dobro, da so na svetu časniki! človeku prihranijo marsikatero pot. Poglejte samo tale primer! Ni vam treba vprašati šestih voznikov vpreg, enega učitelja-, dveh gozdarjev, petih šolarjev, skupine grabljačev listja in poštarja, kako bi prišli do samotnega kmeta, mizarja, kovača, zidarja, čebelarja, krovca, tesarja, mehanika, kolarja, električarja in mlinarja ter — trebeljanskega letalca 61-letnega Janeza šereta, pa se vseeno lahko '‘Voznate s tem zanimivim človekom. Mož je namreč z letalom, ki ga je sam naredil, letel nekaj desetin metrov daleč, po tem podvigu pa ga poznajo prebivalci trebljanskih hribov. »Ja, kaj je pa vas gor zaneslo? Ste zašli, pa ne veste naprej?« »Nak, oče. Glas o vas je segel tudi do naših ušca. Pravijo, da imate cel muzej pr: hiši. In da znate vse od kraja narediti.« »E ja, malo pretiravajo. Res pa je, da moram biti za vse sam.« Ko pa je začel razkazovat: eno in drugo, je bilo očito, da nič ne pretiravajo, zakaj mož ljubi mehaniko, čeravno še nikoli ni slišal za Nevvto na, Joula in še manj za prve letalce brata VVrighta ali Li-lienthala. Najmanj, kar je mogoče reči: mož uživa, če se dajo delovne operacije povezati z vzvodi, jermenicami in verigami, če se začne hkrati premikati vrsta naprav, ko pritisne na pedal ali priključi električni tok. »Avtomatsko napajalno korito za govedo je koristna reč,« pravi Janez, »pa tudi kotel na olje, s katerim kuham žganje, ni napačna zadeva.’ Pijača se nikoli ne prismodi, pa tudi slame ni treba polagati v kotel.« Vse to in še marsikaj drugega je Janez sam pogruntal. »Ah, gepelj, to je stara stvar,« se je obregnil ob zarjaveli gonilnik pod podom. »Zdaj je čas elektrike.« Seveda mu ta skrita moč poganja mlatilnico na podu, mlinske kamne in celo vrsto naprav v delavnici ter meh v kovačiji. V čebeljnaku se zna obrniti kot v delavnici. Pri zelo lepem uljnjaku je naredil vse sam, od zidu do panjev Žnidaršičev. In S rovin bi ne bil Srovin (tako se prai^>ače), &ne bi lrijaka vlil beton-s*5*. pi. »Vodo spustim 6 morej° mravlje ^ ,a*o» , j bii’ J Pa POveJte. kfhnj W v re3nici z lete-nezaupljivo. * i*l V 86 mi ne bo 'mJ ta5c°le je bilo. ,al< C-Sem ujetnik 6ZL\ Najprej sem m ženam, ko P® iida me zanimajo stI^ K, 8 Premestili v to- V uPfoi k-er j0 bila tudi 1©^ t a 'n preizkuševal-n*c8 ii Seitl si stvari po m$ obedoval. Se vrnil domov, •se^ j ravnem začel izde-letalsko ogrodje’ VI0**! močno plat-n°.3r. J sem primeren Povezal Samo en klic »AUF!« je zadostoval. Nekako dvajset minut (časa žal ni utegnil nihče meriti) se ni bilo mogoče človeško pogovarjati, ketr so imeli besedo litri, kozarci in stoli, vsak na svoje strune uglašeni. Ker pa se prostor le ni dal tako hitro razširiti, čeprav ga je zahteval boj, so se premestili na prosto, kjer so dolinci uporabljali pripravljene kole. Kljub kolom — 1:0 za Ca-težane (na domačem terenu se vendar ne bodo dali!). Trije zadržani Gabrčani so po izidu srečanja izdatno podprli tovarno pihanega stekla, za nameček pa so jih še skupili pod vasjo, kjer so jih v zasedi čakali domačini. Fronta dolincev je bila razbita, toda ne uničena. »Mi da se bojimo! Kdo to pravi?« Dva izmed njih sta se z mopedom brž odpeljala v štorov je pri Radohovi vasi, tam dobila še tri pomočnike in vsi sikupaj so se odpeljali proti Čatežu s kombijem, ki je last nogometnega kluba Olimpije iz Ljubljane. V drugem polčasu so hoteli vsaj izenačiti, če že ne zmagati. 2al pa je bilo srečanje iz objektivnih vzrokov prestavljeno, zakaj bližalo se je že prvo petje petelinov, gostišče je bilo že zaprto, domači fantje pa na toplem. Trdna gostilniška vrata so obiskovalce zadržala (hvala bogu in poštenemu rokodelstvu). Precej drugače, človek bi rekel, bolj pohlevno so se člani obeh moštev obnašali pred sodnikom za prekrške. Bili so krotki, da jim kaj takega še v sanjah ne bi pripisal. Vsak je igral »autmigar-ja«, kvečjemu še obrambnega igralca, tako da so prikazali neverjeten sistem igre: obe moštvi brez napadalcev. Tako v športu vendar ne gre! Fantje, po mestih folklora izumira, če mislite kaj kmalu srečanje ponoviti (o čemer je težko dvomiti), napovejte dan in uro. Ni se bati, da ne bo zijal. Samo nožev ne, potem ne bo »heca«!« M. L. Pred dnevi je neki Karlovčan prodajal v Loškem potoku osličke. Matjaž, Andrej in Leon iz vasi Travnik so izkoristili priložnost in jih zajahali (Foto: Cveto Križ) K !)i]VSe sku?aj Pritr d11 jpgij' Usedel sem se ^ j«;) J.PoSnal motor, in £>-'Xi da se prope-le-r^ ta- na"lQ vrti, sem 0^ =• tel po bf1siVl01- Pri Ustile obs-al z zlomlje- nlS nti' • wie seveda izučilo, da v P Vi "rt ' Zaka,j Pa bi 5^°niačim pragom M. LEGAN s prope- V UPANJU, da mu bo sreča naklonjena, je zadnji teden marsikdo kupil srečko Jugoslovanske loterije, saj novomeški kiosk sreče ni kar tako, odkar je bila pred kratkim prav tu prodana srečka za 10 milijonov dinarjev (Posnetek je bil poslan za »Fotografijo tedna«. Avtorju Darku Pavlinu iz Novega mesta smo zanj podeli^* drugo nagrado 5000 Sdin; posneto na film ORWO NP 18, tridesetinka, zaslonka 8) VIŠNJA GORA Opis mesta in gradu Višnje gore. Izvor imena. Lega mesta. Kdaj je mesto bilo pozidano. Današnja podoba mesta. Turki mesto brezuspešno napadejo. Luteranske pridigarje izženejo iz Višnje gore. Lega gradu. Grofje Višnjegorski postanejo vitezi. Kateri gospodje Višnjegorski so bili lastniki gradu. Nekdanji lastniki gradu. Sedanji njegov lastnik. Mesto, grad in gospostvo Weichselburg ali (Weichselberg), po latinsko Weixelbur-gum ali Weixelberga, v deželnem jeziku Višnja gora imenovano, leži na Dolenjskem, od Ljubljane štiri milje, od Novega mesta pa prav toliko, ter je potemtakem sredi med Ljubljano in Novim me stom. Grad in gospostvo pišemo pravilno Wel-chselberg, mesto pa Weichselburg. Mesto ima svoje ime po gospostvu, to pa po rodbini gospodov Višnjegorskih (Weichselburg ali Weichselberg). Mesto leži precej pod gradom na prijetnem gričku, v rodovitni dolini med visokim hribovjem. Gospod Schonleben meni, da je mesto stalo v bližini stare Ma-gniane. Ustanovitev mesta Višnje gore postavljamo v leto 3501 po stvarjenju sveta, v leto 552 pred odrešenjem in rojstvom Kristusa ali v 671. leto po sezidanju Emone ali Ljubljane. Višnja gora je bila svoje dni lepo in čedno mesto z razkošnimi stanovanjskimi hišami, dandanes pa je popolnoma skažena in v njej lahko vidimo mnogo praznih in razpadlih hiš, ker je tu pogosto hudo gospodaril ogenj. Dedni sovražniki krščanskega imena roparski Turki so večkrat hoteli to mesto napasti in zavzeti, posebno pa julija 1528., vendar so bili vedno odbiti. Dali pa so svoj bes dovolj čutiti ljudem zunaj mesta. Leta 1579 Je deželni knez meščanom strogo prepovedal imeti luteranske pridigarje. Višnja gora ima tudi svoj sedež v deželnem zboru kranjskem in je dandanašnji deželnoknežje mesto. Iz mesta pojdimo v grad. Ta stoji precej nad mestom na visokem hribu ter ima poleg gospostva tudi deželsko sodišče za prostrano področje. Svoje ime je dobil grad, kakor smo že poročali, po rodbini grofov Višnjegorskih (Weichselberg ali Weichselburg), ki so ga pozidali in ga poimenovali s svojim imenom. Slavna družina grofov Višnjegorskih je skozi dolga leta na Kranjskem cvetela, a je kasneje odložila grofovski naslov in stopila v stan vitezov, kar pri mnogih družinah ni bilo nič nenavadnega. V dokaz naj navedemo še do danes na Kranjskem slavno družino, družino gospodov Hohenwar-tov, ki nosi viteški naslov, nekdaj pa so bili grofje, ter gospode Gusiče, ki so nekdaj v Krbavi nosili grofovski titel. Tudi gospodje Starograjski so bili nekoč grofje, pa so se kasneje imenovali viteze. To potrjuje tudi gospod Schonleben, Leta 1177 so to gospostvo imeli v lasti gospod Albreht Višnjegorski, leta 1284 gospod Viljem Višnjegorski, leta 1345 pa gospod Rudolf Višnjegorski. Rodovina Višnjegorskih je izumrla šele v preteklem stoletju, leta 1581. namreč, z gospodom Karlom in Friderikom Višnjegorskim. Obžalovanja vredno je, da je s to družino izumrlo tudi mnogo junaških vitezov, ki so se ob vsakem času izkazali junaškega srca, s čimer so ovekovečili rod Višnje-gorcev. Od mnogih naj izberem samo enega, gospoda 2igo Višnjegorskega, ki je leta 1532 Turkom, ki so šli na Dunaj in se priklatili tudi do Celja, s kranjskimi vitezi močno podkuril na Lipniškem polju. Prav tako je tudi že poprej, leta 1510, v beneški vojni prizadejal sovražniku veliko škode, enako pa tudi Turkom na njih mejah. Leta 1458 je bilo gospostvo last grofov Celjskih, po njih izumrtju pa je prešlo na avstrijsko hišo in zato gospostvo še danes dajejo v zastavo. Gospostvo je nekdaj upravljal glavar, leta 1463 pa ga je upravljal gospod Gašper Melz. Leta 1549 je imel višnjegorsko gospostvo gospod Florijan Scharff. V preteklem stoletju je gospostvo prešlo na gospode Turjaške in njihovo je ostalo ves čas do danes. Sedanji lastnik je gospod Franc Ferdinand knez Turjaški. 15. Veliko upanje se je vžgalo v njunih srcih. Človek! Upanje in tisočero vprašanj. Kakšen je inteligentni prebivalec tega planeta? Koliko je civiliziran? Ga bosta sploh našla? Od koraka do koraka gigantskega konja sta romala celo večnost. Bosta kos vsem nevarnostim poti? In če ga najdeta? Kako se človeku približati? Kako se z njim sporazumeti? In navsezadnje: kaj z njim? Če jezdi na konju, pač ne more biti na posebno visoki tehnični stopnji. Po vsej verjetnosti nima na skednju medplanetarne rakete, da bi ju popeljal na zemljo. AO^l v sa' ^l°vek Jc- °i bila dovolj velika ra-* misli, da nista več sama, drobcena na V s .tu? A<$lt ^ S|r nagnilo k obzorju. Hitela sta naprej, Utj-1 .®rn mrak vendarle prisilil poiskali si ' n0£ ,.eila sta zaspala na vlažnem mahu. V jj. sijala skozi krošnje rastlin! Ena teh L „irt*a njuno domače sonce ... Kdo ve, ju m fSJfjao? jtf^\UiaUžellk v goščavi so potihnili šele proti * a sta se cela in zdrava. Brž sta bila pokonci in spet na sledi. Spočita sta nadaljevala pot mnogo hitreje. Goščava se je proti poldnevu pričela redčiti. Pot je postajala peščena. Pozabila sta na nevarnost in sta se dvignila nad zemljo. Tedaj sta uzrla človekovo bivališče. Pred njima je stala koča, za njo hlev. Na dvorišču je raslo ogromno drevo. Bilo je to prvo pravo drevo, ki sta ga uzrla na tem planetu. Pod drevesom pa je stala preprosta klop z mizo« Doslej najgloblja znana ja-* ma na Dolenjskem je pri Ret j ah (Hinje). Globoka je 118 m, odkrili pa so jo lani jamarji železničarskega kluba. Člani kočevske jamarske Bekcdje, ki je bila ustanovljena šele v začetku preteklega meseca, napovedujejo senzaci-)o. Pravijo, da so na Stojni nad Kočevjem odkrili navpično jamo, ki je po njihovi oceni globoka najmanj 140 m. 27. novembra so se spustili vanjo in prišli 100 metrov globoko, nakar jim je zmanjkalo — lestev. Niso namreč mislili, da bo jama, ki so jo šli prvič raziskovat, tako globoka. Pri 100 m so se morali torej ustaviti. Vendar so skušali vsaj približno oceniti globino jame. Proti njenemu dnu so spustili še 40 m vrvi, vendar ni naletela na nobeno oviro. Menijo pa, da je jama celo globlja kot 140 m in da se pri tej globini nadaljuje s poševnim rovom. Jamarji so nameravali priti jami do dna v prvih dneh decembra, a jim je sneg namero preprečil. Pri ljubljanskem jamarskem klubu so si v ta namen že sposodili 60 m lestev in 130 m varnostne vrvi. Spust v jamo bodo izvedli, ko bo primemo vreme, najkasneje pa prihodnjo pomlad. Prav v tej jami so ugotovili, da je v globini 100 m podzemna dvorana, ki jo je narava bogato okrasila s kristalno belimi kapniki. Na vhodu pa je ogromna kopa ledu. Jamarska sekcija Kočevje, Pivci pozor: eden je že ozdravel »Moj želodec je ozdravel, ker sem redno užival herme-liko. Bodite zahvaljeni!« Tako je pred kratkim pisal mirenski Tovarni rastlinskih specialitet zvest pivec. Hermeliko resda štejejo med zdravilne rastline, toda tovariši zdravniki, ali je katera stvar zdravilna v kombinaciji z alkoholom? Sicer pa! medicina pozna celo odpravljanje bradavic s pomočjo avtosugestije, samopre-pričevanja; zakaj ne bi na tega pivca delovali blažilni in opravičilni stihi: »Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko, če... Priprave za novoletno jelko V Pišecah so se že obrnili na družbene organizacije in podjetja za pomoč pri praznovanju novoletne jelke. Upajo, da se bodo kolektivi, društva in organizacije odzvali prošnji in odstopili vsaj skromne vsote za ta namen. Učenci pišeske osnovne šole že pripravljajo kulturni spored za osrednjo novoletno prireditev. V osmem razredu bodo naštudirali igrico »Pastirček Peter«. Kdor ne dela, naj gre iz odbora! Seja izvršnega odbora občinske konference SZDL že dvakrat ni bila sklepčna. Torej bodo marali razmisliti, če ima pomen, da tisti, ki preveč izostajajo, sploh še ostanejo v odboru. O tem bo morala odločiti konferenca. Priprave ra sejo k'T twiu8 kljub temu tečejo. Sklicana bo sredi decembra. Pretresala bo srednjeročni program gospodarskega in družbenega razvoja občine. O tem naj bi bdli razpravljali tudi člani izvršnega odbora, vendar jih to, kot kaže, ni zanimalo. Gradivo za konferenco pripravlja izvršni odbor skupaj s komisijo občinskega komiteja za družbena in gospodarska vprašanja. Na konferenci nameravajo ustanoviti sekoijo za napredek kmetijstva v občini. ' ' J Tri gledališke hiše v gosteh Z Brechtovo priredbo Baško vega romana o švejku se bodo na brežiškem odru nocoj predstavili celjski gledališki igralci. Komedijo je režiral Franci Križaj, v naslovni vlogi švejka pa bo nastopil Pavle Jeršin. Premiero v Celju so pohvalile vse ocene brez izjeme, zato pričakujejo, da bo nocojšnja predstava v Brežicah dobro obiskana. Gostovanje organizira Zavod za kulturo v Brežicah, ki bo že v začetku prihodnjega leta poskrbel za redne predsta- ve gledališč iz Celja in Ljubljane. Gostovanja bodo vsak mesec enkrat. Mestno gledališče ljubljansko se bo predstavilo z Mikelnovim satiričnim kabaretom »2 x 2 = 5« in Obaldijevim komornim vesternom »Veter v Sasafrasovih vejah«. V Brežicah bo za šolsko mladino dvakrat ali trikrat gostovalo tudi Mladinsko gledališče iz Ljubljane, šolarji bodo danes popoldne gledali švejka, ki ga bodo uprizorili Celjani. GASILSKA ZVEZA SPREJELA PLAN DO 1970 Letos v občini že 10 požarov Celjsko gledališče je imelo pred nedavnim uspelo premiero Brechtovega Švejka v drugi svetovni vojni. Delo je zanimiva presaditev popularnega Haškovega romana v obdobje nacizma. Avtor se v njem silovito norčuje iz fanatičnega milita-rizma, v razmišljajočih sekvencah pa je to protest proti vojni nasploh. V Brežicah bo predstava drevi, 14. decembra, ob 19.30, isti dan ob 15. un pa za solsko mladino. Na odru bomo spet videli znane igralce. PO' ČEM PLAČUJE ZADRUGA ŽIVINO, VINO IN SADJE Prvi zastoj pri odkupu telet Preveč je telet za zakol, premalo pa pasemskih telet za pitanje - Zaradi suše narašča ponudba odrasle živine - Bizeljska zadruga je letos odkupila 121.000 kg sadja, 30 vagonov vina in blizu 4.000 glav živine vseh vrst Škode so povzročili skoraj za 50 milijonov Sdin - Gasilci bodo urili sanitetne ekipe in oživili delo ženskih oddelkov V prihodnjih letih bodo podobno kot drugod v Sloveniji tudi v Brežicah vpeljali UKV zveze za hitrejše in boljše obveščanje o požarih. O tem Je sklepala občinska gasilska zveza skupaj s člani operativnega štaba. Ta predlog je umesten posebno spričo tega, ker je napeljava telefonov zelo draga. Društva niso prejela denarja niti za gorivo, razen tega jim zavarovalnice ne dajo več pomoči. Gasilci bodo v prihodnje namenili več pozornosti sanitetnim ekipam in bodo oživili delo ženskih oddelkov. V brežiški občini je bilo letos 10 požarov, ki so povzročili skoraj 50 milijonov škode. V vseh primerih so razen ene izjeme bližnje gasilske enote uspešno posredovale in poskušale omejiti požar. Na treh krajih so požare zanetili otroci. To je svarilo in spodbuda za temeljitejšo preventivno dejavnost. Gasilska društva v občini imajo osem gasilskih avtomobilov s sodobno opremo. Cevi še vedno primanjkuje. Društva se že pripravljajo na letne občne zbore; kon- čani morajo bita do sredine februarja. Prihodnje leto bodo po vseh gasilskih organizacijah splošne volitve, gasilska zveza SRS pa bo imela tudi svoj kongres. V. P. Vabljeni so obrtniki in kmetje Pri občinski konferenci SZDL je za soboto, 16. decembra, sklican razgovor o zasebnem lastništvu proizvajalnih sredstev. Vabljen je širok krog ljudi, od republiških poslancev do kmetov in zasebnih obrtnikov vseh strok, predstavnikov skupščine in družbenih organizacij. O isti zadevi bo januarja razpravljala zvezna konferenca SZDL. Za brežiško občino so ta vprašanja izredno zanimiva, ker je zasebna obrt zelo razvita, stališča pa so precej različna. Tudi občinska skupščina bo razpravljala o tem, njeni sklepi pa naj bi služili za osnovo sestavljavcev perspektivnega plana. PIONIR obljublja blok za trg Splošno gradbeno podjetje PIONIR iz Novega mesta je te dni sporočilo vsem delovnim organizacijam, da namerava v Brežicah graditi stanovanjski blok za prodajo. Naprodaj bo 16 do 20 stanovanj. Po potrebi bi pritličje namenili lokalom. V zgradbi bodo garsonjere ter enosobna, dvosobna in trosobna stanovanja. Kupijo jih lahko podjetja, ustanove ter zasebniki. Gradnja naj bi se pričela prihodnje leto. Interesenti bodo po prijavi sprejeli podrobnejše informacije glede nakupa, projektov, cene in lokacije. Pomanjkljiv srednjeročni plan Osnutek srednjeročnega plana je komisija za družbe-noekon msike odnose pri občinskem komiteju ZK zavrnila z obrazložitvijo, da je to predvsem zbirka planov delovnih organizacij in da mu manjkajo razvojni koncepti. Sestavljavcem je priporočila, naj upoš evajo pripombe in se znova lotijo dela. Seveda pa se bodo morale preg sestati komisije, ki jih je imenovala skupščina za pomoč pri sestavljanju plana, in temeljito obdelati posamezne panoge. Slab tok in dolgi zimski večeri Na Dolnji Pirošici bodo obnovili električno omrežje. Tok imajo tako slab, da zvečer radia sploh ne slišijo. Zimski večeri pa so brez radia še posebno dolgočasni. Za obnovo električnega omrežja je občinska skupščina prispevala 300.000 S din, krajevna skupnost pa je obljubila 200.000 S din. Razliko 450.000 dinarjev bodo zbrali vaščani. Omrežje bodo začeli obnavljati ta mesec. RADIO BREŽICE PETEK, 15. DECEMBRA: 18 00 do 19.30 — obvestila — Nove plošče RTB — Pravljica za najmlajše: Fran Milčinski: Gospod in hruška — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami NEDELJA, 17. DECEMBRA: 11.00 — Poročial — Stanko Ška-ler: Ob 30-letnlci prihoda tovariša Tdta na čelo KPJ — Ta teden v Delavski enotnosti — Aleksander Dominko: S posvetovanja z obrtniki — Za naše kmetovalce: Jože Vovk: Kooperacijska proizvodnja mleka — Dve melodiji v različnih izvedbah — S seje občinske skupščine Krško poroča Marjan Žib-ret — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklama in spored kinematografov. 12.45 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 1». DECEMBRA: 18.00 do 19.00 — Pred dnevom JLA — Novo v knjižnici — Jugoton vam predstavlja — Iz naše glasbene šole — Obvestila ln filmski pregled. 