Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 50 lir
TRST, nedelja 30. avgusta 1964j
Leto XX. - Št. 195 (5878)

k
Zlata šolska leta
O °te, temeljna kulturna ^ ustanova človeške druž-kj be, se kakor vse drugo izpolnjuje in izboljšuje. £0 ranzih deželah si sledijo Šolske reforme. Zmeraj znova vstaja vprašanje: «Kaj bomo °d vsega današnjega obširne-Sa človeškega znanja vlili v radovedne osnovnošolske glavice, kaj v glave srednješolske ln visokošolske mladine?
Vzgojna umetnost napreduje, materin jezik je podlaga osnov-.?Bai Pa tudi nadaljnjega iz-vanja. V šoli se otrok *lfuči v širšo, višjo družbe-enoto, v svoj razred, v voj zavod. V njem se polago-prebuja družbena zavest. Vp.raini na šolska leta so po ločini lepi in prijetni. Še v voznih, letih se človeku kaže sta doba v svitu zlatih šol-•Kih let.
Vabljivo se je svetila v son-zi £r^ela dolska zgradba sko-nn* in murve domače vasi _ oa šolo. Zavidal sem brata, ki in *e vračal iz šole s knjigo ni.„7 ico in ie zvečer zbrano P al vaje. Naslednje leto so lpuP°d konec prejšnjega sto-mln- 0c*Prla šolska vrata tudi veri' Prav Prijetno je bilo v razredu, kjer so v le-tietn-ilopefl sedele deklice, v nnJltfl P0 dečki. Mlada, visoka, B°šposka učiteljica je kaj nazivni na ta-blo ier nat0 nad-oriii na?e naP°re in poskuse nn, .P* do klopi. Polagoma kot rf6 Vrevzemalo občutje, ka-don,aa irnarno poleg matere na min iu v razredu še eno ma-ufio’ mlalšo, zelo skrbno, zelo vnJl?' Pod Plenim prisrčnim minii0rn se ie marsikaj spre-njalo: štrik je postajal vrv, bnt°Be se ie izcimila vrvica, kln se Je sPrevrgla v čevelj, i Je Je Premešal v coklo, inJl,ade se je izvila brca, iz ruia, Janč se je zgrbil v nosifc’ J britula se je zožila v m?6' ier se je povišal v zvo-dvni °urela se je postrojila v vn?}°lnico’ tinta 8e Prebar-l a v črnilo itd. Zdaj smo še-vrJ?Videli’ kaj pomčni biti min Sl°venec. In kakšnih pes-čun *nas ie naučila! Največji čatn n®	bil tu: sedem pe-
rm,,, ki s0 sPma trdno zapi-slrnJolsko knjigo in njene Dnn>nii se ?e 3 mamičino bistro dn .	0 polagoma razletelo,
vsp STn° bres težave razvozlali ie jye,ne skrivnosti. In vse se nnrn. 0 tako preprosto, tako Vptefno: slovenska vas - sionska šola!
Zlata šolska leta!
Premen otrokom je že trša n° šoi0Padli 80 v ttst0 drugač-
votrod' 80 se v prvi svetovni smn ^Prijeli na življenje in jo siru ,bi Nemčijo in Avstri-dili v n, vse narode osvobo-tavn vastala je samostojna dr-cev,Sn' Hrvatov, Sloven-ieno'inS^ v io prvič osvobo-biij nn brušeno Slovenijo bi dili V8aki zdravi pameti so-morski6^ Ludi beneški in pri-matild, Sl°yenci. Tuja diplo-ko L? očala pa ne gledajo ta-iretiinnin 80 vee kot eno no knr Sl°vencev lahkomiselni	sodila Italiji. Ta je
kodu(nlint bri dala zelo veli-Venščirfi zagotovila glede slovenske e' res 80 ostale slo-Prej ? ‘Ole, kjer so bile že ni L,Za beneške Slovence pa Vq unriPorn°či•’ morali so zno-k0 t.JJzntti v tisto kislo jabol-ie od if*a bistva, ki jim je Pačilo f,, *sss Srdo zvijalo in °eralnalSf?'uMahoma se je li-Pustna 1 teU j a zrušila in pre-Gejitj/p V8e fašizmu. Gospod morajn ,e te Rima ukazal, da Bitiitj n/rUSe slovenske šole iz-teora)ni?s,solini je dodal, da ®e čev l~BlnHi tudi Slovenci in ^ Aro,”0«5 Preroditi v Italija-Po sin, ° Povelje je razglašalo Sovon ^kih krajih: «Tu se Slov Samo itelijanski!» k takeSJcirn Slavam so se zde-spremembe nekaj ne-
verjetnega. nemogočega, blaznega. Mussolini pa je vztrajal pri svojem in njegovi zvesti so ga vneto podprli. Pozabljeni so bili nauki vzgojeslovcev, ki so stoletja učili, da mora biti materin jezik podlaga uspešni šoli. Da bi bolje pokazali, kako take nauke zaničujejo, so novi gospodarji vdirali sredi pouka v slovenske učilnice in razglašali: «Od tega trenutka je to italijanska šola. Nadaljujte v italijanščini!» Takega posmeha in zasmeha vsake vzgoje in kulture, take zlorabe in takega onečaščanja Dantejevega jezika človeška zgodovina še ni videla. Vpisovanje slovenskih otrok je postalo slovenskim staršem in otrokom neznosna muka. Ta najsramotnejša doba italijanske zgodovine, ko se je skrb za slovenščino morala skrivati v temačno podzemlje, je s svojimi zločini zorela v razpad. Zdaj ni bilo več sledu o zlatih šolskih letih. Vsa tista leta naših otrok so bila črna, črna, kakor vladavina, ki jih je povzročila. In ta grozota: slovenska vas — italijanska šola!
Druga svetovna vojna je strla fašizem in nacizem.
Nova Italija je dala nova zagotovila, da bo slovensko manjšino upravljala po svoji napredni ustavi, v skladu z razglasom človeških pravic in po načelih Organizacije združenih narodov, katere članica je postala. Vendar se ji še ni posrečilo, da bi prelepa zagotovila dejansko raztegnila na beneške ali furlanske Slovence. Otroci teh Slovencev se morajo še nadalje raznarodovati v italijanskih šolah — danes, ko ves svet priznava, da more biti le materinščina podlaga šolske izobrazbe. Tem otrokom tekd še zmeraj prav taka črna šolska leta kakor prej pod Mussolinijem. Zanje zlatih šolskih let le ni in ni.
Bolje se godi otrokom naših otrok na Tržaškem in Goriškem, kjer delujejo slovenske šole poleg italijanskih. Tu se vrši povsem naravna delitev po narodnosti. Italijani vpisujejo svoje otroke v svoje šole, Slovenci svoje pa v slovenske, kjer je poskrbljeno tudi Za pouk italijanščine. Koliko borb in žrtev je bilo treba, da so si ti Slovenci priborili pravico do svojih šol in jih ne tlači več prisilno raznarodovanje!
Fašistično preganjanje je slovensko šolstvo in ponekod tudi zavest hudo prizadelo. V povojnih letih se je to izboljšalo. Starši se zavedajo svojih dolžnosti. Prazni so bili ta leta staršem po pošti poslani italijanski pozivi iz kalifih viroti, naj naši ljudje vpisujejo otroke v italijanske šole, zlasti v prvi razred osnovne šole. Taki nečedni omahljivost službeno ali drugače italijanskih krogov. Tako sramotno, prikrito je v nasprotju z di Slovencem ustava, razglas človeških pravic in šolska uprava. Taki nizkotni poskusi pričajo samo. da so še zmeraj na delu nepoboljšljivi raznaro-dovalci, zvesti dediči poraženega fašizma.
V resnici ni prav ničesar, kar bi moglo omejevati svobodo staršev pri vpisovanju otrok v slovenske šole. Na dvojezičnem ozemlju in v dvojezičnih mestih je samo ob sebi umevno, da morajo biti posebne šole za Italijane in posebne za Slovence. Tako je tudi našim vnukom dano živeti v ozračju medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Pozneje bodo bolj in bolj cenili dobrote takega ozračja. V poznih letih se bodo z veseljem spominjali prvih korakov na poti k učenosti, zavedajoč se, da so bila to res zlata šolska leta.
ANDREJ BUDAL
rea osnovne soie. Taki poskusi računajo, rta ost ljudi, ki so mttrčhi ali drugače odvisni od jov. Tako sra-zdstraševanje vsem, kar nu- ' istava, razglas
mm

Čomfce vodi ^strokovnjake* v Kongo
• Nekaj takega Rim in Italija še nista doživela,- piše neki nekomunistični politični tednik po torkovem pogrebu Palmira Togliattija. Zares nihče ni pričakoval tako silne manifestacije povezanosti italijanskega delovnega ljudstva z njegovim pokojnim voditeljem, predvsem pa ni pričakoval, da se bo okrog njega v zadnji pozdrav zgrnilo po rimskih ulicah skoro milijon ljudi. Omenjeni člankar se ne čudi povezanosti izobraženih ljudi s Togliattijem in njegovim delom, temveč se čudi doslej neopaženim in neugotovljenim čustvenim izlivom preprostega človeka, ki po njegovem mnenju pravzaprav «n» razumel» Togliattijeve politične, ideološke in filozofske misli, ker da so preprosti ljudje razumeli predvsem enostavno besedo pokojnega popularnega sindikalnega voditelja Di Vittoria.
Rešitev te uganke, ki morda niti ni upravičeno postavljena, ker je znano, da je znal Togliatti povedati tisto, kar hoče, tudi s preprostimi besedami, je morda v Titovi ugotovitvi, ki jo je izrekel ob Togliattije«! smrti: •Bil je eden redkih voditeljev v mednarodnem delavskem gibanju, ki je v povojni dinamiki dogajanj v svetu doumel, da Se mora proletariat v sleherni državi prilagoditi notranjim razmeram svoje države. Prav zato je KP Italije postajala čedalje močnejša ravno v času, ko je v nekaterih partijah vladata začasna kriza ali stagnacija zaradi zastarelih ali dogmatskih pojmovanj o načinu boja in o odnosih, ki morajo obstajati v vrstah mednarodnega revolucionarnega gibanja.•
Kako je to doumel, je Togliatti v zadnjih letih obširno razlaga1, Toda ta razlaga je bila v resnici večkrat precej zapletena in preprostemu človeku morda dok ra ja nerazumljiva, bila pa je sprejemljiva in prepričljiva za tisto veliko število italijanskih izobražencev, ki je tolikšno, da ob Togliattljevi smrti vsi soglasno ugotavljajo, da KPI ni le največja komunistična stranka na Zahodu, temveč tudi taka komunistična stranka, v kateri je sorazmerno — v primerjavi z drugimi, največ intelektualcev. Vendar pa je znal Togliatti povsem jasno in enostavno povedati vsemu in vsakemu, da mora italijansko delovno ljudstvo po svoji lastni «ita-lijanskis poti graditi socializem ter je vedno dodajal, kako pravzaprav ta ugotovitev ni nič novega za KP Italije. In res moramo že v prvih dneh — od let sodelovanja z Gramscijem — Togliattijeve politične aktivnosti i-skati pojasnilo za vse njegove poznejše politične koncepcije, za njego vo neomejeno zaupanje v revolucionarno moč italijanskih delavcev, za njihovo trajno in nenehno vračanje k virom revolucionarnih izkušenj lastnega ljudstva — ne da bi zanemarjali pri tem izkušnje in rezultate drugih držav in drugih delavskih gibanj. Togliatti je razlagal zgodovino
kot proces, ki naj pomaga gibalnim silam družbe, da se začno zavedati lastnega pomena in odgovornosti za sodobni razvoj, se danjost pa kot rezultanto konkretnega razreševanja družbenih protislovij. Togliattijeva nesporna zasluga je, da je s svojo avtoriteto, svojo, prepričljivostjo in predvsem z močjo svoje argumentacije, ki je temeljila na globoki analizi sodobne stvarnosti, v tistih kritičnih trenutkih za
V SAJGONU SE NADALJUJE ZAKULISNA BORBA ZA OBLAST
General Kan je «pod zdravniškim nadzorstvom Novi predsednik vlade je Ngujen Xuan Oanh
Triumvirat se je praktično skrčil na duumvirat - Stanje pa ni še popolnoma jasno - Izredna pooblastila policiji in vojski v Sajgonu
Fotogrufiji kažeta dva najvažnejša dogodka.v mednarodnem dogajanju nled prejšnjim tednom. Gornja slika kaže epizode iz ostrih demonstracij proti diktatorju Kanu in njegovi vladi v Južnem Vietnamu; detnottetranti so prisilili diktatorja, da je odstopil, in je sedaj «pod zdravniškim nadzorstvom«. — Spodnja fotografija pa kaže prizor iz dvorane v Atlantic Litvju. kjer je konvencija demokratske stranke ZDA imenovala Johnsona in Humphrevja za predsedniškega in podpredsedniškega kandidata na prihodnjih novembrskih volitvah. Sedeži delegatov iz države Mississippi so prazni, ker so delegati zapustili dvorano, ker niso hoteli sprejeti kompromisa glede črnskega vprašanja
Palmira Togliatti
SAJGON, 29. — Drugi podpredsednik južnovietnamske vlade Ngujen Xuan Oanh je dobil od triumvirata pooblastilo, da za dva meseca prevzame funkcije predsednika vlade. Njegova glavna naloga bo sklicati tnarodnl kongres*, ki naj predstavlja vse politične stranke, vse veroizpo vedi in vse skupine v deželi.
Na tiskovni konferenci Je Nkujen Xuan Oanh sporočil, da bo moral general Kan. ki je utrujen, zaradi »težkih nalog v preteklih 10 dneh*, dolgo časa počivati in se bo podredil zdravniškim pregledom. Zato ne more nadaljevati svoje dejavnosti, «ker je pod zdravniškim opazovanjem* «Tako, je dodal novi ministrski predsednik, Je Kan predlagal, naj jaz začasno vodim funkcije ministrskega predsednika. To so soglasno skle-
ki je
nili člani triumvirata, sedaj na oblasti.
V Kanovi vladi je bil Ngujen Xuan Oanh podpredsednik ter je vodil gospodarske in finančne posle. Študiral in poučeval je na Harvardski univerzi v ZDA.
Novi ministrski predsednik je dalje sporočil, da bo moral narodni kongres predvsem izvoli* ti začasnega predsednika republike ter bo hkrati imel posvetovalno in tudi zakonodajno funk-
cijo. Bivša Kanova vlada bo z omenjeno spremembo torej začasno ostala na oblasti še dva meseca, seveda pod nadzorstvom triumvirata, ki se je sedaj praktično skrčil samo na dva generala, ki sta Minh in Kiem.
Novi ministrski predsednik ni hotel odgovoriti na pripombo časnikarjev, zakaj je moral Kan tako nepričakovano prenehati svojo dejavnost, ko je še včeraj na tiskovni konferenci ostro napadel voditelje stranke «Dai Viet*. Prav tako ni bil jasen v svojih odgovorih glede pravnega položaja triumvirata, ki se je sedaj skrčil samo na dva generala. Poudaril je, da triumvirat in vlada «sporazumno delujeta*. «Vsi smo na isti barki, je dejal,
in delamo skupno.* Dalje je novi ministrski predsednik izjavil, da je poveljstvo nad oboroženimi silami v rokah ministra za obrambo ali — bolje — triumvi-* rata. Dodal je: «Nimam še jasnih idej, kako se bo sklical narodni kongres.* Dalje je izjavil, da so verski neredi praktično prenehali, in je trdil, da so nerede v Sajgonu ■ povzročili »mladi tepisti*. Pripomnil je, da se bo pod njegovim vodstvom vojna proti VletkOngu vodila še odločneje. Izjavil je tudi, da je budist in da ne pripada nobeni politični stranki. Rodil se je na severu. Njegov oče je lz Severnega Vietnama, mati pa iz Južnega Vietnama.
Glede dogodkov v Hue je no
vi ministrski predsednik izjavil, da ni prišlo do nobene secesije. Vendar pa ni omenil pisma, ki ga je pred dnevi izročila delegacija profesorjev ameriškemu konzulu za predsednika Johnsona.
