Mtnlim plotnno v pctortnl ^ Cena Din 1*- Slovenski dctn SUl). 231 U fjiibtifuti, v petek, 9. oktobra 1936 leto 1. Ljubljana slavi spomin velikega kralja Ljubljana, 9. oktobra. Ljubljana živi danes pod vtisom tragedije, ki se je pred dvema letoma odigrala v Marseilleu, ko je zločinska roka zrušila življenje našemu velikemu kralju. Slovenska prestolnica obhaja spomin na ta dogodek izredno občuteno: mesto je danes vse izpre-menjeno. S sleherne hiše visi žalna zastava, javna poslopja pa so razobesila državne trobojnice na pol droga. Vsaka izložba nas spominja na žalostni dogodek in nekaka grobna ter dostojanstvena tišina v mestu nas opozarja na izgubo, ki nas je zadela na ta dan pred dvema letoma. Delo po uradih počiva V znak žalovanja so zaprti vsi javni uradi in delo v njih počiva. Uradništvo se je zbralo po cerkvah ter se pridružilo ostalemu meščanstvu, ki je dopoldne napolnilo božje hrame, v katerih se opravljajo žalni obredi. V cerkvah se je zbrala tudi vsa osnovnošolska, kakor tudi srednješolska in visokošolska mladina. Žalni obred v stolnici Glavni žalni obred je bil v stolnici. Tu so se ob 10 dopoldne zbrali predstavniki vseh državnih in samoupravnih uradov z banom dr. Natlačenom na čelu. Žalnemu obredu so prisostvovali vsi načelniki oddelkov kr. banske uprave in skoraj vse banovinsko uradništvo. Z županom dr. Adlešičem i:a čelu je bil zbran v stolnici celoten občinski svet z načelniki posameznih mestnih uradov ter številnim mestnim uradništvom. Dalje je žalnemu obredu prisostvovalo skoraj vse uradništvo finančne direkcije dr. Sedljarjem na čelu. Enako so bile zastopane vse ostale državne in samoupravne ustanove kakor univerza, posamezni učni zavodi ter vse’ drž institucije, ki so jih predstavljali njih šefi in uradništvo. V velikem številu so se zbrali tukaj tudi predstavniki vseh ^ših kulturnih, gospodarskih in prosvetnih institucij, kakor tudi zastopniki posameznih stanov in združenj. Najštevilnejše je bil zastopan častniški zbor; prisostvovali so žalni svečanosti poleg številnih nižjih. vsi višji častniki z divizionarjem g. Nedeliko-vičem na čelu. Žalne obrede v stolnici je opravil mestni prošt stolJ^80'^, °b asistenci dostojanstvenikov Obredi v pravoslavni cerkvi ------»*w8iwjunoi • v.iiini |A/uaii v jji a- voslavno cerkev, da tam prisostvujejo žalnim obredom. Tu je bilo zbrano številno občinstvo pravoslavne veroizpovedi. Žalne obrede je opravil pravoslavni prcta Budimir Djordjevič. Po žalni svečanosti v pravoslavni cerkvi so se predstavniki uradov podali na svoje urade iir je v nekaterih uradih sledila interna komemoracija. Komemoracije po šolah V posameznih cerkvah je prisostvovala žalnim obredom mladina ljubljanskih šol. Po opravljenih cerkvenih opravilih se je podala mladina nazaj v šole, kjer so bile kratke interne komemoracije združene večinoma s predavanji o pokojnem Viteškem kralju Zedinitelju. V ostalem je dan na ljubljanskih šolah pouka prost. Žalna svečanost na Viču Pred spomenikom pokojnega Viteškega kralja Zedinitelja bo, kakor že lani, tudi letos žalna svečanost, ki se začne ob pol 8 zvečer. K tej svečanosti se ne bodo zbrali samo prebivalci Viča, marveč je vabljeno k prireditvi, ki jo prirejajo viška društva, tudi vse meščanstvo. Poleg drugih žalnih prireditev, ki bodo danes zvečer, bo to nekaka osrednja in glavna žalna prireditev v Ljubljani. Zvečer bo v mestu tišina V znak žalovanja so za nocoj odpovedali svoje predstave vsi kinematografi ter gledališče. Enako so odpovedali svoje koncertne programe tudi javni lokali. Ljubljana bo torej ta večer zavita v tišino in bo na ta način tudi vidno dokazala svoja godka 0,1 ol)lctnici gnusnega marsejskega do- K*> Pride na GSmbdsov pogreb uisn^urad^orofti ? pokjobra- AA- Madjarski do- r udeležil.P k^zartoPmwdShP0^Hlih, 86 ^ nega pogreba predsednika vlade G6mb6sa?7tali - lanski zunanji minister crof fin™ o sTt tokola Citadinijem in delegacijo 11 častnTkov™* generalom Graziolijem na čelu; predsednik pruske vlade general Goring; avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg, in zunanji minister Schimdt šef civilnega doma grof Orsini in delegacija 20 častnikov, ter šef civilnega doma predsednika poljske republike g. Lekovski z delegacijo častnikov in državnim tajnikom za vojsko, generalom Regulskim. Vlak s posmrtnimi ostanki ministrskega predsednika Gombosa je prispel na obmejno postajo Hegesalom ob 9. Po krajši ceremoniji je nadaljeval pot v Budimpešto, kamor je prispel opoldne. Na postaji so bili zbrani vsi člani vlade, odposlanstvo oficirjev, župan in druge ugledne osebnosti, kakor tudi velika množica. Krsto so položili na katafalk. kjer jo je evangeljski škof blagoslovil Po županovem govoru se je sprevod premikal h parlamentu, kjer so krsto položili v svečani dvorani na oder. škof je prečital kratko molitev. Popoldne bo dovoljen pristop občinstva, da izkaže pokojniku zadnje časti. | 9. X. 1934 + 9. X. 1936 | -.............a . II L. : ,. Wi xl'II Dve leti nas ločita, odkar je padel kot žrtev svojega visokega poklica v službi miru naš vladar, ki je vse svoje življenje posvetil enemu cilju: državi in njeni rasti. Streli v Marseillesu, ki naj bi bili zadeli našo državo, so zadeli samo njenega krmarja. Krmar je šel, država pa je ostala. To je resnica, katere nam ne potrjuje nobena stvar močneje, kakor razmišljanje o posledicah marsejskega atentata. Zločin v tujini nas je opozoril na to, koliko pohlepnih sovražnikov čaka na našo zemljo, o kateri so mislili, da jim bo padla v roke, ko izgine njen vladar. Druga obletnica smrti kralja Aleksandra I. pa priča prav o nasprotnem. Zavest nevarnosti, ki jo je vzbudil padec vladarja, je Jugoslavijo zvezala in strnila. Močnejša, kakor kdaj prej, Jugoslavija stoji in bo stala v senci velike marsejske žrtve. Odmevi boljševiške odpovedi nevtralnosti Španija po sovjetskem koraku Berlin, 9. oktobra, m. Izjave sovjetskega odposlanca v londonskem odboru o nevtralnosti Rusije glede španske državljanske vojne so izzvale ostre komentarje pc vsem nemškem časopisju. Nekatero nemško časopisje trdi, da je sovjetska vlada, ki bi do sedaj neprestano pomagala z vsemi vojaškimi in propagandnimi sredstvi boljše-viški vladi v Madridu. »Borsen Zeitungt med drugim poročajo, da imajo pretnje sovjetske vlade za cilj to, da prestrašijo zapadne evropske vlade. Ker se tiče odmeva po drugih državah, je treba omeniti zlasti Francijo. Francija je zaradi izjave sovjetske vlade prišla v silno neprijeten položaj, ker bo zdaj morala ugoditi francoskim komunistom, ali pa razbiti ljudsko fronto. Do zdaj se je Francija lahko izgovarjala, da ne more pomagati španski vladi, če je nevtralna celo bolj-ševiška Rusija. Zdaj bo pa Rusija odkrito začela pomagati španskim socialistom in komunistom in bo zato tudi Francija prišla na težko razpotje. — Nova Španija ostane neokrnjena Burgos, 9. oktobra, o. General Franco, poglavar španske nacionalistične vlade je izjavil zastopnikom tujega tiska, da je njegova vlada trdno odločena braniti in ohraniti nedotakljivost in neokrnjenost Španskega ozemlja. Vsi glasovi o tem, da nameravajo nacionalisti odstopiti kake dele spanske jemlje tujim velesilam, so izmišljeni in neresnični. S tem hočejo samo nacionalistom škodovati. London, 9. oktobra. o. Po zadnjih vesteh iz Španije je položaj v Madridu težak. Očitno se vidi, da vladi ne bo mogoče več dolgo držati prestolnice, če se ne zgodi kaj čudežnega. To zlasti zaradi tega, ker ogroža nacionalistično brodovje tudi Barcelono in Valencii«. Včeraj popoldne bi biti kmalu ubit predsednik španske vlade Largo Cabalero, ki se je vračal s fronte pri Aranjuezu. Njegov avto je zasledovalo nacionalistično letalo ier metalo bombe, tako da je Caballero moral pobegnita iz avtomobila in se skriti pod neki most. Sevilja, 9. oktobra. Tukajšnja radijska postaja poroča, da so začeli iz Madrida odstranjevati z vso naglico vojaški maferijal v Valencijo. Madridski list skrajne levice »El Mundo Ombrero« piše odkrito, da je Madrid izgubljen, če beli ne bodo najdalje v osmih dneh poraženi. Nacionalisti poročajo Burgos, 9. okt. m. Nacionalistični krogi trdijo, da so njihove čete prodrle v Naval Carnera in da so predhodne čete v ostri bitki, ki se je odigravala 16 km od mesta, premagale milico ljudske fronte in jo pognale v beg. Naval Carnera leži samo 32 km pred Madridom. Madrid, 9. oktobra. A A. Reuter: Vladne čete so izpraznile Navalperal, ki je 60 km severoza-padno od Madrida in so se umaknile proti Las-nasu. Uporniki so bombardirali Navalperal tekom cele noči. Prav tako kakor pri Toledu so se tudi tukaj vladne čete morale umakniti veliki premoči topništva in letalstva upornikov. Vesti od 9. oktobra Policija s tanki je v Parizu izpraznila tovarno čokolade, ki so jo