19.00—19.30 — Glasbena oddaja: 17 naše diskoteke beat glasbe. Obrtniki hočejo priti do besede Oglašujte v DL! NOVO V BREŽICAH ■ VABILO NA SILVESTROVANJE. Turistična poslovalnica SAP obeta kolektivom in posameznikom prijetno praznovanje Novega leta. Na silvestrovanje vabi v Hotel SREMIČ v Krško, za tiste pa, ki želijo na potovanje, organizira novoletne izlete v Italijo. Obisk silvestrovanja organizira v Riminiju in v Rimu. Ta mesec bo še enkrat izlet v Trst. ■ JUTRI SE BODO ZBRALI v Brežicah borci za severno mejo, ki so ob koncu prve svetovne vojne veliko pripomogli, da je štajerska z Mariborom ostala v Jugoslaviji. Govorili bodo o pripravah na praznovanje 50-letnice bojev za severno mejo ln materialnem položaju takratnih udeležencev. ■ TA TEDEN SE BO SESTAL občinski svet Zveze kultumo-pro- svetnih organizacij. Obravnaval bo predračun za prihodnje leto in potek uresničevanja programa za letošnjo sezono. Nekatera društva se nanjo marljivo pripravljajo. Delavsko prosvetno društvo Breži-ce-okolica že vadi Finžgarjevo ljudsko igro »Razvalina življenja«. Marljiva igralska skupina bo pod vodstvom Ivana Kramariča naštudirala delo do konca februarja. ■ TRGOVSKI PODJETJI KRKA IN LJUDSKA POTROŠNJA sta imeli v ponedeljek poskusni alarm za potres. Na znak so se takoj odzvali kurirji obeh ekip, člani reševalnih skupin pa so se morali kar najhitreje zbrati na kraju nesreče. Poskusne akcije bodo te dni še v drugih podjetjih. ■ POGOSTITVE OTROK. Letos Društvo prijateljev mladine nima na razpolago veliko denarja za praznovanje novoletne jelke. Za predšolsko mladino pripravlja pogostitev, za šolarje pa kolektivna darila, kolikor jih bo mogoče zbrati za razpoložljiv denar. V Brežicah malo krvodajalcev Republiška komisija za krvodajalstvo je sklicala prejšnji teden v Brežicah posvetovanje o krvodajalskih akcijah v Posavju. Razen štirih članov republiške komisije so se ga udeležili tudi zastopniki občinskih odborov RK iz Brežic, Krškega in Sevnice. Letos je bilo v Brežicah malo krvodajalcev, največ pa v Krškem. Ob tej priložnosti je bil narejen razpored odvzema krvi, rečeno pa je bilo, naj pri akcijah pomagajo tudi krajevne organizacije SZDL, sindikati in gasilska društva. Akcije Je treba pripravljati že nekaj mesecev prej, če hočejo občine izpolniti plan krvodajalstva za prihodnje leto. 400 N din za rešilni avto Pišem za vse, ki še niso imeli priložnosti (na srečo!) sesti v brežiški rešilni avto, in v imenu tistih, ki so poskusili neljubo vožnjo z njim. Brežiški rešilni avto je namreč do skrajnosti zdelano vozilo, ki ga ne bi smel več uporabljati niti zdrav človek, kaj šele bolnik. Bolnik pa, kd mora med potjo sprejemati transfuzijo ali ležati povsem mimo, sploh ne bi smel sesti vanj. Letos sem imel že drugič priložnost v najnujnejšem primeru uporabiti brežški rešilni avto za prevoz iz brežiške bolnišnice v vojaško bolnišnico v Zagrebu. Zaradi močnih tresljajev in nestabilnega ležišča hrupnega sta- rega vozila mi je dvakrat postalo slabo, in medicinska sestra je z največjo težavo opravljala transfuzijo. Avto je — čeprav je šlo za minute — moral dvakrait ustaviti. Da ne bi bolo ogroženo še katero življenje zaradi tako slabega prevoznega sredstva, pozivam občane mesta Brežic in okolice, da začnemo nabiralno akcijo za nov rešilni avto. V ta namen nakazujem obč. odboru Rdečega križa 400 Ndin kot prvi znesek v tej humani akciji. Pomagati lajšati trpljenje vsem, ki so v življenjski nevarnosti in zato potrebni dobrega vozi- la! VLADO ČERNE, Zaikot 35, Brežice Suša je letos prisilila marsikaterega kmeta, da je pripeljal kravo na odkupno postajo. Ponudba odrasle živine je na območju kmetijske zadruge Bizeljsko zaradi pomanjkanja krme precejšnja. Za starejše krave pa na tržišču ni povpraševanja. Kljub temu je zadruga do sedaj odkupila še vso odraslo živino. Prvi zastoj je bil 6. decembra pil odkupu telet za zakol. Preveč jih je bilo, zadruga pa je sprejela telegram iz Celja, da je hladilnica polna in da bo treba počakati. Morda je bilo včeraj že drugače. Medtem ko je klaynih telet preveč, pa telet za pitanje primanjkuje. Pasemska teleta odstopa zadruga kooperantom za pitanje do teže 200 kilogramov. Do konca novembra je bizeljska zadruga odkupila 374 goved (156.859 kg), 119 telet (10.770 kg), 71 prašičev (10215 kg), 3359 odojkov (69045 kg) in 29 konj. Najnižja odkupna cena za govedo je bila 310 S din, najvišja pa 625 S din. Cena telet se je gibala med 520 in 570 S din za kilogram, prašiče pa so odkupovali po 500 do 600 S din kilogram. V lastnih vinogradih je pridelala zadruga 13 vagonov vina, odkupila pa ga je okrog 30 vagonov. Odkupljeno vino je že vse prodano podjetju SLOVENIJA VINO. Odkupna cena je nihala med 320 in 380 S din. Letos je bila tudi ponudba sadja zelo velika, zlasti sadja za predelavo je bilo na pretek. Seveda pa zadruga ni mogla ugoditi vsem sadjarjem. Odkupila je le tolikšne količine, kolikor jih je lahko prodala naprej trgovskim podjetjem v Kranju, Ljubljani, Celju, Zagrebu in na Primorskem. Za kilogram jabolk plačuje zadruga zdaj po 60 in 70 S din. Zgodnje sorte so bile dražje, po 90, 100 in 120 Sdin. Vseh Obrtna prodajna zadruga na Jesenicah je imela v enajstih mesecih 860 milijonov S din prometa, lani pa vse leto okoli 600 milijonov S din. V Sloveniji je ta zadruga med naj starejšimi. Vanjo Je včlanjenih 70 obrtnikov. Pogoj za sprejem je milijon S din prometa na leto. Direktor Milan šepetave je pojasnil, da bodo v kratkem postavili novo montažno poslovno zgradbo. Zanjo so namenili okrog 14 milijonov S din. V njej bodo imeli izložbene prostore, skladišče, sobo jabolk je KZ odkupila 86 tisoč kilogramov. Sliv je odkupila 12600 kg, češenj 865 kg, breskev 4157 kg, marelic 17700 kg. Za kilogram sliv je plačevala kmetom 75 do 100 S din, za češnje 150 S din, za breskve 155 do 190 S din in za marelice 160 do 170 S din. Ko bi bile sadne sorte še bolj izbrane in sodobno vzgojene, bi bile odkupljene količine mnogo večje. To velja zlasti za jabolka. Tržišče ima že velike zahteve, dobro ceno pa lahko pričakujemo le za izbrane vrste sadja. J. TEPPEY za poslovne razgovore in prostor za sklepanje pogodb. Vse vzorce izdelkov bodo razstavili, pripravljajo pa tudi katalog s cenikom. Med obrtniki na Jesenicah so se začele žolčne razprave v zvezi s tezami zvezne konference SZDLJ o osebnem delu z zasebnimi sredstvi. Za 12. december so sklicali posvet, da bi na njem oblikovali predloge za občinsko konferenco SDL v Brežicah. O slovenskih tezah, ki so bile objavljene v Delu, pravijo, da puščajo veliko manj možnosti za vplive in dopolnitve kot zvezne teze. Kljub temu se člani METALA živahno lotevajo razprav s težnjo, da bi posredovali Občinski konferenci čim tehtnejša stališča. Posvet v Brežicah bo 16. decembra. Jt V planu orema'o no?uma Pobudo za pripravo srednjeročnega plana razvoja občine Krško je dala skupščina že pred dvema letoma. 30. aprila lani je svet za gospodarstvo predlagal delovnim organizacijam, naj pripravijo predlog do oktobra. Delovne organizacije so premoge jn osnutke v glavnem Pravočasno odposlale, ti pa so bili z nekaj izjemami zelo površno obdelani. Plan je ou dokončno sestavljen konec lanskega leta. Ko je svet za gospodarstvo letos marca razpravljal o njem, je menil, da je plan sicer skrbno sestavljen, da pa je v njem premalo nakazana perspektiva. Do sedaj svet dokončnega sklepa še ni sprejel, ker meni, da je treba prej analizirati uspehe periodičnih obračunov za obdobje januar — september 1967. // Ponosna sem na svoj razred" Rdeči križ je simbol pomoči, znan po vsem svetu. V okviru te organizacije tudi na naši šoli izpolnjujemo nalove. Enkrat mesečno se sestajamo in ugotavljamo, kaj moramo še narediti. Seznanjamo se z zgodovino Rdeče-Qa križa Radi pomagamo ostarelim in onemoglim ljudem, ker se zavedamo, da bomo tudi mi nekoč stari in potrebni pomoči. Skrbimo za tepši videz učilnic in šolske oklice in prihajamo v šolo čisti- ker vemo, da je higiena tir zdravja. V septembru in oktobru smo zbirali sadje in zelenja-vo sa šolsko kuhinjo, da bodo naše malice izdatnejše. Ponosna sem, da smo učenci našega razreda zbrali največ sadja. Sošolcu Mavsarju je Druga seja zbora delovnih skupnosti 8. decembre, je bila v Krškem seja zbora delovnih skupnosti. V razpravi je bil °snutek družbenega plana razvoja občine Krško v letih 1966—1970, analiza periodičnih obračunov delovnih organizacij za obdobje od januarja do septembra letos ter organizacija stanovanjskega gospodarstva. Na seji so pristni slišali tudi poročilo o ^Polnjevanju finančnih obveznosti delovnih organizacij do komunalne dejavnosti in Šolstva druge stopnje. oče dovolil, da smo v njegovem sadovnjaku nabrali jabolk, kolikor smo hoteli. Sposodili smo si voziček in zabojčke in dvakrat odšli na Goro. Tudi učenci drugih razredov so bili skrbni in ob koncu meseca je bila zaloga prinesenih dobrin zelo pestra in bogata. MARJANCA ŠINKOVEC, učenka VII. a razreda osnovne šole Krško RD Brestanica-Krško V Brestanici se je 3. decembra zbralo na razgovor okoli 60 članov ribiške družine. Ugotovili so, da so lani premalo skrbeli za vzgojo mladih članov; hkrati so sprejeli program dela za 1968. Prihodnje leto bodo uredili na 4 ha dva ribnika v Mačkovcih za krape in postrvi, priredili bodo več med-družinskih tekmovanj in več predavanj o ribah, da bi olajšali novim članom izpite. Prihodnje leto bodo razvili družinski prapor. Pomenili so se tudi o tem, da bi kazalo postaviti ob na novo asfaltirani cesti od Krške ga do Brestanice turistične opozorilne table. P. BUČI NEL ODLOČITE SE TUDI VI: naročite si Dclenjski ’ist no svoj naslov! NA KRETNICAH JE NAJBOLJ NEVARNO. Zato morajo progovni delavci najprej očistiti ta del proge, čeprav posel v snežnem metežu ni posebno prijeten. 200 vagonov gre na dan čez industrijske tire tovarne papirja v Krškem in kretnice morajo biti zanesljive (Tone Zalokar si za ta posnetek deli tretjo nagrado za »Fotografijo tedna« z Darkom Pavlinom iz Novega mesta; posneto v soboto, film ORWO NP 20, petindvajsetinka, zasl. 8) Čez hrib in dol v šolo in domov Več ur na dan prebijejo otroci na poti, po vrnitvi iz šole pa morajo doma prijeti za delo — Učenci iz razreda na Godlarjevem se bodo v začetku decembra selili v novo učilnico — V njej bodo laže zadihali, ker je prostornejša — Preurejajo jo iz nekdanjega bifeja Kopravničanom se dograditev šole odmika vsako leto bolj. 2e uipajo, da so na vrsti, pa je denar potreben drugod, in zadeva se nikamor ne gane. Za šolsko delo v Koprivnici nimajo pravih možnosti. V šoli so le tri učilnice brez pomožnih prostorov in telovadnice. četrto učilnico imajo najeto precej daleč stran v Godlerjevi hiši. Tam imata pouk prvi in drugi razred. K prvošolcem sem prišla ob koncu zadnje uire. V razredu se jih stisflca 32. Prostor je dolg 5,60 in širok 5,40 m. Sočutje in dolžnost do prizadetih Tov. urednik! Pred nekaj dnevi, neposredno po hudem potresu, ki 7e spet prizadel bratsko re-Publiko Makedonijo, sem pre-pismo iz švedske. Piše mi Uojz Zvar, naš rojak, nekda- nji borec NOV, ki je zdaj na švedskem, čeprav živi daleč od rodnega doma, budno spremlja vse dogodke v domovini in skrbi, da se trdna vez z domačimi ljudmi, prijatelji in borci, s katerimi se USTANOVE, URADI, PODJETJA! Finomehanična delavnica IVAN KONDA — Krško CESTA KRŠKIH ŽRTEV 57, sprejema v popravila pisalne in računske stroje in v stroko spadajoča dela. Popravljam strokovno, hitro in solidno. OBVESTILO PREBIVALCEM VELIKEGA MRAŠEVEGA IN OKOLICE Občinska skupščina Krško obvešča vse posestnike, lastnike in uporabnike zemljišč v k. o. Ved. Mraševo, da bo Katastrski urad Krško na osnovi 61. 23 uredbe o izdelavi izmeritve in zemljiškega katastra in njunem vzdrževanju (Ur. 1. SFRJ 44/67) vsak dan v dneih 18., 10. in 20. decembra 1967 v gostilni na Križaju (pri Nacetu) od 8. do IS. ure razgrnil javnosti na vpogled podatke revizije katastra in katastrske klasifikacije. Po tej razgrnitvi bodo vse spremembe izvedene v katastrskem operatu, na osnovi katerih bodo občani obdavčeni. Kasneje vloženi Ugovori se ne bodo upoštevali. OBČINSKA SKUPŠČINA KRŠKO je v težkih dneh boril, ne bi pretrgala. Njegovo pismo je žalostno, iz njega pa vejeta topla ljubezen do domovine in sočutje ob potresu, ki je prizadel Deber in okolico. Takoj nato, ko je švedska televizija posredovala slike o tej novi tragediji, je med prvimi poslal prispevek za ponesrečence. Alojz Zvar piše, kako težko mu je, ko vidi, da zadevajo domovino, ki je prestala med vojno in v povojni graditvi toliko hudega, zdaj še elementarne nesreče. »Takoj sem se zavedel svoje dolžnosti do domovine. K temu me je spodbudila zavest, ’ da sem kot nekdanji borec in član ZB dolžan pomagati po svojih skromnih zmožnostih. Vsak, še tako majhen prispevek za prizadete ob potresu bo prišel prebivalcem zelo prav!« tako piše tov. Lojze. Takšnega srca in ^takšnih misli kot on je prav gotovo veliko naših izseljencev, ki tako kot Lojze Zvar iz Reštanja pri Senovem ne pozabljajo na rodno grudo, se žalostijo ob vsaki nesreči, ki jo zadene, in ji odprtih rok pomagajo, veselijo pa se tudi vsakega uspeha, ki ga domovina doseže pri socialistični graditvi! Upam, da boste objavili to pismo v zahvalo in spodbudo rojaku Lojzu Zvaru in zavednim rojakom v tujini ter vsem našim delovnim ljudem pri zbiranju prispevkov za prebivalce porušenega Debra v bratski republiki Makedoniji! BORIS KOSTANJŠEK SENOVO Vsekakor veliko premajhen za toliko učencev. Klopi so tako tesne, da otroci niti vstajati ne morejo, če so vprašani. Nekaj otrok je učiteljica Malka žvarova po pouku zadržala, da so lahko dokončali prepisovanje besedila s table. Z drobnimi ročicami so nerodno oblikovali črko za čnko v zveskih, katerih robo- vi so se vztrajno vihali, ker mnogi zanje nimajo map. Ko so delo dokončali, so se plaho, pa vendar prisrčno postavili. Tovarišica 2varova je povedala, da jih čaka dolgo pešačenje do dama. Pot ne pelje po ravnem, ampak v hrib. Najbolj oddaljena so Mrčna sela, Vetmik, Reštanj in Poklek. Ko pridejo domov, čaka večino šolarjev delo na kmetiji. Za učenje malčkom ne ostaja časa, pa tudd utru-zemi so, saj so vsak dan dive, tri ali celo štiri ure na poti. Zelo skromni so ti mali hribovci, vajeni trdega življenja. Ko sem jih gledala v razredu, jih je tretjina sedela v nogavičkah, ker ne premorejo copat. Zvedela sem, da nekateri prepogosto izostajajo, ker jih doma porabijo za delo. To pa je velika ovira za normalno napredovanje v šoli, zlasti v prvem razredu, kjer jim učiteljica odkriva vsak dan nove neznanke. Od učilnice na Godlerjevem se bodo učenci poslovili že v začetku decembra. Preselili se bodo v večji prostor, ki so ga preuredili v nekdanjem bifeju. Prebili so zid med dvema sobama, prepleskali stene ter prebarvali okna m vrata. Nova učilnica bo bliže šoli in učenci ne bodo več tako odrezani od matičnega poslopja. Tudi po malico jim ne bo treba daleč, šolska kuhinja je v neposredni bližini. JOŽICA TEPPEY Po končanem pouku si prvošolček Tinček Lupše urno oprta šolski nahrbtnik in gre na pot. Dobri dve uri mora stopati v breg, da pride do doma, prav na vrh Mrčnih Sel. Pot je strma in z vozom skoraj nedostopna. Tinček jo mora premeriti vsak dan. (Foto: J. Teppey) KRŠKE NOVICE ■ SVET ZA ZDRAVSTVO UGO TAVLJA TOGOST PREDPISOV. Na zadnji seji sveta za zdravstvo so med drugim razpravljali tudi o predpisih, ki ovirajo hitro delo občinskih organov. Tako na primer o pritožbah občanov proti odločbam socialnega varstva odloča ustrezni republiški organ. Do sedaj je zavrnil še vse pritožbe. Drugačno rešitev je z republike težko pričakovati, saj tam ne poznajo pritožnikovih razmer. Zaradi tega bo svet za zdravstvo in socialno skrbstvo svetoval občinski skupščini spremembo predpisa: v prihodnje naj bi pritožbe občanov reševal svet za zdravtsvo in socialno skrbstvo, kot je to delal do nedavnega ■ VOLILNA KONFERENCA ObSS. V nedeljo, 17. decembra, bo v sindikalni dvorani tovarne papirja letna volilna konferenca občinskega sindikalnega sveta. 120 delegatov bo razpravljalo o delu občinskega sindikalnega sveta v obdobju od decembra 1965 do zdaj. Na konferenci bodo izvolili tudi nov 27-članski svet za mandatno dobo dveh let. ■ ANKETIRANJE. Komisija za raziskovanje javnega mnenja pri visoki šoli za politične vede je 8. decembra anketirala člane občinske konference SZDL o vlogi organov Občinske konference SZDL In o vplivu na gospodarsko in politično dejavnost v komuni. Anketiranje Je bilo t 14 slovenskih občinah. ■ V TOVARNI PAPIRJA BODO OBDARILI predSolske otroke. Sindikalna podružnica bo za novo leto obdarila vse predšolske otroke zaposlenih delavcev. Za obdaritev bodo potrebovali okoli 700 000 starih dinarjev. PAVK Delavski sveti odgovarjajo z zamudo 7. novembra je oddelek za gospodarstvo občine Krško razposlal vsem delovnim organizacijam osnutek pogodbe z naročilom, naj svoj stanovanjski sklad prepustijo enotnemu stanovanjskemu podjetju. Svoje soglasje bi morali kolektivi predložiti občinski skupščini najpozneje do 1. decembra. Le nekaj redkih izjem je to priporočilo pravočasno izpolnilo. Od odločitev delavskih svetov je zdaj odvisno, koliko stanovanjskih podjetij bo v občini. Zbor delovnih skupnosti se je na petkovi seji zavzel za eno podjetje tako kot svet za urbanizem. Svet za gospodarstvo je drugačnega mnenja. Zagovarja stališče, naj bo pri Rudniku na Senovem še naprej samostojna stanovanjska enota, vse druge delovne organizacije pa naj se odločijo za eno podjetje. J. T. Peč na olje Zdaj pozimi, ko zunaj pritiska mraz, vam bo gotovo prišla zelo prav italijanska peč na olje GIBO (6000 in 8000 cal.), ki jo lahko kupite v prodajalni ELEKTROTEHNE v Krškem. Gospodinje opozarjamo, da lahko dobijo v ELEKTROTEHNI v Krškem pralne stroje CASTOR — RADE KONČAR na dvanajstmesečno odplačevanje in brez pologa. Tudi težko pričakovane enofazne elektromotorje 2,2 KW (3 konjske moči), primerne za pogon kmetijskih strojev, lahko dobite v ELEKTROTEHNI v Krškem. Nov delovni čas v občini Krško bodo kot prvi prešli na nov delovni čas kolektivi SDK, podružnice Dolenjske banke in hranilnice ter občinske skupščine. Ti bodo najbrž začeli z novem delovnim časom že 1. januarja. Tudi v drugih kolektivih precej govore o prehodu na nov delovni čas in se pripravljajo nanj. L. H. Ples tudi na Sremiču Krški gostinci se pridno vključujejo v turizem in privabljajo zadnje čase vedno več gostov. Tudi gostišče pri Treh lučkah na Sremiču prireja vsako soboto od 21. ure ples. Igrajo Sehenjevi iz Brestanice. Gostišče je polno domačih in tujih gostov, ki so zadovoljni s postrežbo, ki glasbo. Ob sobotah in nedeljah je pri Treh lučkah težko najti prostor. L. H. DROBNE S SENOVEGA ■ TUDI V NOVEMBRU SO BO-DARJI dosegli nadplansko proto-vodnjo premoga. Povprečno so ga na dan izkopali 860 ton, kar J« za 110 ton nad količinskim planom in 60 ton nad finančnim pianom. Mesec november je bil raa-meroma ugoden sa odkopavanja premoga v jami. I REZERVNI OFICIRJI IH PODOFICIRJI bodo zborovati v nedeljo, 17. decembra. Na zboru bodo sprejeli nov študijski načrt za prihodnje leto in pregledali, kako so izpolnjevali lanskega. Odbor nameravajo povečati od pet na 6edem članov, ker so naloga zelo Obsežne: Lanski uspeh ni bil najboljši, zato bodo z novim, širšim programom nadoknadHi Btt-mujeno. ■ LJUBITELJI SPORTNK LOTERIJE, ki Igrajo z vedno večjo vnemo, morajo kupovati srečke drugje, ker jih na Senovem ne morejo dobiti. Zato želijo, da bi se kdo od domačinov potrudi In odprl takšno prodajalno. ■ ZA PRAZNIK REPUBUKK na Senovem ni bilo proslave. Na sestankih pred praznikom SO O njej razpravljali, vendar id bOo te tega nič. Zakaj, občinstvo n# ve. Za anuitete 105 milijonov Sdin Jutri dopoldne bodo v ga s lske.n domu v Sevnici odborniki zbora delovnih skup-nostai pretresali letošnje gospodarjenje podjetij v sevni-ški občini in finančno poro-clo kmet;js':ega kombinita ter sklepali o denarnih obveznostih delavnih organ'žici j do sklada za komun ln a dejavnost in negospodarske investicije. Občina Sevnica ba morala prihodnje leto plačati kar 105 mlijonov Sdin anuitet, zeto je patriben vsaj 2-odst. prispevek delovnih org :nTzacij od osebnih bruto dohodkov. Danes o javni razsvetljavi D_nes dopoldne se bodo sestali na 9. redni seji obeh zborov odborniki občinske skupščin;. Osrednja točka dnevnega reda bo razprava o osnovah srednjeročnega progi ama razvoja kooperacijske proizvodnje kmetijske zadruge Trebnje in tričetrt-letni obračuni podjetij. Odborniki bodo razpravljali tudi o občinskem proračunu, določ li najnižje osebne dohodke zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, obravnavali poročilo GG Novo mesto o poteku predaje gozdov GG Brežice ter še nekatere dru- Ne zadostuje samo tolažba ge reci. LU Še isti dan so se javljali za Francijo Francoska avtomobilska tovarna Peugeot je razpisala večje število prostih delovnih mest za nekvalificirane delavce. Ko je bil v Sevnici oglas pred kratkim objavljen na oglasni deski, se je še isti dan prijavilo več ljudi, ki bi bili voljni iti na delo v tujino. Zaslužek bi znašal po od-fitku stroškov za hrano in stanovanje od 81 do 106 tisočakov starih dinarjev, pogodbo pa je treba skleniti vsaj za pol leta. V Francijo bodo prijavljenci odpotovali v dru-gi polovici januarja. Odkup cvička na Malkovcu Vinska klet na Malkovcu je začela z odkupom cvička na okoliškem vinogradniškem območju. Kot je slišati od vinogradnikov, plačujejo odkupljeni cviček kar dobro, seveda pa odkupujejo samo naravno vino. LU TRŽIŠKE NOVICE ■ SEJE ODBOROV SZDL so bile pred nedavnim na vsem tr-žiškem območju. Člani so razpravljali o nekaterih organizacijskih zadevah in o zborih občanov, ki bodo v začetku januarja. Ugotovili so, da potekajo dela pri popravljanju vaških potov, raznih zajetij vode in drugih komunalnih zadev zadovoljivo in da občani krajevnim skupnostim pridno pomagajo. ■ KRAJEVNA SKUPNOST Tržišče je sklenila, da bodo tudi na tržaškem območju sodelovali v tekmovanju za dosego najboljšega pridelka pšenice. Posebna komisija bo ocenila pridelek in najboljše nagradila z denarnimi nagradami. Denar za nagrade je že zagotovljen. ■ VODOVOD V TR2ISCU Je v dokaj slabem stanju in vodovodni odbor je končno le začel pobirati vodarino. Vodarino bodo porabili za popravilo vodovoda. ■ JAVNA RAZSVETLJAVA v Tržišču že dlje časa ni v redu, KS pa je vedno naletela na nerazumevanje, kadar je področne električarje prosila, naj popravljajo javno razsvetljavo v kraju. V temi je hudo zlasti, pozimi, ko so noči dolge. ■ RAZBURJENJE JE POVZROČILA v Tržišču in okolici vest o novih ukrepih pošte v Tržišču. Kraj Tržišče je namreč zdaj brez dostave pošte, ker mora pošto dostavljati upravnica od 12. do 13. ure. To pomeni, da v oddaljenih krajih dobijo ljudje pošto prej kot Tržičani. Ljudje menijo, da je bila odločitev PTT Novo mesto glede tega nepremišljena, ln jo obsojajo. Nekaj misii iz poročila, pripravljenega za občni zbor občinskega sindikalnega sveta, ki bo v nedeljo, 17. decembra Ko so v Jugotaninu gradili novo kotlovnico, so računali, da jim bo kurjenje z mazutom pocenilo pridobivanje tanina. Prej so za kurjavo uporabljali zrezan in izlužen taninov les. Letos se je mazut podražil, cena izluženega lesa pa je padla, tako da trenutno kurjenje z mazutom ni nič cenejše kot kurjenje z lesom. — Na sliki je nakladanje zrezanega in izlu-ženega lesa, ki ga vozijo v tovarno lesonita v Ilirsko Bistrico. (Foto: Legan) Bolj samostojne sindikalne organizacije, ki ne bodo privesek uprave, — to je nujno za prihodnje delovanje sindikatov v sevniški občini. Doslej je bilo mogoče ugotoviti, da je prav to jemalo zaupanje članov v sindikalna vodstva in jih odtujevalo od njih. Sindikat je organizacijsko prešibak, njegovo delovanje premalo poglobljeno, pomembni sklepi pa neuresničeni. Za izobraževanje delavcev ni narejeno tisto, kar je bilo predvideno, tudi pravna pomoč delavcem ni bila organizirana, čeravno je bila obljubljena. Marsikje se sindikat ni lotil bistvenih problemov in nalog, temveč se je ukvarjal s starimi sindikalnimi posli, ali kakor bi lahko rekli s predsednikom ene izmed sindikalnih podružnic: sindikat dela v podjetju tisto, česar se vsi drugi branijo. Sindikalna organizacija ne bo dajala pobude lenuhom, dosledno pa se bo postavljala na stran vestnih in delavnih samoupravljavcev, če jim bodo kratene pravice. 