Sajgonski prefekt je dal danes ukaz policiji in vojski, naj nastopita, da preprečita nove nerede v mestu. Vojska in policija lahko izvršita preiskave v zasebnih stanovanjih podnevi in ponoči. Sumljive osebe lahko konfinirajo. Po Ulicah je prepovedano zbiranje v skupinah. Vsakogar, ki bo povzročal nerede, bodo postavili pred vojaško sodišče. Saboterje, ki jih bodo zalotili na kraju dejanja, bodo ob-sodili na smrt.
mednarodno delavsko gibanje, v spopadu med dogmatičnimi i%
protidogmatičnimi nazori, zagata vil partiji kot celoti napredno vlogo. To je bila hkrati tudi uveljavitev tiste globoke demokratičn^ in svobodne izbire poti, brez katere sta razvoj in napredek komunističnega gibanja v sedanjih razmerah nemogoča.
Če pri tem vnovič upoštevamo Titovo mnenje o njem, je Togliatti «zapustil vrste mednarodnega revolucionarnega delavca in naprednega gibanja v času, ko je bil najbolj potreben za krepitev in enotnost tega gibanja, ko bi bila njegova ustvarjalna misel V današnjih razmerah neprecenljtne vrednosti v boju za socializem in mir na svetu.*
In res, če pomislimo, po «ni strani kako ogromno silo in mof predstavlja stranka in njegoui pristaši izven nje — saj se je to pokazalo prav izredno jasno » torek na njegovem mogočnem pogrebu — na drugi strani pa na sedanji spor v komunističnem gibanju, potem nam je jasno, da bi živi Togliatti brez dvoma odločilno prispeval k rešitvi dveh nadvse važnih vprašanj:	kako
pripeljati predstavnike tako o-
gromnega dela italijanskih množic na oblast in kako usmerjati nadaljnji razvoj komunističnega gibanja v svetu spričo sedanjega razdora. Kakšne rešitve bi Togliatti predlagal in kako se bodo ta vprašania rešila, je moč danes le ugibati.
DANES
Stanje bolezni predsednika re-publike Segnija je bilo v zadnjih 24 urah nespremenjeno. Medtem pa so se začeli v Rim vračati ministri, ki se bodo jutri urtelrff!f’ ’ vladne seje, na kateri bodo raz-pravljali o gospodarskih ukrepih in tudi sprejeli zadevne zakonske odloke, ki se tičejo predvsem povišanja nekaterih davščin.
V	Južnem Vietnamu se je po krvavih demonstracijah in po Imenovanju triumvirata kriza začasno rešila. Drugi podpredsednik južnovietnamske vlade Ngujen Xuan Oanh je namreč dobil od triumvirata pooblastilo, da za dva meseca prevzame funkcijo predsednika vlade. Takoj je sporočil, da bo moral general Kan dolgo časa počivati, ker se bo »podredil zdravniškim pregledom*, ter da bo narodni kongres izvolil začasnega predsednika republike, bivša Kanova vlada pa bo ostala z njim začasno na oblasti dva me-seča pod nadzorstvom trliunvira-ta, ki je sedaj sestavljen dejansko samo iz dveh generalov. Dejal je, da so verski neredi »praktično prenehali* in da so jih povzročili «mladi tepisti*, vojna pro. ti Vietkongu pa se bo vodila še odločneje. Vojska in policija imata v Južnem Vietnamu sedaj pravico postaviti pred sodišče vsakogar, ki bi povzročal nerede, saboterje pa bodo obsodili na smrt.
Zdi se, da se bodo sedaj pogajanja za rešitev ciprske krize mor. da uspešneje nadaljevala, ker je včeraj prispel v Ženevo generalni tajnik OZN U Tant in se ločeno sestal z grškim in s turškim poslanikom ter z bivšim ameriškim državnim tajnikom Acheso-nom. Turška vlada pa Je sporočila, da je po U Tantovem posredovanju sprejela grški predlog, naj odloži zamenjavo dela turškega vojaškega kontingenta na Cipru. Rok za zamenjavo bo podaljšan verjetno na čas po 18. septembru. Ciprski predsednik Ma-karios je včeraj imel v Aleksandriji razgovore z Naserjem o morebitni vojaški pomoči ZAR Cipru, za katero je ciprska vlada že prej zaprosila. Otok so tudi včeraj preletavala letala. V bližini ciprske obale so opazili poleg tega še štiri ladje. Domneva se, da so bile turške. V Ankari so bile tudi včeraj demonstracije proti Johnsonu, Makariosu, Pa-pandreuju in Naserju.
V	Kongu se Je v zadnjih 14 urah položaj osvobodilne vojske v Albertivillu zboljšal: Sumialoto-ve čete so odbile napad v središču mesta, ki so ga izvedli' tuji plačanci, ki iz južne Afrike še vedno prihajajo v Kongo. Organizacija afriške enotnosti pa bs 5. septembra razpravljala o Kongu, ker se s tem strinja 23 od 34 članic organizacije.
V	Banski Bystricl v CSSR je HruŠčov na proslavi 20-letnice slovaške vstaje ponovno govorit ia zlasti pobijal mnenje tistih, ki govorijo o neizbežnosti vojne, kajti »komunistična družba se ne hi mogla graditi na ruševinah civilizacije*.
jutri se bo začela v Ženevi lit, konferenca OZN o uporabljanju atomske energije. Udeležilo se je bo 4.000 oseb, med katerimi je 1200 delegatov Iz 71 držav in pet mednarodnih organizacij.

LAKONIČEN^ ZDRAVNIŠKI BILTEN^ TUDI VČERAJ
Segnijeva bolezen - brez važnih sprememb Ogorčenje zaradi «neustavnosti» zakona 167
Besedo ima sedaj ustavno sodišče - Prvi demokristjanski in socialdemokratski komentarji o posledicah Togliattijeve smrti - Nennijev članek oh 25-letnici začetka druge svetovne vojne - Jutri seja vlade
RIM, 29. — Tudi nocojšnji zdravniški bilten o bolezni predsednika republike je prav tako lakoničen kot včeraj ter predvsem poudarja, da potek Segnijeve bolezni «v zadnjih 24 urah ni kazal sprememb, ki bi bile vredne poudarka« in da se je «bolnik redno hranil ter dan preživel mimo«. Predstavnik tiskovnega urada na Kvirinalu pa
je pozneje novinarjem povedal nekatere podrobnejše podatke, ki kažejo, da je danes vendarle nastopilo rahlo zboljšanje. Dejal je, da je bil bolnikov krvni tlak rednejši in se je gibal od 80 do 150, temperatura je padla nekoliko nad 38 stopinj, precej 6ta se zboljšala tudi dihanje in pulz vnetje pljuč je bolnik prebolel, gastroenteritis je v fazi izboljšanja, medtem ko se je diure-za rahlo povečala; zboljšalo se je tudi stanje čutil. Glede azotemi-je pa so v teku analize, katerih rezultat bo znan šele v ponedeljek. Predsednikov osebni zdravnik prof Giunchi se je po dolgem času danes vrnil v svoje stanovanje, kjer je nekaj ur počival.
Prvi ]e danes obiskal Kvirinal notranji minister Taviani, nato pa še ministra Tremelloni in Co-Icmbo, podtajnik v notranjem ministrstvu Mazza, predsednik kasa-cijskega sodišča Tavolaro in poslanec Tanassi, tajnik PSDI. Minister Tremelloni in še nekateri drugi člani vlade so se danes vrnili s počitnic v Rim tudi zato, ker se bodo v ponedeljek udeležili seje ministrskega sveta.
Po včerajšnji objavi v uradnem listu treh odredb Državnega sveta, da so najvažnejši členi zakona štev. 167 o stavbiščih za zida nje ekonomičnih in ljudskih sta novanj protiustavni, so se pojavili zlasti v levičarskem tisku upravičeni protesti. Tako piše glasilo PSI, da je «proti temu zakonu vsako orožje dobro«. List poudarja, da Državni svet s svojimi u-krepi »objektivno podpira načrte monopolistov, ki bi hoteli v svojem končnem smotru preprečiti izvajanje zakona o urbanizmu, ki predstavlja za Italijo eno izmed osnovnih reform strukture.« «Uni-ta» piše med drugim, da je novica o ravnanju Državnega sveta povzročila takoj živahne komentarje. List nato polemizira z obrazložitvijo ukrepov Državnega sveta in poudarja, da vodijo »neizogibno k osrednjemu vprašanju političnega nazadovanja, ki so ga v zadnjem letu doživele stranke koalicije levega centra.« Turinska «La Stampa« pa pravi, da ima besedo sedaj ustavno sodišče, ki se bo moralo dokončno izjasniti o neustavnosti zakona 167; K-ljub temu pa je ukrep Državnega sveta povzročil že sedaj orgcejs.ijo zakasnitev pri izvajanju urbanističnega zakona.
Demokristjani in socialdemokrati so z današnjim dnem začeli komentirata posledice Togliattijeve smrti. Danes je govoril v Ceseni podtajnik predsedstva vlade Angelo Salizzoni, ki je med drugim polemiziral s tistimi, ki mislijo, da bo prišlo po Togliattijevi smrti do »demokratičnega preobrata v KPLi. Govornik je dejal, da ;,e to nemogoče, ker v tem primeru «komunizem več ne bi bil tak« in da ‘je taka domneva «brez smisla«, kajti komunizem «ne more storiti drugega kot to, da se ravna po pobudah velikih središč mednarodnega komunizma, pa naj bodo ta središča v Moskvi ali Pekingu.« Govornik je polemiziral tudi z desnico, ki trdi, da bo prišlo sedaj v KPJ do razdora in da bo treba začeti proti KPI z nasilno borbo. Salizzoni trdi, da je moč komunizem pobijati brez nasilja, v okviru demokracije; kdor pa misli, da bo «posta!a KPI po Togliattijevi smrti neodločna in brez obrambe, pomeni da ne pozna prirode in smrtne grožnje, ki prihaja od komunizma.«
Glasilo PSDI pa objavlja članek s piecej hudimi obtožbami Togliatti-jevega političnega delovanja ter poudarja, da je za pokojnega voditelja KPI resnico uredstavljala samo partija, kar je »rodilo načelo hegemonije, kt se je spremenila v poli-tično-kultumo-organlzacijsko hegemonijo« ter da je Togliatti »oblikoval svojo stranko po vzoru sovjetske družbe ter oviral KPI v svooodo analize in kritike«, članek se zaključuje takole: «Težko je reči, kaj se bo rodilo, toda lahko se že sedaj trdi, de se ruši vel'k mit tudi v naši deželi«.
član vodstva KPI Luciano Lama pa je Togliattija k jmemoriral v Bologni na javnem zoorovanjv. ter poudari predvsem, da je FogUatti z Gramscijetn že pred mnogimi desetletji upošteval itahjansSe razmere v kulturi in v družiti ter j'n smatral za izhodiščno točko revolucionarne akcije italijanskih delavce/. To-g.iatti sl je kot marksist predstavljat razvoj družbe kot borbo In spopad med razredi, ki se borijo za oblast v svetu; toda njegova koncepcija se je nepretrgano povezovala z naporom, da se borbena fronta razširi, da se vanjo vključijo s samostojnimi stališči srednji sloji in proizvajalci, ki jih prav tako prizadeva monopolistična politika in ki si želijo obnoviti strukturo države.«
Pietro Nenni je za jutrišnjo številko «Avanti» napisal članek ob 25. obletnici začetka druge svetov ne vojne. V članku najprej pou darja, da še vedno niso dovolj raziskane okoliščine okrog sovjet sko-nemškega pakta od 23. avgu sta 1939. Nato pa se vprašuje; • Kdo nam danes jamči, da ne bo Vietnam postal iskra novega splošnega spopada? Kdo nam jamči, da ne bi mogla Berlin ali Ciper te iskre vžgati? Za vsako ceno je treba storiti vse, da bi kaj ta kega postalo nemogoče.« Nato menja poziv na mir papeža Pavla VI. In pravi: «Na tem terenu se nudi velika priložnost ljudem vseh filozofij in veroizpovedi ter političnega prepričanja, ljudem vseh razredov in socialnih kate-, gorij, da vodijo konkretno akcijo za mir, akcijo, ki bi rešila vprašanja meja, vprašanja ras in nacij, za osvoboditev človeštva grožnje jedrskega orožja, akcija za organizacijo miru ne na ravne-
ga človeštva.«
Izredni odposlanec ameriškega predsednika, bivši veleposlanik v Vietnamu Cabot Lodge je bil danes na vljudnostnem obisku pri notranjem ministru Tavianiju. Pozneje pa je imel »poglobljene razgovore z visokimi funkcionarji v zunanjem ministrstvi’ razgovore, katerih so se udelr veleposlanik ZDA v Rimu ihardt in funkcionarji veleposi.-ištva«, kot poroča tiskovna agencija ANSA. ki dodaja, da je Cabot Lodge »obrazložil stališče vlade ZDA glede položaja v jugovzhodni Aziji in da so razgovori nudili priliko za izmenjavo stališč v iskrenem tn prisrčnem ozračju«.
Obletnica
^rdečega telefona^
WASHINGT;ON, 29. — Ob prvi obletnici uvedbe »rdečega telefona« med Moskvo in Washingto-nom, ki bo 31. avgusta, je predstavnik državnega departmaja poudaril, da‘ je ta sporazum bil »važen korak za zmanjšanje ,nevarnosti vojne po pomoti ali zaradi
■ IIIIIIIIII llllllllllllll lili..
Makarios se posvetuje z Naserjem Turčija odložila zamenjavo vojakov
U Tantovi razgovori v Ženevi - Nove demonstracije v Mari
zgrešenih računov«.
Predstavnik je dodal, da se do sedaj ni nikoli pokazala potreba uporabe tega telefona in ZDA ga bodo uporabile samo v primeru izredne nujnosti. Dalje je predstavnik izjavil, da se ameriška vlada obvezuje, da bo brez pre-stanka iskala učinkovita sredstva za zmanjšanje nevarnosti jedrske vojne. Napeljava »rdečega telefona« je dokaz privrženosti temu smotru.
Zdi se, da je državni departma podal to izjavo, da odgovori na trditve Goldwaterja, da bi mogli vsak trenutek uporabiti »rdeči telefon« za pogajanja s Sovjetsko zvezo brez vednosti ameriških zaveznikov Goldwater je predlagal, raj se tudi ameriški zavezniki povežejo z »rdečim telefonom«.
Govor Hruščova v Banski Bystrici
PRAGA, 29. — V govoru, ki ga je imel davi v Banski Bystrici ob 20. obletnici slovaške vstaje, je Hruščov med drugim izjavil; »Druga fronta je dejansko obstajala še mnogo pred izkrcanjem zaveznikov v Normandiji. Ta druga fronta je bil odpor narodov, ki so ga vodili komunisti skupno z naprednimi silami. Hruščov je govoril tudi o zgodovinski vlogi slo-
vaškega gibanja ter je poudaril, da so se ob strani Slovakov in Čehov borili ruski, poljski, bolgarski, jugoslovanski, francoski in nemški partizani.
Zatem je Hruščov izjavil, da ima Sovjetska zveza vsa sredstva za lastno obrambo in za obrambo svojih prijateljev. Sovjetska zveza in socialistične države bodo storile vse potrebno, da uničijo vsakega napadalca. Socialistična skupnost bo odločno in z vsemi silami branila meje socialističnih držav.« Pri tem je poudaril, da se socialistične države hkrati borijo za trajen svetovni mir. Poudaril je nujnost enotnosti vseh demokratičnih šil vseh držav, »preden začnejo padati bombe, preden novi Hitlerji postanejo kanclerji ali predsedniki, preden se drugi ljudje pošljejo v nova taborišča v Auschwitzu ali Buchenvvaldu.«
Zatem je Hruščov odločno pobijal mnenje tistih, ki govorijo o neizbežnosti vojne, in dejal; »Ne moremo si predstavljati, da bi se mogla komunistična družba zgraditi na ruševinah civilizacije. Borimo se za mir, ker kot graditelji nove družbe ne bomo dovolili, da se človeštvo pahne v prepad uničevalne jedrske voine.«
Hruščov je poudaril uspehe Češkoslovaške na vseh sektorjih in govoril o važnosti izmenjave izkušenj med komunističnimi strankami raznih držav.
ALEKSANDRIJA, 29. - CiprsM Predsednik Maftarios to pred-	rezultatov-w ute-gnilo vsak tre-
no in da v pomanjkanju pozitiv-
sed^Uk Naser sta začela davi*razgovore v Naserjevi privatni re- 1 nmekTriU°na Cipru^novih spo'-zidenci Mamuri blizu Aleksandrije. Predmet razgovorov je mo- \ Sadov.P	P
rebdtna vojaška pomoč ZAR Cipru. Kakor je znano, je .Maka- zatem omenja U Tant, da Je
------- Turčija pozvala sile OZN na Cipru, naj dajo na razpolago oboro-
rios zaprosil za pomoč Sovjetsko zvezo, ZAR, Sirijo in Tunizijo.