imeli delavci zasedeno štirinajst dni. Policija je s tankom vlomila vrata in je bilo več delavcev in stražnikov ranjenih. Radovedni sino, kaj bo na tako ravnanje francoske socialistične vlade rekel levičarski tisk. Komisarja za težko industrijo Piatakova so v Moskvi aretirali. Uradno potrjujejo tudi aretacijo Radeka zaradi zveze s trockisti. Cvetje za na Oplcnac je poslal bolgarski kralj Boris. Bivši francoski finančni minister Anatol de Monzie je včeraj zjutraj prišel z Dunaja v Bel-grad. Imel je nekaj važnih posvetovanj. Sredi morja gori holandski parnik »Svanal-degonda«. Druge ladje mu hite na pomoč Pogajanja zaradi razmer v »Hcimwehru« in za rešitev notranjih sporov, še trajajo. Do sporazuma ni prišlo. Italijansko čete se vračajo iz Vzhodne Afrike. Kmalu pridejo nazaj tri fašistične divizije, ki jih bodo zamenjali s svežimi bataljoni črnih srajc. Nacionalizacijo francoske letalske industrije pripravlja pariška vlada. Dosedanja podjetja se bodo združila v pet skupin po raznih delih države. Družbe bodo likvidirale, država pa bo odkupila material in prevzela nad polovico osnovne glavnice. Stavka avtobusnih šoferjev v Londonu še zmeraj traja kljub sporazumu. Romunski manevri so se začeli pred dvema dnevoma v pokrajini Lugos. Kaznjenci bodo delali na polju koder primanjkuje delavcev, po načrtu novega zakona, ki ga pripravlja litvanska vlada. Preiskavo pri francoski Socialni stranki, politični organizaciji bivših Ognjenih križev«, je včeraj izvršila francoska vlada, ki sicer tako skrbi za socialnost in svobodo. Konferenca o nevmešavanju v španske zadeve se zaradi nepričakovanega koraka ruske vlade začne danes v Londonu. Spor med judi in Arabci se more urediti le sporazumno med obema narodoma in pa, če pride Palestina pod mednarodno nadzorstvo, tako se glasi ena izmed resolucij na kongresu angleške delavske stranke. ... . Eskontno mero za menice je znižala francoska narodna banka od tri na dva in pol odstotka. 57.359 milijonov frankov zlate podlage ima francoska narodna banka, to se pravi, da znaša zlato kritje 60.47 odstotka. Maršal Franchet d’Esperey je priredil včeraj kosilo na čast jugoslovanskemu vojn#nu ministru generalu Mariču. _ Gombosov naslednik bo po vsem videzu sodeč dosedanji namestnik predsednika vlade Da-rany. Grof Bethlen in Tibor Eckhardt sta sodelovanje v koncentracijski vladi odklonila. Za prost izvoz orožja v Španijo poziva glavni odbor belgijske socialistične stranke francosko, angleško,- rusko in belgijsko vlado, češ, da Italija iin Nemčija že tako in tako kršita nevtralnost. Italijanski zun. minister Ciano gre v kratkem v Berlin. Dan odhoda še ni določen. V Berlinu bo imel pogajanja s Hitlerjem in nemškim zunanjim ministrom. Nezgorljiv celuloid je začela izdelovati neka tovarna v Milanu. Nov izum se imenuje rodoid in je popolnoma varen pred ognjem. Tudi ne porumeni. Uporabljali ga bodo za nekatere sestavne dele pri letalih, pri plinskih maskah in podobno. Potovanje po vsej Turčiji bo nastopil prihodnji teden predsednik turške republike Kemal Ataturk. Zadnji sultanov veliki vezir Tevfik paša je umrl včeraj v starosti skoraj 100 let v Carigradu. CSR ni treba kolonij, kakor je trdil del angleškega časopisja, češ, da je češka vlada prosila Anglijo, da bi smela poslati oddelek svojih kolonistov v angleško Kenyo. Sporazum med Italijo in Jugoslavijo ter logično tudi med Italijo in Malo zvezo napoveduje praški »Večer«. Afganski vojni minister je dospel včeraj v Prago iz Moskve. Njegov prihod je v zvezi z dobavami orožja za a [gansko vojsko. Francoski komunistični zbori, ki bi jih mo-' ralo biti v nedeljo po vsej Franciji 120, so po na-redbi notranjega ministra Salengroja zaradi reda in miru prepovedani. Odpoved nevtralnosti v španskih zadevah, ki jo je včeraj dala Rusija, smatra evropsko časopisje za boljševiški ultimatum, ki bo škodil po angleškem mišljenju zlasti vladi Leona Bluma. Položaj tržaškega škofa dr. Fogarja, ki nastopa za obrambo slovenskega jezika v cerkvi je omajan, kakor pišejo hrvatski listi. Zaroto proti USA so odkrili na Filipinih. Zarotniki so hoteli oklicati samostojno državo. Boj proti draginji je začela berlinska mestna uprava, ker so špekulanti začeli zviševati na zimo cene zivezu. 90% ameriških delavcev bo glasovalo za Roosevelta, tako je izjavil predsednik ameriške strokovne zveze VVilliam Green. Vseli glasov bo okrog 8 milijonov. »Državno kmečko mesto« se bo odslej imenoval Gosler, ki je uradno središče nemškega kmetijstva. B Novi italijanski državni podtajnik za vojsko je general Pariani, ki je bil imenovan po odstopu dosedanjega podtajnika generala Baistrocchia. Cena srebru raste, kakor so opazili včeraj na dunajski borzi. Poljedelski popis vsega sveta bodo na pobudo , Mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu izvršile vse države na zemlji leta 1940. Hitlerjanska organizacija v Ljubljani Dva oddelka: špijonaini in propagandni Ljubljana, 9. oktobra. Kaj pogosto črtamo v inozemskih listih, kako spretno in podrobno propagandno in špijonažno organizacijo je razpredla hitlerjevska Nemčija v vseli mogočih državah Evrope in celo Amerike. Ko napeto črtamo poročila tujih dopisnikov, se pač marsikdo od nas ne zaveda, da je ta propagandna in špijonažrta akcija razpredena tudi okrog nas po Jugoslaviji in da sega tudi v našo belo Ljubljano. Zavedati se moramo torej, da je vsaka stvar, ki se zdi nemškim plačancem važna, še istega dne servirana pred vsemogočnim inženerjem v Belgradu, ki ima nemški »protektorat« nad vso plačano ncmško-propagaindno in špijonažno družbo v Jugoslaviji. Vse udejstvovanje nemških nacijonatistov v Jugoslaviji je razdeljeno no dva dela in sicer v špijonažni in v propagandni del. Eni in dTuga pa so navadno člani »nemškonacijonalne organizacije v inozemstvu«. Kar se tiče špijonaže, moremo o njej reči, da je vedno bila, je in bo. Stvar oblasti je, da tako delovanje naših in priseljenih Nemcev nadzirajo m preprečujejo. Druga je pa stvar z nemško propagando. Cesto se namreč ta propaganda vrši pod plaščem najlmjše lojalnosti. Saj je znana stvar, kako je bilo z mariborskim Kulturbundom. Dasi smo vsi vedeli za način njegovega delovanja za njegove cilje in namene, sii ga nobena oblast ni upala razpustiti. Sele sedanji ban dr. Natlačen in notranji minister dr. Korošec sta z energično potezo pokazala tudi Nemcem, da hočemo biti na svoji zemlji svoji gospodje. Odkar je razpuščen Kulturbund in odkar so oblasti prenapetim nacijam stopile malo na prste, se je položaj dokaj spremenil. Potuhnili so se in povprečen opazovalec bi mislil, da je nemško propagandno delo pri nas zamrlo. Kakor rečeno, je to samo na videz. V resnici je nemška propaganda v naših krajih živahnejša kakor kdaj poprej, prej. Njihova pravila - Vzemimo samo Ljubljano. Siedi Ljubljane živi nek gospod inžener, ki je bil svoj čas Uidi v Nemčiji. Je pa menda noš državljan m tako si lahko marsikaj privošči, česar hi si kak rajhovski odposlanec, ki hi se tu naselil, ne mogel. Očividno je prav ta gospod vodja hillerjanske organizacije, ki se razvija v Ljubljani. Organizacija ima svoja v Nemčji izdelana pravila, po katerih se morajo ravnati vsi njeni člani. V pravilih so med drugim določila, kakor n. pr.: Govori vedno, povsod in dosledno nemško! Pozdravljaj nemško! Pazi posebno na to, da v vseh javnili lokalih dosledno naročaš vsako stvar v nemščini! Tragedija v jetniški celici pred sodniki Človek pa bi sc motil, če bi mislil, da si člani teh določil ne upajo izvajati dosledno. Nemoi ne poznajo šale: če si enkrat član organizacije, moraš brezpogojno izpolnjevati in uveljavljati pravila. Za kršitve so predvidene sankcije. Ne vemo še sicer, ali je prišlo v. Ljubljani že do izvršitve kakih sankcij, poznamo pa ljudi, ki se prav dosledno ravnajo po pravilih. 7.e pred kratkim časom smo objavili poročilo o nekem sestanku okrog mize pred kavarno, odkoder je donel »Hcil Hitler!« Pred nekaj dnevi pa se je zopet v drugi kavarni pripetilo, da si malo vinjeni nemški prena-peteži v nočnih urah niso mogli kaj, da pri zapuščanju kavarne ne bi na vso moč kričali »Heil Hitler, der zvveite Golt der Welt!