2al se člani še preveč bojijo posledic in nočejo povedati, če je kaj narobe. Strah pa je tem več- ODBORNIK S KOMPOLJSKEGA SVETUJE: Prisile raje ne, ker rodi odpor Aktualni razgovor o podružbljanju kmetijske proizvodnje Zaradi poškodb vratnih vretenc čez glavo zavit v mavčev ovoj, odbornik Albert Felicijan (48) iz šmarčne pri Sevnici ni odklonil pogovora o zadevi, ki ima prvo mesto med pogovori kmetovalcev na Kompoljskem polju in v Loki. —• Prav gotovo ste kljub bolezni seznanjeni z načrtom kmetijskega kombinata Zasavje, ki želi povečati hmelje-ve nasade in tako bolje izkoristiti zmogljivosti za sušenje in skladiščenje. Tu okrog šmarce in Kompolj a je sedaj 19 ha nasadov, sušilnica pa je 5 km daleč. Kombinat zeto predlaga povečanje nasadov in gradnjo sušilnice. Ti ukrepi zadevajo vaše volivce. Jih boste pridobivali za stvar? — Agitirat ne grem. Brez zanesljivih dokazov pa še zlasti ne. Imam slabe izkušnje iz preteklosti. Pozdravljam prizadevanja, ki bi zbližala kombinat in kmetovalce, prepričan pa sem, da je mogoče ljudi pridobiti samo z zaupanjem in zgledom. — Ste član sveta za kmetijstvo, dolgo ste delali tudi v pomembnih družbenih organih na okraju Krško. Mislite, da ni potrebno prepričevanje za posege, ki imajo na- men izboljšati življenjske razmere na kmetih? — Kdo mi more zagotoviti, da bo hmelj obdržal stalno ceno, če se nasadi povečujejo? Hmelj ni enoleten posevek, ki ga je mogoče hitro zamenjati; zraven tega zahteva še veliko vlaganj. Zakaj se ne bi raje lotili intenzivnega pridelovanja enoletnih poljščin? — Hmelj je prinesel nekaterim krajem bogastvo. Zakaj se ga branite? . — Dohodkov se nihče ne brani, toda spominjam se časov, ko so na naših poljih posekali vse hmeljeve sadike, ker je cena padla tudi desetkratno. — To bi se zdaj težje dogodilo. Poraba piva in hmelja hitro narašča, svetovno gospodarstvo pa ni več prepuščeno taki stihiji, kot je bilo to nekdaj. — Krize so še vedno možne. — Da se povrneva na do- SEVNIŠKI PABERKI ■ PRIPRAVE ZA NOVOLETNO JELKO. V torek je imela sejo krajevna organizacija društva prijateljev mladine, na katero so povabili tudi predstavnike sevniških podjetij. Vodstvo društva jih je zaprosilo za denarno pomoč pri organizaciji novoletne jelke za predšolske otroke. Društvo prireja to vsako leto, priprave pa kažejo, da tudi letošnja prizadevanja ne bodo padla v vodo. ■ VELIKO 2IVINE NAPRODAJ. V soboto, 9. decembra, je bil v Sevnici živinski sejem. Kljub hladnemu vremenu ln snegu so kmetje prignali veliko živine. Naprodaj je bilo tudi precej pujskov; večinoma so biil prodani, vendar je bila cena nekoliko nižja kot prejšnji me- sec. Na sejmu ni bilo kupcev za govejo živino in so kmetje le sami med seboj prodali nekoliko glav. ■ NAKUP ČOLNA ZA REŠEVANJE. Stab civilne zaščite pri sevniški občini se je odločil, da bo za 5 milijonov Sdin kupil plastičen čoln, izdelek tovarne športnega orodja ELAN iz Begunj. Ze večkrat se je namreč zgodilo, da je narasla Sava zalila kleti stanovanjskih zgradb ali celo cesto pod Glavnim trgom v Sevnici. Coln bodo uporabljali za reševanje, zanj pa bo skrbelo gasilsko društvo Sevnica. ■ PRAV BI PRIŠLA TUDI MLEČNA RESTAVRACIJA. V vseh večjih krajih Slovenije delujejo uspešno mlečne restavracije, kjer je ljudem na voljo tudi svež kruh in pecivo. Sevnica je precej velik kraj z veliko okolico in je tako rekoč vsak dan polna ljudi, ki prihajajo po opravkih. Vlaki pri hajajo zgodaj, ko trgovine še niso odprte, zato bi bilo prav, če bi v mlečni restavraciji ljudje lahko dobili kaj toplega za pod zob. ji, čim nižja je izobrazba. Sindikat se mora v vsaki delovni organizaciji prizadevati, da bo tega vse manj, postati mora učinkovita organizacija, ki se bori za interese samoupravljavcev. »Ti ne pričakujejo od njega le besedne tolažbe,« kakor je zapisano v poročilu. Čim prej doseči sporazum Šentjanžani se bodo morali med seboj sporazumeti, če hočejo kaj doseči Prebivalci kraja že dalj časa ugibajo, kako bi dobili bolje opremljeno dvorano za kul um>prosvetno delo. Ker pa je tudi tamkajšnja šola brez telovadnice, je bil razpisan referendum, na katerem je večji del prebivalcev sklenil prispevati za obnovo stare dvorane, v kateri bi šola lahko imela tudi telovadbo. Vendar je obtičalo pri sklepih. Gasilsko društvo, ki je prizadevno začelo zbirati denar za nov gasilski dom, je na svojo roko začelo graditi stavbo samo za potrebe gasilstva. Kaj hitro se je pokazalo, da je kraj premajhen, da bi zmogel zbrati toliko denarja za dvoje gradenj. Pojavil se je tudi nov predlog, da bi družbene prostore uredili v veliki stavbi, ki bi jo odkupili od kmetijskega kombinata. Zdaj so v njej pisarne, skladišča in garaže. To rešitev bi verjetno izdatneje podprla tudi občina, ker meni, da je najboljša. Posebna komisija bo preučila, kaj bi bilo v sedanjih razmerah najbolje ukreniti, da bo kraj kar največ pridobil. šentjanški primer, ki mu botrujejo tudi osebna nasprotja, je znova zgovorno pokazal, da ne kaže cepiti moči, če gre za stvar, ki jo mača tla. Občinska skupščina ima pravico rajonizirati hmelj, kar pomeni obvezno sajenje, zemlja pa ostane v zasebni lasti. Prisila rodi odpor, zato tega ne bi priporočal. Odloki ne bodo veliko pomagali. Sam sem iz tiste generacije, ki je še mislila, da bodo. Brez obojestranske zainteresiranosti ne bo nič. — Mislite, da je domači kombinat sposoben speljati akcijo in da ima dovolj zaupanja pri ljudeh? — Zaupanje se ne pridobiva z ukinjanjem obratov. Z veliko uradniki po pisarnah tudi ne. Med ljudmi so celo govorice, da kombinat išče vire, da bo pokrival svojo izgubo. — Naj vas popravim: kombinat niana izgube, čeravno gospodari v težkih razmerah, res pa je, da tudi posebnega prebitka nima. Vodstvo se zaveda, da bo moral kooperacijski odnos sloneti na čistih računih. • — Načrt je lep, toda brez upoštevanja živega človeka, brez pridobivanja vsakega posameznika, brez zgledov in zaupanja ne bo šlo. Zato sem proti goli agi aciji in prisili. To povem odkrito, čeravno gre v tisk. Ni se vam treba bati posledic, zakaj svoboden tisk je povsod odprto oko ljudskega duha, utelešeno zauparnje ljudstva vase. Tako je nekje zapisal že Manc. L. LEGAN Na drugi seji poglobljeno o gospodarstvu V ponedeljek, 11. decembra, se je znova sestala komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko pri občinski konferenci ZK. Njena naloga je do približno 20. decembra pripraviti gradivo za drugo sejo občinske konference, ki bo poglobljeno obravnavala ekonomske odnose v občini in razmere gospodarjenja v prihodnjem letu. Namen komisije je prispevati k oblikovanju konkretnih stališč do gospodarske reforme, ki bi pripomogla k odpravljanju nekaterih težav. V ospredju bodo vprašanja programskega usmerjanja gospodarstva, gospodarske naložbe in delovna storilnost. Prošenj za 20, na voljo pa le 8 Sevniška občinska skupščina je sklenila najeti posojlo 4 milijone S din in udeležbo k prav tolikšnemu znesku, ki ga kot pomoč borcem kmetom posodi glavni odbor ZZB Slovenije. Ta denar je namenjen za popravilo stanovanj in je brezobrestno posojilo za dobo 8 let. Ker pa je bilo prošenj za dodelitev posojila kar za 20 milijonov Sdin, je imela posebna komisija, ki je želela ustreči najbolj potrebnim, kaj težko delo. Ogledala si je stanovanjske razmere prosilcev in se v soglasju z občinsko komisijo za pomoč borcem odločila za prosilce, ki jim je dodelila posojila v zneskih od 200.000 do 900.000 starih dinarjev. prebivalci kraja potrebujejo, ko hočejo poživiti družbeno življenje. Smrtna nesreča -krut opomin Zadnja huda nesreča pri gasilskem domu je spodbudila gasilsko društvo, da )f predlagalo občinski konrsiji za varnost prometa, naj tudi ona preuči, kaj je treba ukreniti, da se bo na tem cestnem odseku zmanjšalo število nesreč. Gasilci menijo, da bi bilo treba namestiti dve luči, ker šoferji zaradi majhne osvetljenosti zgrešijo pešce. Razen tega bi , bilo treba poostriti nadzor nad pešci, urediti pločnik ter omejiti promet v času, ko hodijo ljudje z dela. Tekmovanje vinogradnikov Na krajevni konferenci SZDL na Malkovcu so sklenili, da bodo priredili tekmovanje za najboljši pridelek grozdja tako glede količine, kot glede kvalitete. Hkrati bodo ocenjevali tudi sodobnost obdelave vinogradov in bodo najboljše nagradili s primernimi denarnimi nagradami. Vodovod na Telčah Dela pri napeljavi vodovoda na Telčah gredo h kraju in vsi vaščani zelo prizadevno sodelujejo. Čeprav v začetku niso bili vsi vneti za vodovod, so izkopani jarki in položene cevi pritegnile naposled tudi mlačneže. LU Predanje o stari Sevnici Člani sevnišikega turističnega društva so imeli občni zbor v ponedeljek, 11. deccm-bra, v dvorani gasilskega društva. Dogovarjali so se o nalogah društva v prihodnjem letu, zatem pa je bilo na dnevnem redu predavanje 0 stari Sevnici. | Sevničani: z raz-J stavo in prodajo ne bo nič | Lej ga šmenta, končno p konkurenca tudi v sevnis-h ki trgovini, so si na tihefl1 1 mislili tisti redki posa-! mezniki, ki so vnaprej ve- S deli za namero trbovelj' ! skega podjetja »1. junij«« I ki je hotelo v času od l1; j do 16. decembra prirediti g v dvorani gasilskega doma razstavo in sejemsko j prodajo blaga, predvsenj \ pohištva. Domači gasil0* so si tudi že meli roke< saj jim ob pomanjkanj11 denarja in razumevanj9 širše družbe ne bi hodil0 odveč nekaj deset tisoč9' kov. . Vendar so se vsi skup^ ušteli. »Z ozirom na kr3' jevne prilike vam ne remo odstopiti naše dv'0' rane,« se je glasila kr»^ ka odpoved gasilske# društva. Domačini že ve' do, kakšne so te »krajeV ne prilike«. SiVNISKI „VESTNIK I— - Niti en gostilničar član turističnega društva Podatki, ki jih ima na voljo oddelek za gospodarstvo trebanjske občinske uprave kažejo, da so nočitve gostov v prvih treh četrtletjih dosegle skoraj celoletno lansko število. Brez novega trebanjskega motela je bilo v 30 gostiščih, ki premorejo 39 prenočišč, 1124 nočitev. Od tega je bilo v zasebnih gostiščih 619 nočitev ali več kot polovico. Vsaj približno ne bd bilo težko izračunati, kolikšen dohodek so imeli gostinci od povečane turistične dejavnosti. V Trebnjem in njegovi neposredni okolica je osem zasebnih gostišč, vendar ni niti en lastnik član turističnega društva, čeravno imajo prav oni od povečane turistične dejavnosti neposredno korist. Drugim članom društva, ki jih je čez 50, ni bilo tako težko žrtvovati tiste dinarje za članarino, gostincev pa doslej ni bilo mogoče pridobiti za društvo. Članstvo v društvih je prostovoljno, vendar je vprašanje, če ne bd bilo na mestu prisiliti tiste, ki imajo od društva korist, da bi obvezno plačali članarino. Lukovek rezerviran za ribez? Izrabljene vinograde bi lahko zamenjal ribfez decembra so si člani sveta ogledali področje katastralne občine Lukovek in nato predlagali, naj bi področje Gradišča, Mlade in Stare gore, Lipnika in Arenbarga rezervirali za ribez, ki postaja zelo zanimiv. Rihpovec je izvzet, ker je v njegovi bližini mlad nasad zelenega bora, ki bi bil ogrožen od ribezove rje ali mehurjevke. ODKAR JE JESENI VOJAŠTVO ODŠLO Nič več vode za učiteljice Štirim mladim učiteljicam in matičarki krajevnega urada na Trebelnem je ustavljena voda - Lastnica vodnjaka trdi, da jo je pripravljena dajati za pitje in za kuho, za pranje pa ne - Kaj pravijo prizadete, lastnica vodnjaka in predsednica krajevne skupnosti? Emilija Progar, matičarka: »Osem let sem v tej občinski hiši in sem vodo vedno dobivala. V 15 m globokem vodnjaku ni zmanjkalo vode niti v največji suši. Druge hiše imajo kapnice, ki pa za dostujejo le za domače potrebe. Res je pod vasjo studenec, toda nobeno gnojišče v vasi nad njim ni urejeno. OdkaT je jeseni vojska zajemala vodo in polivala okrog vodnjaka, je me ne smemo več zajemati. Kot da lastnici teče od srca ...« Darja Zorc, učiteljica: »Zdaj jo moramo nositi celo iz šole več sto metrov daleč.« Romana Kropič, učiteljica, doma iz Izole: »že tako se mučimo kot začetnice v teh težkih delovnih razmerah, zdaj nam pa še vode ne dajo.« Irena Škapin, učiteljica: »Pripravljene smo nekaj prispevati za črpalko, da bo črpanje bolj varno in zanesljivo, samo če bomo imele zagotovljeno vodo.« Stanka Kočan, učiteljica: »Razen težav z vodo imamo neprilike še z elektriko, ki ni napeljana za tolikšno obremenitev. Električarja pa kljub klicem ni od nikoder.« Antonija Tomič, lastnica Učiteljica Romana Kropič pod kapom streže vodo. (Foto: Legan) Zaradi vse večje porabe sadnih sokov ima tudi ribez že nekaj časa dobro ceno. Nekateri sadjarji so letos zanj iztržili lepe dohodke in zatrjujejo, da so ga pripravljeni pridelovati, četudi bi bil nekaj cenejši. Sevniški kmetijski kombinat, ki ima precej lastnih nasadov ter nasadov v sodelovanju s kmeti, je ponudil trajnejše sodelovanje tovarni rastlinskih specialitet Dani z Mirne, ki namerava kasneje tudi ribezove sokove uvesti v proizvodni program. Kot je že znano, je svet za kmetijstvo trebanjske občinske skupščine zadržal sprejetje odloka, ki bi prepovedoval sajenje ribeza v vsej občini, in zahteval, naj se stvari nadrobneje preučijo. 6. STARŠI DOSTIKRAT NEODGOVORNO TRDIJO: „Dovolj sta mu kruh in jabolko.. “ Pomanjkljivo prehrano šolskih otrok bi morale še bolj dopolnjevati šolske kuhinje - Te so v težavah zaradi ukinitve mednarodne pomoči, več šol pa kuhinj sploh nima Oglašujte v DL! Zdravstveni pregledi šolskih otrok razkrivajo vznemirljivo podobo: velik odstotek otrok je podhranjenih, veliko jih ima slabo držo, veliko načete zobe. Kje so vzroki, zakaj se stanje ne zboljšuje hitreje? Šolske kuhinje, ki so namenjene vsem otrokom, ne samo socialno šibkejšim, imajo pomembno nalogo vsaj del- no nadomestiti pomanjkljivo domačo prehrano, ki ima korenine večkrat v neznanju kot pa v pomanjkanju. Toda kako zbrati čimveč za kuhinje, če nednarodna pomoč usiha. Trebanjska občina je v prvi polovici letošnjega leta dobila še 3,7 milijona S din, kar je bilo zadnjič. število mlečnih kuhinj PRED OBČNIM ZBOROM SINDIKALNEGA SVETA Še so skrite možnosti za zaposlitev Dosti ne zaleže ne priporočilo, ne opomin, ne javno opozorilo: kvalifikacijski sestav se po podjetjih bistveno ne izboljšuje V trebanjski občini je trenutno zaposlenih v družbenem sektorju skoraj sto ljudi manj bot pred tremi leti. Na spisku zavoda za zaposlovanje je 152 nezaposlenih, brez zaposlitve pa jih je še najmanj toliko. Več kot polovica je žensk, po starosti pa je polovica vseh nezaposlenih mlajših od 26 let. po šolah se je zmanjšalo, saj jih je bilo pred 4 leti še 12, lani 7, letos pa 9. 600 otrok sploh ne dobiva malic, enolončnice pa so razmeroma redke. Značilno je tudi, da malic ne dobivajo tam, kjer bi jih najbolj potrebovali (Jel-ševec, Čatež, Dobrnič, Knežja vas). Ko je svet za zdravstvo in socialno varstvo na zadnji seji obravnaval mlečne kuhinje, je predlagal šolam, naj prikažejo vzroke zastoja. Očitno je, da bo treba vse več bremen prenašati na starše, vendar je treba pomoč zbirati v obliki, ki jih ne bo preveč prizadela. Večina kmečkih staršev mnogo lažje prispeva pridelke kot denar. Večkrat pa bi bilo treba ljudem samo dopovedati, kolikšen je pomen , otrokove prehrane, pa bi bili voljni več prispevati. C Antonija Tomič: »Poglejte, kakšen je ta vodnjak. ■Naj katera pade noter, pa bom vsega jaz kriva.« j-*-j 0 Spomladi so se Trebeljani potegovali za popolno osemletko. če bi bilo na voljo dovolj denarja, bi jo tudi imeti, saj je pot do Mokronoga pozimi nevarna in težka. Toda: mar ne meče ta primer z vodo senoo na vse tamkajšnje ljudi, ki bi morali pomagati mladim učiteljicam, da bi se laže posvetile otrokom? Zakaj je treba, da se je na Trebelnem ponovilo to, kar v »šutni?« M. L. TREBANJSKE IVERI Dobrnič: zgledna udeležba Značilno je, da je med na novo zaposlenimi zelo malo ljudi z višjo ali visoko izobrazbo, ljudi, ki bi v sedanjih razmerah gospodarjenja znali pomagati podjetjem iz težav. Danes nič več ne zadostuje »gospodarska žilica«, Potrebno je vse več znanja, ki ga ni mogoče nadomestiti z golo pripadnostjo gospodarski preobrazbi. Nezaposlenost se je zadnje leto toliko povečala, da prispevek od neto osebnih dohodkov nič več ne zadostuje za nadomestilo brezposelnim. Letos se je v ta namen zbralo 4 milijone S din, za nadomestila in stroške zavoda pa Je bilo porabljenih 4,5 milijona S din. V današnjem gospodarstvu ni mogoče nuditi zaposlitve Vsem, treba pa je nezaposlenost zmanjšati in pri tem poiskati vse možnosti. Ni se mo-Sofie sprijazniti s tem, da je V Dobrniču ni težko sklicati sestanek, saj se ni bati, da ne bo obiskovalcev. To pripravljenost prebivalstva bi morali bolj upoštevati in pomagati ljudem pri njihovih prizadevanjih. Na dobro obiskani letni konferenci SZDL v nedeljo, 10. decembra, so zbrani kritično obravnavali * dosedanje delo krajevne organizacije in krajevne skupnosti ter načrt za prihodnje delovanje. Za novega tajnika so izvolili Staneta Pleskoviča, za pred- sednika poravnalnega sveta Alojza Jarca, predsednik krajevne organizacije pa bo še nadalje Bernard Jarc. Na konferenci so izglasovali ločitev Svetinj, ki bodo samostojno verjetno pokazale več dejavnosti, saj imajo tudi svojo krajevno skupnost. Prihodnje leto bo v Dobrniču velika proslava 25-letnice prvega kongresa AFZ, zato je SZDL sklenila, da se bo ta jubilej poznal tudi v njenem delovanju; ■ TRGOVINA DINOS? Novomeška poslovna enota podjetja DINOS iz Ljubljane (DINOS — dajte Industrij! nazaj odpadne surovine) bi v Trebnjem ali neposredni okolici odprla trgovino reprodukcijskega materiala, hkrati pa bi odkupovala tudi odpadne surovine, ki zdaj marsikje delajo samo napoto. Če ne bodo v Trebnjem dobili primernega prostora, malo odmaknjenega od strogega središča kraja, bodo trgovino odprli v Mokronogu ali Mimi. ■ ZA DAN REPUBLIKE — SLABO Upati je, da bo Trebnje za novo leto lepše urejeno, kot Je bilo za dan republike. Velik MERCATORJEV napis SREČNO in dolga vrsta bleščečih luči že sveti nad trgovino. Ne bi škodilo, če bi bil ponoči prižgan tudi neonski napis. Redkokdaj Je prižgan napis nad trgovino BOROVO, da o krmežljavem napisu nad trgovino NOVOTEHNE sploh ne govorimo. Tudi te stvari pomagajo ustvarjati ugled in pojem solidnosti. ■ GRADILI BODO SVOJO STAVBO. Trebanjsko komunalno podjetje namerava v Starem trgu postaviti zgradbo, v kateri bodo imele prostor delavnice, skladišča in uprava. Zdaj se uprava stiska v treh prostorih v stavbi KZ Trebnje, skladišče in delavnice pa so raztreseni po skoraj vsem kraju. ■ REKORDEN MESEC. Zadnje tedne so slabo vreme, zimski čas in privlačni filmi spet povečali število obiskovalcev kina. Novembre je bil celo rekorden mesec in je pripomogel, da je uprava že pokrila del stroškov, Id jih je fcahtevala postavitev novega projektorja. ■ KJE BODO DRUGI OBJEKTI. Včeraj se Je sestal svet za urbanizem in komunalne zadeve, ki je obravnaval predlog zazidalnega načrta trebanjskega rekreacijskega središča. Motel, črpalka in baza službe Pomoč in informacije še niso zadnja beseda. Na vrsti je Se camping prostor, kopališče in kasneje še kaj. Vsemu temu je treba določiti prostor, da bo celotna turistična postojanka čimbolj smotrno urejena. Zborovanje v počastitev 30-1 etn ice Titovega vodstva Občinski komite ZK v Trebnjem bo organiziral štiri slavnostna zborovanja v počastitev 30-letnice prihoda Josipa Broza-Tita na čelo partije. Dogovorjeno je, da bo na teh slovesnostih govoril ljudski poslanec Franci Kolar. Prvo zborovanje je bilo že v ponedeljek zvečer v Mokronogu, danes zvečer bo v Šentrupertu, 19. decembra na Mimi ki 21. decembra v* Trebnjem. Najmlajši so že stari Prvi ciklus kmetijskih predavanj, ki jih je prejšnji teden skupno obiskalo okoli 250 kmetovalcev trebanjske občine, je pokazal, da se ljudje živo zanimajo za vrsto vprašanj, ki zadevajo kmetijstvo. Letos je bil obisk boljši kot prejšnja leta, slabše je bilo le na Mimi, Trebelnem in v Mokronogu. Med obiskovalci je bilo mogoče ugotoviti postaranost kmečkih gospodarjev, saj je bil na primer v Velikem Gabru med 35 obiskovalci najmlajši še vedno star nad 50 let. Znano je, da je v trebanjski občini dve tretjini lastnikov kmetij starejših od 50 let. Ker pa je za prihodnost domačij posebno pomembno šolanje mlajših kmečkih fantov, je delavska univerza v Trebnjem pripravljena organizirati kmetijsko šolo, ki bi trajala dlje časa in bi vključevala tudi traktorski tečaj. Za uresničitev tega pa je treba zagotoviti denar in hitro zbrati prijave, zakaj zimski čas je že tu. KS Trebnje bo dobila novo vodstvo Prav pogosto je tako, da so krajevne skupnosti v večjih krajih manj delavne kot v manjših. V Trebnjem člani sveta KS razen nekaj izjem niso pokazali posebne prizadevnosti, čeprav je v krajo veliko nalog, med njimi tudi takih, ki niso odvisne samo od denarja. Zato so predlagali, naj bi v svetu zamenjali večji del članov sveta, na novo pa vanj vključili ljudi, ki bi bi- li voljni delati in se zavzemati za krepitev krajevne samouprave. v kraju namreč tudi krajevna organizacija SZDL ne kaže posebne prizadevnosti. Danes se bodo zbrali odborniki Danes zvečer bo ob 18. uri v dvorani Doma svobode v Krmelju zbor volivcev, na katerem bodo obravnavali poročilo o delu krajevne skupnosti. Posebej se bodo zadržali ob ureditvi zelo potrebne javne razsvetljave v Krmelju in mogoče tudi v /asi Hinjce. Kraj tudi nima urejene kanalizacije, čeravno se vsako leto 'povečuje število novih stanovanjskih hiš. Proslava na Mirni Na predvečer praznika republike je bila na Mirni svečana proslava. V programu so sodelovali učenci osnovne šole, mladinci in moški zbor KPD Svoboda, ki so izvedli recital »Po stopinjah svobode«. številni gledalci so zelo toplo pozdravih moški pevski zbor, ki se je tokrat prvič predstavil javnosti. S. P, vodnjaka: »Vodnjak je naš, vodo za kuhanje in pitje dam, za pranje pa ne. Tudi mi smo morali po vodo tja v Ribjek, dokler nismo imeli vodnjaka. Poglejte, kaj je naredila vojaščina. Mi bi vodnjak popravili, če ne bi bili taki davki. Meni ne da nihče nič zastonj.« Anton Klemenčič, predsednik krajevne skupnosti Trebelno: »Priznam, da je to sramota za naš kraj. Na bližnjem sestanku KS in SZDL bomo skušali stvar urediti. 2e zdaj pa pravim, da je stavba občinska in da bi bi- lo prav, če bi lastnik preskrbel kapnico, da ne bodo stanovalci odvisni od drugih.« v naši deželi večji odstotek brezposelnih, kot znaša rezervna aramada kapitalističnih državah. Samo sklicevanje na pra-vioo do dela ne bo dosti pripomogla. Preučiti je treba vse možnosti zaposlitve v t. i. terciarnih dejavnostih, pospešiti razvoj obrtništva, bolj ; obremeniti dopolnilno delo ■ upokojencev in honorarno zaposlitev, kadrovsko okrepiti podjetja, da bodo sposobna odpreti več delovnih mest, in razširiti pravice nezaposlenih. Vse to bo pripeljalo do manjšega števila nezaposlenih. Zaposlovanje ne smemo prepustiti tokovom, marveč ga moramo usmerjati in se boriti proti nezaposlenosti. M. L. Nekaj izjav ZIDARJEVIH „20-letnikov" Pri »Zidarju« so le še štirje člani kolektiva pri podjetju vseh 20 let -To so: Franc Merhar, Janez Dejak, Franc Čebin in Franc Bojc Janez Dejak, gradbeni delovodja: »Prav od prvega dne ustanovitve sem pri našem podjetju. V začetku smo obnavljali le porušene hiše, danes pa gradimo že stanovanjske stavbe, tovarne, mostove in drugo.