Današnji razgovor je trajal
štiri ure. O vsebini razgovora ni bilo moč nič zvedeti. Makarios je izjavil; «Na sestanku smo govorili o Cipru in o odmevu tamkajšnjih dogodkov na Srednjem vzhodu.« Razgovori so se nada ljevali zvečer. Makarios ni še določil dneva svojega povratka Nikozijo.
Napetost, ki je nastala zaradi spora o zamenjavi dela turškega kontingenta na Cipru, je sedaj deloma pojenjala, ker je turška vlada sporočila, da je na posredovanje U Tanta sprejela grški predlog, naj odloži zamenjavo. Ni znano, do kdaj je podaljšala rok, domneva pa se, da je bil podaljšan vsaj na čas po 18. septembru, ker je ta dan določena poroka grškega kralja Konstantina.
Turško zunanje ministrstvo je danes objavilo sporočilo, v katerem ponavlja, da ima pravico do omenjene zamenjave v skladu z veljavno pogodbo. Dalje pravi, da so tajnik OZN in zavezniške vlade sporočile turški vladi, da posredujejo pri Makariosu, naj sprejme turško zahtevo. Ti pa so zaprosili Turčijo, naj odloži omenjeno operacijo, dokler ne dobijo odgovora. Zato je turška vlada sprejela njihov predlog V pričakovanju nadomestitve so kontingenti turških vojakov pripravljeni na odhod v vsakem trenutku.
Iz Nikozije poročajo, da so danes opazili ob ciprski obali šest letal in štiri ladje. Predstavnik OZN je sporočil, da sta davi leteli dve letali nad ciprsko obalo, drugi dve pa nad krajem Xeros. Včeraj je neko letalo letelo nad kraji Kato Pyrgos, Lefka In Skourlotissa; nad tem krajem je pozneje letelo še eno letalo. Preteklo noč pa so opazovalci OZN opazili nedaleč od obale
drugi dve. Ladje so opolnoči ugasnile luči In se oddaljile. Domneva se, da gre za turška letala in za turške ladje.
V Ankari so " danes skupine de-inonstrantdV ponovno razbile šipe na oknih grškega poslaništva. V Carigradu pa je bilo danes na univerzi zborovanje študenotv, na katerem so protestirali, ker ameriška vlada po njihovem mnenju premalo podpira Turčijo.
Na demonstracijah so demonstranti vzklikali proti Johnsonu, Makariosu, Papandreuju in Naserju. Skušali so napasti ameriško poslaništvo. Med spopadi s policijo Je bilo 10 demonstrantov ranjenih. Demonstracije so bile tudi pred ameriškim pavilijonom na mednarodnem sejmu v Smirni.
Grški zunanji minister pa Je izročil v Atenah turškemu poslaniku protest zaradi napadov na grško poslaništvo v Ankari.
Tajnik OZN U Tant je prispel danes v Ženevo. Najprej je obiskal v bolnišnici posredovalca za Ciper Tuomiojo. Pozneje se je ločeno sestal z grškim in s turškim poslanikom ter z bivšim ameriškim državnim tajnikom Achesonom. Pred odhodom v Ženevo in še preden je bil dosežen sporazum o odložitvi zamenjave turškega kontingenta na Cipru, je U Tant poslal varnostnemu svetu OZN poročilo, v katerem poudarja, da mandat, ki je bil poverjen silam OZN na Cipru, ne pooblašča nobene akcije, kar se tiče grških in turških kontingentov na Cipru. Pri tem poudarja, da zaradi odklonitve Turčije niso mogli postaviti teh kontingentov pod poveljstvo OZN.
U Tant dodaja, da Je sedaj nastala huda nevarnost, ker namerava Turčija delno zamenjati svoje vojake. U Tant pravi, da je bilo
ženo spremstvo in zaščito turškim vojakom. Toda ta predlog je bil zavrnjen, ker sile OZN niso pooblaščene za tako operacijo. Pri tem dodaja, da bi bile sile OZN vendarle na razpolago za enake funkcije. kakršne so imele, ko je grški kontingent izvršil zamenjavo, t. j. opazovanje teh operacij. Poročilo dodaja, da je to opazovanje omogočilo ugotovitev, da grški vojaki niso prinesli na otok ne orožja ne streliva.
Končno poudarja U Tantovo poročilo, da je bil turški kontingent nameščen nedaleč od glavnega štaba OZN, medtem ko je grški kontingent ostal v svojih vojašnicah.
Johnson-Humphrey
Na konvenciji ameriške demokratske stranke v Atlantic Cityju so soglasno imenovali predsednika Johnsona za predsedniškega kandidata na prihodnjih volittoah. Prav tako so odobrili sklep Johnsona, ki je za podpredsedniškega kandidata izbral senatorja Huberta Ho-ratia Humphrega (HHH). Ne za enega ne za drugega ni bilo nobenega nasprotnega kandidata, in zato so imenovanje obeh soglasno odobrili. Johnson je Humphrega označil za svojega najboljšega sodelavca. Izrekel je prepričanje, da bo demokratska stranka na prihodnjih volitvah zmagala z ogromno večino. Johnson je povedal, da se je posvetoval z mnogimi voditelji stranke, funkcionarji in predstavniki stranke z vseh področij javnega življenja in da so vsi v celoti podprli Humphregevo kandidaturo. Napovedal je, da utegne biti v prihodnosti položaj predsednika ZDA važnejši tako v notranjem življenju kakor tudi v stikih z zunanjim svetom. Govori se, da namerava predsednik Johnson predlagati ustanovitev posebnega podpredsedniškega urada v Washing-tonu, tako imenovano Beli hišo številka dva in prepustiti podpredsedniku opravljanje številnih važnih poslov.
Imenovanje predsedniškega in
podpredsedniškega kandidata je potisnilo v ozadje dogodke, ki so prej prevladovali med zasedanjem, t.j. spore okrog delegacij iz Missis-sippija in Alabame. Obe državi sta namreč poslali dve delegaciji: ena je bila sestavljena iz samih belcev, povečini rasistov, druga pa mešana, sestavljena iz antirasistov. Okrog tega so tri dni trajale srdite razprave, nakar so sprejeli kompromisni predlog. Delegaciji tako imenovane stranke svobode, ki zastopa več kot petdeset odstotkov črncev, so dodelili dva sedeža, medtem ko so rasiste pozvali, naj obljubijo lojalnost stranki, njenim načelom in volilnim ciljem. Vsi člani delegacije rasistov pa so zapustili konvencijo v znak protesta. Delegacija antirasistov pa je sporočila, da je samo delno zadovoljna z rešitvijo. Zaradi tega se računa, da bo imela demokratska stranka težave med volitvami v omenjenih dveh državah in ni izključeno, da bo zaradi tega zmagal v teh dveh državah Goldivater, ker bo v demokratski stranki v Alabami in Mis-sissippiju verjetno nastal razkol. Črnski voditelji so v glavnem izrazili umerjeno zadovoljstvo, ne toliko zaradi ravnanja s stranko svobode iz Mississippija, ki zastopa črnsko prebivalstvo, temveč bolj zaradi sprejema sklepa o prepovedi rasne diskriminacije pri volitvah delegacij za naslednjo konvencijo Rustin, ki je bil med organizatorji
dve neznani ladji, pozneje pa še dosedanje posredovanje brezuspeš-
...............
Uspešna obramba Sumialotovih čet
ADIS ABEBA, 29. — Organizacija afriške enotnosti bo imela 5. septembra izredno sejo v zvezi s Kongom. Potrebno dvotretjinsko večino so dosegli v petek zvečer, ko je 23 afriških držav od skupnih 34 sporočilo, da se strinja z izrednim sestankom.
Etiopski cesar je davi sprejel sovjetskega poslanika, ki mu je izročil pismo Hruščova. Cesar je prej dobil tudi pismo predsednika Tita v zvezi s Kongom,
Včeraj so imeli glavni tajnik organizacije afriške enotnosti Dial-lo Telli in njegovi štirje glavni sodelavci razgovor s cesarjem v zveži z bližnjim sestankom. Davi je delegacija Burundija, ki jo vodi zunanji minister, izročila Se-lasiju pismo burundijskega kralja v zvezi s položajem v tej kraljevini ter z njenimi odnosi s Kongom in z Ruando.
Kakor poročajo iz Leopoldvilla, se je v zadnjih 24 urah položaj izboljšal v korist osvobodilne vojske v Albertvillu Vladne čete, ki jim pomagajo tuji plačanci, so naletele na srdit odpor Sumialotove vojske. Napad, ki ga je proti središču mesta izvedel oddelek tujih plačancev, je bil odbit z velikimi izgubami med plačanci.
Iz Johannesburga je včeraj od-
potovala skupina 60 južnoafriških plačancev v Leopoldville. Letalo, s katerim so potovali, pa je letelo nad Angolo, ker severnorode-zijska vlada ni dovolila, da bi le-
vesju terorja, temveč pravice in I telo nad njenim ozemliam.	-	.	,	,	...	, ,
žanov v Tanganjiko. Eden od teh je izjavil, da so zbežali v Tanganjiko, ker ameriška letala stalno bombardirajo Albertvitle ter' napadajo z raketami položaje Sumialotovih čet.
Veliki neredi v Filadelfiji
FILADELFIJA, 29 — Sinoči so v Filadelfiji nenadoma Izbruhnili neredi, ki.so trajali vso noč..Skupina nad tisoč črncev Je začela razbijati po mestu trgovine ln pleniti, potem ko le policija aretirala dva črnca, proti čemer so navzoči protestirali. Prišlo je do prerekanja In tudi do pretepa. Množica jt vedno bolj naraščala. Skozi okna so začeli metati kamenje na policaje. Kmalu so prišla policijska ojačenja. Nad 500 policajev se je vso noč trudilo, da razžene demonstrante.
Ti spopadi so bili med najhujšimi, kar jih je bilo to poletje v vzhodnih mestih ZDA. Ranjenih ln potolčenih Je bilo o^oli 30 policajev, prav tako je bilo lanjenih okoli 50 demonstrantov. Aretirali so 100 črncev; nekatere od teh so danes postavili pred sodišče. Skoraj vsa Izložbena okna v •jošlrnem delu mesta so bila razbita. Neredi so prenehali šele v prvih jutranjih mah. Danes so v mestu i-vedll oohcilBko uro. Proti rasistični voditelji so Izjavili. da so nerede izzvali tepnti in
pohoda črncev v Washington pred enim letom, je v govoru črnskim demonstrantom v Atlantic Cityju izjavil, da prodor črncev v politično strukturo demokratske stranke pomeni nov element, ki terja prilagojevanje dogodkov in sprejemanje kompromisov. Volilna kombinacija Johnson-Humphrey je največ, kar lahko v tem trenutku nudi demokratska stranka črncem, je poudaril Rustin.
Vietnam
y Južnem Vietnamu so bile prejšnji teden, predvsem pa v Sajgonu, nove velike demonstracije proti vojaški diktaturi generala Kana in proti tako imenovanemu vojaškemu revolucionarnemu svetu. Študentje in budisti so skupno demonstrirali, dokler ni bil predsednik general Kan prisiljen odstopiti. Kan se je skušal vzdržati na položaju in je objavil pet točk, v katerih je deloma popustil budistom in študentom ter razglasil, da bodo razveljavili načrt nove ustave. Vse to pa mu ni nič pomagalo. Po dolgem posvetovanju vojaškega sveta med nenehnimi množičnimi demonstracijami po ulicah so sporočili, da je general Kan zapustil mesto predsednika republike, da so razpustili vojaški svet ter imenovali triumvirat, ki bo na oblasti dva meseca in bo moral v tem času imenovati marodni kongres», katerega naloga bo «izvoliti» novega državnega poglavarja in hkrati imenovati novo narodno skupščino. Vendar pa ni bil general Kan popolnoma izločen, ker je ameriška vlada sporočila, da ne odobrava nobene kombinacije, iz katere bi bil izločen general Kan, katerega odločno podpira. V triumviratu so general Dong Van Minh, ki ga je bil general Kan pred dnevi odstavil in se razglasil za predsednika republike, general Kan in general Tran Tien Kiem. dosedanji minister za obrambo. Člani razpuščenega vojaškega sveta so se vrnili na svoje vojaške položaje. Zvedelo se je, da je hotel general Kiem postati predsednik republike, general Minh pa bi postal predsednik vlade. Toda prav zaradi a-meriškega pritiska niso mogli tega izvesti. Zato sta se general Kiem in Minh sprijaznila s tem. da pride v odbor tudi general Kan.
Preden so objavili sporočilo o ustanovitvi triumvirata, so bile v Sajgonu velike demonstracije, ki so jih organizirali desničarski krogi med katoličani. Demonstranti so zahtevali, naj general Kan ostane na oblasti in naj se vojaški svet ne razpusti. Na drugi strani pa so nasprotniki vojaške diktature in budisti nadaljevali demonstracije proti generalu Kanu. Nasprotniki vojaške diktature so poudarjali, da so se s Kanovo diktaturo dejansko povrnili v Diemove čase in da se je znova začelo preganjanje budistov. Ker so študentje in budisti ter njihovi voditelji zahtevali popolno odpravo vojaške vlade, je pričakovati, da ne bo tako kmalu prišlo do pomirjenja, zlasti še, ker ni bil general Kan popolnoma izločen. V VJashingtonu pa so uradno ponovili, da ZDA v celoti podpirajo generala Kana.
Medtem pa je v zadnjem času Vietkong okrepil in razširil svoje akcije in vedno pogosteje napada vladne postojanke, ki jim poveljujejo ' ameriški častniki.
ster Kiprianu prišla na nove razgovore v Atene. Grška vlada 1 pritiskala na ciprsko vlado, naj odloži obisk zunanjega ministra Ki' priona v Moskvi, kamor je trm oditi na pogajanja o sovjetski pomoči Cipru. Obisk so začasno oa-ložili. V zameno pa se je gr sim vlada jasneje obvezala, da bo pomagala Cipru, če ga bo Turčija napadla. Prav tako je grška vlaaa podprla Makarioso tezo, da mora Ciper postati popolnoma neodvisen brez vsakih omejitev in šele potem se bo lahko govorilo o priključim h Grčiji. Makarios odločno nasprotuje, da bi na otoku bila kakršna koli turška vojaška oporišča. Prav tako je Makarios odločno zavrnu Achesonov načrt, ki je dgdeljeva del ciprskega ozemlja Turkom. Grška in ciprska vlada sta se ooe tudi sporazumeli, da bosta zadevo sprožili na prihodnjem zasedanju skupščine OZN, ki bo novembra. Britanska vlada pa si prizadeva, aa bi čimprej sklicala konferenco velike Britanije, Grčije, Turčije, ZDA in Cipra, vendar pa ni verjetno, aa bo pri tem uspela.
V petek zvečer sta Makarios W Kiprianu prispela na obisk v ZAR, kjer sta imela v Aleksandriji razgovore s predsednikom Naserjem-Znano je. da Naser odločno podpira borbo Cipra za neodvisnost in proti vsakemu tujemu vmešavanju. ker pomeni neodvisen in »*■ venblokovski Ciper večje jamstvo za mir v Sredozemlju. Nenadoma pa je prišlo do nove zaostritve, ker so Turki sporočili, da bodo v ponedeljek zamenjali del svojega vojaškega kontingenta na Cipru, ciprska vlada je sporočila, da tega ne bo dovolila, ker je Turčija■ * svojimi napadi na Ciper prekršim zadevne sporazume in nima torej nobene pravice več sklicevati se nanj. Turki grozijo, da bodo uporabili tudi silo, če bi skušala copr-ska vojska preprečiti izkrcanje turških vojakov. Tajnik OZN V Tant je zaradi tega imel nujen razgovor z grškim in s turškim predstavnikom in skuša najti komprO; mis, da se preprečijo novi še hujši spopadi, ki bi utegnili pripeljan do vojne med Grčijo in Turčijo.
Tekmovanje zborov v Arezzu
AREZZO, 29. — Mednarodno po-lifonsko tekmovanje «Guido d’A-rezzo« se je uradno danes zaključilo, čeprav bodo nagrade slovesno podelili šele jutri zvečer. Nagrade bodo prejeli najbolje klasificiram zbori vseh petih kategorij.