« Prej so zbudili seveda že primerno pozornost v kavarni. - in njihov vodja Kolikor se nam je posrečilo ugotoviti, se člani organizacije same in člani špiionažne družbe med seboj vedno ne poznajo. To pa rodi tega, da člani špijonažne družbe lahko navadne člane nemške organizacije špijonirajo, v koliko izpolnjujejo društvena pravila. Le vodje, ki jim je zaupano vodstvo celotnega nemštva v enem mestu vedo, kje je kdo včlanjen. Ti vodje so navadno najza-upnejši ljudje hitlerjanskih krogov v Berlinu in njihovih centralnih podružnic v posameznih državah. Kako daleč sega oblast takega »mestnega poglavarja«, nam dokazuje tudi primer, ki se je dogodil, ko so bili pri nas pred nekaj dnevi nemški novinarji. V bližini nemških novinarjev, včasih pa tudd med njimi, se je naenkrat pojavil gospod, ki so mu morali nemški novinarji izkazati vse spoštovanje: prišel je radi tega, do nadzira s kom bodo nemški novinarji govorili, kaj lx>do govorili in kaj delali. Je to sicer njihova interna stvar, je pa malo čudno, da se je ta gospod včasih časnikarski družbi kratkomalo pridružil in celo jedel in pil na račun gospodov, ki so pogostili nemške časnikarje ... Pii tem nam postane razumljivo, zakaj so bili nemški časnikarji v nevezanem razgovoru tako rezervirani. Naj bo že z nemško špijonažo pri nas kakorkoli — to ni stvor javnosti — povedati pa moramo našim domačim nemškim prenapetežem, da naša javnost ne bo dopustila, da bi Nemci z vnetim izpolnjevanjem svojih pravil sredi Slovenije izzivali slovenski živelj. Vsak primer prenapetega nacističnega uveljavljanja, v katerem se more spoznati izzivanje, naj ljudje prijavijo oblast«. Dokler nacistična akcija še ni tako močno razpredena, jo še lahko zatremo. To zahtevajo naši živ-1 jonski interesi, ker pač ne bomo mogli dopustiti, da ustvarjajo ljudje, ki žive od slovenskih- žuljev, pri nas državo v državi. Umobolnega jetnika ubil Maribor, 9. oktobra. Malo je v naši kriminalni kroniki dogodkov, ki bi se dali primerjati z zločinom, o katerem je danes razpravljal mali 'senat mariborskega okrož. 6odišca. Pred sodniki se zagovarja 23-letni Kalnian Vrečič iz Vidoncev, kaznjenec mariborske jelniš-nice, ki je usmrtil v jetniški celici v Mariboru svojega sojetnika Antona Urajnika. Umobolni siromak med jetniki V zaporih mariborskega okrožnega sodišča so imeli zaprtega Antona Urajnika iz okolice Rač, ki je, bil obsojen zaradi tatvine na 5 mesecev ječe. Kazen bi bil odslužil dne 14. nov. t. 1. Uprava jetnišnice je Urajnika spravila v skupno celico, kjer je bilo zaprtih večje število jetnikov. Že drugega dne pa so se zglasili jetniki pri upravi jetnišnice in zahtevali, da se mora Urajnik prestaviti iz sobe, ker kaže znake očitne umobolnosti ter je bivanje z njim nemogoče. Uprava jetnišnice je potem Urajnika spravjla v samotno celico. Tudi pri zdravniški preiskavi se je ugotovilo, da je jetnik slaboumen in podvzeti so bili koraki, da se izpusti iz zapora ali pa pošlje v umobolnico. Žrtev nasilnega strežnika Ko je bil Urajnik prestavljen v samostno celico, so mu dali za strežnika sojetnika Kalinana Vrečiča. Pazniki so Vrečiču naročili, da mora_ na sojetnika paziti ter mu v bolezni streči. Nekaj časa še je potem zdelo, da jč vse v redu. Pazniki, ki so imeli nadzorstvo nad Urajnikovo celico, niso opazili ničesar izrednega. Zdelo se je, da obdolženec zelo pazi na umobolnega tovariša, skrbi zanj ter mu daje celo jesti. Dne 6. sept. pa je paznik, ki je patruljiral mimo celice št. 47, v kateri je bil zaprt Uranjek, zaslišal iz celice neko ploskanje. Pogledal je skozi ooazovalno linico ter videl, da leži Uranjek na postelji, poleg njega pa stoji njegov strežnik, ga drži z eno roko za glavo, z drugo pa ga bije po obrazu. Paznik je pozval tovariše, celico so odprli ter premestili nasilnega strežnika v drugo celico. Smrtne {posledice Slaboumni jetnik je krvavel po obrazu od udarcev, ni pa tožil o bolečinah. Zdelo se je, da mu sojetnik ni zadal z udarci po obrazu težjih poškodb. Paznika sta ga zaradi tega pustila ležečega v postelji, pač pa je slubujoči stražar večkrat ponoči pogledal skozi linico v celico. Videl je, kako 6e kaznjenec po postelji nemirno obrača, proti jutru pa se je povsem umiril. Ob 6 so odprli celico ter našli Urajnika na njegovem ležišču mrtvega. Strašne poškodbe Truplo nesrečnega Urajnika so obducirali. Preiskava je ugotovila strahovite poškodbe po vsem telesu, ki so pričale, da je prestajal umobolni siromak od 6voiega sojetnika pravo mučeništvo. Povsod je imel krvne podphtdbe, deloma že več dni stare, ponekod je imel velike rane od udarcev. Na desni strani je imel zlomljene štiri, na levi pa tri zebra. Tudi prsna kost je bila strta. Lobanjo je imel počeno, po znakih sodeč pa je bila izvršena ta poškodba že nekaj dni pred smrtjo nesrečnika. Poleg tega pa je imel v možganih še svež izliv krvi, ki je nastal zaradi poškodb neposredno pred smrtjo. Zakaj ga je mučil Zdravniški izvid je pokazal, da je obdolženec svojega umobolnega sojetnika ves čas, ko je bil skupaj z njim zaprt, to je od 28. avg. do 6. sept., neprestano pretepal. Pri zaslišanju je Vrečič izjavil, da je Urajnika tepel, ker se je ponesnažil v postelji. Priznal je, da ga je začel pretepati kar hitro, ko mu je bil dodeljen v celico. Pretepal pa da ga je vedno z golimi pestmi, tako da je svojo žrtev istočasno suval od obeh strani v rebra ali glavo. Vsega skujiaj pravi, da ga je tepel tako trikrat. 2rtev da pri tepenju sploh ni vpila ter je na vprašanje odgovarjala, da sploh ničesar ne čuti. Je pa izključeno, da bi bil Vrečič svojega sojetnika zmrcvaril tako silovito zgolj z udarci pesti. Glavo mu je najbrž razbil tako, da je butal z njo ob tla ali steno; rebra pa mu je strl, ko mu je pri tepenju pokleknil na prsi. Mučil je na ta način reveža več dni, dokler ga ni izmučil do smrti. Razprava ob času našega poročila še traja. Med ameriškimi rojaki Iz Semiča na Belokranjskem je bil doma Jakob Henigaman, ki je v starosti 61 let umrl konec j septembra v Puoblu v Ameriki. Pokojni je bil že 36 let zaposlen v tamkajšnjih tovarnah. h škofje Loke na Gorenjsekni se je pred leti preselil v Ameriko Janez. Polanc. Zadnje čase je bil v zavodu za onemogle, kjer je umrl v starosti 72 let. Doma v Škofji Loki mu ži Vi jo še žena, sin in hčerka. Sreča je obiskala Karolino Pičnmn. ki živi v Chicagu. Zadela je v loteriji lepo vsoto 700 dolarjev. V zadnjem času je to že druga Slovenka, ki je imela tako srečo. Bojenicc so obiskale družino Martin Meh v Milvvaukeeu in jo obdarile s hčerkico. Iz domovine se je vrnila v Cleveland Doroteja Strniša. Po svojem povratku v Ameriko je dejala, da tudi v domovini ne žive bogve kako dobro. Prvo nagrado za najlepše okrašene avtomobile je dobil slovenski cvetličar James Slapnik v Clevelandu. Tudi prve nagrade v korakanju so dobili Slovenci in Slovenke. Janez Škof, doma nekje od Rakeka na Notranjskem, je umrl v Johnstovvnu. Zapušča več odraslih otrok. Novo pogrebniško društvo je odprl v kraju West AUis slovenski rojak Edvard Nemanič. Slovence bo sedaj tudi pokopaval Slovenec. Na berlinski olimpijadi je nastopila tudi Slovenka Ana Govednik, in sicer kot plavalka. Ko se je sedaj vrnila v Ameriko, pravi, da bo odslej naprej nastopala kot poklicna plavalka. Za podpredsednico slovenskega oddelka, ki dela za izvolitev predsednika Roosevelta po vseh Združenih državah Severne Amerike, je bila imenovana Marija Prisland. Umrla je v Yonngstownu Slovenka Elizabeta Rozman, doma iz Sel pri Toplicah na Dolenjskem. Stara je bila 48 let in je 32 let preživela v Ameriki. Nekdanji oskrbnik na gradu Ponoviče Gregor Skubic je sedaj umrl v starosti 83 let v Forest City. Doma je bil iz Litije. Za sirotišnico v Šmihelu na Dolenjskem so do sedaj nabrali tudi ameriški Slovenci precejšnjo vsoto 3f®.72 dolarjev. Razen nekaj darov, ki so jih zbrali zadnje dni, je bil že ves denar poslan na Dolenjsko. To je lepa vsota okoli 30.000 Din. Nove cene parketom? Ljubljana, 9. oktobra. Precej gibanja je zadnje dni nastalo med izdelovalci parketov. Predvsem ugibajo o vplivih razvrednotenja inozemskih valut na njihove izdelke. Večina izdelovalcev parketov se je izjavila za to, da se naj dvignejo cene parketom Da se končno-veljavno o tej zadevi dogovorijo, so sklicali parketni izdelovalci za danes popoldne k »Levu« sestanek, na katerem bodo pretresali vprašanje dviga cen svojim izdelkom. Težnja parketnih izdelovalcev po zvišanju cen se nam zdi vsekakor malo čudna, ker se pri nas vrednost denarja ni v ničemer spremenila, ravno tako pa se tudi niso podražile delavske moči ali surovine. Za oživljenje našega gospodarstva Razpis 20 milijonskega posojila mesta Ljubljane Ljubljana, 9. okt. Gospodarstvo našega mesia je v veliki meri odvisno od poslovanja mestne hranilnice, ki je po višini vlog naš najveej« denarni zavod, imel je v dobrih časih pred krizo leta 1931 skoro pol milijarde, vlog, pa je še danes v njem za 380 milijonov oinarjev vlog ter je tako po višini vlog prvi slovenski zavod. Zavod je moral zaradi odtoka vlog leta 1932 postužiti se zaščite protii vlagateljem ter je od začetka leta 1933 naprej izplačevat vloge v omejeni višini po uradno odobreni lestvici, toda sedaj gre za mobilizacijo zavoda, ker mora zavod postati zopet mobilen, kar je v interesu vsega našega gospodarstva in posebej v interesu mestne občine ljubljanske. Za mobilnost