« Franc Merhar, gradbeni delovodja: »Pred dvajsetimi leti sem bil vajenec. Naše podjetje se je takrat imenovalo še »Ograd« in je imelo svojo vajensko šolo, ki so jo obiskovali tudi vajenci drugih gradbenih podjetij. V naslednjih letih sem dokončal najprej mojstrsko, nato pa še delovodsko šolo.« Anton Lesar, ki je bil letos upokojen, nazadnje pa je bil pri »Zidarju« vodja sektorja Kočevje: »Prvi objekt, na katerem '’m delal pri »Zi- darju«, je bila ribniška Opekama. Takrat smo delali z rokami, krampi, lopatami, samokolnicami — danes pa ima »Zidar« dovolj strojev za visoke gradnje, mehanizacijo smo precej izpopolnili, morda nimamo dovolj le nekaterih posebnih strojev.« Tekmovanja za dan JLA V nedeljo, 17. decembra, bo ob 9. uri v Kočevju športno srečanje v počastitev dneva JLA. V domu telesne kulture in na kegljišču se bodo pomerile tri ekipe Z ROP iz Kočevja in Ribnice tor ekipa pripadnikov JLA iz ribniške enote. Tekmovali bodo v kegljanju, streljanju In šahu. Ta tekmovanje so že tradicionalna in bodo letos šestič. Ni organizatorja Krajevna skupnost Vas-Fara ima že tri leta zbran denar za ureditev pokopališča, kupljeno zičo za ograjo im barvo. C as bi že bil, da bi z deli začeli. Vse kaže, da je težko dobiti predvsem dobrega organizatorja dela, da bi krajevna skupnost zaživela. Proslava dneva JLA v Kočevju Svečana akademija in športna tekmovanja — Tudi šole bodo prispevale k proslavljanju dneva JLA apen . i; § 21. decembra ob 19. uri bo v Seškovem domu v Kočevju svečana akademija v počastitev dneva JLA, 50-letnice oktobrske revolucije in 30-letnice izvolitve Tita za generalnega sekretarja KPJ. Na proslavi bo govoril prvobo- rec in sekretar občinskega odbora SZDL Nace Karnič-nik, v kulturnem delu sporeda pa bodo nastopili učenci in dijaki osnovne šole, gimnazije in glasbene šole. 2. decembra dopoldne bo v prostorih občinske skupšči- III. tromesečje najuspešnejše Predvidoma bo kočevsko gospodarstvo kljub trenutnemu zaostanku doseglo letošnje planske naloge V primerjavi s prvimi lanskimi devetimi meseci so ustvarile v istem obdobju letos gospodarske organizacije kočevske občine za 11,1 odstotka večji celotni dohodek, za 15,3 odstotka so porabile več sredstev, dosegle za 3 odstotke višji netoprodukt, za 0,1 odstotka večji dohodek, za 2 odstotka večje osebne dohodke in za 5,1 odstotka manjši ostanek dohodka pri približno istem številu zaposlenih. Ta informacija je bila podana odbornikom občinske skupščine na zadnji seji. ne slavnostni sprejem vojakov. V počastitev dneva JLA bo tudi več športnih tekmovanj. Rezervni in aktivni oficirji ter podoficirji z območja Kočevja in Ribnice se bodo pomerili v streljanju, kegljanju in šahu. V teh dneh bodo aktivni in rezervni oficirji obiskali šole in govorili učencem o NOB ter o življenju v JLA. Učenci bodo pisali tudi naloge, posvečene dnevu JLA. Najboljše bodo nagrajene. Rezervni oficirji in podoficirji z območja krajevne organizacije Vas-Fara bodo sodelovali pri proslavah dneva JLA v Delnicah. Na vse prireditve ob dnevu JLA so vabljeni občani, posebno vojaki ter aktivni in rezervni oficirji. \ V domu telesne kulture v Kočevju gojijo tudi okrasno cvetje za olepšavo objekta in prostorov, pri čemer imajo posebno srečno roko. Letos se je razcvetel filo-dendron v vsej svoji lepoti. (Foto: inž. Briški) V primerjavi s prvima dvema letošnjima tromesečjema je bilo zadnje tromesečje najuspešnejše. V zadnjih treh mesecih je namreč gospodarstvo doseglo občutno večja netoprodukt in večje sklade, hkrati pa je znižalo zaloge. V devetih mesecih so gospodarske organizacije dosegle 74 odstotkov planiranega letnega celotnega dohodka in 69,4 odstotka za letos planiranega narodnega dohodka. Predvideni narodni dohodek so presegli obrt, trgovina, gostinstvo in ostale dejavnosti. Gospodarske organizacije so v prvih devetih mesecih iz- Občni zbor ObSS Kočevje Na občnem zboru sindikalnega sveta Kočevje so 8.. decembra razpravljali o mnogih stvareh. Poudarili so lep uspeh službe pravne pomoči pri občinskem sindikalnem svetu, ki je ustregla velikemu številu zaposlenih. Menili so, da so nekatere sindikalne podružnice storile veliko premalo za zaščito svojih članov ob odpustih delavcev. Ni nujno, da se sindikat postavlja na ista stališča kot vodstvo podjetja. Poudaril so, da bo moral sindikat narediti precej več za izobraževanje članov in za informiranje. Precej so govorili o zaposlovanju v občini, kar je razumljivo, saj je na zavodu prijavljenih 300 ljudi, ki iščejo delo. — r vozile za 26 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Industrija je izvozila letos za 30,9 odstotka več kot v istem obdobju lani (»Melamin« celo za 112 odstotkov več), KGP pa za J42,7 odstotka več. Letni plan izvoza je že presegel »Avto«, hotel Pugled pa je ustvaril celo dvakrait več devizne ga priliva kot v istem obdob ju lani. čeprav nekatere gospodarske organizacije poslujejo na meji rentabilnosti, se da iz podatkov tretjega tromesečja sklepati, da se gospodarstvo dokaj dobro znajde v zaostrenih pogojih gospodarjenja, ki jih narekuje reforma. Prav zato ni posebne bojazni, da ne bi bile do konca leta izpolnjene planske zadolžitve za letos. 44 milijonov Sdin za RTV naročnine Pred desetimi leti prvi televizor v Kočevju, danes pa jih je že skoraj 1000 Za radijsko in televizijsko naročnino izdajo občani Kočevja in bližnje okolice na leto nad 44 milijonov Sdin, čeprav le redkokdaj slišijo ali vidijo kaj iz domačih krajev Pred desetimi leti je bilo v Kočevju razmeroma še malo radijski aparatov, pojavil pa se je tudi že prvi televizor, ki je bil prava senzacija za mesto. Takratni tednik Kočevske novice je pisal, da je v mestu celo srečnež, ki si lahko privošči televizor. To pa je bil takrat še znak malomeščanstva in znak blaginje. »Srečnež« je imel polno sobo obiskovalcev, da od same sreče ni mogel vseh strpati pred mali zaslon. Do danes se je krog lastnikov radioaparatov in televi-Ig,... .. zorjev močno razširil. Na območju Kočevja, Rudnika, Dolge vasi, Livolda, Cmega potoka, Cvišlarjev, Klinje vasi in Mahovnika, torej vse občine je sedaj 2040 radijskih aparatov in 980 televizorjev. Koliko odštejejo lastniki aparatov mesečno oziroma letno za naročnino? Za radioaparate je naročnina 750 Sin, to znese na mesec 1,530.000 add letno 18,360.000 Sdiin; za televizorje pa po 2200 Sdin ali 2,156.000 Sdin na mesec oziroma 25,872.000 Sdin na leto. Skupna naročnina je torej na SKUPŠČINA JE RAZPRAVLJALA O DELAVSKI UNIVERZI 90 zaposlenih je nepismenih Odborniki so menili, da je razvrstitev med pismene, polpismene in nepismene preostra — Kljub temu pa je le pomembno, da več kot 2000 zaposlenih ni dokončalo osnovne šole — Brez znanja ni dobrega samoupravljanja »Iz kosa lesa lahko izrezlja umetnik svetnika ali hudiča. Tudi mlad človek, učenec, je tak, kakršnega izoblikujemo.« — »Brez znanja ni napredka.« — »Vsakemu je omogočeno, da v mladih letih dokonča osemletko, zato bi bila denarna pomoč učencem osnovne šole za odrasle pri delavski univerzi v resnici podpora lenuhom.« Take in podqbne misli so izrazili govorniki v razpravi o izobraževanju odraslih pri delavski univerzi na zadnji seji občinske skupščine Kočevje. Zelo različnega mnenja so bili tudi o delu poročila, ki je DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ NAD 100 ZADEV je letos obravnavala pravna posvetovalnica pri občinskem sindikalnem svetu v Kočevju, ki je bila ustanovljena januarja. Za nasvete in pomoč so prosili člani delovnih kolektivov. Največ svetov Je bilo danih iz področja delovnih razmerij ter pokojninskega in invaJid-skega zavarovanja. Spore so urejali sporazumno s podjetji, nekatere pa tudi prek pristojnih sodišč. ■ ■ ■ 6083 AKTIVNIH ZAVAROVANCEV SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Je bilo v kočevski občini konec septembra letos. Ugotovljeno pa Je, da kar 2494 ali 41 odstotkov zaposlenih nima dokončane osemletke. ■ ■ ■ DVA VOLKA SE POTIKATA po kočevskih revirjih, so ugotovili lovci. Sledi volkov so opazili na snegu. Upajmo, da bo- JaJc sijo do imeli lovci srečo in mimo roko pri pokončevanju teh nefljubih };ostov naših gozdov, ki povzroča-o Škodo med divjačino. ■ ■ ■ MRAZ JE KREPKO PRITISNIL, pa so prodajalci različnega kiča pod mestno tržnico pospravili svojo kramo. Tako bo prihranjenega ljudem precej denarja, ki ga sicer potrošijo za robo dvomljive kakovosti in vrednosti. ■ ■ ■ NADLEŽNI PIJANCI VZNEMIRJAJO goste skoraj po vseh gostinskih obratih. Spreha- fo se iz lokala v lokal in pro-o mirne goste, naj Jim plačajo za pijačo. To se ponavlja iz dneva v dan Nadležneži so vodno isti. Skrajni čas je, da se nekaj uredi že zato, ker so to delomrzni alkoholiki, in zato, da bo pred njimi mir, ker znajo biti prav nesramni in objestni. ■ ■ ■ VINJENIH MLADIH LJUDI, mladoletnikov pod 16. letom in celo deklet, Je že vse preveč. Temu bi bilo treba nujno na erditi konec. Ni težko ugotoviti, kje tl otroci dobijo alkoholno pijače. Posredovati bi moral organ, ki Je odgovoren za spoštovanje zakonov in predpisov v zvozi s prepovedjo točenja alkoholnih pijač mladoletnim. ugotavljalo, da je v občini zaposlenih 2040 delavcev, ki niso donkončali osnovne šole, med n j ioni pa 90 nepismenih in 660 polpismenih (imajo manj kot 5 razredov osnovne šole). Precej odbornikov je menilo, da so taki nazivi preostri in tudi razvrstitev v te K-15 Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta Kočevje je bilo veliko govora tudi o rekreaciji. Iz govorov je izzvenelo, da je velika ovira razmahu rekreacije, ker ni več voznih olajšav, torej obrazca K-15. Potem pa je nekdo vstal in povedal: »Delno to drži, žal pa samo za otroke. Večina staršev je bila namreč letos vsaj enkrat, če ne večkrat, v Trstu ali Celovcu, pa tudi na Višarjah in Brezjah jih ni manjkalo — vsi pa so potovali kar brez K-15.« kategorije neprimerna. Vendar verjetno razvrstitev v kategorijo in nazivi (polpismen, nepismen itd.) niti nista tako pomembna. Važnejše'je dejstvo, da veliko število zaposlenih nima dokončane osemletke in da so res kljub temu lahko dobri delavci, verjetno pa ne morejo biti hkrati dobri samoupravljavci. Kdor nima dokončane osemletke, pa se ne more nadalje strokovno usposabljati, pa tudi za družbeno izobraževanje nima zadostne podlage. Poročilo in razprava sta ugotovila, da je osnovno in strokovno izobraževanje odraslih pri delavski univerzi uspešno, družbeno izobraževanje pa nekoliko manj, ker dobi univerza zanj premalo denarja. Kočevska delavska univerza je dobila letos le milijon Sdin dotacije iz občinskega proračuna, kar predstavlja 2,5 odstotka njenega dohodka. mesec 3,686.000 oziroma na leto 44,232.000 Sdin. To je ogromna vsota. 2al pa na program RTV naročniki nimajo nobenega vpliva. Poslušati in gledati morajo to, kar Je pač na progira-mu. Oddaje so včasih boljše, včasih slabše, vendar nam za slabe napovedovalka vedno postreže s predhodnim ali z naknadnim opravičilom. Na televiziji je redko kdaj tudi kaj iz našega kraja, čeprav se pri nas pogosto zgodi kaj zanimivega ali vsaj tako pomembnega, kot so nekatere stvori, , ki jih vidimo na malem zaslonu iz drugih krajev. Podatki so, kakor sem že uvodoma omenil, samo za del območja občine Kočevje. Pa so kljub temu vplačani zneski kar krepak prispevek k tej zvrsti naše kulture. Dodajamo k tem še, da smo za nakup radijskih in televizijskih sprejemnikov plačali okoli 300 milijonov Sdin, pa lahko ugotovimo, da nam le ne gre tako slabo Ce se povrnemo zopet na »srečnika« pred desetimi leti, ki je bil lastnik prvega televizorja v Kočevju, vidimo, da je moral dati za aparat nad 200.000 Sdin pri mesečni plači 15.000 Sdin. Tako se nam porodi še ena misel o srečnikih nove dobe, ki dobijo televizor za isto ali še nižjo ceno pri mesečnih osebnih dohodkih 100.000 Sdin ali še več. -k°- Nočnine v novembru V letošnjem novembru so zabeležili v hotelu Pugled v Kočevju 908 nočnin (lani "64) od tega 826 domačih (lani 735) in 82 tujih gostov (lani 29). V enajstih mesecih letos pa so v hotelu prenočevali turisti 8715-krat; od tega domači 7065-krat, tuji pa 1650-krat. V istem obdobju lani je hotel zabeležil 7696 nočnin; od tega 6234 domačih in 1462 tujih. • POGREBNI ZAVOD KOČEVJE obvešča občane, da bo v zimskih mesecih spet • prekopaval pokojne s starega pokopališča na Trati na novo pokopališče. Prekope lahko naročite pri Pogrebnem zavodu Kočevje, telefon 86-356, ali v »Cvetličarni«. Glasovali za združitev domov Z veliko večino so se člani kolektiva zdravstvenega doma Ribnica na referendumu 4. decembra odločili naj se zdravstvena domova Kočevje in Ribnica združita. Od 44 članov kolektiva se jih je referenduma udeležilo 38, le dva sta glasovala pcroti združitvi. Pred referendumom so člani kolektiva razpravljali o poročilu iniciativnega odbora za združitev zdravstvenih domov Kočevje in Ribnica ter o po- ni jo, da zaradi' ukinitve teh delovnih mest ne bodo ničesar prihranili, ker bo administrativno delo ostalo (če ga ne bo celo več), opravljati pa ga bodo morale medicinske sestre oziroana strokovni zdravstveni delavci. — r Izguba cestne službe DS komunalnega stanovanjskega podjetja Ribnica je ugotovil na zadnji seji, da je podjetje dobro gospodarilo. Zaposlenih ima več kot 100 ljudi, do 31.9. letos pa so ustvarili 340 milijonov S din vrednosti. Vse dejavnosti razen vrtnarije in cestne službe so poslovale uspešno, le ti dve sta imeli izgubo. Vrtnarija bo, kot upajo, prišla na zeleno vejo prihodnje leto, cestna služba pa je imela kar 10,700.000 S din izgube. To je razumljivo, saj odmerja občinski proračun veliko premalo za ceste, in kot vse kaže, bo prihodnje leto še slabše. — r ročilih posameznih komisij tega odbora. V poročilu komisije za sistematizacijo delovnih mest v združenem zdravstvenem domu pa je bila zanimiva ugotovitev, da združeni zdravstveni dom ne bo potreboval administratork. To namreč zahteva regionalni zdravstveni center, zavod za socialno zavarovanje pa ne bo več dajal denarja za administratorje. Ribniški zdravstveni delavci me- Za vzdrževanje cest zmanjkalo Posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov ObS, stanovanjskega komunalnega podjetja in KS Ribnica, je pred nedavnim pregledala vse občinske ceste. Ugotovila je, da je od 80 km teh cest večina slabo vzdrževanih, da pa stanovanjsko komunalno podjetje, ki dobi v ta namen od ObS samo 12 milijonov S din na leto, ne more storiti kaj več. Samo za plačevanje cestarjev bi potrebovali 30 milijonov S din. Naj slabše je na cestah Ribnica — Dane, Ribnica — Jurjeviča in Hrovača — Otavice. Morda oi kazalo predlagati dodatne Člani konference in komiteja ZK Člani občinske konference Zveze komunistov v ribniški občini so naslednji tovariši in tovarišice: Bogo Abrahamsberg, Dušan Lavrič, Veno Cihal, Edvard Kocuvan, Olga Košir, Vinko Kersnič, Franc Lapajne, Danilo Mohar, Vladimir Prezelj, Ančka Pakiž, Pavel Rebolj, Nada Blatnik, Ivan Francelj, Janez češarek, Prane Ilc, Ludvik Rus, Franc Zajc, Stanka Mejač, Janez Žnidaršič, Nežka Henigman, Ela Keržan, Božo Bregar, Alojz Zbašoik, Janez Lapajne, Alojz Zavolovšek, Alojz češarek, Niko Grbec, Mirko Oražem, Franc Češarek, Angelca šega, Karel Oražem, Stanko Rus, Janez Novak, Slavko Škrinjar, Milutin Ver-mezovič, Nikola Palandačič in Josip Cerovečki. Občinski komite ZKS pa sestavljajo tile člani: Alojz Zavolovšek, Franc Lapajne, Veno Cihal, Ludvik Rus, Franc Ilc, Ivan Francelj, Ančka Pakiž, Danilo Mohar, Prane Zajc. prispevke občanov za boljše vzdrževanje ceste, ker trenutno druge rešitve ni. Plin v Sodražici Mestna plinarna Ljuoljana je odprla depo butan plina v Sodražici (pri Mikoliču). V tem depoju dobe plin vsi potrošniki od Velikih Lašč do Kočevja. V svojih prostorih V začetku decembra se je uprava ribniškega trgovskega podjetja »Jelka« preselila v prenovljene prostore nad trgovino »Živila«. Prejšnji prostori niso bili primerni za pisarne, razen tega pa so bili premajhni. Delikatesa v Sodražici V Sodražici so imeli doslej dve trgovini, pridružila pa se jim je še ena, ki je dobila prostor v novi stavbi poleg zadružne stavbe. V novi trgovini so naprodaj predvsem delikatese, po katerih ljudje radi segajo, pijače in drugo. Z odprtjem nove trgovine so potrošnikom v tem kraju in okolici zelo ustregli. — r y * ' i V. Janez Krže iz Kračalov na Gori izdeluje razne spominke iz lesa. To je glavni zaslužek. (Foto: Cveto Križ) Krajevna skupnost v boj za pravico V upravljanje hoče površine bivše vaške skupnosti, katere upravlja zdaj KGP — Materialno okrepljene krajevne skupnosti bi lahko reševale manjše stvari brez pomoči občinske skupščine Del pašnikov, katere je včasih upravljala vaška skupnost Travnik v Loškem potoku, se je zarasel z gozdom in zdaj z njim upravlja kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje. Vaščani Travnika menijo, da to ni prav in da hi morala ta gozd upravljati krajevna skupnost, ki je po njihovem mnenju pravna naslednica vaških skupnosti, ali pa bi morali v imenu krajevne skupnosti gozd upravljati vaščani Travnika. Vaščani so prepričani, da imajo prav in nameravajo pri ustavnem sodišču doseči, da bi ta gozd in morda še nekatere druge nacionalizirane površine dobila v upravljanje krajevna skupnost. Svojo zah- Gospodinjski stroji brez elektrike Zaradi slabe električne napetosti ponekod v Loškem potoku in okolici ne morejo uporabljati električnih aparatov Nekaj občanov iz Loškega potoka nam je potožilo, da je v vasi Travnik in nekaterih drugih vaseh tako slaba električna napetost, da ne morejo uporabljati gospodinjskih strojev. Tako jim mleko na električnih kuhalnikih sploh ne zavre, radijskih aparatov ne slišijo, če ne prislonijo nanje uho, pralne stroje pa lahko uporabljajo le od 22. do 8. ure, ko v obratu INLES še ne delajo. Pri Elektru v Kočevju smo zvedeli, da je lahko slaba električna napetost le v tistih delih Travnika, kjer so do hiš speljani stranski odcepi električnih vodov in je na Obnovili bodo dom na Travni gori Tudi vlečnico nameravajo postaviti še letos — Naravni pogoji za razvoj turizma niso dovolj — Več turistov bo prišlo v Zahodno Dolenjsko, ko bo moderniziranih še tistih nekaj 10 km ceste V ribniški občini imajo, kot trdijo turistični delavci, idealne naravne pogoje za zimski turizem. Najboljši so na območjih Travne gore, Sodražice, Slemen in Loške ga potoka. Vendar pa to ni dovolj, za turizem so namreč potrebne Se dobre ceste, gostišča (prenočišča), zimsko športni objekti (vlečnice itd.), dobri turistični in gostinski delavci itd. Turistično društvo Sodražica, katerega last je tudi dom ^ Travni gori, že uspešno dela za uveljavljanje turizma ~~ predvsem zimskega — na svojem območju. Na Travni gori organizirajo turistični delavci skupaj 2 ljubljanskimi šolami že ne-^j zim zapored pouk v na-^vi. Preteklo zimo se je prštilo 8 izmen, ki so štele 50 do 60 šolarjev. Vsaka izmena je ostala na Travni Kori teden dni. Tudi letošnjo ^^o bo dom zaseden, saj so 8 Šolami že sklenili pogodbe. Zvedeli smo tudi, da bo v kratkem zaključena delna prenovitev doma. Dokončna bo namestitev centralne kurjave, preuredili so spodnjo točilnico in stranišča, uredili kopalnico, položili nova tla in dom tudi prebelili. Letos bosta dokončani in opremljeni še dve brunarici. Vsa ta dela bodo veljala okoli 13 milijonov Sdin. Velika želja turističnih delavcev je tudi, da bi še letos na smučišču za domom postavili vlečnico, ki bi veljala nadaljnja 2 milijona Sdin. Travna gora se tako vedno bolj uveljavlja na področju zimskega turizma (pa tudi letnega turizma ne zapostavljajo). Napreduje sicer počasi, ker se izgrajuje le z lastnim denarjem, se pravi sredstvi doma in turističnega društva. Vendar pa so se že začeli za gradnjo vikend hišic zanimati tudi zasebniki in celo inozemci. Domači turistični delavci tudi tožijo, da sta cesti na Travno goro slabo vzdrževani, posebno tista iz smeri Nove Štifte. Pravijo, da jo vzdržuje KGP Kočevje (je gozdna cesta), ki je s tega območja speljal že precej lesa in bi zato tudi cesto lahko bolje vzdrževal. Vendar bo turizem na območju zahodne Dolenjske lahko res zaživel šele, ko bodo ti kraji svetu bolj odprti, se pravi, ko bo moderniziranih še tistih nekaj deset kilometrov ceste od Kočevja do Delnic. (Na slovenski strani je makadamske ceste le še 24 km.) Takrat se bo promet na cesti Ljubljana—Ribnica —Reka močno povečal. Hkrati bo delno razbremenjena cesta Ljubljana—Postojna— morje, ki je zdaj preobremenjena, in precej več turistov se bo vsaj ustavilo, če ne celo zadržalo po več dni. Za čimprejšnjo modernizacijo te ceste se bodo morali zavzemati ne le turistični delavci občin Ribnica in Kočevje, ampak tudi delovne organizacije in občinski skupščini. eno fazo priključenih več hiš. Večina Travnika pa bi morala imeti elektriko z dobro napetostjo, saj ima vas nov transformator. Obrat INLES ima poseben električni vod, zato ne more vplivati na napetost v vasi. Slabše so oskrbovane z elektriko le vasi Bele vode, šegova vas, Srednja vas in Matevljek. Razen tega so nas pri Elektru opozorili, da so odjemalci električne energije dolžni že pred nabavo novega večjega električnega gospodinjskega aparata o nameravanem nakupu obvestiti Elek-tro, katerega uslužbenci bodo presodili, če bo stroj sploh delal. Razen tega lahko naredi Elektro na podlagi takih prijav plan del za neko obdobje in si zagotovi zanje potreben denar. tevo utemeljujejo tudi s tem, da bi se tako okrepila materialna osnova krajevnih skupnosti in bi občani sami lažje urejali popravila potov, pokopališč, vzdrževanje in gradnja vodovodov, pa tudi za delo organizacij in društev bi pridobili sami nekaj denarja. Seveda bi se hkrati s krepitvijo materialne osnove krajevnih skupnosti občinska skupščina znebila skrbi za popravila vaških potov in za reševanje manjših krajevnih zadev. Vse to pa hkrati pomeni, da bi vse več pristojnosti prešlo na neposredne samoupravne organe občanov, s čimer bi se okrepilo neposredno samoupravljanje občanov, hkrati pa ba to predstavljalo spet korak naprej k odmiranju države. Rakitnica je dobila vodovod Slavnostna otvoritev rakit-niškega vodovoda je bila v nedeljo, 3. decembra. Vodo je dobilo 66 hiš. Glavnega cevovoda je bilo zgrajeno 2550 m, priključkov pa 380 m. Vodovod je veljal okoli 16 milijonov S din. Vaščani so prispevali 8,2 milijona S din, KGP in INLES 1,6 milijona S din, Kreditna banka je dala 5 milijonov S din kredita, ostalo pa bo predvidoma prispevala Vodna skupnost Koče-vje-Ribnica, ki je oskrbela tudi načrte, trasirala vodovodne napeljave, nadzorovala dela in nabavljala material. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ RTV POPRA VLJALNICA nas Je pred časom zelo razveselila. V Ribnico je prišel strokovnjak za popravila radijskih in televizijskih aparatov, ki =e je zdaj iznenada odselil. Ribničani in okoličani smo zdaj spet prisiljeni prevažati svoje televizorje, kadar se nam pokvarijo, v Kočevje ah pa v Ljubljano . • ■ TRGOVINA V SUSJAH Je zaprta 2e več kot mesoc dni. Zaprta je zato, ker Je prodajalka v bolnišnici, v zameno pa niso poslali druge. Tu moramo omeniti še prenos trgovine s 1. Januarjem 1968 od »Jelke« na KZ Ribnica. Okrog 800 prebivalcev tamkajšnjega okoliša bo tako do konca leta prisiljeno izbirati si trgovine v oddaljenih krajih. ■ NASPROTOVANJE PRI VODOVODU. Prebivalci Žlebiča želijo napeljati vodovod, ki bo imel zajetje v bližind vasi Gorenje Laze. Čeprav je po ugotovitvah strokovnjakov vode za obe vasi dovolj, so Gorenjelazanci začeli nasproto- vati gradnji vodovoda oe. zajetju vode v njihovem studencu. Žlebi-čani so opravili že veliko ur pri gradnji ztjetja. Ker je vode dovolj, bd bilo prav, da Gorenjelazanci popustijo. ■ MESARIJO V SODRAŽICI je imela do zdaj kmetijska zadruga Ribnica. Zasebnd la^t-niir prostorov, ki je bil tudi v službi v mesariji, pa je odpovedal lokal in službo, obenem pa zaprosil za dovoljenje, da bi opravljal zasebno mesarsko obrt. Ker je sodražka mesarija doslej slovela po dobri postrežbi, upamo, da r bodoče ne bo slabše Priprave na praznik armade Na zadnji seji komisije za rezervne oficirje in podoficirje pri OO ZZB NOV Ribnica so razpravljali o pripravah na zimsko izobraževanje. Govorili so tudi o proslavi 22. decembra — dneva Jugoslovanske ljudske armade. Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos ta dan lepo proslavili. Na predvečer praznika bo v domu Partizana Ribnica slavnostna akademija, na kateri bodo sodelovali pripadniki ribniškega garnizije, učenci ribniške šole in ribniški pevski zbor. Za novo leto nova trgovina Okoli novega leta bo Ribnica dobila novo trgovino s konfekcijo in obutvijo. Trgovsko podjetje »Jelka« jo ureja sredi Ribnice v prostorih, kjer so imeli doslej skladišča. Prenovitev bo z opremo vred veljala okoli 20 milijonov S din. Hkrati z otvoritvijo nove trgovine bodo ukinili sedanji prodajalni konfekcije in obutve. Spet zaradi snega? Okolje Grmade, Ribnice, Strig in Dobrepoljska dolina so kraji, kjer se je zimski turizem že zelo uveljavil, še bolj pa bi se bil, ko bi malo bolj vzdrževali ceste in orali sneg. Bo letos spet sneg kriv, se ne bo dalo priti na Grmado? Ne upoštevajo semaforov Semafora pred obvezno cesto pri mostu v Goriči vasi šoferji zelo malo upoštevajo. Zvečer vozijo po mili volji v obe smeri hkrati, ne glede na semafor. Tudi podnevi ne upoštevajo vedno opominov čuvaja. Ce jih opozori na nepravilno vožnjo ali jih zapiše, mu celo z vsem mogočim grozijo in izsiljujejo svojo voljo, kar kaže na njihovo skrajno brezobzirnost. Samoprispevek na Gori Ker za pluženje snega manjka denarja, je krajevna skupnost na Gori sklenila uvesti krajevni samoprispevek. Vsak posestnik naj bi prispeval po 3.000 S din. Občani so se strinjali s tem, razen prebivalcev vasi Krže-ti. Zato bo verjetno pot, ki vodi v njihovo vas, če se ne bodo premislili, ostala letošnjo zimo meplužena. Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale T trgovinah s sadjem in zelenjavo ▼ Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Kočevje Ribnica (cena v Ndln za 1 kg) krompir 0,93 0,80 sveže zelje 1,12 1,20 kislo zelje 1,72 1,80 kisla repa 1,72 1,80 fižol v zrnju 4,48 4,50 čebula 1,84 1,90 česen 13,00 14.00 solata 3,18 4,60 paprika — 3,40 paradižnik — 8,60 korenje 1,82 1,30 petertiilj 3,84 3,00 radič 3,04 440 cvetača a.« jabolka 1,30 do 2,80 1^0 hruške 3,75 3.90 pomaranče 4,80 4,60 limone 4,84 S.25 banane 5,50 6*70 grozdje 4,75 4,50 ribe 8,5« — jajca (cena n kos) 0,80 OgU I Danes akademija Danes, v četrtek 14. decembra, bo v črnomaljskem prosvetnem domu ob 19. uri svečana akademija v počastitev 30-letnice prihoda maršala Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije. Na akademiji bo imel slavnostni govor predsednik republiškega združenja ZZB Franc Lesko-sek-Luka, v kulturnem programu pa bodo sodelovali učenci osnovne šole, gimnazije in glasbene šole. Vabljeni so vsi občani! V nedeljo SZDL na Vinici V nedeljo, 17. decembra, bo ob 8.30 na Vinici krajevna konferenca SZDL. Razpravljali bodo o organizaciji zimskega kmetijskega tečaja, o mednarodnih odnosih in o pomembnejših krajevnih zadevah, kot so trgovina, ceste itd. Jutri plenum ObSS Jutri, 15. decembra, bo v Črnomlju plenum občinskega sindikalnega sveta, na katerem bodo govorili o pripravah na volitve v delavske svete in o reelekciji na vodilnih delovnih mestih, o pripravah na letne konference sindikalnih podružnic itd. Ob tej priložnosti bodo tudi spremenili pravilnik občinskega sindikalnega sveta ter izvolili 6 stalnih komisij. 20 let »Potrošnika« * Pred kratkim je kolektiv trgovskega podjetja POTROŠNIK iz Črnomlja slavil 20-letnico poslovanja. Ob tej priložnosti je predsednik sindikalne podružnice Vidko Vla-sič govoril o uspehih in razvoju podjetja, nato pa so nagradili tiste člane kolektiva, ki so v podjetju neprekinjeno že 10 let. Spominske zapestne ure so dobile: poslo-vodkinji Zofka Vranešič in Olga Matko iz Omomlja, prodajalke: Anica Švajger, Nada štrubelj in Anica Doltar, prav tako iz Črnomlja, ter Antom Ra jer, poslovodja iz Crmoš-njic. Na proslavo, ki je bila v prostorih restavracije Grad, so povabili tudi prvo upravnico podjetja Karlino Sašek, dolgoletnega direktorja Franca Kosa ter upokojence Elizabeto škedelj, Faniko Špehar. Jožeta Cvara in Veroniko Oder. Tudi njim so namenili skromna spominska darila. V Španijo in na Portugalsko Turistični biro Črnomelj sprejema do 28. decembra letos prijave za izlet v Španijo in na Portugalsko, ki ga organizirajo za prvomajske praznike prihodnje leto. Izlet bo trajal 15 dni, od 24. aprila do 8. maja 1968. Pohitite s prijavami! Na posvet pridite s predlogi Občinski sindikalni svet v Črnomlju bo na pobudo strokovnega sindikata industrije in rudarstva organiziral posvet o organizaciji in financiranju zdravstvenega varstva. Povabili bodo zastopnike vseh delovnih organizacij. Vendar bo posvet dosegel svoj namen le tedaj, če bodo v kolektivih o tem že prej razpravljali, tako da bodo l£.hko na posvetu predlagali konkretne sklepe. Občinska meja ali kitajski zid? Za šolstvo v Poljanski dolini še zmeraj razmetavamo denar Organizacija šolske mreže v Poljanski dolini je bila že velikokrat predmet razprav na občinskih sejah v Črnomlju, toda po več letih je ostalo še tako, kot je bilo. Popolna osemletka v Starem trgu (črnomaljska občina) nima v nižjih razredih dovolj učencev, zato so morali uvesti kombinirani pouk. Še Številni ugledni gostje so v nedeljo prisostvovali proslavi v telovadnici viniške osnovne šole, prirejeni v po-eastitev dneva človekovih pravic in izidu knjige »Poslušajte nas«. — Na fotografiji: učenke domače osemletke so v slovenščini, srbohrvaščini in makedonščini prebrale nekaj pretresljivih otroških pisem, ki so izšla v knjigi. (Foto: Ria Bačer) Pijanci naj ostanejo doma Črnomaljci ugotavljajo, da zadnje čase obiskujejo prireditve v kulturnem domu tudi tako vinjeni ljudje, da povračajo kar v dvorani. Razumljivo, da se obiskovalci prireditev pritožujejo. Prosimo jih, naj si v prihodnje zapomnijo imena tistih, ki zaradi vinjenosti ne sodijo v dvorano, da bo uprava doma lahko ukrepala. slabše pa je v nekaj kilometrov oddaljeni šoli Vimol (kočevska občina), kjer je v vseh 8 razredih osnovne šole kombiniran pouk. Razumljivo je, da kvaliteta pouka ob taki organizaciji ne more biti zadovoljiva in da otroci iz teh šol zelo težko nadaljujejo šolanje na srednjih šolah. ' črnomaljski predlog, da bi na tem področju organizirali eno samo, toda kvalitetno osemletko za otroke obeh občin, doslej pri sosedih onkraj občinske meje ni naletel na razumevanje. Za rešitev tega vprašanja niso pokazali smisla ne odločujoči na občini Kočevje ne prebivalci. Znano je namreč, da obstajajo med občani ene in druge občine nasprotovanja še iz 16. stoletja ... Tako stanje je nekaterim staršem celo všeč. če njiho- vi otroci na zahtevnejši šoli v Starem trgu ne morejo izdelovati, jih pošljejo v Vimol, kjer je menda laže dobiti oceno. Kakšno pa je otrokovo znanje, tega nihče ne vpraša! Ker za šolstvo tako v Črnomlju kot v Kočevju primanjkuje sredstev, organizacija šolske mreže, taka kot je zdaj, pa veliko stane, bi bil skrajni čas, da zadevo s skupnimi močmi uredijo. In ne samo zaradi cenejšega poslovanja, pač pa predvsem otrokom v korist! Dobri stiki z rodno deželo Klub belokranjskih študentov so Setos podprla tudi nekatera podjetja - Študentom dajejo kratkoročna posojila Niz prireditev za dan JLA Tudi letos bodo v vsej črnomaljski občini lepo proslavili 22. december V počastitev dneva JLA — 22. decembra, pripravljajo vodstva občinskih družbeno-poli-tičnih organizacij skupno z domačim garnizonom več prireditev na področju celotne občine. Foto razstave o razvoju Jugoslovanske armade in pionirske organizacije bodo odprli v šolskih prostorih naslednjih krajev: 16. decembra v Semiču; 18. decembra na Vinici; 17. decembra v Dra-gatušu; 19. decembra v Starem trgu, 20. decembra v Adlešičih; 21. in 22. decembra pa- bo razstava v Črnomlju. Povsod bodo razstavni prostori odprti od 10. do 19. ure. Tiste dni, ko bodo v posameznih krajevnih središčih razstave, bodo dopoldne or- ganizirali po šolah še razgovore prvoborcev in oficirjev JLA z učenci. V Semiču bodo 16. decembra priredili še kulturni nastop, na katerem bodo sodelovali pripadniki JLA skupno z domačimi pionirji. Podobno kulturno prireditev bodo imeli 17. decembra ob 15. ure v D raga tušu. 21. decembra dopoldne bo v Črnomlju predstavnike pionirskih in mladinskih organizacij sprejel komandant garnizona. Ob tej priložnosti bodo mladim pokazali razne vr- ste sodobnega orožja in jim pripovedovali o življenju vojakov. 21. decembra zvečer pa bo v črnomaljskem kulturnem domu gostovanje Odra mladih iz Novega mesta. Uprizorili bodo »Otok in Strugo«. Kvalitetna predstava bo brezplačna. Razen vsega tega bo v dneh pred in po prazniku več predavanj po šolah, nekaj izletov in športnih srečanj. V več športnih panogah se bodo pomerilo ekipef-iz Metlike, Črnomlja in pripadnikov JLA. Nimajo več prostora za sestanke Komu so napoti lepaki? Način plakatiranja se je zadnje čase v Črnomlju izboljšal. Na različne prireditve vabijo občane vedno bolj okusna lepaki, toda videti je, da to nekatere moti. Večkrat se zgodi, da lepaki že prvi dan, najkasneje pa čez noč, izginejo ali pa leže napol strgani po tleh. Verjetno tistim. ki jih trgajo, ne manjka doma ravno papirja, pač pa to počenjajo iz objestnosti ali iz hudobije. Le kdo so zlikovci! Kaj jim res ni mogoče stopiti na prste? V začetku decembra so imeli v Dragatušu sestanek osnovne organizacije Zveze komunistov. Razpravljali so o nedelavnosti v Socialistični zvezi in mladinski organizaciji ter o disciplina med članstvom ZK. Posamezniki so prevzeli odgovornost za poživitev dela med člani SZDL, kakor tudi v mladinski organizaciji. Ugotovili so, da bi se dalo z malo več dobre volje naredita marsikaj, saj je bila SZDL v Dragatušu še pred leti ena najbolj delavnih organizacij v občini, ki je za svojo aktivnost prejela celo zvezno nagrado. Prav tako je mladina včasih mnogo več delala na kulturnem področju, kar pa zadnje čase tudi ni več običaj. Poznavalci drugatuških razmer so mnenja, da je do ČRNOMALJSKI DROBIR ■ SVET KNJIŽNICE v Črnomlju Je razpravljal o preselitvi knjižni-oe, ki naj bi bila marca ali aprila 1968. Novi prostor v Dijaškem domu ni primeren, zato predlagajo, naj M se knjižnica preselila v dosedanje prostore izpostave KB v Črnomlju. Tl prostori bi bili za knjižnico veliko primernejši in bi bili uporabni brez adaptacije. Na seji so menili, da ne bi bilo prav, 6e bi s sedanjimi neprimernimi prostori zavrli dejavnost knjižnice. ki je že zdaj imela lepe uspehe. ■ TEČAJ ZA KVALIFIKACIJO poklicnih šoferjev prireja Zavod za kulturno-prosvetno dejavnost skupaj z ZšAM v Črnomlju. 18 tedenski tečaj bo obsegal 450 ur 1 teoretičnega in 50 ur piraktičnega pouka. Prijave sprejema do ‘20. decembra Zavod za kulturno-pro-svetno dejavnost v Črnomlju. Tečaj se bo začel v začetku januarja 1968 in bo trajal do maja. ■ PLESNI TEČAJI, ki jih namerava prirejati Zavod mi kulturno-prosvetno dejavnost v Črnomlju letos pozimi in spomladi, !>odo verjetno pritegnili prcc<\) mladine iz šol in podjetij. Plesni tečaji bodo prav gotovo povečali kultur, nost obnašanja naše mladino na lavnih prireditvah. ■ MESTNO CI.EDALISCE ljubljansko bo gostovalo v soboto, 15. decembra, v Črnomlju s satiričnim kabaretom MiloSa Mikelna 2X2 = 5. Vstopnice bodo v predprodaji v črnomaljski knji- Kami. ■ SNEC. JE PONOČI na debelo prekril ceste in ulice v Črnomlju ln povzročil samo trenuten zastoj v prometu. Delavci cestnega in komunalnega podjetja so Jte čez dan usposobili ceste in očistili parkirišča, tako da sc Je lahko promet odvijal brez zastojev. splošnega mrtvila v organizacijah prišlo deloma tudi zato, ker ljudje, ki so več let požrtvovalno delali, niso nikdar Letos manj »bolniških« V primerjavi s prejšnjimi leti je letos bolniški stalež na področju črnomaljske občine občutno manjši. Verjetno delovne organizacije bolj pazijo na simulante, odkar morajo plačevati prvih 30 dni bolniškega dopusta same. V 9 mesecih letošnjega leta je bil tako bolniški stalež skoro za 20 odstotkov manjši kot lani v tem času, še vedno pa so nesreče pri delu pretežno vzrok za izostanek od dela. Poklicnih obolenj je na splošno še zelo malo, nekaj takih primerov so imeli samo v se-miški Iskri in v lesnem podjetju ZORA (Črnomelj). Tatvine se ponavljajo »Martina« so tudi v Adlešičih in okolici slavili na veliko. Konec tega slavja pa je bil marsikje žalosten, saj je bilo kmalu nato občanom iz Bednja ukradenih več kokoši in petelinov, prav tako pa je zmanjkalo več aajcev plemenitih sort. Ker se take kraje često ponavljajo, so ljudje zaskrbljeni. Sumijo, da se nočnih aikcij loteva nekaj mladincev, zato želijo, da bi jih člmprej zasačili in kaznovali. iz Črnomlja, BETI iz Metlike ter še nekatera druga iz Bele krajine in izven nje. Klub redno vzdržuje stike z gimnazijo v Črnomlju, od koder prihajajo skoraj vsi člani kluba. Sodelovanje zavzema obliko predavanj o študiju, o pogojih za študij, organizacijo pa tudi športna srečanja. Razen tega prireja klub daljše in krajše izlete, obiske predstav, predavanja o aktualnih problemih Bele krajine, o domači obrti itd. Ker je letos zbral več denarnih sredstev kot običajno, je bil sprejet sklep, da se določen del sredstev nameni za posojila študentom, ki so v stiski. Pomoč, ki jo daje klub svojim članom, ima obliko kratkoročnega posojila (za dobo enega ali dveh mesecev). Obresti ne zaračunavajo. Ker pa klub nima veliko denarja, ne more dajati večjih, stalnih in dolgoročnih posojil. Za dodelovanje posojil je ustanovljena posebna komisija. Tradicija je že, da pripra- vi klub vsako leto brucova- 2e vrsto let uspešno deluje klub belokranjskih študentov, ki povezuje študente višjih in visokih šol s področja Bele krajine. Njegov obstoj je v precejšnji meri odvisen od denarnih sredstev. Doslej sta ga v glavnem vzdrževali občini Metlika in Črnomelj, letos pa so poleg njiju podprla klub tudi podjetje BELT Cesta Črnomelj— Butoraj Pred kratkim so vendarle začeli razvažati gramoz za popravilo ceste Črnomelj— Butoraj, ki je bila tega že močno potrebna. Občinska skupščina bo prispevala plačilo za prevoze, vse ostalo pa so se obvezali narediti občani Butoraja, Velike Lahinje in Zorenc. To je spet primer, kako se da s skupnimi prizadevanji reševati krajevna problematika. dobili družbenega priznanja. Na tem sestanku pa so razpravljali tudi o družbenem prostoru, kjer so imele vse do nedavnega sestanke vse vaške organizacije, zdaj pa je prostor zasedel lastnik: kmetijska zadruga Črnomelj. Menili so, da "bi moralo priti z zadrugo do boljšega sodelovanja pri reševanju tega vprašanja, ob koncu pa so predlagali. naj se o tem dokončno zmenijo predstavniki občine in zadruge. Potujoči trgovci vsakdanji gosti Kopičenje zalog blaga v tovarnah in podjetjih je povzročilo, da se potujoče trgovine v avtobusih čedalje bolj razvijajo. Tako ne mine mesec, da ne bi tudi na črnomaljsko področje prišli avtobusi različnih firm, se ustavljali v večjih kolektivih in na kredit ponujali svoje blago, ki pa je največkrat drugorazredno. Ker je trgovina na področju vse države svobodna, jim takega poslovanja ni mogoče prepovedati, pač pa se je izkazalo, da se nekateri narede kar »Francoza« in jo po opravljeni kupčiji pobrišejo, ne da bi plačali občinski prometna davek. Seveda pa tega ni mogoče odpuščati, zato bodo inšpekcijski organi v prihodnje ukrepali. V mesecu decembru nudimo pri nakupu vsegn blaga 10-odstotrii novoletni popust Oelefekstil<* ČRNOMELJ nje. Prireditev je eno leto v Metliki, drugo v Črnomlju. Letošnja prireditev bo 16. decembra v metliškem hotelu Bela krajina. Prostor je eden izmed velikih problemov kluba. Nimamo niti skromne sobice, kjer bi se lahko sestajali, zato je delovanje kluba v marsičem okrnjeno. KSENIJA VITKOVIC Viniški komunisti: kaj je s cesto? V nedeljo, 3. decembra, jf bil sestanek osnovne organizacije ZK na Vinici. Pogovarjali smo se o gradivu zadnjih plenarnih sej CK ZKS ter o nalogah viniških komunistov. Nekateri se vse zahtevnejših nalog boje, se j^1 izogibajo in no prihajajo niti na skupen dogovor. Takih komunistov ni čutiti tudi v delu SZDL, ZB in drugje, imajo samo rdečo izkaznico-Kljub skromni udeležbi je bila razprava živahna. Menih so, da je . treba jasneje in za daljše obdobje začrtati kmetijsko politiko, razpravljali smo o carinah in davčni politiki ter službi družbenega knjigovodstva. Ostro pa j® bilo postavljeno vprašanje, kaj je z gradnjo ceste Kanižarica — Vinica. Komunisti hočejo odgovor, kaj so glede tega ukrenili odborniki in republiški poslanci ter od kod so prišle priprave za modernizacijo ceste. Na tem sestanku sta bila v organizacijo sprejeta 2 nova člana. Spre-jet pa je bil tudi sklep, da Je treba okrepiti politično drugo odgovornost članov ZK-Kdor tega ne bo zmožen, se bo moral od Zveze komunistov posloviti. J- V METLIKI ZGLEDEN PRIMER ŠOLSKE KUHINJE Tudi v mestih se da zbirati Na metliški osemletki malica velika večina otrok — Čeprav je šola sredi mesta, zberejo od staršev precej sadja in zelenjave — Kdor nima njive, prispeva z delom na šolskem vrtu — Odlično organizacijo vodi gospodinjska učiteljica Minka Črnugelj Anica Lozar in Marija Slobodnik sta kuharici v metliški šoli. Tisti dan, ko smo jima pogledali v lonec, sta pripravljali za kosilo krompirjevo juho z mesom, palačinke in kompot. Kuhinja je sodobno urejena, zraven nje pa je lepa jedilnica. (Foto: Ria Bačer) Med prvimi šolskimi kuhinjami, ustanovljenimi na Dolenjskem, je bila metliška. 2e več let malicajo skoro vsi šolski otroci po razmerama nizki ceni, čeprav šola ne dobiva več mednarodne pomoči v hrani. O delovanju in organizaciji šolske prehrane nam je pred kratkim pripovedovala gospodinjska učiteljica Minka ćmugelj, ki vodi šolsko kuhinjo: — Vsako jesen organiziramo nabiralno akcijo za sadje in zelenjavo. Otroci vodijo po razredih sami evidenco, koliko kdo prinese. Povprečno dajejo starši po 3—4 kg sadja, nekaj glav zelja, krompir in drugo zelenjavo. So pa tudi taki, ki kar z vozom pripeljejo sadje ali krompir. Kaj je z mostom čez Kolpo ? Most Čez Kolpo, ki povezuje v bližini Metlike dve republiki, je že dolgo za ves težji promet zaprt. Med vojno je bil porušen, po osvoboditvi pa sta Slovenija in Hrvaška zgradili vsaka eno tretjino železnega mostu, medtem ko je bil srednji del povezan z lesenimi piloti. V zadnjih letih je del lesene konstrukcije tako izrabljen, da so letos spomladi zaradi varnosti morali prepovedati tovorni in avtobusni promet. Za dograditev je bilo zadnja leta že več pobud, vendar vse do letošnjega februarja ni prišlo do resnejših pogovorov, kako bi znova s so- delovanjem obeh mejnih republik most uredili. Na prvem razgovoru so misel na popravilo sedanjega mostu ovrgli ter se dogovorili za gradnjo novega in širšega, ker je sedanji za naraščajoči promet preozek. Načrti so že v izdelavi, znano je tudi že, da bo gradnja stala 100 do 120 milijonov Sdin. Za dela v letu 1967 je republiški cestni sklad SRS odobril 20 milijonov starih din, v kratkem pa bo prišlo do novega razgovora med predstavniki cestnih skladov obeh republik glede ostalega financiranja. Kot kaže, bodo novi most začeli graditi še letos, dokončan pa bo v prvi polovici 1968. Metlika pred petdesetimi leti Prispevek fotografa Antona Muche k zgodovini Metlike 25. novembra, na predvečer občinskega praznika, je bila v novih prostorih Belokranjskega muzeja odprta razstava »Metlika pred petdesetimi leti«. Otvoritve so se poleg številnih domačinov udeležili tudi predstavniki političnih, družbenih in kulturnih organizacij ter ustanov. Razstavo je odprl ravnatelj Belokranjskega muzeja prof. Jože Dular, ki je med drugim dejal: »Morda naslov današnje razstave ,Metlika pred petdesetimi leti’ ne pove vsega, najmanj pa tega, da je za podobo tedanje Metlike skrito nesebično, neutrudno, dostikrat nepriznano, a vendar dragoceno delo takratnega metliškega meščana Antona Muche. Dragoceno zato, ker je bil Mucha med mnogimi svojimi dejavnostmi mojster čmo-bele umetnosti in nam je v portretih, vedutah in pej-sažih ohranil lep kos domače zgodovine Kdo je bil pravzaprav Anton Mucha? Premnogi mladi ljudje skoraj ne vedo za to ime, medtem ko se ljudje srednjih let in starejši meščani spominjajo srednje visokega, dobrodušnega moža, ki niti ni bil našega rodu, saj mu jo zibel stekla 28. marca 1868 v Lipnici na Češkem. Tam je hodil v osnovno šolo, so mimogrede naučil igrati violdno, potem pa je kot mlad lant odšel v svet. Pot ga je ztnesla v Karlovec, kjer se Je pričel učiti trgovine pri trgova Reinerju, nato pa je kot 23-leten fant prišel v Metliko in tu, podjeten, kot Je bil, odprl majhno trgovino z mešanim blagom, ki ga jo največ sam tovoril iz-Karlovca, siprva peš. nato pa s kolesom. Skromna trgovinica pa se mu je kmalu začela raz-cvetati, in ko je vzel v najem še gostilno »Pri kroni« (dar našnja hiša Jonka Cara), je poklical k sebi s češkega starše in sestre. Obenem se je pričel ukvarjati s fotografijo in se sčasoma razvil v dobrega, cenjenega fotografa. Po smrti prve žene se je ponovno oženil s hčerko boža-kovskega nadučitelja Jelenca, kupil hišo z vrtom na Dragah in sl nad Bojico zgradil veliko nadstropno hišo s trgovskim lokalom v pritličju. Anton Mucha pa ni bil samo trgovsko usmerjen človek, ampak Je svoje duševne sposobnosti usmeril tudi drugam, predvsem v društveno življenje. Sodeloval in pomagal je, kjerkoli je bdlo potrebno. Tako je učil in vodil tamburaški zbor. bil je prvi violinist pri Godbenem klubu, sodeloval Je pri mestni godbi rut pihala in Je več let vodil njeno blagajno. Bil je vnet član Narodne čitalnice, najdemo ga med ustanovitelji telovadnega društva Belokranjski Sokol in kot vodjo brizgalne pri metliškem gasilskem društvu. Kot spoštova- Kjer doma nimajo sadovnjakov ali njiv, prispevajo k šolski kuhinji na drug način: otroci delajo na šolskem vrtu ali v velikem slivniku. Mestni otroci tudi med poletnimi počitnicami prihajajo vsak torek popoldne na vrt, kjer obirajo paradižnike, papriko, čebulo itd. šolski vrt obdelujemo včasih vsi skupaj, pri pouku gospodinjstva, razen tega pa tudi s prostovoljnim delom. Še enkrat: Zdravila na kredit Zelo nam je žal, da v prej. šnji številki objavljena vest pod tem naslovom ni bila točna. Namesto besedice krat bi moralo pisati — za malenkost — pa vendar se smisel podatkov spremeni. Zadnji odstavek se torej pravilno glasi: »Kljub omenjenim težavam in dejstvu, da pride na enega zdravstvenega delavca v tej lekarni 4264 prebivalcev (2a 12 manj, kot znaša medobčinsko poprečje), pa kolektiv dobro gospodari in je dosegel velik napredek tudi v strokovnem pogledu.