Danes so nastopili še zbori druge in četrte kategorije. Prav izvajanje teh dveh kategorij Je bilo najbolj zanimivo in najbolj privlačno. Posebno velja to še za četrto kategorijo s folklornimi pesmimi. Zjutraj so bili Izločilni nastopi četrte kategorije, zvečer pa je na finalu nastopilo devet od 22 zborov. V tej kategoriji sta zlasti dva zbora napravila ugoden vtis z občutenim in mojstrskim izvajanjem. To sta bila zbora »Giuseppe Tartini« iz Trsta ln akademski pevski zbor »Ivan Goran Kovačič« iz Zagreba. Zelo so ploskali zboru »Giuseppe Tartini«, ki je odlično izvajal «Dumandame, ben mio« in «Canzone monferriana«. Prav tako je občinstvo navdušil zagrebški zbor z «Jadovanko za teletom« in «Ladarkaml».
Zbori v drugi kategoriji so bili ocenjeni brez izločilnih nastopov. Zbori te kategorije — bilo jih Je deset — so morali obvezno zapeti dve pesmi: »Le diamanti«, triglas-ni madrigal, katerega avtor je Fe-lice Amerio, ter «Kyrie» iz Pale-strinove maše «Sine, domine«.
V	drugi kategoriji so se zbori razvrstili tako-le:
1. Zbor «Pierluigi da Palestrina« Camin (Padova) 120 točk od 150. 2. Zbor «Monteverdi» — Hamburg 112 točk. 3. Zbor «San Mauro«, Ca-gliari 105 točk. 4. Zbor «Alpi», Milan 100 točk. 5. Zbor rudarjev «S. Barbara« Montecatini - Massa Ma-rittima 92 točk. 6. Zbor »Monte Grappa« Bassano del Grappa 90 točk. 7. Maennergesangverein Con-cordia 1876 (Suechteln, Zah. Nemčija) . 80 točk. 8. Zbor grških železničarjev (Pirej) 70 točk. 9. Scho-la cantorum «Santa Maria Imma-colata« Genova - Pegli 65 točk. 10. Alpinski zbor Eporediese, Ivrea 40 točk«
prvi prejme 200.000 lir, drugi
150.000,	tretji 100.000 in četrti
50.000.
Finalni rezultati 4. kategorije:
1. Univerzitetni zbor iz Budimpešte, 90 točk od 100; 2. Madrigalisti (Praga) 85 točk; 3. Ensemble vocal «Phllippe Gaillard«, Pariz, 84 točk; 4 Akademski zbor «Ivan Ooran Kovačič«, Zagreb, 83 točk; 5. Akademski komorni zbor, Sofija. 82 točk; 6. Zbor «Oiuseppe Tartini«, Trst, 77 točk; 7. Cantorla Ars Sacra, San Paolo, Brazilija, 75 točk; 8. Zbor Citta di Ceprano«, 67 točk; 9. Pontonski zbor «Turritano», Porto Tor-res (Sassari), 62 točk.
Nagrade: prva 150.000; druga 100 tisoč, tretja 75.000, četrta 40.000.
Žirijo so sestavljali Giuseppe Biella, W. S. Gwyjnn William, Ar-turo Benedetti Michelangeli, Marini Cresemini in Mthovil Logar iz Beograda.
V	nedeljo zvečer bo minister za turizem in prireditve Corona izročil najboljšim zborom nagrade.
GIANFRANCO Dl) RANTI
Malo dekle poljublja predsednika Johnsona po njegovi proglasitvi za kandidata demokratske stranke na prihodnjih predsedniških volitvah
Prejšnji teden sta ciprski predsednik Makarios in zunanji mini-
iiiiiiitiiiHItiiiiinnMHniiiiinniiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiniiimiiiitiliiiim.Hlinil................................................................
Ciper
PO PRVEM DNEVU TROBOJA V MODEM
Italijanski atleti vodijo pred Jugoslovani in Švicarji
5 prvih mest za Italijo, 4 za Jugoslavijo in 1 za Švico
MODENA, 29. —< Prvi dan atletskega troboja Italija - Jugoslavija • Švica se je končal brez posebnih rezultatov. Italijani so v vodstvu in sicer z Jugoslavijo v razmerju 57:47, s Švico pa 64:50. Jugoslavija pa vodi pred Švico 56:48. Izidi so naslednji:
490 m ovire:
1. Morale (It.) 51”7
2.	Kovač (Jug.) 51”8
3.	Galliker (Sv.) 52”8
4.	Koke/ (Sv.), 54”
5.	Frinolli (It.) 54”3
6.	Cvar (Jug.) 54”9 800 ni:
1.	Bianchi (It.) 1’49”9
2.	Carabelli (It.) 1’50”3 (izenačen juniorski rekord)
3.	Jager (Sv.) 1’51”3
4.	Bachmann (Sv.) 1’51"4
5.	Rubeilč (Jug.) 1’53”8
6.	Grujič (Jug.) 1’56”7 100 m:
1.	Berrutl (It.) 10”6
2.	Giannattasio (It.) 10”8
3.	Barandum (šv.),10"8
4.	Honger (Sv.) 11”
5.	Karasi (Jug.) 11”2
6.	Pavlovič (Jug.) 11”3 Met kladiva:
1.	Bezjak (Jug.) 61,91 m
2.	Račič (Jug.) 61,23
3.	Cristin (It.) 59,72
4.	Amman (Sv.)' 58,75
5.	Boschini (It.) 58,70
6.	Steiner (Sv.) 48,60 Štafeta 4 x 100 m:
1.	Italija (Berruti, Preatoni, Gia-nl, Giannattasio) 40”6
2.	Švica (Honger, Oegerli, Stadel. mann, Barandum) 41”3
3.	Jugoslavija (Zaletel, Pavlovič, Muskovlč, Karasi) 41”3
400 m:
1.	Laeng (Sv.) 46”7
2.	Bello (It.) 47”4
3.	Stanovnik (Jug.) 47”9
4.	Bruder (Sv.) 48”3
5.	Bruno Bianchi (It.) 48”7
6.	Bosnar (Jug.) 49”3 5000 m:
1.	Špan (Jug.) 14’35”
2.	DAgostino (It.) 14'36”4
3.	Bogunovič (Jug.) 14’42”3
4.	Sacchl (It.) 14’48”6
5.	Gilg (Sv.) 15’26”3
6.	Schaller (Sv.) 15'35”
Skok v daljino:
1,	Fontanesi (It.) 7,42
2.	Bortolozzi (It.) 7,36
3.	Munjič (Jug.) 7,31
4.	Babič (Jug.) 7,21
5.	Zuberbuhler (Sv.) 7,20
6.	Wehrli (Sv.) 6,55
Met diska:
1.	Radoviševič (Jug.) 54,50
2.	Rado (It.) 52,40
3.	Dalla Pria (It.) 50,90
4.	Rakič (Jug.) 50,85
5.	Mehr , (Sv.) 47,43
6.	Meier (Sv.) 45,39 Skok s palico:
1.	Lešek (Jug.) 4,50
2.	Barras (Sv.) 4,40
3.	Begovič (Jug.) 4,40
4.	Duttweller (Sv.) 4,40
5.	Dlonisi (It.) 4,20
6.	Catenacci, (It.) 4,00
REGATA JADRNIC KADETT
Koprski posadki prva in tretja
V včerajšnjih regatah Jadrnic »Kadett« za pokal Nino Favento sta prvo mesto osvojila Old Shat-terband (Švica) in Castel dl Mug-gia. Posadka Jadra Bandel in Gulič sta bila z jadrnico Avgust obakrat druga in trenutno s 45 točkami vodita v splošni lestvici pred švicarsko Jadrnico Old Shatter-land. Druga posadka koprskega Jadra Orel . Fafangel z Julijem pa je včeraj zasedla najprej 4. in nato 7. mesto. V splošni lestvici sta Koprčana na 3. mestu.
ATLETIKA
KIJEV, 29. — Marija Itklna je danes med sovjetskim prvenstvom izboljšala s časom 53” svetovni rekord v teku na 400 m. Prejšnji rekord je s 53”2 pripadal Itkinl tn Angležinji Packerjevf Najboljši čas na tej progi je dosegla severnokorejska atletinja Sin Kln Dan (51”4), vendar tega časa ne bodo
priznali, ker S. Koreja ni včlanjena v mednarodno zvezo. Marca letos pa je Avstralka Betty Cuthbert pretekla 400 m dolgo progo v 53’T
PLAVANJE
Kongo
V Kongu se položaj še vedno napleta. Combe še dalje nabira najemniško vojsko za vojno pr°tl osvobodilnemu gibanju. Zlasti najemajo plačance v Južnoafriški republiki in v Južni Rodeziji. Gre v glavnem za bivše Combejeve najemnike, ki so bili pod poveljstvom belih oficirjev. Obljubili eo jim visoke nagrade. Njihova končna naloga je napad na StanleV ville, kjer se je močno utrdim vlada osvobodilnega gibanja. V ZDA pravijo, da je nujno potrebno u-stanavljati te «izbrane» Combejeve enote, ker se je pokazalo, da ni nič z načrtom, po katerem bi C0’*' be dobil pomoč nekaterih afriških držav.
Spričo novih zapletljajev so številne a/riške države dale pobudo za 'izredno zasedanje sveta jntnj strov organizacije afriške enotnosti-Zasedanje bo 5. septembra v Aais Abebi. Važno vlogo pri teh pri#1' devanjih je imel etiopski česa' Haile Selasije, ki je prepričal Ro-savubuja in Combeja, da pridem na zasedanje. Čeprav večina afriških držav odločno obsoja Corn-beja kot izdajalca in hlapca imPe' rialistov, je privodila v njegovo navzočnost na konferenci spričo resnosti položaja in višjih interesov afriške celine.
Medtem pa je bivši podpredsednik v Lumumbovi vladi Gizengd’ ki je bil nedavno izpuščen iz za' pora, sporočil, da je ustanovil novo politično stranko. Nova stranka socialistično usmerjena se in1? nuje nEnotna lumumbistična stran-ka». V njej' so številne tendence m skupine, ki so vezane na ideom’ gijo in politično dediščino Lumum-be. Gizenga bo skušal združiti v enotno organizacijo vso lumurnov stično opozicijo, ki je sedaj včlanjena v narodnoosvobodilnem boru v Brazzavillu. Toda to mogoče šele tedaj, ko bodo kon goški partizani mogli odložiti oroz je na podlagi sprejema njihovi glavnih zahtev, ki so: sprememo" sedanjih vodilnih osebnosti, °d,n vitev Kasavubuja in Combeja ” razpis splošnih volitev v vsej a’ žavi.
Pavel VI.
DORTMUND, 29. — Zahodni Nemec Hans Joachin Kueppers je danes izboljšal s časom 1’00”8 svetovni rekord na 100 m hrbtno. Prejšnji rekord je z 1’00”9 pripadal od 12. avgusta 1962. leta Američanu Tomu Stocku.
* * •
BAGNOLS SUR CEZE, 20. — Prvi dan plavalnega dvoboja francoskih in italijanskih mladinskih reprezentanc se je zaključil kakor sledi:
Mladinci: Francija - Italija 27:22
Mladinke: Italija . Francija 29:23
TENIS
BAASTAD, 29. — Po prvem dnevu medeonskega finala za Davisov pokal Švedska . Avstralija, so avstralski igralci v vodstvu z 2:0.
Izida-
Roy Emerson (Avstralija) - Erik Lundquist (Švedska) 2:6, 4:6, 6:3, 8:2, 7:5.
Fred Stolle (Avstralija) - Ulf Schmidt (Švedska) 6:4, 6:3, 10:8.
AVTOMOBILIZEM
GOODVVOOD, 29. — Anglež Graham Hill je z vozilom Ferrari zmagal na tekmovanju za Tourist Tro-phy. Drugi pilot Ferrari ja John Surtees se je ponesrečil in so ga morali odpeljati v bolnišnico. Po zadnjih vesteh njegovo stanje ni resno.
BASEBALL
MILAN, 29. — V prvi tekmi evropskega prvenstva v baseballu je Italija premagala švedsko 19:1 (3:0, 1:0, 3:0, 0:0, 7:0, 3:0, 2:1).
PRIJATELJSKI NOGOMET
Inter . Genoa Lecco
Napoll . Sampdoria - Atalanta
3:1 (2:0) 1:1 (0:1) 1:0 (0:0)
kim ukrepom, ki slabijo tost sedanjih organov za
Papež Pavel VI. je v sredo • j dal poziv ljudem dobre volje, umi ohranijo mir na svetu. Med aj gim je kritiziral «nacionalno °n, lost, politiko prestiža, oborožev no tekmo ter socialne jn 0f?SjC, darske antagonizme». P°!l^arllJ;r da je iluzorno misliti, da se m lahko ohrani na zastraševalni J
morilnega orožja. Dalje je . '0. dil prakso, da se na eni strani 9^ vori o omejevanju in ukinitvi ^ borožitve, na drugi strani Pa. -u nadaljuje kopičenje uničeva sredstev. Dalje je papež kim ukrepom, ki slabilo učinA"n._
tev miru, proti tendencam, da f zahteva «zgrešeno vzpostavil ' ravnotežja» proti ene štabu"*7 premirju v odnosih med narodi ideologijami.»	....
Čeprav se marsikomu take J mulaeije ne zdijo dovolj T°jaf no jasne in primerne, je ,venze*. treba ugotoviti dve poglavitni nji v papeževi izjavi, in sice^{:]ce n ja, da se očuva duh enem Janeza XXIII. «Mir nr. zemU‘» da se deluje v skladu z	jo,
ga važnega dokumenta, ter te~.ujp da se svetovna vprašanja re jo na načelih miroljubnega s
^a-	. ,rtcrt0':
Papežev poziv je v celoti z ^ van na realizmu današnjega su. Borba za mir se postavlja ideološke razlike pri gUdanj 0 svet. Govori se o silah inim g silah vojne. Obsoja se ne vojna, temveč tudi način, a mir ohrani s položaja sile-
Te. papeževe besede odra^aJ?nSk°‘ vo boli elastično politiko r .,aj-katoliške Cerkve. To ima v a■ nji/i pogojih zelo Poz^'vno.„, f«i' ker je taka politika v intere' xi0vf ru, kakršnega želi večina štva.	. -et-
Papež je Izdal svoj poziv o P {. desetletnici prve vojne in o indvajsetletnici druge vojn • ^g,
Seveda se papež sklicuje n tje Od, toda na tega boga se s tudi Goldivater, ko ponori, oJt stremizem ni grehu, da «*	, j„|i-
ni vrlina« in da «samo m ■ da ko ohranijo miru. Zdi se t	c
ta dva človeka ne verjamem st ega boga.
šel v širni svet, v Ameriko.
■■■■■***$***■■ < OJO-HjJ	- { HE*FUtfIUtD4«STASK ^
^€-DOFOlMli	i OOUftACF.OUS'ANL cAgi
- ^	- - ' - -	: I ANOfg* LAViCTiM ''«
fe>jri«WionM951
? ;-:VA; P^|p
Graham Greene
llloth! filmi
“Drugi ljudje se zabavajo,« ja rekla gospa Carterjeva.
#Oh.» je odvrnil njen mož, «saj sva videla...»
»Slonečega Budo, smaragdnega Budo, plavajoče tržnice,« je rekla 8°spa Carterjeva. «Večerjava in greva domov v posteljo.«
»Sinoči sva šla v Chez Eve...»
“Ko ne bi bil z mano,« je rekla gospa Carterjeva, «bi poiskal... saj veš, kaj mislim — take lokale.«
Kes je, je pomislil Carter, medtem ko je gledal ženo iznad sko-
delice
za kavo: zapestnica ji je
Požvenketavala hkrati s kavno ~iCko. Bila je v tistih letih, ko Je srečna žena najlepša, toda njej 80 se poznale poteze nezadovoljnosti. Kadar je pogledal njen *rat- se je zmerom spomnil, kako težko je razrezati žilavega purana. Ali sem jaz kriv, se je vprašal. ali ona — ali pa ji je krivda Prirojena: kaka napaka v žlezah, kaka podedovana lastnost? Zalost-n° je, kolikokrat si mlad človek misli, da je odkril kako posebno °^iiko, ko gre v resnici za znamenje frigidnosti.
“Obljubil si, da bova kadila °Pij,» je rekla gospa Carterjeva.