Mestne hranilnice Mobilnost zavoda se da doseči le tako, dn se mobilizirajo aktivne postavke. Med temi ni mogoče misliti v sedanjih časih na povečano izterjevanje dolgov pr posameznikih — dolžnikih zavoda. Pač pa je mogoče mestni občini, ki je eden največjih dolžnikov zavoda, vrniti del dolga v gotovini. Zaradi tega bo tudi mestna občina ljubljanska najeta pri Državni hipotekarni banki posojilo v znesku 30 milijonov Din in sicer na 15 let po 7% obresti, kar je razmeroma ugodno. Res se sicer s tem breme mestne občine ljubljanske poveča, ker plačuje sedaj mesto za svoja posojala pri Mestni hranilnici samo 6%, toda za vpo-stavo likvidnosti mestne hranilnice mora mesto tudi nekaj žrtvovati, saj je mestna občina moralno obvezana držati mestno hranilnico, poleg tega pa mestna občina itak jamči z vso svojo davčno močjo za ta svoj zavod Vpis z vlogami Mestne hranilnice Na ta način bo prišla Mestna hranilnica do znatne gotovine, ker bo mestna občina donos tega posojila porabila za vrnitev svojega dolga pri Mestni hranilnici. Poleg tega pa bo Mestna hranilnica razbremenjena s tem, da se bo lahko del vlog pri njej pretvoril v mestno obligacijsko posojilo. Kajti novo 6% obligacijsko posojilo, ki ga razpisuje mestna občina, se bo lahko vpisovalo z hranilnimi knjižicami ter tekočimi računi pri Mestni hranilnici. Da se bodo vlagatelji radi poslužili te možnosti, je gotovo, saj se jim nudi višja obrestna mera, poleg tega pa možnost izžrebanja v najkrajšem času in pa možnost lom-barda pri denarnih zavodih, kar ie drugačnega pomena, kot pa n. pr. sedaj prodaja knjžic in drugih terjatev. Zanimanje za vpis v gotovini Poleg tega je pričakovati tudi velikega zanimanja in vpisov v gotovini. Kajti pri obrestni meri 6 odstotkov in emisijskem tečaju 97 je ta papir gotovo privlačen, zlasti še, ker dobe podpisniki izplačane do prvega kupona plačane 4 odstotne obresti. Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da uživa podoben papir mestne občine 6 odstotno obligacijsko posojilo iz leta 1927 veliko zaupanje. Kajti mestna občina ni šla po poti drugih dolžnikov ter je vedno v redu in z največjo točnostjo izplačevala zapadle obroke in izžrebane obveznice. Tako je mestna občina lastnikom tega posojila izplačala do danes, torej od 15. sept. 1928 do 15. septembra 1936 na obrestih 4.094.550 dinarjev, na glavnici pa 5.155.000 din, tako da znaša dolžna glavnica le še 6.840.000 din, na obrestih pa ima občina plačati do konra leta 1943 še 6.635.000 din, točno kot določa amortizacijski načrt, katerega se je doslej vedno držala. Za gospodarsko obnovo S tem posojilom so bo položaj mestne hranilnice vidno izboljšal. Kajti njen položaj je drugače prečiščen. V kolikor je imela izgub, so te izgube odpisane iz tekočih dohodkov zavoda. Zaradi kmečke zaščite zavod tudi ne bo trpel, ker ima razmeroma malo kmečkih posojil, skupno le 11.38 milij. din, kar je malo v primeri s skupnim stanjem vlog. Ce upoštevamo z -novo ureditvijo kmečkih dolgov nastali položaj, potem bo zavod odpisal na jveč četrtino Jega zneska v breme svojih rezervnih skladov. Zavod ima pa tako velike rezervne sklade, da je ta odpis brez kakršnekoli večje škode mogoč. Kajti javne rezerve po stanju na koncu leta 1935 so znašale celih 18.733.000 din. Tako bodo imela prizadevanja oličinske uprave z županom g. dr. Adlešičem na čelu uspeh 111 bo položen prvi kamen za gospodarsko obnovo našega mesta. Dosedanji predvpisi Da je zanimanje za novo posojilo res znatno, dokazujejo tudi že predbeležke na to posojilo, ki so dosegla veliko vsoto 3.278.000 din. Celj® bo gradilo delavski azil Celje, dne 8. okt. Sedanji mestni svet si je nadel predvsem zelo važno in hvalevredno nalogo — reševanje perečih dnevnih socialnih vprašanj. V ta namen je kupil v Medlogu bivše Kvatemikovo posestvo in spremenil glavno poslopje v mestno zavetišče, ki že služi svojemu namenu. Druga točka iz socialnega programa sedanjega mestnega sveta je bila gradnja delavskega azila, v katerem bi dobili prostor Borza dela, azil za moške in ženske ter javno mestno kopališče. Občina je sklenila, da je pripravljena zgraditi delavski azil in dati brezplačno na razjx>lago primeren prostor v najlepšem delu mesta pod pogojem, da da Borza dela na raz- polago 2,000.000 din brezobrestnega posojila. Treba je bilo muogo poti in intervencij, da je stvar dozorela. Končno je danes prispela iz Pplgrgrla vesela vest. Minister g. ilr. Miha Krek je namreč brzojavil županu g. Mihelčiču, dn je osrednji urnd zn pospeševanje dela v Belgradu dovoljl mestni občini celj-ki 2 milijona din brezobrestnega .podojila za gradnjo delavskega azila. Tako je končno rešeno tudi to vprašanje in upamo, da bomo mogli kmalu sporočiti, da se ho začelo z gradnjo toliko potrebne socialne ustanove. C« poudarimo samo okolnost, d ase nahaja na teritoriju OUZD v Celju približno 14.000 delavcev, potem spoznamo, kako potrebna je bila ta akcija za Celje. Potreba ceste ob meji Dolnja Lendava, 8. oktobra. Kobilje leži v zelo velikem kotu lendavskega okraja. Kadar hočejo Kobiljčani 'v Lendavo po opravkih 7. vozom, morajo napraviti velik ovinek, ker morajo iti skozi Dobrovnik, od koder vodi banovinska cesta naprej proti Lendavi. Sedanja pešpot proti Kobilju oziroma kolovoz, ki je v zelo slabem stanju, naj bi se popravila in bi se na te mmestu zgradila občinska cesta I. reda, kar bi zmanjšalo ljudem iz obmejnih krajev vzdolž državne meje za precej kilometrov. Nova cesta naj bi vezala Kobilje 7. Žitkovci in bi se tako ta cesta kot zveza severnovzhodnih obmejnih krajev označila kot hipotenuza na dosedanji kateti tega trikotnika, po katerem se sedaj vrši ves vozni promet. Ker hi nova cesta vodila par sto metrov vstran od državne meje, približno v isti razdalji kakor je sedanja cesta Lendava—Genterovci—Dobrovnik, ni nobenega zadržka od strani državnih obmejnih organov. Zgradba te ceste je že stara želja Kobiljčanov in drugih krajev, ki uravnavajo svoj promet skozi Kobilje. Upamo, da bo ta želja teh obmejnih vasi našla pravo mesto pri oblasti in bo končno postala dejstvo, kar bi bilo želeti tako iz nacionalnih, strateških in pa gospodarskih vidikov. Promet Postne hranilnice Belgrad, 9. okt. AA. Promet Poštne hranilnice v mesecu sept. Meseca sept. je varčevanje uspešno napredovalo. Pristopilo je 4638 novih vlagateljev, tako da zdaj nalaga pri Poštni hranilnici 398.954 oseb. Skupni znesek vlog je zrasel za 6.430.019 '3 dinarjev jn je znašal konec sept. 937.455.551.09 Din. V čekovnem prometu se je odprlo 71 novih računov, tako da jih je zdaj pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah skupno 26.049. Promet po teh računih je znašal meseca sept. 6.352.812.052.11 dinarjev, od tega se je izvršilo s prenosom brez uporabe gotovine 54,22%. Skupni znesek vlog pri Poštni hranilnici presega 2 milijardi dinarjev. Ženeva, 9. oktobra, in. Ob priliki seje II. komisije EN sta delegata Velike Britanije in Francije Mollison in Bastide apelirala na vse države, naj se preneha z metodami, ki so do sedaj dušile mednarodno trgovino. Na včerajšnji geji II. komisije je jugoslovanski delegat univ. prof. f*. Ljubljane dr. Gosar podal izjavo, da Jugoslavija docela odobrava valutni sporazum treh balkanskih demokratičnih držav ter da se bo priključila vsem naporom za zavarovanje normalne mednarodne trgovinske izmenjave. Izjava avstrijskega finančnega ministra: Avstrija ne bo razvrednotila šilinga Dunaj, 9. oktobra, m. Sinoči sta avstrijski finančni minister Draxler in predsednik avstrijske narodne banke dr. Kienbock sprejela domače in inozemske časnikarje ter jim pojasnjevala avstrijski finančni položaj z ozirom na številna razvrednotenja narodnih valut v zadnjem času. Izjava, ki jo je avstrijski finančni minister podal, je bila kratka in jasna ter je njeno jedro v tem, da avstrijska vlade ne more pa tudi noče razvrednotili Finančni minister je tudi poudaril, da bo Avstrija ostala zvesta sedanjemu odnosu med šilingom in zlatom. Bivši finančni minister in sedanji predsednik avstrijske narodne banke dr. Kienbock je pa časnikarjem pojasnil razloge, zaradi katerih avstrijska vlada ne more pa tudi noče razvrenotiti šilinga. Kienbock je poudaril, da je Avstrija prebolela^ zaradi inflacije j>o svetovni _ vojni toliko obu božanje, da novega razvrednotenja ne bi mogla prenesti. To pri večini drugih držav, ki so razvrednotile svoje narodne^ valute sploh ni bil slučaj ali pa vsaj ne v toliki meri. Za tem je dr. Kienbock časnikarjem jiojasnil, da avstrijski uvoz prihaja povečini iz držav, ki dosedaj niso izvršile razvrednotenja. Obračunavanje bo v glavnem ostalo v dolarjih in funt šterlingih. Zaradi takih okolno3ti bo Avstrija šla dalje po svoji sedanji poli, kajti to pot velevajo gospodarske