« Ko pridelke zberemo, jih učenci višjih razredov tudi sami vlagajo in konzervirajo, seveda pod strokovnim vodstvom naših kuharic. Na naši šoli je letos 550 otrok. Kuhinja je začela delovati takoj ob začetku šolskega leta. Za malico se je prijavilo 440 učencev, medtem ko prejema kosilo 190 otrok. Ti so večinoma od daleč ali so otroci zaposlenih mamic. Letos stane malica za ves mesec 700 do 800 Sdin, obrok enolončnice ali kosila pa 110 Sdin. Pozimi se število prijavljenih še poveča, toda zmeraj je nekaj takih, ki se šolski malici odrekajo. Ne zato, ker ne bi mogli plačati, ampak zato, ker jim ta hrana ni všeč. Socialno šibkim otrokom dajemo malice brezplačno, nekateri pa plačujejo samo polovično ceno. S tako prakso nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje, ker se je doslej zelo dobro obnesla. Jasno pa je, da je z organizacijo šolske prehrane veliko dela, ki ni vselej najbolj prijetno. Čeprav samo enkrat, pa vendar zaleže! Pred kratkim je 74 bivših borcev in 18 občanov dobilo enkratno denarno pomoč nega in uglednega meščana so ga večkrat izvolili za svetovalca v občinski odbor, bil pa je tudi sodni porotnik ter tajnik in blagajnik pri raznih društvih. Skratka: Anton Mucha je stal z obema nogama sredi javnega in kulturnega življenja takratne Metlike. Pri vsem svojem poslovnem, društvenem in družabnem življenju pa je Mucha s fotografijo opravljal tiho poslanstvo, lahko bi rekli poslanstvo lokalnega zgodovinarja, saj je na plošče ujel mnoge trenutke iz življenja domačega mesta in njegovih ljudi. Izdal in založil pa je tudi številne razglednice, ki so ponesle podobo metlike in belokranjskih naselij po ožji domovini in čez njene meje. Te razstave, ki jo odpiramo danes, pa morda ne bi bilo oziroma bi bila zelo skromnega obsega, če bi njegovi do-mačd to dediščino zavrgli in uničili, kot se je to mnogo-kje zgodilo. Razumevanju in širokosrčnosti pokojnikove vdove se moramo zahvaliti, da je delo Antona Muche prikazano v tako širokem obsegu, saj je prav vse plošče in številne originalne fotografije, ki jih je bil pokojni ohranil, podarila muzeju. Poleg tega je muzeju izročila mnoge osebne predmete Antona Muche, predmete, ki bodo tu zbrani ohranili med ljudmi živ spomin nanj in na njegov čas.« Razstava je bila že prve dni deležna lepega zanimanja in vodstvo muzeja vabi vse, zlasti starejše metliške meščane, da si razstavo ogledajo in pomagajo razrešiti na fotografijah nekatere do zdaj še neznane osebe. 2e tri leta zapored so v Metliški občini izplačali pred novim letom enkratno denarno pomoč najzaslužnejšim in najpotrebnejšim članom ZZB, kakor tudi drugim pomoči potrebnim občanom. Komisija za zadeve borcev pri občinski skupščini je letošnja razpoložljiva sredstva — okoli milijon Sdin — namenila za enkratne priznavalnine tistim borcem, ki ne prejemajo rednih priznavalnin in nimajo drugih stalnih dohodkov, prav tako staršem, ki so v NOB izgubili dva otroka ali več. Izjeme predstavljajo le spomeničarji, katerim so prav tako dodelili enkratno priznavalnino. Socialna služba občinske skupščine pa je te dni izplačala 18 občanom enkratno denarno pomoč od 5000 do 15.000 Sdin. Potreb je seveda dosti več kot denarja, zato so zimsko pomoč namenili predvsem tistim občanom, ki bi bili potrebni stalnih mesečnih podpor, a jih zaradi de- narne stiske ne morejo izplačevati. čeprav so zneski, ki so jih pred kratkim dobili borci in socialno ogroženi občani majhni, bodo vendarle zalegli; če ne za drugo, vsaj za skromen novoletni priboljšek. Morda več kot materialna korist pa bo marsikomu pomenila zavest, da družba nanj ni pozabila. V Božakovem bodo igrali Tudi letos se učenci osnovne šole iz Božakovega pripravljajo na sprejem dedka Mraza. Učijo se dve igrici, v katerih pa bodo sodelovali tudi njihovi vrstniki iz metliške šole. če bo konec leta sneg, se bo dedek Mraz do šole pripeljal na saneh ter obdaril šolske in predšolske otroke. SPREHOD PO METLIKI ■ NOVOZAPAUL1 SN1SG je prinesel otrokom veselje, starejšim ljudem pa nevšečnosti, med drugim tudi to, kako naj varno hodijo po trgih in ulicah, na katerih delajo otroci ledene drsalnice ln sankališča. Mladino mikajo predvsem viseče asfaltirane ulice. Te bo treba sproti posipavati s peskom, otroke pa poučiti m napotiti na bregove okoli Metlike, kjer se ix>do lahko brez skrbi in nevarnosti sankali in smučali. ■ NA PROČELJU KINA 1» grajskem vrtu so pred kratkim montirali lep svotlobni napis, ki ga Je po načrtu gradbenega tehnika Ju-ša Mihelčiča izdelalo metliško Komunalno podjetje. Novi napis poživlja fasado, hkrati pa opravlja tudi obveščevalno funkcijo, saj je marsikateri tujec spraševal, kaj Je v stavbi na grajskem vrtu. ■ V POČASTITEV OKTOBRSKE REVOLUCIJE je metliški kino v novembru in decembru predvajal serijo filmov z revolucionarno vsebino. Tako so Metličani lahko gledali kubanska filma Jaz sem Kuba in Mlndi upornik, ruski film Aleksa Dundič (pred to predstavo je republiški poslanec Ivan 2ele govoril o pomenu oktobrske revolucije) ter domači film Pogled v zenico sonca. 2al je bilo za vse te kvalitetne filme med ljudmi premalo zanimanja. ■ BENEŠKI FANTJE SO MINULO nedeljo gostovali v Metliki. Vesel spored, ki ga večinoma poznamo že iz radijskih oddaj, je privrull precej poslušalcev, zlasti mladine iz okoliških vasi. ■ TO SOBOTO, 16. DECEMBRA bo v metliškem hotelu letošnje brucovanje, ki ga pripravlja Klub belokranjskih študentov. Na sporedu bo sprejem brucev, pomarančni in brucovski ples, srečolov itd. Igral bo priznani ansambel Vstopnice so v predprodaji v metliški knjigami. Prijatelji mladine vabljeni! Na jelkah se bo bleščalo V Mercatorjevi papirnici v Metliki so te dni začeli prodajati razne uvožene novoletne jelke. Izbira je res velika, cene primerne (190 do 475 S din za kos), kvaliteta pa mnogo boljša od naših okraskov, ki so se drobili že v rokah. V trgovini pravijo, da je kljub dobri prodaji tega blaga precej, prav tako so dobro založeni z novoletnimi voščilnicami. KOKRA ima svoj delavnik Nova trgovina podjetja KOKRA, ki so jo v Metliki pred kratkim odprli, je dobro založena s perilom, pleteninami, volno, kozmetiko, usnjenimi izdelki, galanterijo, preprogami, odejami in konfekcijo. Da bi ustregli strankam, ki gredo ob 14. uri iz službe, so v tej trgovini uvedli drugačen delovni čas, kot ga imajo trgovine sicer v Metliki. KOKRINA trgovina je odprta od 8. do 12. ure, popoldne pa od 14. do 17. ure. Promet je zaenkrat zadovoljiv, izbiro blaga pa sproti dopolnjujejo po željah potrošnikov. Izobraževalna sezona se začenja Občinski odbor Rdečega križa v Metliki namerava pozimi organizirati več zdravstvenih predavanj po šolah in vaseh, kjer so krajevne organizacije RK. Zdravniki in medicinske sestre metliškega zdravstvenega doma bodo oskrbeli predavanja v okviru šole za zdravje. Letos bodo s to obliko izobraževanja začeli, prihodnje leto pa nadaljevali. Predvidena sta še dva 80-uma tečaja prve pomoči. Eden bo v Metliki, drugi pa v Gradcu ali na Suhorju, kjer bo zanj več zanimanja. Spet 58 krvodajalcev Sredi novembra je občinski odbor RK v Metliki organiziral ponovno krvodajalsko akcijo za potrebe novomeške transfuzijske postaje. Z vsega področja metliške občine je prišlo k odivzemu krvi 58 občanov, največ pa jih je bilo z Božakovega in iz Lokvice. Da so se občani Božakovega tako dobro odzvali, je v glavnem zasluga aktivistov RK in predsednika Antona Kočevarja. Antona Bajuka ni več 29. novembra se je na lovu smrtno ponesrečil Anton Bar juk iz Drašič, star 48 let. Vest o njegovi tragični smrti je žalostno odjeknila po vsej okolici, zlasti pa je prizadela nje-govo družino, saj je pokojnik zapustil ženo in šest otrok. Da je bil močno priljubljen, je pričal pogreb. Na pokopališče k Trem faram ga je spremilo mnogo znancev in prijateljev. Poleg domačih gasilcev, katerih predsednik je bil pokojni Tone že 13 let, so prihiteli še gasilci iz Met• like in Vivodine ter člani lovskih družin. Anton Bajuk je bil delaven član vseh vaških organizacij, skrben gospodar, dober vinogradnik, v mladosti pa je veliko pretrpel. Bil je interni-ran na Rabu, nato pa je kot borec XV. brigade sodeloval v NOV. Razen domačih bodo pokoj■ nega Bajuka pogrešali vsi Drašičani in se ga bodo še dolgo spominjali. NAJCENEJŠA PREVENTIVA. Te dni pred trebanjskim zdravstvenim domom. — (Foto: Legan) Izberimo športnika! Še danes in prihodnjič bomo objavili tradicionalno anketo za izbor »športnika Dolenjske« v letu 1967. področjih. Ob tej priliki pa nas bolj zanimajo njeni športni dosežki v kegljanju, ki so precejšnji. Med posameznicami je v republiki na 3. mestu, med dvojicami pa je njen par celo na drugem mestu y Sloveniji. Vidno mesto je zasedla tudi na državnem prvenstvu, saj je bila s 786 keglji med vodilnimi. Med dvojicami je bila na enakem prvenstvu na 11. mestu. Tudi na klubskih in medklubskih tekmovanjih je vedno med najboljšimi. JOŽE TURK JOŽE SMOLIČ Ce izbiramo najboljše športnike na Kočevskem, ne moremo mimo dosežkov težkoat-leta Jožeta Smoliča. Njegova prizadevanja in dosežka v tej izredno naporni športni panogi so veliki. Vidna uvrstitev na prvenstvu Slovenije in tretje mesto na zveznem tekmovanju mladega dvigalca uteži uvrščajo med obetajoče tekmovalce. Pot tega tekmovalca do uspehov je strma. 1 MARIJA ANDOLŠEK Znana telesnovzgojna dalav- Tokrat bomo zopet posegli ka in tekmovalka v Kočevju ▼ »mokri element« samo v je tudi Marija Andolškova. Vr- drugačnem smislu. Ko to ome- sto let se pojavlja na obeh nJam°. držaJ' nega prvaka v podvodnem ribolovu Jožeta Turka iz Kočevja. Največje uspehe je Jože dosegel leta 1964 in letos z osvojitvijo državnega prvenstva v izredno močni konkurenci tekmovalcev z morja. Kljub vsemu je tudi v drugih letih vedno med vodilnimi v Jugoslaviji. Trdimo celo, da sodi med deseterico v Evropi. Da je to res, priča tudi njegova udeležba v reprezentanci Jugoslavije. Osemkrat je oblekel »skafander« državne reprezentance. Tudi med kandidati za Kubo je bil. Višja sila pa je preprečila njegovo sodelovanje. VESTI Izberite športnika Dolenjske! Naše uredništvo nadaljuje z vsakoletnim izbiranjem najboljšega športnika Dolenjske. Spet organiziramo posebno anketo, v kateri nam boste vi, dragi bralci, pomagali izbrati najboljšega športnika iz občin Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. Izpolnite, prosimo, anketni list z imeni športnikov, ki so vas v tem letu najbolj navdušili in katerih športne dosežke še posebno cenite. Sedaj se jim lahko oddolžite za prijetne trenutke, ki so vam jih pripravili. Napišite imena petih športnikov po vrstnem redu. Izrezano odločitev pošljite našemu uredništvu. Najboljšemu športniku Dolenjske smo namenili lep pokal v trajno last. Drugega in tretjega športnika bomo nagradili z lepimi knjiž- nimi darili. Tudi ostalih se bomo spomnili, to pa naj ostane še skrivnost! Gotovo se še spominjate letošnjih športnih dosežkov Babiča, Močnikove, Spilarja, Bužančičeve, Slaka, Zlatiča, Penka, Čarga, Hrena, Turka, Ponikvarja, Bizjaka, Pence, Sercerjeve, Andolškove, Potočnika, Smoliča in drugih, zato vam ne bo težko izpolniti obrazec, (prvo mesto — 5 točk, drugo — 4 točke, tretje — 3 točke, četrto — 2 točki, peto — 1 točka.) Vsak, kdor bo sodeloval pri izbiranju športnika leta, sodeluje tudi pri nagradnem žrebanju. — 10 izžrebanih pošiljateljev ankete bo prejelo knjižna darila. Anketne liste vrnite do 25. decembra 1967 na naslov: Dolenjski list, Novo mesto, p. p. 33, z označbo: ŠPORTNA ANKETA. z r e ž Odločil sem se za naslednje športnike: 1............. Ime m priimek — športna panoga Odrezek za nagradno žrebanje Ime in priimek ....................................„............. poklic Kraj ................_.................................... ulica Zahvaljujemo se vam za sodelovanje! ŠPORTNA RUBRIKA DOLENJSKEGA USTA Sodelavce športne rubrike prosimo, naj današnjo stisko s’ prostorom upoštevajo, prihodnjič bomo zamujeno nadoknadili. Športne igre v Krškem KEGLJANJE Pokalni turnir v Kočevju V počastitev praznika republike je bil v Kočevju tradicionalni kegljaški pokalni turnir. Kakor vsako leto so se zbrale ekipe iz Cerknice, Delnic in Kočevja. Manjkali so samo Novomeščani. Tekmovali so v disciplini 8 X 200 lučajev in so bili doseženi naslednji rezultati: 1. BREST (Cerknica) 6332 kegljev; 2. KK Kočevje 6224 kegljev in 3. GORANIN (Delnice) 6126 kegljev. Najboljši posameznik je bil Koš-mrlj iz Kočevja z 831 podrtimi keglji. V splošnem so bili doseženi pričakovani rezultati. Prohodni pokal je prejela ekipa iz Cerknice. A. A. Vanič - občinski prvak ObZTK in KK Krško sta organizirala v novembru občinsko kegljaško prvenstvo v disciplini 200 metov. Za naslov občinskega prvaka se Je potegovalo 26 kegljačev. Rezultati so boljši od lanskih, saj je lanskoletni prvak šele na 6. mestu. Rezultati: 1. Vanič 837 kegljev; 2. Bajc 790; 3. Kužnik 757; 4. Marki 747; 5. Bogovič 741; 6. Žič-kar 732; 7. Cemoša 723; 8. Gelb 723; 9. Petakovič 717 in 10. Tuma 716 kegljev K. PAVLIHA Na 6. delavskih športnih igrah občine Krško je sodelovalo nad 250 tekmovalcev iz 10 delovnih organizacij. Letošnje igre so bile boljše kot prejšnje. Lotos sta prvič nastopili tudi dve ženski ekipi. Same igre so potekale v športnem duhu, pritožb na posameznih srečanjih ni bilo. Zato gre predvsem pohvala prizadevanju športne komisije pri ObSS. Na zadnji seji so z zadovoljstvom ugotovili, da je bil namen igre dosežen. Število nastopajočih in medsebojno sodelovanje sta bili na zavidljivi višini. V posameznih disciplinah so zmagale naslednje delovne organizacije: v odbojki: prosvetni delavci; lahki atletiki: prosvetni delavci; plavanju: prosvetni delavci; balinanju: Celuloza; namiznem tenisu: prosveta; streljanju: Elektro; šahu: Celuloza; malem nogometu: Danes seja ObZTK Novo mesto Danes popoldne bo druga seja izvršnega odbora občinske zveze za telesno kulturo Novo mesto, na kateri bodo razpravljali o proračunu za leto 1968, o konstituiranju sekretariata, plenumu občinske ZTK, delu uslužbencev in upravljavcev objektov ter o nekaterih drugih vprašanjih. prosveta; rokometu: prosveta; kegljanju: Celulozar. Končni vrstni red: 1. prosvetni delavci; 2. Celuloza, 3. Rudnik Senovo, 4. Elektro, 5. Kovinarska, 6. Agrokombinat, 7. ObS, 8. Splošno obrtno podjetje, 9. Preskrba in 10. Ljudska milica. K. PA VLAHA SAH Dr. Trifunovič v Brežicah Po končanem državnem ekipnem šahovskem prvenstvu, ki je bilo v Cateških Toplicah, so dijaki brežiške gimnazije povabili na simultanko velemojstra dr. Petra Trifunoviča. Ta je z njimi odigral simultanko na 30 deskah. Dr. Trifunovič je zmagal z visokim rezultatom 27,5:2,5. Pet dijakov je remiziralo in sicer: Bostič, Malavašič, Kovačič, Zakrajšek in Zorko. JANEc. "T.ANINC Šah v Sevnici V Sevnici je bil šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 6 tričlanskih ekip. Ekipa šahovske sekcije KOPITARNE, ki so jo sestavljali inž. Novak, Pfeifer in Drstvenšek (Novak) je zmagala s precejšnjim naskokom. Vrstni red: 1. Kopitarna 13 točk, 2. Lisca 9,5, 3. Taborniki 8, 4. Blanca 5,5, 5. Tržišče 5 in 6. Šentjanž 4 točke. Zmagovalna ekipa je prejela pokal in diplomo, druga in tretja ekipa pa sta prejeli diplomo. JOŽE TIMER Laško : Brežice 2:7 V zadnjem kolu jesenskega dela celjske nogometne podzveze so Brežičam nastopili v Laškem z 9 igralci, kljub temu pa so slavili izdatno zmago. Zadetke za Breži-čane so dosegli: Paunovič 5 ter Novakovič in Djokič po enega. Trener brežiških nogometašev Venda je povedal, da so nekateri nogometaši tokrat izostali neupravičeno. Ostalih devet, ki so nastopili, pa zaslužijo pohvalo. Brežlčanl bodo prezimili na 4 mestu, v nadaljevanju pa se bodo z nekoliko večjo srečo lahko potegovali za višje mesto. V. P. Lacijeva zasluga Da so nogometaši NK Celulozar dosegli v jesenskem delu tekmovanja tolikšen uspeh, gre v glavnem zasluga trenerju Laciju. Ta ie pred leti treniral drugoligaško ekipo Aluminij iz Kidričevega, v lanskem letu pa moštvo NK Junak iz Senja. Trener in velika volja ter požrtvovalnost igralcev so pripomogli k temu uspehu kluba. Prav tako gre zahvala tudi dobremu vodstvu kluba in finančni pomoči sindikalne podružnice tovarne celuloze in papirja iz Krškega. Dviganje uteži V decembru bo tekmovanje v dviganju uteži za p.^kal republik. Tekmovanje bo v Baču, kjer bodo nastopile reprezentance vseh republik. V reprezentanci Slovenije bo nastopil tudi mladinec TV D Partizan Kočevje Jože Smolič. A. A MzŠlfi jo SANJSKA KNJIGA Naročila: ADIT-Ljubljana, p. p. 171-IV. Za 24 Ndin vam jo dostavi pošta Sreča je večkrat opoteča V torek, 11. decembra, smo v uredništvu izžrebali 30 nagrad za križanko »29. november 1967«, na katero je poslalo rešitve 1198 naročnic in naročnikov Naši bralci so nam poslali 1198 rešitev križanke, objavljene v 47.—48. številki Dol. lista. Prazmične dni ob 29. novembru si je marsikdo privoščil za reševanje križank, vendar smo dobili precej nepravilnih rešitev. Večinoma so se reševalci motili pri besedica 98. vodoravno, kjer so napisali »mdlksar«, namesto mikser. Izžrebani so bili: 1, nagrado — 15.000 Sdin prejme Cveta Andolšek iz Velikih Poljan 3, p. Ortnek, 2. nagrado — 10.000 Stlin dobi Renata Trinko iz Podzemlja 4, p. Gradac; 3. nagrado — 8000 Sdin dobi Janko Škrabi iz Novega mesta, Jerebova 20; 4. nagrado — 6000 Sdin Breda Drenek iz Sevnice, Klavniška 28, in 5. nagrado — 4000 Sdin Mirko Ko-ruzar, VP 9234—19, Beograd. 25 lepih knjižnih daril bodo te dni dobili po pošti: 1. Cvetka Vovk, podjetje Standard. Novo mesto; 2. Duško Bučar, Gabrovec 13, p. Metlik- ; 3. Mirko Golobič, Got na vas 65, p. Novo mesto; 4. Vlado Ljubi, Senovo 217-TV; 5. Franci Leš, Brežina 84 p. Brežice; 6. Jože Udir, Mestne njive bi. 8, Novo mesto; 7. Karmen Majzelj, Ljubljana, Tesarska 18/11.; 8. Terezija Kostrevc, Trnje 36, p., Brežice; 9. Alojz Jakrfčič, tovarna BELT, Črnomelj; 10. Janez Krže, Ribnica 173 na Dol.; 11. Slavica Flajnik, Bel-čji vrh 10, p. Dragatuš; 12. Franci Vovk, Dol. Toplice 25; 13. Marija Prelesnik. Hrovača 3. p. Ribnica; 14. Janez Žele. Metlika, C-BE 36; 15. Andrej Hočevar, Koblarja 30, p. Stara cerkev pri Kočevju; 16. Olga Šoln, Senovo 191; 17. Frančiška Agnič, Partizanska pot 14, Črnomelj; 18. Livija Kopina. KoUejev drevored 44, Novo mesto; 19. Alojz Zakrajšek, Dol. Podboršt 5, p. Trebnje; 20. Ivan Pov.še, Do-bindol, p. Uršna sela; 21. Ignac Meglič, Dol. Nemška vas 10, p. Trebnje; 22. Jože Jeke, Polj sika pat 9. Sevnica; 23. Marija Polovič, Dobava J>4; 24. Metka Lupšina, Nova vas 13, p. Krško; 25. Mihelca Saje, Šentjernej 5. Vsem izžrebanim reševalcem čestitamo, ostalim pa želimo v prihodnje več sreče! REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Oktobrska socialistična revolucija, 23. k argo, 24. arhitektura, 25. zajci, 26. trdnjava, 28. Golar, 29. anonse. 31 nica, 37. GO, 39. tu, 40. besen, 41. ji, 42. redkost, 45. ev., 46. VA, 48. brat, 50. oSteti, 51. razi. -qFH S€ ‘uB?f«un3r 'K ‘uo ec ‘l«? 53. polet, 55. KT, 56. im.. 57 lata, 59. originali, 62. Ema, 65. borza, 68. Armenija, 71. bravina, 73. Brestanica, 76. lasati, 78. trapist. 80. Maltežan, 81. zla, 82. Argo, 81. CIA. 85. Eda, 86. RI, 87. top, 89. NATO, 92. konj, 94. park, 95. to. 96. Plgmejec, 98. mikser, 99 tur. 101. At, 102. AVNOJ. 104. orel. 105 ZP 106. sesti, 108. vladanje, 110. Java, 112. Pariz, 113. ajda. 114. sladek, 116. era, 117. tiara, 120 stas, 121. tabor, 123. I(van> C(ankar), 124. Irska, 126. ta, 138-magnozit, 134 Na, 135. antena. 138. Portugalka. 140 IS. 143. Kino, 144. zdrob, 146. Elan, H"-sto. 149. oči. 151. nem, 153. aparat. 