“Tukaj ne, draga. V Sajgonu. ^nkaj se to ne dela.«
“Kako si konvencionalen.«
“Tu ne bi našla drugega, kot Najbolj zakotne brloge, v katerih * shajajo kuliji. Ne spadaš v «ko družbo. Vsi bi bolščali va-•» Zaigral je adut: «In po takih Pesnicah so ščurki.«
“Ko ne bi bil moj mož, bi me
gotovo povabil v celo vrsto lokalov.«
Upajoče je poskusil: «Japonski 8 bp tease ... », toda to je že vse sala. «Tiste grde ženske v ne-r kih,« je rekia. Njegova jeza e rasla. Pomislil je na to, koliko enarja je bil porabil, da. jo je vZe* s seboj in da si je “olajšal st — prepogostoma je potoval rez nje —, toda ni je bolj ža-s ne družbe od ženske, ki si je e želiš. Skušal je v miru popiti a"0; lmelo ga je, da bi ugriznil rob skodelice.
“Polil si kavo,« je rekla gospa Carterjeva.
•Oprosti.# Odsekano je vstal in Za 6l: <<Prav- Dogovoril se bom , nelcaj- Počakaj tu.» Nagnil se nad mizo. «Samo da te ne bo eveč vrglo,« je rekel. «Kar pro-S‘A boš dobila.«
tista *im' da navadn0 nisem jaz na. ’ ^ ka^ vrže>* Je s suhim jev™ebom odvrnila gospa Carter-
_ Carter je odšel iz hotela in stoje proti ^ew Roadu. Ob njem se iiiuiZnaSel dečko in ga vprašal: ad° punco?«
“ mam svojo žensko,« je čemer-n° rekel Carter.
“Dečka?«
"Ne, hvala.«
“Francoske filme?«
Eazter Se Je ustavil. «Po koliko?« S|v„e aJ. tasa sta stala na vogalu Jem Ul'Ce in barantala. S taksi-skor .VOdnik°m in filmi bi zneslo Do aj,. osem funtov, a Carter je
denar1'’ da vredn0 sv°Jegft
Prlo 3’ Ce ^ bo za zmerom za-s t Usta’ da ne bo več sitnarila ženomi “lokali»- Vrnil se je po
Pravir* S0 se prav daleč ln se preko 1 pri nekem mostu čez teri V umazani ulici, po ka-ho«! S?, se Siriii neopredeljivi du-menoj )1°dnik Je rekel: «Stopite za
ko nSPa Carterjeva je položila ro-no?» , m°žev laket. «Ali je var-
“Kakn VPraSala-
ves nt j naJ vem?» Je odvrnil in Pre 1 Pod njeno roko.
rszsvetif'11' S° okrog Petdeset ne-vill Dri en h metrov in se usta-je nek ?lotu lz bambusa. Vodnik ^Ustili rat potrkal- Ko so jih hiajčkp noter. so se znašli na tli m '!em dvorišču s prstenimi P°d m‘e.Seno kolibo. V temi je nekaj , f Protl komarjem ležalo «lovek j 'Jenega ~ Prejkone kak ‘bajcenr, aStnik Ju Je popeljal v lesenih,., zat°blo sobo z dvema Jretom atolotna in kraljevim por-bltžno t ut1”0 bil° veliko prl-Ve'ike o° lk° kot knjiga formata
°smerke.
vlačen ^B1, bi' izrazito nepri-tev jjg^	Je Prikazoval pomladl-
r°kami	pzl*etne8a moškega pod
Sodec nr,V< " Pinvolasih maserk. narejen „ ženskib frizurah je bil Ko se protl koncu dvajsetih let. maJbnimJe fUm odvrtel ‘n se z ter in n, p°k°m ustavil, sta Car-sedeia KOva žena v zadregi ob-“Ni bn „
Carter ^ P°sebno dober,« Je rekel '	°r da J® Poznavalec.
t°rej slavni modri
bil,« je .	— -------------
"Nagnusno, gospa Carterjeva. Začel n dol8°Casno.» 2godbSe J® naslednji film. mož _.6 bll° Prav malo. Mlad klobukom' :a?'a mu pod mehkim stlh len«, ’ kakršne so nosili v tl-
bral neko ^ ,bil° vldetl ~ J« Pole »m.u,. dekle na ulici — ta se
^ala ^ klobu-,n Jo spremnS° P°d P°krovom -^ sta hif1 V nJeno sobo- Igral’ b« čisto h mlada: zat0 Dim ni »rez čara ln dražljivosti.
Ko se je dekle odkrilo, je Carter pomislil:	ta obraz poznam, in
prebudil se je spomin, ki je bil pokopan dlje kot četrt stoletja. Tista punčka iz cunj, vržena čez telefon, in iz časopisa izrezana lepotica nad francosko posteljo ... Dekle se je slačila in zelo skrbno zlagala obleko; nagnila se je nad posteljo, da bi jo odgrnila, ter se pri tem pokazala filmski kameri in mlademu možu: ta je še zmerom odvračal obraz od kamere. Pozneje je pomagala še njemu, da se je slekel. Carter se je šele tedaj zavedel — tista posebna igrivost ... spomin je potrjevalo materino znamenje na mladeničevem ramenu.
Gospa Carterjeva se je presedla na stolu. «Kako neki dobijo igralce za kaj takega,« je rekla s hripavim glasom.
«Prostitutka,» je rekel. «Tale je malce hud, kajne? Ali ne bi rajši šla?« je pohitel, čakaje, kdaj bo mož obrnil glavo. Dekle je pokleknila na posteljo in objela mladeniča okrog pasu — ni ji moglo biti več ko dvajset let. Ne, je izračunal Carter, enaindvajset.
«Ostala bova,« je rekla gospa Carterjeva. »Plačala sva.« Položila mu je suho, vročo roko na koleno.
«Prepričan sem, da bi lahko našla kje kak boljši kotiček.«
«Ne.»
Mladenič je legel na hrbet in dekle ga je za trenutek pustila samega. Za hip, kakor po naključju, je mladenič pogledal v kamero. Roka gospe Carterjeve je za-drgetala na moževem kolenu. «Ljubi bog,« je rekla. «Saj to si ti.»
«Bil sem,« je rekel Carter, «pred tridesetimi leti.« Dekle je plezala nazaj v posteljo.
«Ogabno,» je rekla gospa Carterjeva.
«Jaz se ne spominjam, da bi bilo ogabno,« je odvrnil Carter.
«Kar vidim vaju, kako sta potem šla zijat ta film.«
«Ne — nikdar ga nisem videl.«
«Zakaj si to storil? Ne morem te gledati. Nespodobno je.»
«Rekel sem ti, da greva.«
«So ti plačali?«
((Plačali so njej. Petdeset funtov. Denar je nujno potrebovala.«
«In ti si se zastonj pokratkoča-sil z njo?«
«Da.»
»Nikdar se ne bi poročila s tabo, ko bi bila vedela. Nikdar.«
((Poročila sva se dolgo po tem.«
«Se zmerom nisi povedal, zakaj sl to storil. Ali se nimaš z ničimer opravičiti?« Utihnila je. Vedel je, da gleda film. Nagibala se je naprej, zatopljena v žar tiste strasti, starejše od četrt stoletja.
Carter je rekel: ((Drugače ji nisem mogel pomagati. Nikoli prej še ni bila nastopila v nobenem filmu. Želela si Je nastopiti s prijateljem.«
«S prijateljem.«
«Rad sem jo imel.«
((Vlačuge vendar ne moreš imeti rad.«
«0, seveda jo imaš lahko. Nikar ne sodi narobe o tem.«
((Najbrž si stal v vrsti za njo, kaj?«
«Ni treba, da se izražaš tako surovo,« je rekel Carter.
«Kaj je bilo pozneje z njo?«
((Izginila je. Zmerom izginejo.«
Dekle se je nagnila nad mladeničevo telo in ugasila luč. Filma je bilo konec. ((Prihodnji teden dobim nove,« je rekel Sia-mec in se spoštljivo priklonil. Gospod in gospa Carterjeva sta se po temni ulici napotila za vodnikom proti taksiju.
V taksiju je rekla gospa Carterjeva: «Kako ji je bilo ime?«
«Ne spominjam se.» Zlagati se je bilo še najlaže.
Ko sta se pripeljala na New Road, je spet pretrgala svoj bridki molk. «Kako si mogel kaj takega ...? To je tako poniževalno. Recimo, da te Je kak znanec — kak poslovni znanec — prepoznal.«
«Ljudje ne govorijo okrog, da so videli kaj takega. Sicer pa tistikrat nisem imel poslovnih stikov z nikomer.«
«Te ni nikdar skrbelo?«
«Ne verjamem, da sem vseh trideset let enkrat samkrat pomislil na to.»
«Koliko časa si jo poznal?«
»Morda leto dni.«
«Zdaj je gotovo lepo zdelana, če še živi kje. Konec koncev je bila že takrat ordinaire.«
«Meni se je zdela lepa,« je rekel Carter.
Brez besed sta Sla gor. Stopil Je naravnost v kopalnico in zaklenil vrata. Okrog luči in velikega vrča z vodo so se bili nabrali komarji. Ko se je slačil, se je zdaj pa zdaj zagledal v majhnem ogledalu:	ta tri desetletja mu
niso prizanašala. Čutil je, kako se Je zredil, kako se Je postaral. Pomislil Je: Bog daj, da je mrtva. Bog daj, da je ni več. Ko se vrnem v sobo, se bodo spet začele žalitve.
A ko se je vrnil, je gospa Carterjeva stala pred ogledalom. Na
pol je bila slečena. Njene suhe noge so ga spomnile na štorkljo, ki čaka na ribo. Prišla je k njemu in ga objela okrog vratu. Njena zapestnica mu je zabingljala na ramenu. Rekla je: ((Pozabila sem, kako si lep.«
((Oprosti, človek se spreminja.«
«Nisem mislila tako. Všeč si mi, kakršen si.»
Njeno poželjenje je bilo suho, vroče in neizprosno. «Daj,» je rekla, ((daj,» in potem je vrisnila kakor togotna in ranjena ptica. Pozneje je rekla: «2e leta in leta se to ni zgodilo,« in razburjeno je govorila in govorila ob njem — kakor se mu je zdelo — dolge pol ure. Brez besed je ležal v temi, z občutkom osamljenosti in krivde. Zdelo se mu je, da je izdal edino žensko, ki jo je bil kdaj ljubil.
Rojstna hiša Louisa Adamiča na Praprečah pri Blatu nedaleč od Grosupljega
Pomen in naloge dijaških domov
V	prihodnjih dneh bodo na naših šolah popravni izpiti. S tem se nekako že pričenja novo šolsko leto in I. oktobra bodo zopet zaživele učilnice osnovnih, srednjih in strokovnih šol. Menimo, da je prav sedaj pravi čas, da spregovorimo besedo o pomenu in nalogah dijaških domov. Morda se bo komu zdelo, da je to tako znana stvar, da ni vredno izgubljati besed. Pa vendar ni tako. Za to pisanje sem se odločil prav ob spoznanju, da so med nami še ljudje, ki jim ni znano, kdo in kje jim lahko pomaga pri vzgoji njihovih otrok.
V	počitniškem tečaju za popravne izpite, ki se pravkar zaključuje v Dijaškem domu, je več primerov, ko so bili dijaki med šolskim letom prepuščeni takore-koč samim sebi. Oče in mati, ali pa mati vdova, so ves dan za posleni in otrok je sam doma ali se pa potepa. Sele zvečer zaživi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiunKiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiitiiir iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiniTiiniiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,ig,iiiiiiiiiiiiaiiiiirnisiiiBii,iiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiia«iiiiiiiiiiiiaiiaiiiiiiiaii«iiiiiiiiiiiii.fiiiiiiiiiia*ti«MiiiiiiiiiiiiaiiiiaiiiiiiiiiitBiiiiiiaaiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiii>m
Z OBISKA NA DOMAČIJI PISATELJA LOUJSA ADAMIČA
Sedanji gospodar Stanko rad kaj pove o bratu
Ko se je Lojze Adamič pripravljal na pot v Ameriko, so ga naredili starejšega; zato se v raznih navedbah
njegovi rojstni podatki ne ujemajo
Grosuplje leže ob avto cesti Ljubljana - Novo mesto. Od Ljubljane so oddaljene 21 km. Zelo kratka razdalja, zato zahajajo v Grosuplje izletniki vse leto, največ seveda od pomladi do jeseni. V poletnih mesecih je največ izletnikov, ki so prišli prek meje: naši delovni ljudje — izseljenci iz Belgije, Nizozemske, Francije, Nemčije in drugih evropskih držav. Precej je tudi naših rojakov, ki so prišli na obisk stare domovine prek oceana. Te pritegnejo Grosuplje še najbolj. Na sredi mesteca stoji spomenik njihovega znanca in prijatelja, slovenskega pisatelja Louisi Adamiča.
Pisatelja Lojzeta Adamiča pozna domala vsak naš človek v Clevelandu, Chicagu, Nevv' Yorku in drugih številnih krajih ZDA, kjer žive naši izseljenci. Starejši ga poznajo z osebnih srečanj, drugi po njegovih delih. Saj jim je napisal vrsto knjig, ki so raznesle slavo našega pisatelja in s tem tudi našega rodu na tej in oni strani oceana.
Velika je knjižna žetev, ki jo je zapustil prerano umrli pisatelj.
Prvo zgodbo je objavil Louis Adamič v mesečni reviji The A-merican Mercury leta 1928, zatem je prevedel v angleščino Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, nato pa nam je nasul več romanov: Smeh v džungli (1932), Dinamit, Rojakova vrnitev, Zibelka življenja, Vnuki, Hiša v Antigui, Boj, Moja Amerika, Iz mnogih dežel, Moja rodna dežela, Kako se pišete? Narod narodov, Večerja v Beli hiši in svoje poslednje delo Orel in korenine. To delo je nastalo po njegovem poslednjem obisku v stari domovini leta 1949. Prav pisanje tega dela je bilo fanj ugodno. Prikazoval je novo*! Jugoslavijo in maršala Tita. To delo je bilo trn v peti sovražnikov nove Jugoslavije, katere velik prijatelj je bil pisatelj Adamič. Zato je padel kot žrtev resnice in svojega preroškega peresa, zadet od zahrbtne krogle na svoji farmi v Milfor-du v državi New Jersey.
Vsakdo, ki pozna ameriško-slovenskega pisatelja Louisa Adamiča po njegovih delih in življenju, rad obišče kraj, kjer se
4«	In foetfll tnr rv/4 fii 0(1"
Plošča na rojstni hiši Louisa Adamiča
Kako je vas Blato dobila svoje ime
Z Grosupljega Je do graščine Prapreče na Blatu le dva kilometra. Do tja je lepa makadamska cesta. Na Blatu stoje prijazne hiše ob cesti: marljivi rod živi tukaj. Domačije so lepo urejene, polja lepo obdelana, dvorišča pospravljena... Le zakaj je dobila ta prijazna dolenjska vas svoje «nečedno» ime: BLATO?
Z domačini se zapredemo v pomenek in ti nam povedo, da je bilo v okolici svoje čase močvirno ozemlje. Se danes ni povsem presušeno in prav tistega dne, ko smo sredi poletne šopa-rice spraševali za izvorom imena Blato, so se v nas z vso silo za-letevali komarji in so nas brezsrčno zbadali, da smo se Jih le s težavo otepali. Vasica Blato je dobila svoje ime po nekdanjih močvarah v okolici.
Grosupeljska okolica in vas Blato ležita v ravnini. Le v daljavi se vzpenjajo griči. Na Južni strani strmi v horizont razvalina gradu Boštanj. Med vojno je bil grad uničen, zdaj nastaja tam vzorno zadružno posestvo.
Ko strmiš v okolico, se ti predstavlja:	vsa mehka, nežna,
ljubka, valovita. Tedaj se spomniš besed, ki Jih je o svoji rodni deželi zapisal rojak tega predela pisatelj Louis Adamič.
V romanu Vnuki, ki je izšel pri založniku Harperju v New Yorku pred 30 leti (leta 1935),
omenja Lojze Adamič svoj pomenek z vojnim tovarišem Gale-tom, prav tako slovenskega rodu. V času prve svetovne vojne sta bila oba ameriška vojaka na francoski fronti. Njegov vojni kamerad Gale, sin slovenskih staršev, rojen v Ameriki, je spraševal Lojzeta Adamiča o domovini svojih staršev.