potrebe. Merodajni činitelji, jri vodijo usodo Avstrije, so prišli do sklepa, da ne sinejo stopiti na pot razvrednotenja. Ta njihov sklep je končnoveljaven. Dr. Kienbock slednjič poudarja še to, naj teh iz-osebnosti iz drugih držav pred samim razvred- notenjem valut dajale slične izjave, toda v teh državah so okolnosti čisto drugačne. • Dvig amerikanske trgovine pod Rooseveltovo vlado Newyork, 9. oktobra. V svojem govoru, ki ga je imel včeraj v Mineapolisu zun. minister Hull, je navajal, da kritika republikanskega kandidata Landona o trgovinski politiki Roosevelta ne drži. Rooseveltova politika dvostranskih trgovins' pogodb bo šele na mednarodnem gospodar: polju morala preživeti svojo preizkušnjo. \ nost ameriškega izvoza je od 1600 milijonov larjev v letu 1932 pod Rooseveltovim predsedovanjem sedaj narasla na 2280 dolarjev. To naraščanje še traja. Izvoz poljedelskih proizvodov je pod Hooverjevim predsednikovanjem padel z 1693 milijonov dolarjev v letu 1629 na 662 milijonov dolarjev v letu 1932. Odkar pa je na vladi Roosevelt, sc vrednost izvoza poljedelskih proizvodov zmeraj veča. Ves nadaljni ugoden razvoj pa jo odvisen od tega, če se bo ohranil mir na svetu. Belgrad, 9. okt. A A. Na predlog predsednika vlade in zunanjega ministra se z ukazom kraljevega namestništva z dne 30. sept. t 1. ustanovi poslaništvo kraljevine Jugoslavije v Stockholmu. Sofija, 9. oktobra, m. V Plovdivu se pripravlja velika razprava proti 27 osebam, ki jih je državni tožilec obtožil zaradi prevratniških nakan. Ljubljana danes Koledar Danes, petek, fl. oktobra: Dionizij. Jutri, sobota, 10. oktobra: Frančišek. * Galopne in kasaške dirke priredi Kolo jahačev in vozačev dne 11. oktobra na vojaškem vežbališču Fužine pri Ljubljani. Začetek ob 14. uri. ■f* V sredo ob štirih popoldne jo umrl akademik Grabar Geza. Rodil se je v Slovenski Krajini in je dolga leta živel trnjevo življenje po ljubljanskih srednjih šolali in končno na univerzi. Pokojni je bil vzor katoliškega prosvetnega delavca, kar je dokazal kot član kat. ak. dr. >Zarjcc, v katerem je bil včlanjen vsa leta. odkar je študiral na univerzi. Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, v petek, ob štirih popoldne iz mrtvašnice (bolnišnica) na pokopališče k Sv. Križu. V spomin obletnice tragične smrti blago-pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zcdini-telja prirede vsa viška društva žalno komemoracijo v petek, dne 5). oktobra 1936 ob pol 20. pred spomenikom kralja Aleksandra I. na Viču v Ljubljani. Vabim ljubljansko prebivalstvo, da se te žalne slovesnosti udeleži in izkaže čast in udanost ma-nom nepozabnega vladarja. — Predsednik Mestne občine: dr. Adlešič Juro 1. r. JZSZ sklicuje tem potom izredno glavno skupščino, ki se bo vršila v nedeljo, dne 25. septembra t. I. ob 17 pop. v dvorani mesinega magistrata v Ljubljani, Mestni trg, s sledečim dnevnim redom: 1 Otvorilev izredne glavne skupščine; 2. Ukrepanje o spremembi pravil in pravilnikov v smislu- zaključkov kongresa. Zveza združenj gostilničarskih obrti dravske banovine v Ljubljani poziva vse članstvo, da na dan !). oktobra, ki naj bi bil dan žalosti in posvečen spominu našega blagopokojnega in nepozabnega vladarja, ne izvaja v svojih lokalih nobene godbe. Danes ob 4. popoldne bo v radiu prenos odkritja spomenika blagopokojneniu kralju Aleksandru I. Žedinitclju v Parizu. Obligacijsko posojilo ljubljanske mestne občine. Na nekaterih lepakih, ki jih je mestna občina te dni razposlala v zadevi razpisanega obligacijskega posojila, so pomotoma izostala imena naslednjih Ir c h zavodov, ki so tudi pristopih k sodelovanju ob podpisovanju posojila, in sicer: Zadružna hranilnica, Vzajemna posojilnica in Splošno jugoslovensko bančno društvo d. d., podružnica V Ljubljani. Tudi pri teh se lahko podpisujejo obligacije pod istimi pogoji, kakor pri drugih zavodih, ki so navedeni v lepakih. Za intimne komorne koncerte, z,a razna predavanja itd. je izredno primerna mala Filharmonična dvorana v L nadstropju Filharmoničnega poslopja. Dvorana ima nad 150 udobnih sedežev in kakih 180 stojišč v petih vrstah, izmed katerih je vsaka naslednja višja od sprednje, tako da je mogoč iz vseh lep in nemoten pogled na koncertni oder. Ponedeljkov koncert obsega dela za godalni orkester in čembal«, dalje dela za sam godalni orkester ter eno predigro za klarinet, klavir in godalni orkester. Na tem koncertu imamo dva Ljubljanska drama: Florentinski slamnik m Zl 'A Komedija »Florentinski slamnik« (drama): Nonan-court, vrtnar (Kralj): Helena, njegova hči (Severjeva); knjigovodja Tardiveau (Bratina); salonski lev Achill (Drenovec). Ljubljana, 8. oktobra. Po resnem, visoko-umetniškem repertoarju treh prvih premier jo dramsko gledališče sinoči uprizorilo »Florentinski slamnik«, komedijo Eugfe-na Labiche-a v petih dejanjih. Za splošno oz.mi-ko veseloigre je treba poklicati na pomoč francoskega filozofa Bergsona, ka v svoji biološiko-filozofski knjigi »Smeh« razlaga osnovo o tein predmetu. Važno je predvsem drugo poglavje, ki govori o situacijski in besedni komiki. Del poglavja pa posebej govoai o tretjem tipu komike položaja in se izrecno nanaša na »Florentinski slamnik«. K-omiko te veseloigre primerja namreč s sneženo kepo, ki se sprožii ob najmanjšem povodij, raste in se veča ter poslane končno plaz. Isto je z vzbujanjem smeha. Mnogo svetovnih komedij je zgrajenih na tem preprostem načelu (Don Ouihote v nekaterih scenah). Plaz more' drveti premočrtno ali v krogu. To zadnje je višek komičnosti in doseza umetniško višino". Ta slučaj imamo v naslovnem delu. Smeh ima tudi svojo socialno plat, ie človeški dobrotnik. O tem govori drugi veliki prijatelj in poznavalec Labiche-a Emile Augier v predgovoru k zbranemu delu komediografa. Francozi so sploh znani komiki m salonski humoristi. Njihov smeh je odkrit, prisrčen, ne pozna zahrbtnih mtsld in ne žali. Ni čuda. da imajo v krogu svojih literarnih veličin največjega komediografa sveta. Spominjam se pni tem. kako Francozi v svojih gledališčih naravnost gojijo komedijo. Pred nekaj leti smo imeli v Ljubljani priliko videti Comedie Francaise: očaru>oča je bila njihova lahkotnost v besedi in gesti. »Florentinski slamnik« pa ni navadna lahka komedija, ona zajema tudi globlje misli iz življenja. Snežena kepa se sproži: florentinski slamnik je šel v zgubo. Mladi rentinik Fadinard mora na lov za njim, saun ne vedoč, da rešuje časi pregrešne žene, sam pred in po poroki, ko se njegova nevesta tišči bratranca. Na svoji poti v krogu doživi pustolovščine pri modi stki, pri baronici, pri prevaranem možu, končno pred svojo hišo. Kot rep mu slede tast, nevesta in- gosti. Doma tudi najde florentinski slamnik, ki je njegovo poročno darilo. Fadinard je svojo vlogo za nas na odru opravil, žena Anaido ima kiobuk, enakega svojemu, četudi ni isti. Lnbiche je ustva-1 ril približno slo petdeset komedij, pri večini je imel sodelavca. Francoska komedija je opremljena z vsemi odrskimi efekti: manjkati ne sme lahne godbe, pevskih vložkov, ki rahlo .'afrkljivo pojasnjujejo vsebino komedije, predvsem pa morajo biti tu spletke, pomote v osebah, zamenjave, presenečanja, hišne in služabniki sploh imajo važne vloge, duhovitost diči slog, iznajdljivost, mimika, obleke služijo komičnosti. Moške vloge so igrali sledeči: Fadinard, rentnik Cesar, Nonaucourt, vrtnar Kralj, Benu-perthuis Daneš, Gluhi Veginet Jerman, Tardi-vetiu, knjigovodja Bratina, Pubi Nonmieourtov nečak Sancin, Emile Tnvernier, poročnik Potokar, Feliks, Fadinardov sluga Pianecki, Achille de Rosalba, salonski lev Drenovec; glavne ženske vloge pa: Helena, Nonaucourtova hči Severjeva, A.naida, Beaupertbuisova žena M. Danilova, baronica de Champigny Nablocka, Klara, modistka Oabrijelčičeva ter Virginija, hišna pri Beauperthuisu Levarjeva. Skupinske slike kakor posamezne vloge so bile odigram prav dobro. Saj je smeh in komedija ono polje, kjer more lastna duhovitost, fantazijo, iznajdljivost igralčeva doseči mnogo učinkov. )e pa še ena silno važ-stvar pri igranju komedij: tempo. Če se ponovno spomnim onih Francozov — saj so bili nedosegljivi v izvežbanosti, urnosti v jeziku in kretnjah, a obenem vse s svojim poudarkom in lahkotno. Gotovo bo to tudi pri naših igralcih z vigranostjo pri ponovnih predstavah. Do so skupinske slike izpadle posrečeno, da je bila inscenacija odgovarjajoča in lepa (kako neprimerno lepša kot so na primer one visoke gole Mene!), je zasluga režiserja in inscenatoria inž arh. B. Stupice. Pod njegovo spretno roko in z niegovim okusom je komedija doživela pri publiki popoten uspeh. »Florentinski slamnik« jc poslovenil M. Šmalc. fosta, ^in sicer nastopi francoski klavirski virtuoz ' gg H ■ B m n j Židje prodirajo (udi v Ljubljano garski skladatelj in dirigent Bojan Ikonotno v, ki živi stalno v Parizu. Na koncert opozar-'^iflflo.,5SMe/,i po 15, 12 in 10 Din, stojišča po 5 in S Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. II. Prosvetni večer, ki bo danes ob 8. v ve-randni dvorani hotela Union, je posvečen koroškim Slovencem Kakor smo si v zadnjem Finžgar-jevem predavanju ogledali značaj Gorenjca, tako nam bo s. dr. Janko Arnejc danes zvečer orisal Korošca. Mehkoba koroškega značaja se predvsem kaže v koroških narodnih pesmih. Zato l>o njegovo predavanje prepleteno tudi s koroško pesmijo. Na sliki pa bo pokazal gospod predavatelj šege in običaje ter nošo koroških Slovencev. Tudi v tem namreč odsevajo značilnosti značaja. Pokažimo z lepo udeležbo na predvečer obletnice plebiscita, da je v naših srcih še odprta rana, ki velja slovenskemu delu Koroške. Predprodaja vstopnic: Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 7. — Sedeži A Din, stojišča ‘2 Din, za dijake 1 Din. Celoletni abonma za katerikoli poljuben sedež 40 Din. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20 uri Petek, !). oktobra: Zaprto. .Sobota, 10. oktobra: Kralj Lear. Red A. Nedelja, 11. oktobra: Florentinski slamnik. Izven. Ponedeljek, 12. oktobra: Zaprto. OPERA Zaietek ob 20. uri Petek, 9. oktobra: Zaprto. Sobota, 10. oktobra: Dvojno knjigovodstvo. Premierski abonma. Nedelja, 11. oktobra: Ob 15. Madame Butterfljr. Izven. — Ob ‘30. Lucia di Lammermoor. Izven. Mariborsko gledališče Petek, 9. oktobra: Zaprto. Sobota, 10. oktobra ob 20: »Prva legija<. Premiera. Bloki. Nedelja, 11. oktobra ob 20: »Pohujšanje r dolini seutflonanski«. (iledališki abonent je in lastniki blokov imajo pn gostovanju ljubljanske opere, ki bo prihodnji torek, 50 odstotkov popusta. Ker je zanimanje za to opero veliko, se pobrigajte za vstopnice. »Prva legija« na mariborskem odru. V soboto, dne 10. t. m bo premiera po vseb velikih odrih z na.jvecjun uspehom igrana in prav učinkovita drama iz jezuitskega življenja »Prva legija«. Ameriški pisatelj Lavery je v tem delu z veliko odrsko spretnostjo orisal jezuitski kolegij v nekem velikem mestu ameriških Združenih dbr-žav, življenje v njem, borbe, srčna in umska trenja jezuitov. Režija je v rokah novega režiserja Petra Malca, ki igra tudi veliko vlogo rektorja. Kazen njega še nastopijo N^krsti Gorinšek, Grom, Blaž, Verdonik, Košuta, Košič, P. Kovič, Borko in mali Mohor. Prva ponovitev Cankarjeve prav dobro uspele Tarse »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« bo to nedeljo zvečer. Delo je zelo zanimivo zrežirano in inscenirano ter bo nedvomno ugajalo tudi nedeljskim obiskovalcem gledališča. Ljubljana, 9. oktobra Ko so se morali številni Židje iz Nemčije raztepsti na vse struni sveto, tudi |i»go>laviji ni bilo prizanešeno. Gotovo so bili že prej s strani svoiih »jugoslovanskih kamemdov« poučena o paradižu, ki vlada za Žide v Jugoslaviji. Z zadovoljstvom pa smo lahko opažali, da »lijo Židje predvsem v južne kroje naše države in da v Sloveniji svoje podjetnosti ne morejo tako razvijati. Mislili smo radi tega, da se bodo Židje tudi v bodoče Slovenije nekako izogibali. To je doslej tudi bilo. Toda v zadnjem času smo opazili nek čuden pojav. Naenkrat se je znašel v Ljubljano gospod, pregnan iz Nemčije, z velikim kaprlalom. Ta se je znal v Ljubljana tako imenitno usidrati, da se pod plaščem pristne »domače« firme steka slovenski denar v — Židove žepe. Ko je bilo že tako daleč, da drugače ni moglo biti, smo pač prešli ta slučaj kot posamičen pojav, ki mu ne bodo sledili drugi. Toda kmalu se ie znašel ob strani prvega Žida še drugi in pred nekaj časom se je pojavil poleg teh dveh še tretji, ki se vozi po Ljubljani v svojem lepem dvo-i sedežnem avtomobilu m pregleduje »poslovne terene«. Vsi trije gospodje se v Ljubljani gospodarsko vedno bolj uveljavljajo in hočejo, kakor vse kože, nekako monopolizirati v svojih rokah neko uspevajočo podjetniško panogo. Mi nimamo nič proti termi, če se kdo v lojalni konkurenci uveljavijo. Opozoriti pa moramo na nevarnost, ki preti domačim podjetnikom. Vzemimo samo primer avtobusnih linij: Naši marljivi podjetniki so se na vse mogoče načine trudili, da bi vpeljali kako novo avtobusno progo. Vemo, kakšne težkoče pri tem nastajajo. Dolgo je treba, predno se linija vpelje vsaj toliko, da se krijejo režirjsiki stroški. Donašati pa začne taka linija marsikje šele po letih. In ko so domači podjetniki z ogromnimi izgubami linijo vsaj kolikor tolko vpeljali, se pojavi imovit in morda iz Nemčije pre-gna tujec postavi na progo dva avtobusa m po-žanje klasje, ki ga je z velikimi žrtvami in izgubami pripravljal naš domač človek. To je samo en primer pristnega židovskega udejstvovanja, ki je ravno v tem svojevrstno, da v javnosti ne vzbuja prav nobene pozornosti, dokler ni — prepozno. Ko ima enkrat kapitalist progo v rokah, je vsega konec: njegovemu kapitalu ne more komkuriruti noben domačin in tujec ostane usidren na svoji avtobusni liniji. Razpolaga z ogromnim kapitalom in lahko položi tudi še tako visoke kavcije. Če je morda kaj zboljšal pri prevažanju in na progi, je sicer to za potujoči svet vabljivo. Toda to še davoo ni tako velika korist, kakor je na drugi strani škoda, ki jc povzročena s tem, da gre denar v židovske roke in z njim vred v inozemstvo. Kakor s-feimo, se pogaja skupina treh Židov sedaj za tiakup koncesij avtobusnih linij na nekaterih naših najvažnejših progah. Ce pade koncesija trojici res v roke, bi to pomenilo delno mo-nopohzocijo avtobusnega prometa v židovskih rokah. Prepričani pa smo, da bomo znali slovensko gospodarstvo tudi v bodoče obdržuti v domačih rokah. Ni nam treba pri tem kazati na razmere v drugih krajih, kakor n. pr. v Zagrebu Sarajevu itd. Kdor te razmere pozna, bo vedel, da jo odpor naših gospodarskih krogov proti invaziji Židov in njihovega kapitala popolnoma opravičen. Radio Maročafte in širite „SSovenski dom!" Programi Radio Ljubljana Petek, 9. oktobra. 11.00 Preno* * Oplencu: Spominska »vezanost za blngopokojnim kraljem Aleksandrom I. ZodraUoljmn — 12.00 Junaku v spomin (ploMe) — IS.« Vreme, poroč-ila — 13 00 Ca«, sporeand«r I. ZeUimkelJ (Lavlogic iz Bolgrmla) — 19.50 Zanimivosti — 20.00 Urocrvlrano za prouos — 22.00 Cm, vreme, porodila, spored. Drugi programi „ ^eJcJc! >■ oktobra. Belgrad l: 18.50 Komcort pev-sitega dmfttva -Mokranjac. — 21 10 Beethovnove in' skladbe. - Belgrad II: Kralj Alek«ander I. rn»jeb: 20.00 Rezervirano za preno«. — l. , Žalika glasba - 22.20 Violončelo - 28.10 u m a ,var,t°l — 0.10 Godalni koncert. — Budimpešta: 19.40 Salonski orkester - 21.00 Stara godba - 22.25 Plesne plo«6e ■ - 23..'0 Ciganska glnsb« — Trtl-Uilan: 17.15 I lesna glasim — 'Ti .jfi Komorni koncert — 22.00 Napevi — 92.80 Plesna glasba. - Mm-Hnri: 2(140 Nar-dellova o>por e ta Miss Amerika*., nato plašna glasba. — Izletniški vlak LJublana-Jescnice Povodom odkritja spomenika Viteškemu kra-hu Aleksandru I. Zedinitelju na Jesenicah bo vozil v nedeljo, dne 11. oktobra t. 1. na progi Ljubljana gt kol,—Jesenice izletniški vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol ob 6. uri in prihodom na Jesenice ob 7. uri 32 min. V obratni smeri bo vozil isti dan za povratek udeležencev izletniški vkjk, z odhodom iz Jesenic ob 20. uri 28 min in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob ^2. ur 12 min. Oba izJetmSka vlaka bodeta imela postanek na vseh postajah in postajališčih od vključeno Škofje Loke do Jesenic in obratno. Predavanja prirodoslovnega društva Prirodoslovno društvo namerava letos obnoviti svoja poljudno znanstvena predavanja, ki jih je že imelo z lepim uspehom pred dvema letoma. Posrečilo se mu je pridobiti zanje vrsto sodelavcev, katerih imena jamčijo za splošno zanimivost in temeljitost predavanj. Predavanja se bodo vršila v dvorani Delavske zbornice vsak torek ob 20. Do konca leta 1936 so na programu naslednja predavanja: 13. oktobra: Dr. inž. Kuhelj Anton, univ. doc., Jadralno letalstvo. — 20. in 27. oktobra: Dr. Hadži Jovan, univ. prof., Kako organizmi nadomeSčajo izgubljene dele I. in II. (regeneracija in transplantacija). — 3. novembra: Dr. Lavrič Božidar, primarij, Transplantacija tkiva pri človeku. — 10. novembra: Dr. Kuščer Ljudevit, Naše gobe. — 17. novembra: Dr. inž. Kral Alojzij, univ. prof., Moderni švicarski mostovi iz felezobetona. — 24. novembra: Dr. Panjič Edvard, sodnik apel. sod. v p., O zdravilnih rastlinah. — 30. novembra: Adlešič Miroslav, gimn. prof., Izkustvo in hipoteza v naravoznanstvu. — 7. decembra: Tomažič Gabrijel, univ. asist., Kako raste les. — 15. decembra: Dr. Reya Oskar, priv. doc., Kako nastane vremenska napoved. Maribor Davčne zadevo. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša, da so 1. oktobra dospeli v plačilo IV. letni obroki zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjeue osebe, Od tu in tam Včeraj se je vrnil v Belgrad iz Slovenije knez namestnik Pavle s kneginjo Olgo. Na postaji so ga sprejeli kralj Peler II., kraljevi namestniki in del vlade. V nedeljo bodo v vrbaski banovini občinske volitve. Sodišča so potrdila 453 list, od katerih je postavila JRZ 214, Združenja oix>zicija 104, JNS 25, Hodjera 29, bivša HSS 15, SDK 2, zernljorad-niki 14, neopredeljeni 42, meščanska 6, Ljotič 1, narodni kmečki pokret 1. Tudi v senatu bodo z otvoritvijo novega zasedanja volitve predsedstva. Med najresnejšimi kandidati se navaja znani hrvatski senator dr. Želitnir Mažuranič, ki je bil pred leti trgovinski minister. JNS pa bo postavila svojega kandidata v o?ebi dosedanjega predsednika dr. Ljube Tomašiča. Prvega kandidata bo podpiral senatorski delovni klub, ki ga vodita dr. Šverljuga in dr. Mažuranič. Kakor znano, je imel klub senatorjev JNS spočetka veliko večino, danes pa je nima več. V JRZ ali pa v delovnem klubu se nahaja 41 senatorjev, nekaj pa jih je neopredeljenih. V celoti je 89 senatorjev. Razvrednotenje raznih svetovnih valut je dobilo svoj vpliv tudi na nas izvoz. Edino trgovina z Nemčijo 5e ni prizadeta, tjakaj je Privilegirana izvozna družba poslala že okrog 300 vagonov suhih sliv. Težave pa nastajajo ob tem, da so vse države, ki so razvrednotile svoj denar, izdale obenem stroge odredbe, da se cene ne smejo povečati. Tako bi se naši izvozni predmeti v inozemstvu dali prsv težko vnovčiti za cene, s katerimi bi bili naši ljudje zadovoljni. Seton Watson je bil včeraj v Zagrebu ter je obiskal dr. Mačka, dr. Trumbiča in župnika dr. Rittiga, pri katerem je bil tudi na večerji v družbi uglednih zagrebških javnih delavcev. Banska upraia v Zngrebu je imenovala komisarja. ki bo izvedel volitve v Delavsko zbornico. Včeraj je bil četrti dan kercstin&kega procesa. Zaslišani so bili ostali obtoženci, ki pa vsi zavračajo krivdo. Danes bo sodišče zaslišalo še ostale obtožence, nakar pridejo na vrsto priče, ki jih je 51. Če bo potrebno, bo sodišče poklicalo še nekaj prič, ki jih je predlagala obramba. V Zagrebu tečo zanimiv proces, ker loži gledališče igralko Nado Auer z.a odškodnino 30 tisoč dinarjev zaradi odpovedanega nastopa v opereti. Prvotno je sodišče igralko obsodilo na plani-nje te vsote, apelacija pa je to razveljavila in se mora zadeva ponovno razpravljati. Gre za nastop, katerega je igralka odpovedala baje zaradi pomanjkanja toalete, a je bila za tak primer obvezana plačati kazen 30.000 Din. Zapoznele lastovice so |x>slale sirote. Razna drui.tva so se zanje zavzela in jih pobirajo ter Odpremljajo v Split, da jih tam izpuste zopet na svobodo. Tudi v Ljubljani so nabrali že mnogo lastovic in jih odposlali v Split. Dva kmeta iz okolice Zagreba sta se sprla zaradi tega, ker je eden oklevetal drugemu ženo. Prepir je rodil sovraštvo, dokler ni mož okleve-tane žene poiskal jezikavega soseda in mu zarinil nož v srce. Morilca so takoj prijeli in je dejal, da mu ni nič žal, ker je bil v zaporu že večkrat in se mu je tam vedno najboljše godilo. Variždinski obrtniki so poslali občini svojevrstno zahtevo. Hočejo, da bi občina odslej pobirala precej visoko mitnino na vse uvožene reči in izdelke, ki jih izdelujejo tudi mestni obrtniki. Tako mislijo, da bi zaščitili svoj stan pred konkurenco t dežele, ki more prodajali svoje izdelke po nižjih cenah, ker ima manjše stroške pri izdelovanju. Bivši poljski vojaške ataše v Belgrailu. ge-neralštabni major Jan Grudzen, je po vesteh iz Varšave tamkaj umrl. Belgrajska občina je izdala odlok, da se mora znana stara belgrajska kavarna oziroma gostilna »Albanaji« na Terezijah iz higijenskih razlogov v osmih dneh porušiti. Uzunovič in njegovi so očividno nezadovoljni z vstojnmi Jevtiča v JNS ter se liodo o svojem nadaljnjem zadržanju posvetovali. Trn v peli so jim Jevtič, Kojič in Po[x>vič. Na tem sestanku bodo sprejeli tudi sklep, kako naj se v bodoče obnašajo v takih primerih. Zdi se, da bo med njimi prevladalo ptepričanje, tla v tako družbo ne bodo šli in da bo posledica tega izstop iz stranke. Iz vrst bivših samostojnih demokratov se zaznava, da se bo glavni odbor bivše SDK sestal v Zagrebu 15., 16. in 17. oktobra zaradi izvolitve novega predsednika. Kakor smo že jx>roča!i. se na prvem mestu inioniije kot bodoči predsednik brat pokojnega Svetozarja Pribičeviča, Adam. Nekateri bivši samostojni demokrati, predvsem vojvodinski, bodo v primeru, če Adam Pribičevič ne i>i sprejel izvolitve, kandidirali za to mesto dr. Dudu Boško-viča iz Pančeva. Bosanske reke grozijo s poplavami. Vse so naraslle in se dvignile skoraj do roba. Sneži še vedno. Čas trgatve prinaša ponavadi naraščanje števila zločinov. V Kaviščanskem brdu pri Križevcih so pili kmetje mošt. Brez kake daljše predigre so si skočili v lase. Prva skupina je jjostavila na cesto enega svojih nasprotnikov, nakar je zbežala. Le invalid Henčič ni mogel tako hitro ubirati peta za njimi. Soiražna skupina je vdrla za njim, nekdo je odtargal od plota lato in z njo skočil nad invalida, ki je imel v roki sekiro. Invalid je bil urnejši, zavihtel je sekiro in napadalcu razklal glavo. Pred tremi meseci je izginila iz Zagreba nenadoma in brez sledi mlada artistinja Ljudmila Niederle. Vedelo ee je, da je bila nazadnje v Vin-kovcih, a od tod je izginila za njo vsaka sled. Te dni pa so v železniški garderobi odkrili kovček, ki je ležal tam že tri mesece. Ko so ga odprli, so ugotovili, da je kovčeg last izginule artistinje in je bilo v njem dragocenosti za 30 tisoč dinarjev. Takoj so povprašali vse obmejne postaje, če ni morda Ljudmila odpotovala domov na Češko Od povsod negativen odgovor. Zvedeli so. da je arli-stinja imela mladega znanca, bogataša, kar so izpričevala ninoga pisma v kovčegu. Sumijo, da gre 7,a zločin, ker je artistinja v kovčegu pustila stvari, k^ so ji bile za vsakdanji poklic neobhod-no jiotrebne. Na mednarodni fotografski razstavi v Zagrebu i° najštevilnejše zastopani Američani. Tudi po m j(?vo^1 st°je oni na jirvem mestu v družbi z Madjari, ki so sicer poslali manjše število slik, vendar so vse izredno lepe. davka na poslovni promet in vojnice. Dne t. novembra zapade v plačilo H. polletni obrok zem-ljarine. Predavanje odličnega pedagoga. Danes jiopol-dne ob 17 predava v slavnostni dvorani učiteljišča znameniti pedagog in naš rojak, univerzitetni profesor dr. Mihajlo Roslaher iz Brna. Danes bo go- ' voril o metodah začetnega čitanja, jutri popoldne ob 17 pa istotam predaval o puberteti. Kadar vlomilec sreča mrliča... Berlinski) kriminalisti se prav radi spominjajo svojevrstnega primera, ko jim je golo naključje vrglo v roke vlomilca, ki ga je policija že dolgo, dolgo časa zaman iskala. Vlekel je za nos ne samo policijo nemške prestolnice, marveč tudi policijo drugih večjih nemških mest Imeli so vlo-milčeve prstne odtise, v policijskih okrožnicah je bila objavljena njegova slika, imeli so tudi druge vlormlčeve podatke, a tatinskega mojstra samega nikakor niso mogili prijeti. Neprestano je spreminjal svojo zunanjost, pojavljaj se je sedaj tu sedaj tam, spretno je zabrisal za seboj s4ed in izginil. Najboljši berlinski kriminalisti so obupavali, zaradi njega je bilo več policijskih uradnikov zaradi svoje »nesposobnosti« premeščenih; skratka: vlomilec ni povzročal nereda in razburjenosti samo svojim žrtvam, marveč je povzročal hude zmešnjave tudi med policijskim^ nastavljena, ki so morali zaradi njega prenašati vse mogoče očitke s strani svojih predpostavlienm. Tu, kjer je torej ves policijski aparat odpovedal, je pomagalo policiji iz neznosne zadrege golo naključje: vlomilca je spravil naravnost v naročje policiji — mrlič. Zloglasni vlomilec se je pred nedavnim pojavil pred visokim poslopjem sredi Berlina. V poslopju je stanoval premožen industrija!ec, ki naj bi postal to noč žrtev vlomilca. Kot eleganten gospod se je vlomilec vtihotapil zvečer v stavbo, da bi ponoči izvršil svoj posel. Ko se je polegel v stavbi hrup in ko je le še električna železnica sikala po ulici svoje zategnjeno drgnenje, se je vlomlec spravil na delo. Brez vsakih težav in brez najmanjšega šuma, kakor se za takega mojstra spodohi, je odprl vrata v prostore, o katerih je mislil, da so industrijal-čevi. Toda pri tem se je zmotil: mesto v indu-strijalčeve je vdrl v prostore zdravnika, ki je imel svoje ordinacijsike sobe poleg industrijalčevega stanovanja. Mala žepna svetilka vlomilčeva je začela osvetlevati stene, ob katerih je iskal vlomilec vrednostnih predmetov, posebno seveda blagaj- no. Naenkrat nastane v sobi kratek, a presunljiv krik — in vlomilec se je zgrudil na Ma. Kaj se je zgodilo? Svetloba vlomilčeve žepne svetilke ie za hip osvetlila človeško okostje, ki je stalo ob steni v kotu. Prizor, ko je svetloba sredi temne sobe in skrivnostnega vlomilčevega iskanja obstala na okostju, jc v prvem hipu na vlomilca, ki na kaj takega pač ni bil pripravljen, ker se ni zavedal, da je v zdravnikovi sobi, tako delovala, da je kriknil in se onesvestil. Na krik je takoj skočil v sobo zdravnik, istočasno pa že tudi drugi ljudje, ki so vlomilca enostavno obdržali v sobi in poklicali policijo. Nekaj minut pozneje se je pred mogočnim berlinskim policijskim poslopjem že ustavil zelen policijski avtomobil, v katerem so se vrnili stražniki iz zdravnikovega stanovanja. Privedli so dokaj elegantno oblečenega gospoda, ki je bil ves bled: najprej ga je spravilo iz ravnotežja okostje v zdravnikovi sobi, takoj nato pa policija. Na policiji so mislili, da je to navaden tatič. Sele pri zaslišanju se je izkazalo, da rim je padel v roke tako iskani in tako prebrisani vlomilec, ki ga je brezuspešno zasledoval ves policijski aparat in ki ga je šele človeško okostje vrglo v naročje policiji. " ''»"'tv'.' »Poglej, ti, tale drevesa sem pa jaz zasadil!