153. Anka, 154. AO, 155. op* ka Pogovor z zdravnikom DRAGI STARŠI! Ta spis je namenjen predvsem staršem, Bržčas pa ga bodo s pridom prebrali vsi, ki se kdaj koli v življenju znajdejo v položaju, da morajo — bodisi mlajšemu, bodisi že tudi starejšemu otroku — povedati tudi kaj o človekovem spolnem življenju. Služilo naj bi kot nekakšno dopolnilo knjižici »O spolni vzgoji«, ki je leta 1956 Uidi izšla pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Namenoma sem izbrala najbolj živahno obliko, ki je sploh mogoča: obliko pogovorov med roditeljema in otrokoma Matjažem in Alenko. To odločitev mi je narekovala predvsem želja, da bi u-stregla prav vsem staršem, tudi tistim, ki jim branje ni vsakdanje o-pravilo in se zato bolj zgoščenega pisanja ustrašijo. Hkrati sem se tako hotela zavarovati pred napotki, ki bi ne bili u-porabni v vsakdanjem življenju staršev in njihovih otrok. Za uvod v pogovor navajam nekaj osnovnih načel o pouku. Starši naj jih temeljito prebero in premislijo, preden se bodo lotili pojasnjevanja spolnega življenja in oblikovanja moralnih pogledov svojih otrok na odnose med spoloma! Ker smatram vpliv dobrih, t. j. pozitivnih izkušenj o odnosih za poglavitno vzgojno sredstvo, sem se odločila za precej obširen uvod. Iz njega naj bi si starši in odrasli sploh pridobili znanje o tem, kako naj svoje otroke kar najt olj e pripravijo na spolno življenje, čeprav bodo uvodne besede temu ali onemu morda manj prijetno branje, naj ga bralci po možnosti vendarle ne opuste. Dokler odrasli v svojem lastnem življenju ne ustvarimo zdravih odnosov med spoloma, tega tudi pri svojih otrocih ne bomo mogli v zadovoljivi meri doseči! Kar zadeva pričujoče pogovore, naj nihče ne misli, da bo otroku pravilno odgovarjal na vprašanja o spolnem življenju in odnosih med spoloma le, če bo pogovore iz tega spisa dobesedno ponavljal ali jih celo nasilno uporabljal v prav taki obliki, v kakršni so tu zapisani. življenje pač ni gledališče, pa se tega, kar ob različnih priložnostih govorimo, ne moremo kratko malo vnaprej naučiti. Ti pogovori med roditeljema in otrokoma so samo primer — ena izmed mnogih možnosti. Biti hočejo le osnovno na- gače zastavljenih vprašanjih in v drugačnih življenjskih okoliščinah. Upam pa vendar, da sem v njih zajela vsaj naj po-gostnejša vprašanja otrok in mladostnikov o spolnem življenju in odnosih med spoloma. Sodim tudi, da ti pogovori ustrezajo sodobnim vzgojnim spoznanjem in pospešujejo rast in krepitev takih odnosov med * Ančka Gosiuk-Godec: MOJA RISANKA potilo, kako je treba otrokom pravilno tolmačiti spolnost. Služijo naj torej izključno le kot okvir in, upam, vsaj delno kot koristen kažipot staršem v njihovih vsakdanjih pogovorih z otroki. V ta ok-kvir pa naj starši in sploh odrasli ob malo lastne spretnosti in iznajdljivosti vključijo še tudi vse tisto, kar bi še želeli povedati svojim otrokom, pa tega v knjižici ne bodo našli. V duhu teh pogovorov naj se skušajo znajti tudi ob malo dru- Ijudmi, pa tudi med spoloma in ki so torej v skladu z moralnimi nazori naše socialistične družbe. Vse, ki bodo nasvete uporabljali, prosim: bodite tako ljubeznivi in sporočajte, koliko ste si z objavljenimi pogovori lahko pomagali, v čem so bili pomanjkljivi ali celo neustrezni ter kakšna tovrstna vprašanja — razen tu predvidenih — otroci že zastavljajo. Povejte, kako ste v vseh primerih vprašanj in položajev, ki jih knjižica ne obravnava, poskušali sami odgovoriti na vprašanje svojih otrok. Sporočajte tudi svoje lastne, boljše ukrepe za primere, opisane v teh pomenkih. S tem boste pripomogli, da bomo kdaj kasneje lahko izdali priročnik, ki bo boljši od tega spisa. Naj že na začetku vsem izrečem pri-siČTio zahvalo! (Prosimo, pošiljajte vaše pripombe in mnenja kar uredništvu Dolenjskega lista v Novo mesto, p. p. 33, odkoder jih bomo posredovali avtorici tega spisa.) ZNANJE JE LUČ, NEZNANJE JE TEMA Nič izvirnega ni v tej misli in vendar je bila osnovno vodilo pri pisanju te knjižice. Da velja ta misel tudi za področje spolnosti, trdijo vsi, ki so se zadnja desetletja vestno ukvarjali z vprašanji usmerjanja človekovega spolnega življenja. Ne trde, da je znanje najvarnejše, kaj šele, da bi bilo edino važno. ■ Ugotavljajo pa, (la je o ■ spol.iem življenju in od- ■ nosih med spoloma treba ■ tudi nekaj vedeti, če hoča- ■ mo uspeli v nj h. Kot si- ■ cer, je tudi v pogl du člo- ■ vekovega spolnega ž'vlje-§| nja z n a n j e luč, ki | nam pomaga življenje in ■ pojave v njem p.a.ilno ■ razumeli; znanje nas pod-| pira, da laže in uspešneje ■ uravnavamo svoja ravna- ■ nje. Nevarna je torej ne- ■ vedn ost, ni pa nevarna ■ poučenost! Nevarno je pomanjkljivo in še celo popačeno in izkrivljeno poznavanje spolnosti in odnosov med spoloma, ne pa natančno in ustrezno poznavanje. Nepoučeni smo kot sicer izpostavljeni zablodam in razočaranjem, ki so v spolnosti tako pogostne. Ni mogoče trditi, da je znati isto kot prav ravnati, toda bolj verjetno je, da bo prav živel, kdor ve kako mu je ravnati. Z znanjem lahko težave in nevarnosti, ki se pojavljajo v spolnem življenju in odnosili, znatno omilimo, če se jim že ne moremo izogniti v celoti. Nespečnost Vedno več bolnikov, ki prihajajo v zdravniško ordinacijo, toži o nespečnosti. To niso samo starejši ljudje, med njimi je precej mladih, ki bi s spanjem ne smeli imeti nobenih težav. Prav zaradi tega se mi zdi potrebno, da povem o tem kaj več. Normalno spanje je brez dvoma važno dogajanje v življenju ljudi, če vemo za znano pravilo, da človek povprečno dela na dan 8 ur, 8 ur porabi za prehrano, zabavo in druge dejavnosti in 8 ur spi, potem je lahko ugotoviti, da povprečno prespimo 1/3 svojega življenja. Ce torej dočakamo 75 let, smo 25 let prespali! V spanju počivamo, utrip srca in dihanje postaneta počasnejša, krvni pritisk se zniža, nekateri živčni refleksi ugasnejo, oči se obrnejo navzgor, zenici se zožita itd. Ko se zbudimo, se spet vse uravna v normalno budno stanje z razliko, da je utrujenost minila, da smo sedaj sveži in spet sposobni za delo. Precej je vzrokov, da spanje ni tako, kot bi moralo biti. če naštejemo samo nekaj glavnih vzrokov, bi jih lahko spravili v naslednjih pet skupin: 1. Dražljaji, ki spanje ovirajo, so lahko: zunanji (ropot, vročina, mraz), notranji (vročica, lakota, kašelj, bolečina, želodčne in črevesne motnje, poln mehur) itd, 2. Nenormalna duševna stanja, ki so lahko: nevroze in neurastenije ter duševne bolezni. 3. Strupe ne snovi, ki delujejo na možgane in so lahko: dobljene od zunaj v telo (kava, čaj, alkohol, nikotin, nekatera zdravila in podobno) ali nastale v telesu (pri okužbi, uremiji, golši itd.). 4. Napake, ki nastanejo pri kroženju krvi (visok pritisk, poapnenje možganskih žil, srčne napake itd.). 5. žarišče okvare centra za spanje oziroma za budnost zaradi vnetja možgan, možganskih bul, žilnih okvar v centrih in podobno. Jasno je, da bo nespečnost prešla, če odstranimo vzrok, ki jo povzroča. Npr.: vročico znižamo na normalo, hrup odstranimo, preženemo mraz, damo zdravila proti bolečinam in podobno. Nekatera zdravila, čaj, kavo, alkohol bomo opustili, če so vzrok nespečnosti. Bolnika z visokim pritiskom, srčno napako, poapnenjem možganskih žil ustrezno zdravimo, in ko bolezen pozdravimo, odpade vzrok za nespečnost sam po sebi. Žarišče okvare tudi zdravimo ali pa operiramo, in ko vzrok odpade, tudi nespečnosti seveda ni več. Zdaj so torej ostala le še nenormalna duševna stanja, ki pretežno vsebujejo vse mogoče vrste in podvrste psi-honevroz. V bistvu, so nevroze in psihonevroze lažje duševne motnje, ki nastajajo zaradi zunanjih vzrokov, so pravzaprav bolezni adaptacije, to se pravi prilagoditve na okolje. Taki bolniki na zunanje dražljaje in vplive nepravilno reagirajo, ker se okolju ne morejo prilagoditi. Zato pride pri takih bolnikih do notranjih nesoglasij, do nezadovoljstva, do strahu, do notranjega nemira in zelo pogosto do nespečnosti. Nespečnost pa ni pri vseh enaka; nekateri bolniki trdijo, da potrebujejo dolgo časa, da zaspe, drugi spet, da se hitro in zgodaj prebujajo, precej jih pa trdi, da se kar naprej prebujajo, spet zaspe in se spet zbude. Dosti je tudi takih, ki pravijo, da sploh ne spe, pa se jim to le zdi, spe pa dovolj globoko in dovolj dolgo. Prav ta skupina bolnikov (psihonevrotiki) največkrat kar sama kupuje uspavala, kar je seveda nepravilno in škodljivo. Brez svojih tablet ali praškov kar ne morejo živeti! Prav je, da se posvetujejo z zdravnikom, ki jim bo predpisal uspavalo, če jim je potrebno, in sicer tako, ki bo bolniku pomagalo. Vsak posameznik je drugačen in na isto zdravilo drugače reagira. Na nekatera zdravila pa se da tudi navaditi, tako da postanejo razvada. Takrat pa so celo nevarna. DR. BOŽO OBLAK Docent dr. Herbert Zaveršnik: Želodčna obolenfa Do nedavnega so smatrali, da povzroča tako bolečino lahko samo solna kislina, ki se sicer nahaja v želodcu, pa lahko pride tudi v požiralnik. Danes vemo, da je ta pekoča bolečina posledica živčno-mišičnih motenj na mestu, kjer prehaja požiralnik v želodec. Taka zgaga nastopi često, kadar uživamo hrano, ki je sicer ne prenašamo, če smo se preveč najedli, zlasti če je bila hrana mastna ali ocvrta, če med hrano pijemo večje količine tekočine, kadar smo prenapeti, če mnogo kadimo ali če popijemo večjo količino alkohola ali prave kave ali premočno začinjenih jedi. Funkcionalne motnje, torej bolečine v zgornjem delu trebuha ozir. v želodcu, ki nimajo prave bolezenske osnove, nastopajo zelo često takrat, kadar smo živčno neuravnovešeni. Vzroki so raznoteri; so odsev naše civilizacije, oddalje- vanja od prirodnega življenja, naglega tempa, v katerem živimo, in negotovosti. Kako raz-razburjenje lahko vpliva na želodec, je vsakomur znano. Kdo ni imel neprijetnega suhega občutka v ustih in tišča-nja v želodcu pred kakim javnim nastopom, driske pred izpitom, izgube teka in celo bruhanja po silnem razburjenju? Vsako daljše napeto stanje živčevja se lahko odraža na želodcu, ki nas bo začel boleti, nam bo povzročal velike nevšečnosti, pri tem pa ne bomo mogli najti na njem posebnih sprememb. Pogovorite se najprej z zdravnikom! Napak bi torej bilo, če bi pri želodčnih motnjah, ki so čisto živčnega ozir. duševnega izvora, uporabljali vse mogoče tablete in kapljice. Stanje bi se nam utegnilo prej poslabšati. Saj mnogo zdravil želod- čno sluznico močno draži, lahko povzroča vnetje in celo močne krvavitve. Pogovor z zdravnikom, kateremu zaupamo, je gotovo največ vreden. Zdravnik bo lahko hitro ugotovil, kaj je bistvenega in kje leže vzroki naših težav. Blaga pomirjevalna sredstva, zaupanje v zdravnika in njegova razlaga, kako je prišlo .do omenjenih motenj, lahko bolnika hitro ozdravi ali mu vsaj znatno izboljša stanje. Ne zavedamo se, kako mogočen činitelj je duševnost in kako lahko vpliva na naše razpoloženje in zdravje. V zvezi s tem bi omenil dogodek, ki se je pripetil 1946 v neki ameriški tovarni, kjer so vtekočinjali amonijak. Blagajnik, ki je bil tamkaj zaposlen že dolgo vrsto let, je neko popoldne iskal v glavnem trezorju, kjer utekočinjajo amonijak, nekega delavca, ker se nekaj v njegovem plačilnem spi- sku ni ujemalo. Ko je stopil v trezor, ni našel tam nikogar, ko pa ga je hotel zapustiti, je z grozo opazil, da so se vrata, ki so izredno debela, sama zaprla, in ostal je ujet kakor miška v pasti. Iz dolgoletne izkušnje je vedel, da se ponoči avtomatično vključi hladilna naprava in da se v tem prostoru zniža temperatura na — 80 stopinj, česar živo bitje ne more prenesti. Mož je tolkel po stenah, vpil na pomoč, toda delovnega časa je bilo konec, in ni bilo nikogar, ki bi se odzval njegovim klicem. Ves obupan je blagajnik sedel, in čimbolj se je bližal čas okrog 2. ure zjutraj, ko se vključijo hladilne naprave, tem bolj je bil obupan. V beležnico, ki jo je imel pri sebi, je napisal poslovilno pismo družini. Zadnje, kar se je dalo prebrati, je bilo: »Ne morem več pisati, ker...« — verjetno, ker je tako hladno — moža so namreč našli naslednji dan mrtvega. Raztelesenje je pokazalo vse tipične znake ohladitve. Zgodba ne bi bila omembe vredna, če se prav tisto noč ne bi bila hladilna naprava pokvarila, minimalna temperatura je kazala na termometru + 6 stopinj. Ta človek je zmr- znil in umrl samo zaradi tega, ker je bil tako trdno prepričan, da mora umreti. — S tem primerom sem samo hotel povedati, kako lahko deluje na človeka avtosugestija. Enako, seveda v pozitivnem smislu, pa lahko deluje zdravnikova sugestija na bolnika. 2al pogrešamo dandanes vse bolj dvojega: zdravnik nima za bolnika dovolj časa, da bi se z njim pogovoril o njegovih težavah in mu razložil, od kod izvirajo, bolnik pa bi moral videti v zdravniku človeka, ki mu hoče in tudi more pomagati. O spremembah na želodčni sluznici če smo doslej razpravljali o želodčnih težavah, ki nimajo otipljive osnove, potem bi se zdaj ustavili pri takih, kjer so spremembe očitne. Zelo često čujemo od tega ali onega, da ima vnetje želodca ali vneto želodčno sluznico. Svoje čase smo lahko redno brali na rentgenskih izvidih, da gre za vnetje želodčne sluznice, ali kakor temu strokovno pravimo, gastritis. Danes vemo, da rentgenolog ne more tega ugotoviti TRGOVSKO PODJETJE »HMELJNIK« NOVO MESTO nudi tudi letos TRTNE CEPLJENKE sort: žametna črnina, portugalka, modra frankinja, kraljevina, neuburgovec in žiahtnina. Cepljenke so prvorazredne, sortno čiste in cepiči vzeti le od selekcioniranih trt. Cepljenke dobite lahko vsak delavnik od 6. do 14. ure v naži kleti v Bučni vasi in v kleti na Malkovcu. Vinogradnike, ki nameravajo obnavljati večje površine, pa vabimo, da nas obvestijo. Pripravljeni smo pomagati, da bo obnova čim boljša in čim cenejša. ... f <•* »jr.**'1 Oglašajte v DL! GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodaj o naslednjih osnovnih sredstev: — 4 kamioni TAM 4500, leto izdelave 1961 — 1963, v voznem stanju — opremljeni za prevoz gozdnih sortimentov — dostavno vozilo COMBI IMV, leto izdelave 1962 — elektromotor 4 KW 415 obr. ur ./min. — motorno žago Partner R 12 Licitacija bo 23. 12. 1967 ob 8. uri v upravi Gozdnega gospodarstva Novo mesto, Gubčeva 15. Ogled navedenih predmetov je mogoč pred licitacijo. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. samo |» iti odtis (ali pa še tega ne!) bo pustil vlomilec v vaši hiši namesto prihrankov, če jih ne boste pravočasno naložili na hranilno knjižico DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE! DOLENJCI! kadar pridete v Ljubija: obiščite obrate HOTELA SLON: hotel - restavracijo -kavarno - slaščičarno - bar - bife V narodni restavraciji boste postreženi tudi z dolenjskimi specialitetami. Prepričajte se o naših prvovrstnih specialitetah in solidni postrežbil živilski kombinat maribor PROIZVAJA IN SE CENJENIM ODJEMALCEM PRIPOROČA S KVALITETNIMI IZDELKI SVOJIH MLINOV, TOVARNE TESTENIN, PEKARN IN SLAŠČIČARN OBENEM ŽELI KOLEKTIV SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1968 VSEM CENJENIM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM PRIPOROČA SE ŽIVILSKI KOMBINAT INTES - Maribor NESREČE Z avtom v prikolico 8. decembra zjutraj je vozil Vinko Milas po klancu avtomobilske ceste pri Medvedjeku tovornjak zagrebSKega Croatiatransa. Zaradi okvare je tovornjak ustavil. Za njim se je z osebnim avtom pripeljal Mario Sajn s Pivke in se zaletel v prikolico. Ranjenega šaj-novega sopotnika so odpeljali v bolnišnico. Škodo so ocenili na 8000 Ndin. Zdrsnil pri Vahti 7. decembra se je z osebnim avtom čez Gorjance v Novo mesto peljala Karolina Žlogar z Radoviče. Pri Vahti je na zasneženi cesti zavirala, zato je avto zaneslo s ceste po nasipu, da Je udaril v kup gramoza. Ranjen je bil sopotnik Anton Radoš. Škodo so ocenili na 2000 N din. S traktorjem med dijakinje 6. decembra se je pripetila nesreča med poučevanjem vožnje s traktorjem na dvorišču kmetijske šole na Griru. Dijakinja II. letnika Marija L6všin, ki je pod vodstvom inštruktorja Mihe Žmavca upravljala traktor, je z vzvratno vožnjo zapeljala v gručo dijakinj, ki so stale ob zidu. Traktor je poškodoval Anico Povše, da so jo morali odpeljati v bolnišnico. Kolesar trčil v avto 5. decembra opoldne se je kolesar Franjo Moracev iz Velike Pake v Črnomlju na cesti proti Metliki zalete! v osebni avto, ki ga je vozil Cveto Jaketič z Vinice, padel in se tako poškodoval, da so ga odpeljali v bolnišnico. Moravec se je pripeljal s stranske Škodo so ocenili na 400 Ndin. Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko. | če pa pije, I pije Hermeliko { tc veliko zelenik in mnogoKJ1 rož po zenJi Hcrmelik i' ( e najimcnitn*]1 STE V ZADKE«! ZA »AHILOV šopek nageljčkov je primerno darilo za vsako priložnost! Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v vaši najbližji cvetličarni V' nageljčke iz vrtnarije Čatež ŠOLA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL LJUBLJANA - JEŽICA razpisuje vpis učencev v šolskem letu 1968 Rok za vpis je do 20. januarja 1968. Pouk se bo pričel 5. februarja in bo trajal do 1. julija 1968. POGOJI: — da je kandidat izpolnil 18 let starosti, — da ima končano osemletko ali vajensko šolo in — da je zdravstveno sposoben. Po uspešno končanem šolanju, učenci pridobe naziv poklicnega voznika za B, C in E kategorijo. Vse ostale informacije dobite na šoli. UPRAVA ŠOLE PO SKLEPU ZADRUŽNEGA SVETA razglaša komisija za odtujitev osnovnih sredstev pri Kmetijski zadrugi Črnomelj, da bo v četrtek, 21. 12. 1967, ob 10. uri pri Mehanični delavnici KZ Črnomelj JAVNA PRODAJA naslednjih osnovnih sredstev: 1 traktor »Ferguson 35« 1 traktor »Zetor« 3 traktorji »Zadrugar« 3 žitni kombajni »Zmaj 630« 3 silokombajni »Tarup« 3 traktorske prikolice 5 trosilcev hlevskega gnoja in druga oprema. Vse informacije dobite na upravi KZ Črnomelj. Ponudniki so dolžni pol ure pred prodajo položiti 10-odst. varščino na blagajni KZ v Črnomlju. Kmetijska zadruga Črnomelj NE H00I DOMOV BREZ odprt vsako noč, razen ponedeljka, od 22. do 4. ure, Vstopnina 2500 Sdin, od tega 1000 Sdin konzumacija mednarodni program STRIP-TEASE O Bližajo se prazniki ... Svojim bližjim želite izkazati pozornost in jih obdarovati. KAKO? NE POZABITE! NAJPRIMERNEJŠE IN NAJPLEMENITEJŠE DARILO ZA VSAKOGAR IN ZA VSAKO PRILOŽNOST JE LEPA, DOBRA KNJIGA. Založba MLADINSKA KNJIGA je pripravila POSEBEN BARVNI PROSPEKT DARILNIH KNJIG. ZAHTEVAJTE GA V NAJBLIŽJI KNJIGARNI! Ob pretehtanem izboru darilnih knjig založbe MLADINSKA KNJIGA se vam ne bo težko odločiti. • VISOKI NOV VRHUNSKI DOSEŽEK BONBONI, POLNJENI Z NARAVNIMI SADNIMI SOKOVI IN DODATKOM VITAMINA C TELEVIZIJSKI SPORED m zab (Za- NEDELJA, 17. 12 9.25 POROČILA (LjuMJana) 8.30 Z MIHO DOV2ANOM GORENJCI — odd. nar. glasbe (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA greb) 10.45 NE CRNO, NE BELO — ponovitev odd. za otroke (Beograd) 11.30 JUNAKI CIRKUŠKE ARENE — serijski film (Ljubljana) 12.00 NEDELJSKA TV KONFERENCA (Zagreb) NEDELJSKO POPOLDNE IB.25 KARAVANA — reportaža (Beograd) 19.10 DOLGO, VROČE POLETJE — serijski film (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.50 ZABAVNO-GLASBENA ODDAJA (Beograd) 21.50 PORTRETI IN SREČANJA (Zagreb) 22.05 TV DNEVNIK PONEDELJEK, 18. 12. 940 TV V SOLI — ponovitev ob 14.50 (Zagreb) 10.40 RUŠČINA — ponovitev ob 15.50 (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 11.40 ZA REBER PO NEVSAKDANJOSTI — TV V Šoli (Ljub-ljana) 16.10 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.55 POROČILA (Zagreb) 17.00 MALI SVET — oddaja » otroke (Zagreb) 17.25 RISANKE (Zagreb) 17.40 KJE JE, KAJ JE — oddaja za otroke (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 VSI SO PRIHAJALI — cikel Lepe pesmi so prepevali (Ljubljana) 18.45 KUHARSKI NASVETI (Ljubljana) 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED (Beograd) 19.40 TV POSTA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.40 TV DRAMA (Beograd) 21.40 GLASENA ODDAJA (Zagreb) 22.10 TV DNEVNIK (Beograd) TOREK, 19. 12. »40 TV V SOLI — ponovitev ob 14.50 (Zagreb) 10.35 ANGLEŠČINA — ponovitev ob 15.45 (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE — ponovitev ob 16.10 (Beograd) 18.00 FILM ZA OTROKE (Ljubljana) 18.15 OTVORITEV RAZSTAVE GABRIJELA STUPICE V MODERNI GALERIJI (Ljub-ljana) 18.50 OBREŽJE — odd. *a italijansko narodno skupino v Jugos. (Ljubljana) 19.05 REZERVIRAN CAS (Ljubljana) 19.30 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 CIKCAK (Ljubljana) 20.10 DOBER VOJAK SVEJK — češki celovečerni film (Ljub-ljana) ».40 V NAROČJU TIŠINE — kulturna oddaja (Ljitoljana) « 20 ZADNJA POROČILA (Ljuljana) SREDA, 20. 12. 17.00 POROČILA (Skopje) tt-05 SERIJSKA LUTKOVNA IG-RA (Skopje) *7.25 POPOTOVANJE PO AZUI — poljudnoznanstveni film _ (Ljubljana) «•55 TV OBZORNIK (Ljubljana) «15 ZDRUŽENJE RADOVEDNEŽEV — odd. ra otroke (Zagreb) 19.00 20 MILIJONOV — reportaža (Beograd) 19.30 DOKUMENTARNI FILMI MILENKA STRBCA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.40 (NE)ZNANA TALIJA — I. oddaja (Ljubljana) 21.55 GOLDEN GATE QUARTETT z Jazz festivala v Ljubljani (Ljubljana) ČETRTEK, 21. 12. 940 TV V ŠOLI — ponovitev ob 14.50 (Zagreb) 10.35 ANGLEŠČINA — ponovitev ob 15.45 (Zagreb ) 11.35 ANGLEŠČINA — ponovitev ob 15.45 (Zagreb) 16.10 ZA REBER PO NEVSAKDANJOSTI - TV v šoli (Ljufa. ljana) 17.05 POROČILA ( Ljubljana) 17.10 VIJAVAJA—RINGARAJA -VIII oddaja (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 DAN V PLANINSKI ENOTI (Ljubljana) 18.35 ZASEBNO DELO V SAMOUPRAVNEM SISTEMU (Lju. bljana) 19.00 DEŽURNA ULICA — humoristična oddaja (Beograd) 19.40 TV PROSPEKT (Zagreb) 19.54 PROPAGANDNA MEDIGRA 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 AKTUALNI RAZGOVORI (Beograd) 21.30 PROPAGANDNA ODDAJA (Ljubljana) 21.40 INTERNACIONALNI KVINTET DUŠKA GOJKOVIČA -II. del (Ljubljana) 22.30 ZADNJA POROČILA (Ljubljana) PETEK, 22. 12. 