Vojak Peter Gale je vprašal vojaka Lojzeta Adamiča:
»Kakšna dežela je Kranjska, domovina mojih staršev?«
Lojze se je ob tem lahkem a obenem tudi težkem vprašanju zamislil in odvrnil:
«Moje znanje o Kranjski Je kaj revno in neznatno. Saj sem odšel iz domovine, ko mi še ni bilo petnajst let. (V decembru leta 1913). Toda povedal ti bom, kar mi je še ostalo v spominu: Naša Kranjska je zelo ljubka dežela. V glavnem je gorata, vsa zelena spomladi in poleti, rjava in rdeča v jeseni, visoko zasnežena pozimi. Njeni prebivalci so povečini kmetje, ki so nasploh imenitni, preprosti, trdni ljudje. V vsej pokrajini je eno samo večje mesto, ki zasluži to ime: Ljubljana, kjer sem nekaj let obiskoval šolo in ki šteje kakšnih 60.000 prebivalcev.«
Tako je govoril Adamič o sebi, o svoji domovini, o Kranjski v bednem vojaškem šotoru na francoski fronti v času, ko je
bila Kranjska še del velike av-stro-ogrske monarhije in so imenovali Slovence po Ameriki še «Hunke», to je iz »Hungarie« (Madžarske), prebivalce avstrij-sko-madžarske monarhije. Ime Hunki je bil naziv širšega pomena, ki je prišel v Ameriko iz stare čmožolte monarhije, ki ji je vladal avstrijski cesar, ki je je bil obenem tudi kralj Madžarske.
Da se je zrušila avstro-ogrska stavba, pa je prispeval svoj delež v prvi svetovni vojni tudi skromni vojak Lojze Adamič. V drugi svetovni vojni pa se je povzpel že tako visoko, da je s svojimi zvezami in poznanstvom z Rooseveltom in drugimi državniki mnogo storil za osvoboditev, zmago in priznanje nove Jugoslavije.
Vso svojo ljubezen do nove Jugoslavije in jugoslovanskih narodov je popisal razgledani dolenjski rojak v svojih številnih knjigah. Kar je zapisal, drži še danes po njegovi prezgodnji smrti. Zato nam je drag, zato segamo radi po njegovih knjigah še danes.
Prav zato obiskujejo Adamičevo rojstno hišo številni bralci njegovih del, da spoznajo kraj, ki nam je rodil tega .velikega moža.
Lojze se je rodil v dobro urejeni, premožni družini. Adamičevo domačijo sestavljata dve graščinski poslopji. Ugledaš ju že s ceste, ko prihajaš iz Grosupljega proti Blatu. Ta makadamska ceste, ko prihajaš z Grosuplje-Kriške vasi in na znano višinsko izletniško točko Polževo nad Višnjo goro.
ODREZAVI LOJZETOV BRAT
STANKO
Proti Adamičevemu domu na Praprečah pa se odcepi na Blatu kolovozna pot. Gospodarja Staneta Adamičevega, šest let mlajšega brata pokojnega pisatelja Lojzeta, smo dobili pri mlačvi. On in vsa družina je imela polne roke dela.
Kljub obilnemu poslu pa smo se zapredli v živahen pomenek. Zdaj domuje brat Stane s svojo družino v južni stavbi, v sosednji zgornji stavbi (na severni polovici posestva) pa njegov bratranec s svojo družino.
Stanetova domačija ima s ho-sto 8 hektarov zemlje. Na posestvu mu gospodari žena Minka. Imata tri otroke: dva fanta
Stane Adamič
(Marjana in Toneta) in hčerko Stanislavo — Stašo.
Nekajkrat sem snel na filmski trak zajetni graščinski stavbi, pa tudi gospodarja Stanka. Zaradi dela pri mlačvi je bil seveda ves od znoja in plev prašen in neurejen. Žena se je sramežljivo ustrašila in je dejala zaskrbljeno:
. »V tako zaprašeni obleki se vendar ne boš dal^.slik^.i* ,.___
Stanko, ki se je-opiral na grablje in mu je bil pomenek kar povšeči, menda zato, da se je pri delu malce oddahnil, pa se je brž znašel in ji zabrusil:
«Pri mlačvi je vendar vsakdo prašen in v zmečkani obleki.« Nato se je na široko zasmejal: «Le kdaj si še videla, da bi kdo hodil k mlačvi — v črni mašni obleki ali v fraku...«
Dolenjci so znani po svojih odrezavih in sočnih odgovorih in tako je tudi gospodar Stane na Adamičevih Praprečah dokazal svojo šegavo prisebnost.
Mimo je obstal pred fotografskim aparatom. Njegovi ženi Minki pa ni šlo v glavo, da bi posnel tuj človek njenega moža v pošvedranem klobuku, ki mu je ščitil glavo pred prahom in v nezlikanih hlačah. Zato se je spet brž znašla v vlogi skrbne gospodinje in je dodala še drugo pripombo:
«V takih hlačah vendar ne boš stal pred fotografom, saj bi nas bilo kdaj pozneje sram...« se je začela zgražati.
Njen mož, dolenjski veseljak, poln sočnega humorja, pa se je tudi zaradi hlač namuznil in izmazal. Pogledal me je, ko sem pripravljal svojo fotografsko kamero, da bi ga ujel na ploščo. Bil sem zaradi toplega poletnega dne oblečen v kratke platnene hlače dokolenke, dočim je imel gospodar Stanko Adamič dolge hlače. Na široko se je zasmejal in je odvrnil ženi, da bi Jo potolažil:
«Ce pogledaš tegale strica, mojim hlačam ni kaj očitati, so zmeraj še enkrat daljše kakor njegove...«
Dobra volja in iskrivi odgovori so nas vse spravili v smeh. Tudi sramežljivo ženko Minko, le da se ona ni
Nato smo prišli na pomenek o rojstnem datumu pokojnega pisatelja in njegovem šolanju. Navedel sem, da so, podatki o rojstnem dnevu in letu pokojnega Lojzeta različni po raznih učbenikih in priporčnikih, pa tudi na spominskih ploščah pri nas in v Ameriki niso povsem isti.
Pisateljev brat Stanko je imel odgovor brž pri rokah: da so nastale take zmešnjave o Lojzetovih rojstnih podatkih, je menda sam kriv. Nato me je seznanil s podatki, ki pri nas še niso vsem znani.
Takole je pripovedoval gbspo-dar Stanko Adamič, sedanji gospodar na Blatu:
»Ko je obiskoval Lojze ljubljansko gimnazijo, je imel v tretji šoli smolo. V Ljubljani je živel brez domačega nadzorstva in brez skrbne nege, kakor jo daje le domača hiša. Zato je v tretji šoli začel pešati in je v šoli padel... Ves skesan se je vrnil s slabim spričevalom domov, kar je starše zelo potrlo, očeta pa tudi ujezilo.
«Ej, Lojze, slabo si se odrezal v mestni šoli. Nisi zdelal in si prinesel slabo spričevalo. Poka: zal si se, da nisi za šolo. Boš šel pa na delo, v obrt ali trgovino. Bomo že našli zate kaj primernega.
LOJZE KOT TRGOVSKI
VAJENEC NA VRHNIKI
Potem so se začeli razgovori, kam bi spravili fanta h kruhu. Oče mu je našel zvezo, vrhniški trgovec Rutner ga je sprejel za trgovinskega vajenca. Lojze se Je odpeljal na Vrhniko in se je začel učiti za trgovca. Bil je kar zadovoljen. Tudi gospodar ga je imel rad, saj je bil fant marljiv in sposoben. Hitro se je znašel v trgovini. Ker je bil močne postave je zlahka poprijel tudi pri prenašanju drugega raznovrstnega blaga. Zato se je prikupil Rutnerju in ga je imel raje kakor druge vajence. To gospodarjevo naklonjenost do mladega dolenjskega Lojzeta iz grosupeljske okolice so z nevoljo opazili drugi vajenci in celo trgovski po-
(Nadaljevanje na 10. strani)
JOŽE ŽUPANČIČ
Skupina dijakov iz Dijaškega doma, ki je nastopila na neki prireditvi
družina, a takrat je prepozno, d« bi otrok opravil pod nadzorstvom od dela trudnih staršev svoje šolske dolžnosti. »Nimam toliko sredstev, da bi mogla plačati vzdrževalnino v domu,« je zatrjevala mati, ki uvideva, da bi njej otrok potreboval več nadzorstva pri svoji rasti in študiju. Ta mati namreč ni bila niti poučena, da v dijaških domovih ne plačujejo vsi celotne vzdrže-valnine, temveč da priskoči socialno šibkejšim na pomoč podporno društvo «Dijaška matica«. Ker ima naša slovenska narodna skupnost v Trstu in Gorici celo več zavodov, ki so namenjeni dijaški mladini, ne bi smelo biti niti enega slovenskega dijaka, ki bi zaradi nepopolne vzgoje v družini bil izpostavljen nevarnosti, da bo zastajal v šolskem napredku, kakor tudi v pravilnem razvoju svojega značaja.
Staršem, ki ne morejo iz eneg« ali drugega razloga nuditi svojim otrokom popolne vzgoje i« si sami ne znajo pomagati, bi morali bolje poučeni in razgledani sosedje, prijatelji, sorodniki, P^ kazati možnosti ugodne rešitve tega za otroke tako važnega vprašanja. Kolikor sami ne morejo dati podobnih pojasnil, naj napotijo prizadete starše na ravnateljstva. da zberejo potrebne informacije in potem tudi pravo pot.
Zaposlenost obeh staršev, oziroma matere vdove, pa ni edini razlog, ki govori za to, da se dijakinja ali dijak pošlje v dijaški dom. Včasih je, žal, mladi, dora-ščajoči človek ogrožen v svojem zdravem razvoju tudi iz drugih ((družinskih« razlogov: številnost družine v pretesnem stanovanju, kronične bolezni v družini, alkoholizem, ostra nesoglasja med starši so utemljeni razlogi, da zapusti študirajoči mladinec nezdravo družinsko okolje ln dobi primernejše ozračje za svojo rast v zavodu.
Druga kategorija študirajoče mladine, ki bi morala vstopiti v vzgojne zavode, so dijaki s podeželja. Z uvedbo enotne srednje šole se je sicer močno zmanjšalo število nižješolcev, ki imajo do šole daleč in se morajo voziti, vendar imamo tako na Tržaškem, kakor tudi na Goriškem še nekaj odročnih krajev s slabimi prometnimi zvezami. Vsakodnevno prezgodnje vstajanje in povratek v poznem popoldnevu vplivajo prav gotovo kvarno na zdravje mladega človeka .Poleg tega zavozi in izgubi s čakanjem na prometna sredstva kup časa, ki ga ne more izkoristiti prav niti za učenje niti za počitek niti za razvedrilo. V vzgojnem oziru' pa so že od nekdaj predstavljali dijaki «vozači» resen problem, ki ga v velikih mestih niso mogli rešiti niti s posebnimi čakalnicami za dijake na postajah, niti z dnevnimi sobami na šolah, kjer naj bi dijak čakal do primerne prometne zveze.
Ko preraste nižješolec v viš-ješolca, se za podeželskega dijaka razlogi, ki govorijo za njegov vstop v dijaški dom, ne zmanjšajo. Sicer so za telesno bolj razvitega in krepkega mladinca napori zgodnjega vstajanja in vo-zarjenja manj škodljivi za njegovo telesno zdravje: zato pa se pri dozorevajočem fantu in dekletu toliko bolj povečajo druge nevarnosti, ki utegnejo zmaličiti vsestransko njegovo zdravo rast.
Ni mi treba izgubljati besedi. Zadostuje, da opozorim na naraščajoči delež mladine v črni kroniki, na naraščanje mladinskega kriminala, na spolni razvrat, ki se mu vdaja vedno mlajša mladina, da ne rečem otroci. V takem okolju živijo dijaki. Prav zato so potrebni večje pažnje, ki jim bo omogočila, da se v vseh problemih, ki zanimajo dorašča-jočega mladinca in mladinko dokopljejo do zdravih, moralnih načel, ki jim bodo z vzgojo volje pomagala izoblikovati kremenit, dober značaj. In prav razvijanje kritičnosti v mladem človeku in sposobnosti samovzgoje je zeloj zelo važna naloga dijaškega doma.
Nekajkrat se je že zgoiRlo tn se dogaja, da prijavijo starih sina v dijaški dom takrat, ko je mladi človek že bolj ali manj zavozil. Seveda je to napak. Najprej je napak za mladinca samega; večkrat pride vzgojni poseg dijaškega doma prepozno in se ne da nič več popravljati. Na drugi strani pa tudi ni dijaški dom poboljševalnica in tudi vsake naloge prav v interesu ogromne večine zdravih gojencev ne more dijaški dom sprejeti. Sicer pa velja v vzgoji prav tako kot v zdravstvu, da je mnogo več vredna preventiva, kot zdravljenje že razvite bolezni.
Poleg navedenih razlogov, ki govore za to, da vstopi podeželski dijak v dijaški dom, se zlasti pri višješolcu pridružijo še drugi. Prav gotovo vsi soglašamo, da ni samo znanje pridobljeno v šolskih klopeh zadostno, da lahko človeka štejemo med izobražence, med intelektualce. Izobražen človek mora imeti širše kulturno obzorje. To si pa mora pridobiti že v mladih letih. Marsikateremu višješolcu, ki živi na podeželju, je nemogoče ali zelo, zelo otežkočeno obiskovati gledališke predstave, koncerte, predavanja, jezikovne in druge tečaje, razstave itd. Potem je tu še študij glasbe v šoli «Glasbene
(Nadaljevanje na 7. strani)
DRAGO PAHOR
BOGASTVO NE NUDI LJUDEM PRIČAKOVANE SREČE
Blodnje in duševno trpljenje mnogih milijonarjev
življenje bal, da bo obubožal - Stari Ford se je neprestrano tresel za svoje življenje
rve in drobiž
Navaden zemljan si želi denarja, velikega bogastva, čim-več, tem bolje. Kajti potem bi si mogel privoščiti vsega, česar se mora sedaj, ko je reven, odreči. Le, če bi imel dosti denarja, bi bil v resnici srečen. Si misli. In sanja. In razmišlja. In dela načrte. In zida gradove v oblake.
Saj bogatašev niti dobro ne pozna. A vidi pri njih le zunanji lesk, sijaj, razKošje, s katerim se obdajajo. Nič pa ne ve o njih razpoloženju, o njih duševnosti, o njih počutju, o njih blodnjah in strahovih, ki jih navaden človek ne pozna
Pod imenom Dave Carey se je skrival ameriški milijonar Rufus Dryer in tako dalj časa nastopal v nekem cirkusu kot klovn. Ko so ga tam po dolgem iskanju odkrili, je priznal, da se je k tistemu poslu zatekel zaradi tega, ker je kot milijonar živel v večnem strahu, da ga bodo umorili.
Tale Rufus Dryer ni osamljen primer. Številni so milijonarji vsepovsod po svetu, ki jih mučijo podobne blodnje. Ki se zaradi tega vedejo tako nenavadno, da o njih menijo ljudje, da ni v njihovi glavi prav vse tako kot bi mo ralo biti. O tem bi še najbolje vedeli povedati psihiatri, ki imajo prav med največjimi bogataši svoje najboljše paciente. Znameniti bogataši trpijo na razne načine: bojč se zasledovanja, tatov in roparjev, izgube premoženja, obubožanja, lakote...
Ako povprašamo psihiatre, torej tiste zdravnike, ki se nenehno ukvarjajo s proučevanjem motenj v človeških možganih in v človeškem du-
ševnem delovanju, o tem, nas bo njih mnenje brez dvoma zelo presenetilo:
«Cim bogatejši so ljudje, tem češče naletimo pri njih na pristne duševne bolezni, čeprav se te njih duševne motnje po navadi ne kažejo v taki obliki, da bi jih morali zapreti in ločiti od drugih ljudi Toda strah pred zasledovanjem, pred osiroma-šenjem, večno trepetanje, da ne bi izgubili svojega denarja, svojega ugleda, svojega družabnega položaja, svojega vpliva in oblasti, ki jo nudi bogastvo, vse to povzroča pri njih take duševne motnje, da so med milijonarji duševne bolezni in blaznost že kar navaden pojav.«
In zaradi tega se ni dr. Ju-lius Milton prav nič čudil, ko je nekega jutra pridirjala k njemu gospa Dryer in brez slehernega uvoda ali pozdrava vzkliknila:
«Pomis!ite, gospod doktor, Rufus, moj mož, je izginil! In niti najmanjšega pojma nimam, kje bi utegnil biti!»