« Immm V svrho vzpostavitve likvidnosti Mestne hranilnice IjubljansHe, za poživitev vsega natega gospodarstva razpisuje ljubljanska mestna obiina po sklepu mestnega sveta z dne 19. avgusta 1936, potrjenega od vseh nadzornih oblastev OBLIGACIJSKO do zneska POSOJILO 20,000.000 Din pod sledečimi pogoji: 1. 2. 3. 4. Obveznice se glasijo na prinašalca. Protivrednost se lahko poravna ali v gotovini po Din 97'— za Din 100' —, ali v starih hranilnih vlogah oziroma vlogah na tekočih računih Mestne hranilnice ljubljanske po Din 100 — za Din 100'—. Obveznice se izdajajo v izvodih po nominali Din 1000’—, Din 5000'— in Din 10.000'—. Obveznice se obrestujejo po 6% letno, plačljivo polletno za nazaj. Obrestovanje se prične 15. februarja 1937.. prve obresti pa zapadejo v plačilo 15. avgusta 1937. Od dneva podpisa 4o 15. februarja 1937. se podpisnikom priznajo 4% obresti, ki se obračunajo takoj ob podpisu. Obveznice se izplačujejo po žrebanju v njihovi nominalni vrednosti in sicer tako, da bodo najkasneje v 15 letih izžrebane vse obveznice. Žrebanje bo vršilo mestno poglavarstvo v Ljubljani v prostorih mestnega knjigovodstva v navzočnosti javnega notarja. Prvo žrebanje bo dne 15. februarja 1937. in nato na vsakih 6 mesecev. Prvo izplačilo izžrebanih obveznic pa bo dne 15. avgusta 1937. in nato na vsakih 6 mesecev. V Ljubljani, dne 9. oktobra 1936, 6. 7. 8. Vsota, potrebna za izplačilo obresti in izžrebanih obligacij bo predvidena v vsakoletnem proračunu mestne občine ljubljanske, ki jamči za redno izpolnjevanje teh obveznosti z vso svojo premično in nepremično imovino in z vso svojo davčno močjo. Javno podpisovanje posojila se prične dne 10. oktobra 1936. in traja do 10. novembra 1936 Podpisovanje sprejemajo poleg mestnega knjigovodstva in Mestne hranilnice v Ljubljani vsi denarni zavodi v Ljubljani z vsemi podružnicami, ki jih imajo po deželi; posredujejo pa podpisovanje vsi ostali denarni zavodi v Dravski banovini. Ob podpisu prijave mora podpisovatelj položiti vpisani znesek. Kdaj se bodo obveznice izročale podpisovateljem, bo objavljeno v dnevnem časopisju. Obveznice se bodo sprejemale kot kavcija pri vseh licitacijah mestne občine ljubljanske in njenih podjetjih po nominalni vrednosti. V treh letih nedvignjene obresti in v 10 letih nevnovčene obveznice, računano od dneva dospetka, zastarajo v korist mestne občine ljubljanske. Za mestno poglavarstvo v Ljubljani predsednik: DR. JURO ADLESIC, s. r. Mmm 71 Zeleni pekel To niso bili človeški glasovi, donelo je, kakor ljubezenski klic volovskih žab. Divje kvakanje je v robatih intervalih naraščalo in popuščalo, pretresalo je ozračje, kakor da smo zabredli v predpotopno močvirje ob žabji že-nitovanjski sezoni. Vprašanja in odgovori so v žabjem jeziku hreščala, kakor ogenj iz mušket, predirala tišino in dušila krike jate papig, ki so naglo letele nad nami. Morda je to bil bojni krik, morda pa je imelo to vpitje namen, da bi preplašilo naše živali. Morda pa je bilo le sredstvo, ki naj bi srca Indijancev navdalo s pogumom. Naj je kričanje že imelo kakršenkoli namen, nam je vendar rešilo življenje. Tigrovca je obšla genijalna misel, da se je sklenil s tem rjovenjem okoristiti. Dvignil se je v stremenih in z obrazom, ki je žarel od radosti v odgovor silovito in nadvse pro-dirno zažvižgal. Ves hrušč je onemel, kakor bi mignil. Toda tišina, ki je legla na gozd, je učinkovala skoraj še bolj vznemirljivo kakor pa bojno petje. Cisto natanko sem čutil, kako so se divjaki posvetovali o tem žvižgu. Tako razločno, kakor da bi vse videl, sem vedel, da so se med seboj spogledovali in škilili okoli debel, da bi uganili sosedove misli. Med temi sekundami brez diha je naša usoda in naše življenje viselo na nitki. To smo vedeli. Iz teh trenutkov so se mi v spomin neizbrisno vtisnile nekatere malenkosti. Zapazil sem, da je Bee Mason potisnil svojo brado naprej, kakor hudoben pes, da je na vratu mojega mezga konjska muha sesala kri in da je bil Tigrovec nujno potreben brivca. Nisem psiholog Se danes ne razumem tistega vedenja divjakov. Morda je bil Tigrovcev pozdrav tako neskončno glasnejši, kakor njihovo lastno tuljenje, da so se zbali in mislili, da se jim bliža kako novo božanstvo. V svojih neomikanih dušah so morda temno čutili, da bi nov trušč na njihovi strani čudno zvenel ob teh predirnih in resnih žvižgih. Morda so tudi potrebovali časa, da bi uredili svoje misli. Vsekakor je bilo res, da so se začeli umikati. Začelo se je lahno pritajeno, boječe šumenje in klepetanje. Težka konica njihovega jezika se je razvezala. Skozi goščavo so sikali lahni vzkliki, ki so nam izdajali Jasno, da se Indijanci umikajo na svoja prejšnja mesta. Zasledovali so nas sicer še, toda brez groženj. Zaslišali smo spet stare, znane gibe, v katerih sta se premikali dve vzporedni vrsti ljudi, ki sta korakali komaj petdeset metrov na vsako stran ceste. Toda električna napetost se je razpršila in nismo se prav nič obotavljali, da bi to stvar izkoristili zase. >Pesem,« je zakričal Tigrovec. »Cim glasneje, tem boljše!« Ko se je ognjena sončna krogla sklanjala za gozdno drevje, smo s pesmijo prijezdili v taborišče. Gonjači mezgov iz Cochabambe so zapustili svoje prostore ob ognju in začudeno strmeli v nas. Kajti s hripavimi glasovi in z napetimi revolverji v rokah, smo prepevali staro angleško popevko »Loch lemond«. Kakor smo čutili v kosteh, so Tobajci obkolili jaso in pazili, če ni naša čuječnost kaj popustila. V spoštljivi razdalji so čepeli nemo, kakor jastrebi in niso povzročali nobenega hrušča. Ko je nastopila tema, smo proglasili izjemno stanje. Z napetimi revolverji smo prebrskali po dva in dva ves gozd, iskali drv ter na vsakem oglu jase zakurili velikanski kres. Ker je že izpred šatora našega prijatelja gonjača plamenel mogočen ogenj, smo bili prepričani, da bodo morali preteči najmanj 50 metrov širok odprt prostor, ki je bil tako razsvetljen, kakor Picadilly v Londonu. Urrio, ki so ga bolečine delale skoraj neumnega, si je vendar prizadeval, da bi boječo mater na gonjačevem vozu razveselil. »Saj ni nobene nevarnosti, seniora,« jo je tolažil. »Mi smo dobro oboroženi in še |; preveč krepki. V bodoče boste tudi vi poto-! vali z našo četo.« D%’Ojica nežnih rjavih oči ga je boječe i gledala. Zenska se je bala za otroka in je I bila zaradi njega Urriu hvaležna. I »Saj se nič ne bojim,« je lagala žena. Urrio se je zasmejal. »Seveda se ne. Saj morate dajati dober vzgled malemu črvu, ki ga pestujete. Otrok ti pride na svet v oboroženem taboru! Ta dečko bo še general.« Oče je sukal svoje dolge brke. »Vojni minister bo postal,« se je bahal. Capljaje in brcaje se je prebudil bodoči ljubljenec vojnega boga, ker je nenadno začutil lakoto. Cisto nebojevita usteča so vohljala po materinih prsih, dokler niso našla, kar so iskala in se zaprla. Urrio je odšel na svojo mrežo. »Zdaj se moramo oborožiti za noč,« je povedal Tigrovec s poudarkom. »Gonjač me-zgov bi se nedvomno čutil užaljenega, če mu i ne bi zaupali straže. Prav to velja tudi za na-i še služabnike. Ti naj stražijo v začetku, preden ležemo mi k počitku.« »Niste si še umili nog,« je dejal poredno Urriu in postrani pogledal mene. »Če morda nameravate vi prevzeti mojo stražniško .službo, vam povem, da si to kar lepo izbite iz glave.« »Neumnost!« je dejal Tigrovec. »Vse bomo enakomerno in pravično razdelili med sabo.« Tako smo se sporazumeli, da bosta gonjača mezgov Suarez in Adolfo stražila vsak po eno uro med osmo in enajsto. Bee Mason, Tigrovec, Urrio in jaz pa se bomo vrstili v dveurnih presledkih in si tako razdelili ostanek noči. Urrio je poklical gonjača mezgov k sebi.