9.40 TV V SOLI — ponovitev ob 14.50 (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE — ponovitev ob 16.10 (Beograd) 17.05 POROČILA (Skopje) 17.10 VAŠA KRIŽANKA - odd aa otroke (Skopje) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 GLASBENI MAGAZIN (Ljubljana) 19.05 NA SEDMI STEZI — Spari-na oddaja (Ljubljana) 19.40 PABLO PICASSO — kulturni film (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.40 DESANT NA DRVAR — Jugoslovanski celovečerni film (Ljubljana) 22.10 ŠLAGER SEZONE — Sarajevo (Zagreb) 22.25 TV DNEVNIK (Beograd) SOBOTA, 23. IZ. 9.40 TV V SOLI — ponovitev ob 14.50 (Zagreb) 17.00 DE2URNA ULICA — ponovitev (Beograd) 17.40 VSAKO SOBOTO — pregled sporeda (LJit>ljana) 17.56 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.16 Ivan Tavčar: VISOSKO KRONIKA — n. del (Beograd) 10.15 SPREHOD SKOZI CAS -Oktobrska revolucija (Ljubljana) 19.40 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.40 DVORNI KLOVN NJEGOVEGA VELIČANSTVA ČLOVEKA — Prane Miličinski Ježek (Ljubljana) 21.30 VAGABUNDI — francoski ansambel ustnih harmonija ir Jev (Ljubljane) »1.40 JUNAKI CIRKUSKE ARENE — serijski film (Ljubljana) 22.00 GIDEON IZ SCOTLAND YARDA — serijski film 23.00 ZADNJA POROČILA (Ljub-(Ljubljana) NOVO MESTO Najkvalitetnejše moške in otroške srajce v modernih desenih in krojih! Avtobus povozil invalida 7. decembra je avtobus podjetja SAP, ki ga je vozil Jože Zajc Iz Gorenje vasi pri Ivančni gorica, do smrti povozil v MetliM 66-letnega invalida Franca Kočevarja iz Bereče vasi. Kočevar je čakal avtobus v bifeju in je hotel vanj, ko se je vozilo že premaknilo. Ko je voznik Kočevarja opazil, je ustavljal, avtobus pa je na zasneženi cesti drsel naprej. Kočevar je padel pod zadnje levo kolo, kjer ga je doletela smrt. Tat v menzi Med 28. in 30. novembrom je neznanec vlomil v sladi-šče KOVINARJEVE menze v Rršlinu in odnesel 190 no- vih dinarjev, trajajo. Poizvedbe še S ceste pri Jugorju Ljubljančan Karel Trobec se je 10. decembra peljal z osebnim avtom iz Novega mesta v Metliko. Pri Jugorju se je izpraznila zadnja desna zračnica, zato Je avto zaneslo s ceste, da se je prevrnil. Voznikovo ženo so odpeljali v bolnišnico. škode je bilo za 300 Ndin. Za boljše gospodarjenje v kmetijstvu, za vsako vaško gospodarstvo pomeni veliko pridobitev novi ENOFAZNI MOTOR ELEKTROKOVINE tip EKSK 112 S 4 za dve konjski moči (1,5 kilovata) in s 1430 vrtljaji v minuti. Olajšajte si delo! Z enim motorjem lahko poganjate več gospodarskih strojev: mlatilnico, cirkularno žago, slamoreznico, žrmlje, brus, sadni mlin itd. ENOFAZNI MOTOR ELEKTROKOVINE je zgrajen za potrebe vaških gospodarstev, je enostaven in prenosljiv. Priključite ga na enofazno napeljavo za luč, kakor druge gospodinjske aparate. Stroški za pogon elektromotorja so nizki. Poraba elektrike se obračunava po števcu in tarifi za gospodinjstvo Zahtevajte ponudbe v najbližji trgovini s tehniškim blagom, pri našem predstavništvu v Ljubljani, Titova 28. tel. 315-824 ali v naši tovarni: ELEKTROKOVINA MARIBOR, Tržaška 109 telefon: 31-120 Tip EKSK 112 ELEKTROKOVINA Superavtomatske pralne stroje, hladilnike in peči na olje dobite po konkurenčnih cenah pri JUGOTEHNIKI, Ljubljana Pod Trančo 2 — pri Čevljarskem mostu telefon: 23-881 do 23-884 ■ ZOPPAS pralni stroj model 570: 75.000 LIT in 940 Ndin ■ ZOPPAS hladilnik 130 litrov: 30.500 LIT In 460 Ndin ■ ZOPPAS hladilnik 160 litrov: 42.200 LIT In 570 Ndin ■ ZOPPAS peči na olje 8000 Kcal. 29.500 LIT in 354 Ndin 5400 Kcal. 26.800 LIT In 326 Ndin Skrbimo za servisno vzdrževanje v in po izteku garancijskega roka. Servisne delavnice za Slovenijo ▼ Ljubljani — JUGOTEHNIKA, Mačkova 5, telefon 23-329, Mariboru, Ajdovščini, Velenju in Portorožu. Generalni zastopnik za Jugoslavijo »Merkur«, Zagreb, Martičeva 14, prodaja za Slovenijo: Zahtevajte pojasnila! Obiščite nas! RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 — 8.00. PETEK. 15. DECEMBRA: 8.06 Glasbena matineja. 9.25 Ladko Korošec poje slovenske narodne pesmi. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 »Zbrira voda« in druge pesmi. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Vlado Grego-rovlč: Zimska driska pri govedu. 12.40 Na kmečki peči. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Veliki valčki in uverture. 14.35 Naši poslušal-ci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Napotki za turiste. 15.45 Kulturni globus. 17.05 Človek in zdravje. 17.15 Koncert po željah poslušalcev. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Glasbeni cocktail. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih SOBOTA, 16. DECEMBRA: 8.06 Glasbena matineja. 9.45 Iz albuma skladi za mladino. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveiti — dr. Franc Zadravec: lastnosti lisastega goveda za pridobivanje mleka in mesa. 12.40 Popevke lz studia 14. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Od melodije do melodije. 15.45 Naš podlistek — Stendhal: Prva doživetja — D. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat! 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi-mite ■ pevko Ivanko Kraševec. 20.00 Revijski bi plesni orkester RTV Ljubljana. 20.30 Zabavna radijska Igra — »Detektivi na plane. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 17. DECEMBRA: 6.00-8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra v otroke — Srbo Ivanovski: »Čudna ulica«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši.. . Janez Vipotnik. Na Žužemberk. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — n. 13.40 Nedeljska reportaža. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Majhen operni koncert. 17.30 Radijska igra — Jonathan Swiit: Vsemogočno pero. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. PONEDELJEK, 18. DECEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.45 Mladinski pevski festival 1967. 11.00 Poročila — Turistični napotki aa tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Cilka Anžič: Uspešnost poslovanja najvažnejših kmetijskih organizacij Slovenije t letošnjem letu. 12.40 Pesmi % Južnega morja izvaja ansambel Vaclava Kučere. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni Jniermez-to 17.06 Operni recital slavnih solistov. 18.15 Signali. 19.00 Lahko noč, otrodl 19.15 Minute * orkestrom Henry Mancini. 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb. 22.10 Radi ste Jih poslušali. TOREK, 19. DECEMBRA: 8.08 Operna matineja. 9.25 Slovenski narodni plesi v priredbi Tončke Maroltove. 11.00 Poročila — Turistični napotki aa tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Kako trgujejo s cvetjem v Švici. 12.40 Igrajo domači pihalni ansam-bli. 13.30 Priporočajo vam .. . — 14.25 Lahka glasba slovenskih avtorjev. 15.40 V torek nasvidenje! 17.05 Igra simfonični orkester RTV Ljubljana. 18.15 »Odbleski«. 18.45 Svet tehnike. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Pesmi Latinske Amerike. ».00 Od premiere do premiere. 21.15 Dese« pevcev — deset melodij. SREDA, 20. DECEMBRA: 8.01 Glasbena matineja. 9.10 Slovenski pevci m ansambli zabavne glasbe. 11.00 Poročila — Turistični napofe ki aa tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Lojze Hrček: Sklepi H. Jugoslovanskega vinogradniškega kongresa t Ohridu. 1&4D Venček operetnih napevov. 13JO Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni tatermezzo. 15.45 Naš podlistek — W. Schnune: Pogreb. 17.05 Mladina sebi In vam. 18.40 Nai razgovor. 19.00 lahko noč, otroci! 19.16 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 30.00 CSaa-dio Monteverdi: »Kronanje Fope-je«. ČETRTEK 21. DECEMBRA: 8.08 Iz oper italijanskih skladateljev. 9.25 Narodne pesemi iz Vojvodine. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Rovan: Pomen uredbe o obveznem uničevanju češminovlh grmov. 12.40 Igrajo ameriški pihalni orkestri. 13.30 Priporočajo vara ... 14.05 Izbrali smo vam. 15.20 Glasbeni intermee-90. 17.06 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni potrovorf. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov več« domačih pesmi in napevov 23 DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov! V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 15. decembra — Kristina Sobota, 16. decembra — Albin Nedelja, 17. decembra — Lazar Ponedeljek, 18. decembra — Rado Torek, 19. decembra — Urban Sreda, 20. decembra — Julij Četrtek, 21. decembra — Tomaž Jože Pečjak iz Stavče vasi 26, Dvor pri Žužemberku, preklicujem, kar sem govoril o družini Kužnik iz Stavče vasi, p. Dvor pri Žužemberku. Janez Nemanič, Dragomlja vas št. 3, Suhor, obžalujem besede izrečene proti Jožetu Južni iz Dra- gomlje vasi št. 23, in jih preklicujem. Obenem se mu zahvaljujem, da ni vložil proti meni tožbe. ifolVESTIlAl CEMENTNO STREŠNO OPEKO dobite najkasneje v 5 dneh po 1 N din dostavljeno na dom. Ljubljana, Milana Majcna 47. VSAKO NEDELJO PLES v gostilni Romana Zorita v Družinski vasi. Igrajo fantje treh vasi. Vabljeni! Malči Popovič za diplomo na pedagoSki akademiji iskreno čestita kolektiv Posebne osnovne Sole Šmihel. SLUŽBO DOBI IŠČEM ŽENSKO, ki bi hodila za 8 ur pazit otroka. Naslov v upravi lista (1785/67). GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme štiričlanska družina' pod dobrimi pogoji. Ponudbe pošljite na: Meta Jevinšek, Vrhovnikova 11, Ljubljana. STANOVANJA ODDAM SOBO ženski, ki bi pazila na otroka. Cesta herojev 47, Novo mesto. PRODAM stanovanjsko hišo z velikim vrtom v središču Brežic. Vseljiva takoj — lepa lega ob cesti. Vprašajte pri frizerju v čateških Toplicah. KDOR MI NAJDE sobo, mu grem pomagat v gospodinjstvo. Naslov v upravi lista (1792/67). SOBO ODDAM samski osebi. Miha Čolnar, Trdinova 14, Novo mesto. ODDAM opremljeno sobo v centru mestač Naslov v upravi lista (1800/67). V SREDIŠČU Šentjerneja ob glavni cesti prodam enonadstopno stanovanjsko hišo; pritlični prostori so primerni za kakršenkoli lokal. Hiša ima vodovod, garažo in prostorno dvorišče. Naslov v upravi ilsta (1805/67). BREZPLAČNO ODDAM sobo dekletu v Novem mestu, ki bi mi delala družbo Ponudbe na upravo lista. UGODNO PRODAM novo nemško motorno škropilnico, ročno »Super Holder«, avtomobilski radio »Blaupunkt« in kuhinjsko omaro. Vratonjič, Kristanova 5, Novo mesto. ELEKTRIČNO KITARO in ojače valeč z zvočnikom prodam. Cankar, Kočevje. Ljubljanska 33. PRODAM žagane hrastove plohe (5, 6, 7, 8 cm), stare 5 let. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (1801/67). BEL EMAJLIRAN ŠTEDILNIK »Goran« in kuhinjsko kredenco (veliko) — vse v najboljšem stanju — ugodno prodam. Milost, Sevnica. Savska 8. KUPIM KUPIM dobro ohranjen vzidljiv levi štedilnik na 2 Vt plošče. Avgust Piletič, Dol. Stara vas 9, Šentjernej. KUPIM 50 kg težkega plemenskega merjaščka z rodovnikom (kr-škopoljca). Sporočite: Grabrijan, Dragoši 4, p. Adlešiči. RAZNO PRODAM PRODAM zimsko suknjo, 35-litrski električni lonec in električni kuhalnik na 2 plošči. Bršlin 15, Novo mesto. UGODNO PRODAM vinograd na Trški gori z nekaj poslopja. Naslov v upravi lista (1787/67). MOŠKA USNJENA ROKAVICA, izgubljena na Zagrebški cesti (4. 12. 1967), se dobi na upravi Dolenjskega lista (1788/67). POROČNE PRSTANE po najnovejši modi izdeluje in vsa zlatarska dela opravlja zlatar. Gosposka 5, Ljubljana (poleg univerze). ŽELODČNI KATAR,- čir na želod cu in dvanajsterniku ter trakt debelega črevesa zdravite z uspehom s prirodnim zdravilom — z rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri H MELJ NIKU in STANDARDU (MERCATORJU). GARAŽO ZA OSEBNI in tovorni avto oddam proti vplačilu vnaprej na Trdinovi cesti. Naslov v upravi lista (1793/67). lESSMO Ob težki izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA ŠTEFANIČA iz Dragatuša se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in sočustvovali z nami Posebna hvala gasilskemu društvu Dragatuš, sorodnikom in vsem vaščanom. Žalujoči: žena Frančiška, Jičerka Pavli in sin Mirko z družinama ter sin Rajko Ob izgubi našega dragega očeta JOŽETA MEDVEDA iz Gor. Kamene se iskreno zahvaljujemo podjetjema ROG iz Novega mesta za podarjeni venec in denar ter NOVOLESU iz Straže in vsem sosedom, ki so nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: hčerka Anica in Mici z možem ter drugo sorodstvo Brežice: 15. in 16. 12 jugoslo vansko-nemški film »Komisar X«. 17. in 18. 12 ameriški barvni film »Banditi Arizone«. 19. in 20. 12 jugoslovansko-francoski barvni film »Soledad«. Črnomelj: 15. in 17. 12. ameriški barvni film »Ben Hur«. 17. 12. barvni film »Tom in Jeri«. 19. in 20. 12. ameriški film »Igralec na srečo«. Kočevje • »Jadran«: 15 do 17. 12. jugoslovanski film »Zbiralci perja«. 17. do 19 12. ameriški film »Tigru diši surovo meso«. 20. in 21. 12. francoski film »Najstarejši feršo« Kostanjevica: 17 12 ameriški film »Geronimo«. Metlika: 15. do 17. 12. ameriški barvni film »Močnejše od slave«. 16. in 17 12 ameriški film »Fatamorgana« 20. in 21. 12. ruski film »Jezdec iz kirgišKih planin«. Mokronog: 16. in 17. 12. nemški barvni film »Pesem o pisanem balonu«. Novo mesto - »Krka«: 15. do 18. 12. francoski barvni film »Nebo nad glavo«. 19. do 21. 12. nemški film »Ono«. Ribnica: 16. In 17. 12. francosko-italijanski barvni film »Obleganje Sirakuze«. Sevnica: 16. in 17. 12. ameriški film »Londonski lopov«. 20. 12. švedski film »Deviški Izvir«. Sodražica: 16 in 17 12. ameriš- ki film »Moja draga Klementina«. Šentjernej: 16 in 17. 12. angleški barvni film »aZklad v londonskem stolpu«. Trebnje: 16. in 17. 12. ameriški barvni kavbojski film »Streljanje opoldne«. Gozdno gospodarstvo NOVO MESTO ugotavlja, da povzročajo občani pred novoletnimi prazniki veliko škodo s posekom smrečic za novoletno jelko Prebivalce obveščamo, da bomo od 15. decembra 1967 PRODAJALI JELKE vsak dan na tržnici v Novem mestu. Drevesca bodo naprodaj po 400 do 1000 Sdin. GG NOVO MESTO UGODEN NAKUP Po ugodni ceni prodom in dostavljam na dom KOMPLETNE POLOVICE domačih prašičev. Prodajam tudi prekajene zimske salame. PAVLE BOBIČ, mesarstvo Škocjan — Marjetko, Ivanka Jelačevič iz Tuševega dola — Dušana, Marija Štefanič iz Bereče vasi — Božo, Antonija Božič iz Leskovca — Iztoka, Antonija Lekše iz Dolge Rake — dečka, Marija Babič iz Gornjega Suhorja — dečka, Marija Stamfelj iz Potovrha — dečka, Jožica Vrga iz Črnomlja — deklico, Anica Premru z Griča — de klico, Anica Sime iz Crmošnjic — dečka, Danica Pograjc iz De-šeče vasi — dečka, Zofija Sopčič iz Sela pri Otovcu — dečka in Vida Povše iz Gornjega Globodo-la — deklico. vi:mu Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Neža Ferlan iz Gorice — Danijelo, Marija Radej iz Klad ja — Tanjo, Dragica Poe-derec iz Ledine — Natašo, Marija Žgalin iz Podgorja — Marijo, Nada Černelič iz Globokega — Metko, Anica Ciglar iz Reštanja — Ireno. Ema Rman iz Skrovnika — dečka, Jožefa Kovačič iz Brezovice — Greto, Frančiška Mastnak iz Sevnice — Sonjo. Brežiška kronika nesreč PretekU teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ivan Jularič, zavirač iz Ljubljane, si je pri nakladanju na vagon poškodoval desno roko; Dominik Povše, kmet s Kala, je padel na poti in si poškodoval rebra; Martin Pavlin, kmet iz Orešja, je padel na dvorišču in si zlomil levo roko; Janeza Kramarja, upokojenca iz Zakota. je nekdo povozil z motorjem in mu poškodoval desno nogo; SiniCn Prmič, soc. pod. iz Krške vasi, je padel s hleva in dobil udarnine po celem telesu; Milena Popelar, hči delavca iz Ledine. se je popa.rila po levi roki: Dragica Zevnik, frizerska vajenka iz Gor. Pirošice. si je pri prometni nesreči poškodovala glavo; Mihael Lipar, delavec iz Blatnega, si je pri delu poškodoval glavo; Franc Poterkoč, avtomehanik iz Gaberja, si je pri prometni nssre či zlomil nogo; Ana štefanič. hči kmeta iz Mrtvic, je padla z vlaka in si poškodovala levo nogo. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Može iz Jurne vasi — Marjanco. Danica Moravec z Vinice — Štefko, Draga Rapuš iz Mirne peči — Dragico, Lojz-ta Plankar iz Veniš Mimo kolone na travnik 7. decembra se Je z osebnim avtom iz Ljubljane vračal Novo-meščan Peter Kapš. Pri Ponikvah je nameraval prehiteti kolono stoječih vozil, pa ga je zaneslo s ceste, da se je prevrnil na travnik. Škode je bilo za 700 Ndin. Trčila pri Grmu Cmomaljčanka Marija Gregorič se Je 'i decembra peljala z osebnim avtom iz Metlike v Črnomelj. Pri Grmu jo Je na zasneženi cesti zaneslo. Ko je bila na levi strani, se je naproti pripeljal z osebnim avtom Ivan Mežnar. Vozili sta tr- 0b vsaki spremembi naslova nam sporočite svoi stari in nov) naslov! Prav je, da zveste 3 Poslej na boljšem papirju! ■ ŽELJI MNOGIH NAROČNIKOV, ki bi radi domači pokrajinski list na malo boljšem papirju (zaradi boljšega tiska fotografij in risb, pa tudi zaradi samega papirja), smo ustregli: od danes naprej bo izhajal Dolenjski list na »BK-roto papirju«, ki pa je za 20 Sdin pri kilogramu dražji. S soglasjem lastnikov in izdajateljev domačega pokrajinskega tednika se s tem spreminja tudi naročnina za nag časnik: polletno bo znašala od danes naprej 16 Ndin, vendar bomo razliko za letošnje leto pokrili sami iz naših skromnih rezerv. Razlike za letos torej ne bomo izterjali, čeprav se s tem spreminja tudi naročnina za inozemstvo in naročnina za pravne osebe (zaradi priloge * uradnega vestnika). ■ OBČINI METLIKA IN TREBNJE sta že pred tedni v celoti poravnali vse svoje pogodbene obveznosti za svoji stalni komunski prilogi v našem pokrajinskem tedniku. Predstavniki drugih občin so obljubili na posvetovanju na Otočcu preteklo sredo, da jima bodo sledili do konca decembra 1967. B DO KONCA DECEMBRA 1967 pošiljamo vsem naročnikom naš list brezplačno — pošljite nam zato, prosimo, naslove znancev, prijateljev in sorodnikov, ki Dolenjskega lista še ne prejemajo na svoj naslov! Bolj kot z občasnim pismom boste sorodnike v tujini razveselili z dragocenim darilom: z vsakotedenskim pismom iz domačih krajev! Naročite jim Dolenjski list, veseli bodo vaše pozornosti in skrbi! ■ DOBER ZASLUŽEK NUDIMO vsem, ki že. lijo razširjati Dolenjski list: pošljite svoj naslov upravi lista (Novo mesto, p. p. 33) in takoj vam bomo poslali podrobnejše podatke o zaslužku in navodila za sodelovanje! DOLENJSKI LIST Kolesarki sta obležali v nezavesti 7. decembra zjutraj sta se iz Cerkelj proti Krški vasi vzporedno peljali kolesarki Dragica Zevnik iz Gor. Pirošice in Anica Vidmar iz Doi. Pirošice. Za njima je pripeljal dostavni avto Jože Pegam iz Cerkelj. Ker je deževalo in snežilo, naproti pa sta se mu pripeljala mopedist in ostf»ni avto z nezasenčenimi lučmi, je kolesarki zagledal na zelo kratko razdaljo. Kljub zaviranju je zadel v kolesarki, da sta padli in se hudo poškodovali. Nezavestni so odpeljali v brežiško bolnišnico. Na avtomobilu in kolesih je za okrog 400 Ndin škode. Vozniku so odvzeli kri. Na kolesu so se nenadoma zlomile vilice Marija Bartol iz Sevnice se je 4. decembra zjutraj ob pol šestih peljala s kolesom po klancu od Kvedrovega trga na Kolodvorsko ulico. Ko je pripeljala na ravni del ulioe, so se ji nenadoma zlomile vilice kolesa. Padla je po cesti in obležala, v nezavesti. Odpeljali so jo v celjsko bolnišnico Na kolesu je za okrog 100 Ndin škode Z motornim kolesom v neosvetljen tricikel 6 decembra popoldne peljal s tri-8 .decembra popoldne peljal s tri-ciklom brez prižganih luči proti Brežicam Ko ga je hotel prehiteti motorist Franc Štrbulc in Brežic, je naproti pripeljal neznan mope dist, ki ni zasenčil luči. Motoris je zasenčil luči in pri tem zadel tricikel. Motorist in voznik tricikla sta padla. Pri tem se je voznik tricikla težje poškodoval in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico Na vozilih je za okrog 450 Ndin škode. Prikolica ga je poškodovala 7. decenpra zjutraj se je iz Čateža proti Brežicam peljala z osebnim avtomobilom Marija Koren iz Rečice. Ko je pripeljala do mostu čez Krko, ji je pripeljal naproti s tovornim avtom Mijo Jarčov iz Topuskega. Da bi dala prednost tovornemu avtomobilu, je zapeljala nekaj metrov nazaj V ostrem ovinku pa jo je na koncu mosta tovorni avtomobil zadel z blatnikom prikolice zadnji blatnik osebnega avtomobila in povzročil za okrog 500 Ndin škode Trčil med izstopanjem Avgust Hodnik iz Gor. Brezovice je 7. decembra v Bršlinu ustavil avtobus, da bi potniki izstopili. Za njim se je z osebnim avtom pripeljal Bršlinčan Anton Novak, in ker vozil* na zasneženi cesti ni mogel ustaviti, trčil v avtobus. Škodo so ocenili na 600 Ndin Mopedist ga je podrl 8. decembra popoldne sta šla vštric po desni strani ceste iz Brežic proti črncu Franc Peter -kovič iz Gaberja in Darko Avsec iz Črnca. Pri brežiški bolnišnici je za njima pripeljal mopedist Anton Dimič iz Cundrovca, ki je Peterkoviča podrl in ga hudo poškodoval. Tovornjak je pripeljal po levi strani Vlado Suša iz Brežic se je 8. decembra dopoldne peljal z osebnim avtomobilom iz Brežic proti Zg. Zdolam. V Zg. Pohanci mu je naproti po levi strani pripeljal tovorni avto Franc Umek iz Zdol, tako da sta trčila. Na osebnem avtu je za okrog 600 Ndin škode. Dostavni avto zaneslo v železno ograjo 9. decerrtora je peljal z dostavnim avtom proti Brežicam voznik Emil Gramc lz Gazic. Pred mostom čez Savo je močno zavrl, da ga je zaneslo v železno ograjo, ki jo je porušil v dolžini 7 metrov Na avtomobilu je Škode za okrog 1.100 Ndin. Avto na kamenju Novomeščan Franc Pučko se je 7. decembra dopoldne peljal z osebnim avtom proti Straži. Na zasneženi cesti Je v Irči vasi sre čal avtobus, se mu izognil, pri tem pa zapeljal na kup kamenja pri hiši št 16. škode je bilo za 400 Ndin Na snegu jo je podrl Anton Goreč s Slatnika je 9. decembra potoval z osebnim avtom po tretjerazredni cesti v Novo mesto. Pred IMV v Novem mestu je podrl Jožico Vodopivec, ko je prečkala cesto Ponesrečenko so odpeljali v bolnišnico. Nesreča se je pripetila, čeprav je voznik pred trčenjem zaviral. SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI /seh znamk in KMETIJSKI STROJI IZREDNO NIZKE CENE! VSE INFORMACIJE DOBITE: SOVO MESTO: MOČNIK, Sokolska 3, št. telefona (068)21-639 SEVNICA: TOTER, Heroja Maroka 3 PEROTTI-EXPORT S. FRANCESCO 41, TRST Ob tragični izgubi našega sina, brata, nečaka in strica JOŽETA KASTELCA iz Gor. Podboršta pri Mirni peči se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter znancem, ki so z nami sočustvovali, nam pomagali v težkem trenutku in spremili pokojnika na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu novomeške bolnišnice, ki mu je v zadnjem trenutku pomagal, enako kolektivu INIS in njegovemu zastopniku za izrečene besede. Prisrčna hvala tudi gospodu župniku, ki ga je spremil na zadnji poti. Oče Franc in drugi sorodniki DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Ja-kopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA: vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Naročmna za drugo polletje 1967: 16.00 novih dinarjev (1600 starih din); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 20,00 novih dinarjev (2000 starih din) za drugo polletje 1967 — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21-227 — Nenaročenih ropokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska: CP »DEI/D« v Ljubljani.