Takoj so najeli celo vojsko zasebnih detektivov, ki so kar se da obzirno šli na lov» za milijonarjem Rufusom. Preiskali so Severno in Srednjo Ameriko ter Evropo, po dolgem in počez. Nazadnje so ga staknili v mestu Pensacoli na Floridi, kjer je nastopal v nekem cirkusu kot klovn. Glavo je imel obrito kot žoga, a obut je bil v ogromne čevlje. Tak je sleherni večer zabaval cirkuško publiko, ki ga je poznala pod imenom Dave Carey. Z njim je nastopal tudi stari klovn Danny Styron. Le zelo pičla znamenja so dala slutiti, da se skriva za tem klovnom milijonar Rufus Dryer. Mrs. Dryer je
kar se da naglo odhitela s psihiatrom na Florido. V resnici je morala pohiteti, kajti cirkus se je že pripravljal za nadaljnje potovanje v Alabamo in Tennessee. V zadnjem hipu so ga še prestregli, strpali v razkošen avto in oddrveli od tam tako naglo, da ni Rufus utegnil slišati svojega prijatelja Dannyja Sty-rona, ko je zaklical za avtomobilom:
«Ostani tukaj, Dave! A naj se ti zgodi karkoli, ako se hočeš vrniti k nam — te bomo sprejeli z odprtimi rokami!«
O starem Henryju Fordu, avtomobilskem kralju, se ve, da je najel pri Pinkertonu v New Yorku šest krepkih mož, ki so bili stalno v njegovi bližani kot njegova telesna straža. Tega bogataša je namreč kar naprej preganjala bojazen, da ga bodo umorili. Niti policija niti Pinkertonovi agenti niso mogli odkriti nobene sledi, ki bi kazala na to, da je ta strah starega Forda upravičen. Nihče ga ni izsiljeval, nihče mu ni niti najmanj stregel po življenju. A stari mož le ni bil miren ne ponoči ne podnevi
Tudi stari Rockefeller je bil do svojega zadnjega dne obseden po bojazni, da bo obubožal. Kljub temu, da se je že davno prej tako prebrisano zavaroval proti temu, da se mu v resnici ni moglo prav nič podobnega zgoditi. In vendar je trepetal od strahu, da bo nekega dne ob vse svoje imetje.
Člane družin Astor in Du-pont de Nemour pa preganja nekoliko drugačen strah. Že od nekdaj in še dandanašnji, čeprav štejeta ti milijonarski družini že več sto oseb.
Ti pa se že ob sami misli, da ne bi bili najbogatejši med bogatimi v Ameriki in Evropi, zgrozijo in trepečejo, če se morda nekega dne le ne bo kaj takega zgodilo. In tar ko si grenijo življenje, ter se zatekajo k psihiatrom po pomoč.
John Albert Drian je živel v neki temni newyorški ulici v bedi in pomanjkanju. Njegovo stanovanje je bilo' bolj podobno jazbini kot človeškemu bivališču. Nekega dne pa so ga našli v tisti zatohli luknji mrtvega. Ležal je na prepereli slamnjači. Ko so to težišče vzdignili, so našli pod njim vhod v podzemeljski rov, ki ga je izkopal sam Drian. In tam so odkrili v nepopisni nesnagi zlata, draguljev in vrednostnih papirjev, katere so podgane že močno razgrizle, v skupni
vrednosti 3 milijonov dolarjev.
William Eskine Gulland, eden najbogatejših Angležev, še dandanašnji prečepi vse dni na pločniku pred svojo razkošno vilo, ponoči pa spi v starem avtomobilu, ki je nalašč v ta namen pred vilo. In čemu vse to? Zatrdno se je namenil odkriti zakaj sleherni teden pogine po ena njegovih 70 mačk, ki se šopi-I rijo v njegovi vili. Vztrajno je na oprezu pred svojo vilo, a doslej se mu še nj posrečilo dognati vzrok tega rednega poginjanja njegovih mačk,
Mrs. Emo Buhi de Hart so nekega dne našli v Fort Ri-mond of Staten Islandu mrtvo v njenem stanovanju- Vsi, ki so jo poznali, so vedeli, da je to tiha in revna ženska. Vedeli so tudi, da ne po-
rabi zase na dan več kot 15 centov. Z nikomer svojih sosedov ni imela nobenih stikov, nikogar ni ničesar prosila, nikomur ni nič dala, n; komur ni privoščila niti De sede. Ko so prišli po njen; smrti v njeno sobo, so našli v nekem skrivališču v zidu več kot dva milijona dolarjev,
Mrs. Rachel Prasons je nedaleč od Londona ubil neki zlikovec Sele ta umor je razkril, v kako nenavadnih razmerah je živela ta ženska. Mrs. Rachel je stanovala skupno z 22 mačkami, psom in kravo. Vsi skupaj — ona in vse te živali so prebivali v velikanski palači s 30 sobami- Sleherno noč se je Mrs. Rachel skrbno zaklenila, da je ne bi kdo umoril. Končno pa so nekega nepridiprava zamikali zakladi te skrivnostne gospe. Ponoči ci je splazil v njeno palačo in jo ubil. Toda dragocenosti, ki si jih je tako želel, ni našel. Stara gospa je namreč imela navado, da je vsako noč skrila svoje dragulje drugje. In tako je revež ostal praznih rok.
Hovard Robard Hughes, znameniti ((leteči milijonar«, znan tudi kot manager največjih ameriških jeklarn in drugih velikih industrijskih podjetij, ima navado, da se odpravi v San Francisco peš in se po mestu sprehaja bos. Uživa pa le solato, grape fruit in čebulo. Neznansko se boji smrti. «Nočem umreti! Rad bi čakal vsaj 300 let, a tudi 3.000, če bi bilo mogoče!«
Kaj torej koristi vsem tem čudaškim bogatašem njih denar, če pa ga ne ume j o pametno porabiti in si ne znajo najti sreče.	S. A.
r~
RISE
Vlado Pirnat
Stonko ve pustoto vščine
PIŠE
Josip Jesih
KRIŽANKA
Tako je Tom ostal sam. Usoda se mu je izneverila in zlovoljno je pričel razmišljati o novih načrtih. Nenadoma pa so tišino nad njegovim skrivališčem prekinili človeški glasovi. Zdrznil se je, prijel za samokres ter po stopnicah stekel v skrito opazovališče. Tam je napeto oprezal. Kmalu je zopet zaslišal neke šume. Bilo je, kot da bi nekdo s sekiro udarjal po leseni ogradi.
Pretekla Je morda minuta — za Toma dolga kot večnost — ko so se pred kočo ob mučilnem stebru prikazali trije možje. Dva sta bila detektiva, tretji pa je bil kapitan »Vintgarja« — Storžkov oče. -»Poglejta,« je rekel eden od detektivov, ki je pod mučilnim stebrom našel vrv, «če bi bila tale vrv stara, bi morala biti preperela, ker pa ni, sklepam, da je nekdo še pred kratkim moral biti tu.»
1	f=	3	4	5	r~	L J		7	9	9	10	11	12
13						u L	15						
16					17	1«				19			
20				21					22		23		
24		s				e	!“			27		26	
	29~	30					9S	31			3z		C
33			Z			34	35	36		37				38
39			s	40	41			42			43		
nH			r			r	- 46			n			
r	a	__		■■		Ul	49	_	_			_	_
Tom je v skrivališču pridušeno zaklel: »Hudiča, ti packi detektivski morajo pa res vse zavohati.« — ((Najbolje bo,» Je rekel drugi detektiv, «če tale brlog kar preiščemo. Zdaj nam Je vsaka podrobnost dragocena, in če hočemo svoje delo kronati z uspehom, moramo biti zelo natančni.« Komaj je končal, Je kapitan presenečeno pokazal v neko •mer.
♦Poglejte,« Je vzkliknil ter pokazal napis Brazgotlnec. Vsi trije so se nemo spogledali in se previdno ozrli naokoli. Eden od detektivov je nehote segel po revolverju. Toda bilo je prepozno. — »Roke kvišku,« jim je rezko ukazal neki glas. Bil je Tom, ki je z naperjenim samokresom vso trojico postavil v matnl položaj.
VODORAVNO:	1. grabežljiva
sladkovodna riba, 7. prefinjena skrajnost baroka, 13. slovenski pesnik in pisatelj («Dunajski soneti«), 15. bizantinski vojskovodja, 16. bog ljubezni, 17. goveja juha z jajcem, 19. zmečkan krompir, 20. nenadna smrt, 21. francoski pisatelj in filozof iz 18. stoletja (Denis), 23. pritlikava gozdna rastlina, 24. medmet bolečine, 25. domača pernata žival, 26. staro glasbilo, 28. stavčna nikalnica, 29. pravoslavna verska podoba, 31. neotesan, grob, 33. čistoča, 34. iglasto drevo, 37. srbsko moško ime, 39. otok v srednjem Jadranu, 40. ime znamenite plesalke Duncan, 43. otok v Andamanih, 44. delavec, ki je plačan po učin- I ku, 46. stolp pri džamiji, 48. število, od katerega odštevamo, 49. anemična barva obraza.
NAVPIČNO: 1. upadanje morske vode, 2. slavni ruski skladatelj in dirigent (Igor), 3. krdelo,
4. zver iz rodu mačk, 5. začetnici slovenskega pisatelja («Visoška kronika«), 6. ključavnica, 7. odličen francoski filmski režiser, (Jean, »Francoski kankan«), 8. pijača starih Slovanov, 8. kiparski izdelek, 10. slovenski violinist, virtuoz (Igor), 11. prebivalec prve slovenske državne tvorbe, 12. jesenski plodovi s trdo lupino, 14. zemeljsko bogastvo, 15. grad v Halozah, 18. oblika pomožnega glagola, 21. hčere kralja Danaja v grški mitologiji, 22. najnižji prehod med Ljubljansko in Celjsko kotlino, 25. glasbilo, 27. pristanišče na Finskem, Turku, 38. rimski konzul in cenzor, neizprosen sovražnik Kartagine, 32. Obrt, 33. država v Indokinl, 34. keltski ljudski pesnik in pevec, 35. predlog, 36. vrsta paralelograma, 38. glasbeni znak, 41. sanje, 42. odžagan kos debla, hlod, 45. kemični znak za rutenij, 47. latinski predlog.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Ankaran, 8. stiska, 14. Marlene, 15. Apolon, 16. Arion, 17. Don, 19. šari, 20. doza, 21. Gelln, 23. pol, 24. Ida, 25. molj, 26. ep, 28. BI, 29. Sl, 30 polje, 31. titan, 33. Talia, 34. Potrč, 35. šarža, 36. kupon, 37. Porta, 38. Kanin, 39. R(Uto)
S(avin), 41. ol, 42. zj, 43. urar, 44. der, 45. šal, 47. agnat, 49. srne, 50. Ares, 52. raj, 53. Ilion, 54. skakač, 56. Antonij, 58. tarifa, 59. Niagara.
PREPOČASI JE VOZIL
Ni kazniva samo prehitra vožnja, marveč se tudi tisti avtomobilist, ki vozi prepočasi kaj lahko pregreši proti cestnemu zakonu. Vsaj v Švici je tako. Neki švicarski avtomobilist je moral plačati kazen «zaradi prepočasne vožnje«. V centru mesta Luzern je vozil skozi križišče, ko se je na semaforu pokazala zelena luč tako počasi, da je bil komaj sredi križišča, ko se je luč na semaforu že menjala. Razumljivo, da da je s tako vožnjo občutno obiral promet vozil in tudi pešcev. Proti prisojeni globi se je ta Švicar sicer pritožil na sodisce. a tam so kazen na podlagi člena 27 zveznega prometnega zakona potrdili.
*	PRIMERNA DARILA ZA OBLETNICE POROKE
Združenje draguljarjev v Ameriki je pred kratkim objavilo takle nasvet možem, ki so včasih v zadregi, kaj naj M kupili svoji ženi ob obletnici poroke. Ob prvi obletnici zlato uro, za naslednja štiri leta porcelan, kristal in srebrno posodo, ob desetletnici diamante, za 13. obletnico krzno.., Saj. Dober nasvet je včasih zlata vreden, toda slab ...
ir «krivičen» stroj za ugotavljanje laži
V nekem mestecu v Teksasu so napravili poskus s strojem s katerim je moč dognati, ali govori poskusna oseba resnico ali ne. Za te poskuse so določili najprej javne uradnike. Toda, glej ga, šmenta! Vse po vrsti je tisti stroj za lažnivce, sleparje, nepoštenjake. In kaj so napravili P taki preizkušnji? Poslali so stroj nazaj, češ da tako »krivičnega stroja oni ne potrebujejo«. Seveda, tako je po navad • Ni omadeževan tisti, ki ni pošten, marveč tisti, ki njegovo nepošteno dejanje razkrinka.
*	REDAR BREZ ŠOFERSKEGA IZPITA
«No,» poreče morda kdo, «če redar nima šoferskega izpRa’ ga pač nima in hodi peš, ali pa se vozi pri drugih.« Toda redar v mestu Passiac v državi New Jersey ni mislil tako. šofiral je policijski avto, čeprav ni imel za to dovoljenja, te povzročil prometno nesrečo. Tako je prišlo to na dan. Redar! so takoj aretirali in ko so ga vprašali, kako to, da je voz avto, čeprav m imel vozniškega dovoljenja, je žalostno o vrnil: «Saj sem že večkrat polagal izpit, a ga nikoli nisem mogel opraviti!«
+ TRGOVINA, KJER PRODAJAJO SPANJE
Taka trgovina je. seveda, v Ameriki In sicer v New Vor-ku. In kaj je moč kupiti v tej trgovini? No, spanje, vendar-Tam prodajajo najrazličnejše uspavalne praške in tables. čaje, pomirjevalne tablete ter - zamaške za ušesa. Skratka, pripomočke za mirno in prijetno spanje.
PERESNIKI ZA ANALFABETE
Take peresnike so začeli izdelovati Japonci. Neka tovarna v Osaki se je specializirala v izdelovanju peresnikov, ki 0 sicer navidez popolnoma enaki takim, ki jih izdelujejo n&-večje tovrstne tovarne v Ameriki, le da z njimi ni moč Pisa ' ker nimajo ne polnila ne peresa. Cernu pa potem izdelujej take ničvredne peresnike? Da jih pošiljajo v Južno Rodezij > kjer jih menda tamkajšnji prebivalci zelo radi kupujejo jih potem nosijo za okras na prsih. Saj pisati itak ne znaj •
ir ŠVICARSKI NOČNI ČUVAJI
Mesto Lausanne v Švici je menda še edino v Evropi, # ima še dandanašnji čuvaje, ki ponoči budno pazijo na imeti svojih someščanov. In da meščani vedo, da ti nočni varuh niso zaspali, se vsako uro oglasijo iz zvonika mestne stolnic ter kličejo uro. Zanimivo pa je, da se je ta srednjeveška navada ohranila prav v Švici, domovini ur. Mi poznamo * navado le še po znani »Ribniški«, pesmi, ki smo jo pri nas že večkrat slišali: «Ura je devjet...»
+ JAHAČEVA ŽENA NE PRENESE KONJ
To je zares ironija usode. Žena slavnega ameriškega jahača Wiiliea Shoemakerja, ki je star 32 let in je zmaga na konjskih dirkah že 4850-krat, je alergična za konje. Njen občutljivost je tako hudega značaja, da se mora Willie vsak krat, ko se vrača s svojega posla, preden stopi v svoje sta; novanje, popolnoma preobleči, da ne bi povzročil svoji ze neprijetnih izpuščajev.
^ OlI, TE GLOBE!
Parižan Louis Bernot ima smolo. Pri vožnji s svojin’ avtomobilom je napravil prekršek, redar mu je naložil gi° ^ Louis je nekaj ugovarjal in redar je izročil njegovo 2ad®0g sodišču. Tam pa: »Obtoženec, obsojeni ste na plačilo frankov globe (25.000 lir), ker ste žalili javnega funkcionar) • ko je opravljal svojo uradno dolžnost, želite kaj pripomnit «Gotovo,» odvrne gospod Bernot, «toda pri takšnih tari' si tega ne morem privoščiti!«
Veljaven od 30. avgusta do 5. septembra
OVEN (od *U. do
20.4.	) Pred seboj i-mate zelo razgiban teden. Zaradi nekih zadev boste Jezljivi, druge pa vas bodo
razveselile. V odnosu do ljubljene osebe bodite previdni, ker lahko vsaka beseda povzroči spore in nerazumevanja. Na delu pojde vse dobro.
BIK (od 21.4. do
20.5.	) V teh dneh bodo vaša čustva še posebno globoka. Obstaja močna težnja po ustvarjanju ro-
matičnega okolja. Sreča zaljubljencev in tudi oseb, ki so že dolgo poročene, bi morala doseči te dni višek. Ugodne perspektive za potovanje.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Življenje bo zelo razgibano. Boriti se boste morali proti slabi volji ljubosumju ljubljene osebe. Ne bo škodovalo, če se boste v teh dneh malce ukvarjali z duševnimi vprašanji in skušali obogatiti svoje znanje.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Teden je kot nalašč za ljubezenska srečanja. Planet ljubezni vam je zelo
____ naklonjen in boste
bolj simpatični kot kdaj koli. Odnosi s prijatelji bodo zopet postali zelo tesni In topli. Imeli boste tudi polno načrtov.
LEV (od 23.7. do 22. 8.) Stalo vas bo nekoliko napora, če boste hoteli vzdržati vedre odnose z ljubljeno osebo. Položaj bo napet in vse bo odvisno od vaše taktnosti. Neka stara oseba bo potrebovala vaše pomoči: bodite z njo velikodušni. Ne zapravljajte preveč denarja.
DEVICA (od 23.3. do 22.9.) Položaj boginje ljubezni Je še nadalje naklonjen in ne skušajte prevladati nasproti osebi drugega spola. Kar se tiče vašega stanovanja, vas čaka prijetno tznenadenje. Na delu bo položaj nekoliko napet, kar vas bo razburilo.
STRELEC (od 23.U-do 20.12.) Tudi » ljubezenskih odn®" sih bo položaj spr®' menljiv in pril»8° diti se boste mora 11 trenutnim zahtevam. Na j letih ali potovanjih sploh utes nete srečati prijetne ljudi. & dovoljni boste tudi z nakup Na delu vse dobro.
KOZOROC (od 2‘: 12. do 20.1.) Mucij* vas bodo dvomi J*, ljubosumje žaram nesporazuma z iju-f — ljeno osebo. V dr žabnem življenju boste napr . dovall in nič ne bo moglo z vreti vaših želja in ambicija-
/—v. TEHTNICA (od 23.	s—v.	VODNAR (od
/	j	\	9. do 23.10) Položaj	/ (A	\	do 19.2.)	V u
/	1	Venere je Se malce	Ig	j	odnosih	upor
V	/T?~i)	napet in prav goto-	l ff	)	te vso svojo i
\ll	y	vo vas bo nekaj v	V-*"1	J	nost in	ne
ltubezenskih odno- ^^ na stvari, ki
/-TT\ SK<
A§n z,
Vw r
^-*	»V!«
TEHTNICA (od 23. 23.10) Položaj še malce prav goto-bo nekaj v ljubezenskih odnosih motilo in vznemirjalo. Vsekakor ne smete napihovati malih nesporazumov. Na potovanju pazite, da ne boste pozabljali povsod raznih predmetov.
ŠKORPIJON (od 24.
do 22.11.) Z lahkoto boste dosegli notranje ravnovesje ter vzpostavili tako skladne stike z osebami, ki so vam pri srcu. Razdobje bo zelo prijetno tudi v odnosih s prijatelji in v družabnem življenju. Mnogo ljudi vam pojde na roko.
'•SrtSS
misli«
— na stvari, ki se n dajo menjati. Kdor Je še sam, naj uživa čimveč svobode, »I čuje naj se s prijatelji ter ud ležuje sestankov, da spozna n ve osebe.
RIBI (od 20.2. j*® 20.3.) Lahko račU nate z močnimi c stvi, ki vas bodo m osrečila. Predvsem boste čutili, da že ljubljena oseba do vas mn go razumevanja in boste J® lahko zadostili svojim .romantičnim nagnjenjem. Na delu boste zadovoljni.
V OKVIRU KMEČKEGA TABORA
—
Nagrajeni kmetje
za razstavljene pridelke
Via živina v Gročani je popolnoma zdrava
lastnikom goveda so izročili potrdila ministrstva za zdravstvo, ki potrjujejo, da je *sa v vasi rejena živina neokužena po jetiki - V Gročani ni niti okužb po brucelozi
, V prisotnosti dr. Radilia, ki je zastopal dr. Perca, ravnatelja podvinskega nadzomištva, dr. Derina namesto pokrajinskega živino-travnika in živinorejskega izvedenca gospoda Tagliaferra so razdelili Et°čanskim živinorejcem izkaze, ki jih je izdalo ministrstvo za zdrav-8 v° in ki potrjujejo, da je vsa, v Gročani rejena živina, neokužena Po jetiki.
°®*njena potrdila so izven požrtvovalnosti in zanimanja, ki so Pokazali živinorejci Gročane za odstranitev iz njihovih hlevov ene "Vbolj nevarnih okužb, ki ne po-''W»či le škode na proizodnosti Posamezne živine ampak tudi °£mža zdravje potrošnikov mleka.
Gročana je prva vas naše pogine, o kateri lahko trdimo, a ie živina popolnoma zdrava.
"Oveda bo to imelo tudi pozitivne Posledice tako glede mleka, ki je gotovo zdravo (v Gročani ni niti okužb po brucelozi), kar je tudi -OPistvo, da se lahko uporablja ,*** bojazni morebitnih okužb, k 0r v pogledu živinoreje kot ta-J’ kajti iz vzrejnega središča v t#«ani bomo lahko dobili živino
Nevzdržne
dajatve
,	je bil mesec borbe
^Janških kmetov — nepo-. e“nih obdelovalcev za manj-davke in socialne dajatve
*a izboljšanje socialnega
im*Tovanja. sat« e^'e sedaj ne zahtevajo (k- zniianje zavarovalnih ampak zahtevajo, tu-0da se jih za zdravniško JKrbo vključi v INAM. zahte-*d?J*enačenje T-°kojnin z o-njlrni delavci ter izplačeva-"L družinske doklade.
' neposredni obdelo-ioh-i- so v Preteklem mesecu 5j *** davčno polo. Prvi obrok H korali plačati v avgustu. tis.s ?če in tisoče kmetov iz nitn 'telijanskih dežel je vr-ca° davčne pole izterjevalni-hov' Prepričani so, da je r~i-tič«0 ^eianie pravilno in pra-^■ker jim je svoj čas vla-TiQ ®°ljubila, da jim bo social-k *??arovalne dajatve zniža-ttiaY resnici pa jih je letos lno povišala.
Plarav.0Ustu bi morali kmetje jarHat}. skupno 40 od 78 mili-naujir, ki so jim Uh letos
,ahst ‘ To je za male k d kmete tako visoka vso-ob,??, dejansko ogroža niihov V0l°1.v sedanjem kritičnem P‘*ju kmetijstva. rati? drugi strani, in prav za-t)lai krize v kmetijstvu, )e ke? ernanjšala davčne dajo-s0 ,?teposestmkom. Leta 1158
ki^l Plačali 48 milijard lir, žnisnr *eto Pa so Pm davke king;. na 16 milijard Ur. t'ahJle - neposredni obdelo-.1$ l .Pa so Ida 1058 plačali »Ulij l?ard lir■ lansko leto 38 iau %rd, letos pa so Hm zvi , dajatve na 78 milijard lir. č>i fteh podatkov se Edi da th;a,tela vlada kriti manire li>Hi J!8 'belepo sest r - i;ov z več-Uaia.tvv.mi mnlih av.
Slavko Stoka
z dobro proizvodnostjo, ki bo tudi popolnoma zdrava.
Upajmo, da bodo v bližnji prihodnosti tudi ostale vasi tržaške pokrajine s pomočjo zadevnih pobud, ki jih nudi država, dosegle uspehe, ki so bili že doseženi v Gročani, kar bo pomenilo ne samo boljše vnovčenje mleka, ampak precejšnji uspeh v živinoreji, ki je pri nas povečini osnova kmetijskega gosopdarstva.
Gornje poročilo in pohvalo živinorejcem v Gročani nam je poslalo Kmetijsko nadzor-ništvo.
Živinorejci v Gročani imajo sedaj v rokah uradno ministrsko potrdilo, ki jim potrjuje, da je njihova živina zdrava, da v vasi ni niti enega goveda z jetiko ali brucelozo. To potrdilo je zelo velikega pomena, tako gospodarskega, kot moralnega za pridne gročan-ske živinorejce.
Toda uspeh, ki so ga dosegli z živino v Gročani, se ne sme končati samo z nekaterimi javnimi pohvalami pristojnih oblasti, ampak mora nuditi živinorejcem tiste spodbudne koristi, ki jih pričakuje vsakdo, ki takšen uspeh doseže.
Mleko, ki ga pridelajo v Gročani, je vse od goveda, ki je popolnoma zdravo. To pomeni, da ima potrošnik, ki to mleko kupi, jamstvo, da ni kupil mleko od goveda bolnega za tuberkulozo ali brucelozo. To je izredno pomembno jamstvo, ker je obče znar no, da se goveja tuberkuloza prenese tudi na človeka, ki uživa mleko tuberkulozne krave Zato je sedaj dolžnost pristojnih kmetijskih državnih u-stanov, da vložijo vse svoje napore, da bodo omogočili živinorejcem v Gročani prodajo mleka po bolj ugodnih cenah kot sedaj, ki gotovo niso spodbudne. Po drugi strani pa daje zdravo govedo tudi jamstvo za zdrava teleta, se pravi za vzrejo zdravih krav.
. Vse te možnosti bi morale nuditi živinorejcem ne samo moralno zadoščenje, ampak tudi gospodarsko korist. Predvsem bi bilo potrebno, da bi poleg zagotovitve boljše cene mleka, pristojni organi spodbudili Gročance, naj ne prodajajo svojih telet za zakol, ampak naj jih prodajajo za vzrejo mlekaric. Pri tem je nujno potrebna določena ae-navna pomoč v obliki raznih nagr:“l za vzrejo zdravit mlekaric, nagrrde, ki iih predvidevajo tudi neka! eri zakoni in okrožnice ministrstva za kmetijstvo. Zato pravimo, da leži mnogo odgovornosti za
nadaljnje povečanje števila zdravega goveda na našem področju, na pristojnih kmetijskih državnih organih. Ce bodo slednji znali uveljaviti tudi na našem področju vse spodbudne ukrepe, ki jih vladni načrt v tem pogledu predvideva, bodo še drugi živinorejci videli, da se jim splača vložiti pri reji goveda več truda in vzrediti zdravo živino, kot so jo vzredili v Gročani. V nasprotnem primeru pa ne bo nihče videl posebne koristi za svoj trud in tudi za večje denarne izdatke, ter bo ostal primer Gročane osamljen z vsemi negativnimi posledicami za napredek živinoreje na Tržaškem.
s. š.
Ivan Jerman z nagrado v rokah
Na Kmečkom taboru na Opčinah je bila tudi razstava kmetijskih pridelkov. Razstava je bila precej zanimiva. Bila pa bi lahko še bolj zanimiva in bolj pregledna, če bi se je udeležilo večje število kmetov iz vseh predelov naše pokrajine.
Posebna komisija, ki so jo sestavljali dr. Tagliaferro, di. Coraza, Marij Gerbec in Just Karis, je ocenila razstavljene pridelke ter dodelila nagrade sledečim razstavljavcem: .
Za področje spodnje tržaške okolice in Miljskih hribov: 1. nagrado (pokal Kmetijske zadruge) Valentin Švab in Ivan
Jerman od Magdalene; 2. nagrado (pokaj podjetja FAIS ER) Alojz Debeliš od Magdalene; 3. nagrado (kolajna podjetja FAISER) Josip Scheria-ni iz Campor; 4. nagrado (kolajna podjetja Agraria Friula-na) Alojz Kodrič od Sv. Ane;
za področje gornje tržaška okolice — Kras: 1. nagrado (pokal Agraria Friulana) Alojzija Hrovatin z Opčin; 2. nagrado (kolajna podjetja FAI SER) Alojz Žagar s Padr;č; posebno nagrado izven natečaja je dobil tudi kmet Bar-tolini iz Lazareta. Silvester Kuret iz Ricmanj pa je bil nagrajen za razstavljene umetniške vaze za cvetlice.
TRGATEV JE PRED VRATI
Dobro negovana trta nam bo dala dober pridelek
Mislimo, da so se naši vinogradniki že dovolj prepričali, kako važno vlogo ima pri vnovčenju vinskega pridelka njegova dobrota. Je torej predvsem v njihovo korist, če to čimbolj upoštevajo.
V glavnem so opravila okrog trte končana. Rast grozdja traja do sredine avgusta, pri poznih vinskih sortah do konca avgusta. Jagoda sedaj ne raste, a dobiva na teži, ker se v njej tvori sladkor. Kadar je v njej največ sladkorja in se ta ne more več kopičiti, nastopi popolna zrelost, to je med koncem septembra in polovico oktobra. Ugodno vreme pospeši zorenje celo za več dni. Vsak sončen dan se slad-
kor pomnoži za dobro tretjino odstotka (v treh dneh za en odstotek). Pomnimo, da zrelo grozdje da več mošta kot premalo zrelo.
Grozdje se pravilno razvija in dozoreva le na zdravih trtah ; listi so glavna naravna tvomica, ker le-ti pod vplivom sončnih žarkov proizvajajo škrob; ta pa je izvor grozdnih sestavin (sladkorja, kisline, bakternih snovi itd.). Na splošno so letos trte zdrave in tudi grozdje. Kjer pa sta škodila peronospora in oidij, je kriva nemarnost dotičnih gospodarjev.
Ce so na Krasu glede dobrote vina različna, ni to odvisno le od nege trte in sorte, am-
Krave iz Oiočane, brez tuberkuloze in brez bruceloze
pak tudi od vrste zemlje. Ta parcela ima lahko, sosedna pa težko zemljo. Topla, propustna kamnita in peščena zemlja pospešuje, hladna, težka (ilovnata) tla pa zavlačujejo zorenje grozdja. Naši vinogradi so v različnih legah in trte sončno toploto različno izkoriščajo. Kot že dobro znano, so najbolj tople južne lege z naklonom okrog 35 stopinj (ob naši obali), nato jugozahodne in jugovzhodne. Vzhodne lege so manj tople. Kadar pa je preveč sončne pripeke, so severne, vzhodne in zahodne lege večkrat celo boljše od južnih.
Važno besedo ima gnojenje, ker vpliva na sestavo vina. Pravilno razmerje redilnih snovi v zemlji daje vinu prijetnost, popolnost in ubranost. Fosforna kislina in kalij povišata sladkor in ekstrakt (sladkor, kisline, tanin, barve, rudninske snovi) v vinu. Za kakovost vina dajmo trti dober hlevski gnoj, zraven pa še dopolnilo z umetnimi gnojili. Kdor tako ravna, ima v enakih pogojih boljše vino, kot vinogradnik, tega ne upošteva. «Ce imam od 750 trsov okrog 35 hi dobrega vina, moram to pripisati predvsem gnoju,« je že pred leti rekel neki kraški kmet.
Koliko k temu pripomore še pravilno kletarstvo, ve vsakdo. To pa je pred nami in na to se mora vsakdo temeljito pripraviti. Laže se je napakam in boleznim izogniti, kot pa jih zdraviti.
mesečna priloga primorskega dnevnika za naše podeželje
PrImonfcTJnevlulf
30. avgusta 19M	*
Zapletena zgodovina nekaterih sadnih vrst
Poseben razmah je v naših krajih do-seglo sadjarstvo šele v 19. stoletju
ZADRUŽNIŠTVO
TO RUBRIKO VAM NUDI KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU • UL. F0SC0L0 1
Splošno razširjene mnenje, da .o rasle navadne domače sadne vrste kakor jabolka, hruške že nekdaj v naših krajih, se ne ujema z dejstvi. Mnogo naših vsakdanjih sadnih vrst ima zelo zapleteno zgodovino. Listine, ki govore o tem, so še precej raztresene, tako smo v mnogih vprašanjih navezani bolj ali manj na domnevanja. Vsekakor utegnemo zasledovati pota, ki so vodila vsako posamezno vrsto, preden je dosegla do nas.
Naša sedanja sadna drevesa so posledica dolgoletnega gojenja. Predzgodovinski človek jih ni poznal, kajti v naravi je našel le divjake in grmovje, katerih sadeži tudi za nerazvajeno grlo niso bili užitni. V pradobi se je človek bavit z lovom in tudi ko se je seznanil z žitom, je lahko potoval vsako leto dalje. Sele ko se je za stalno naselil, je lahko mislil na to, da sadi sadna drevesa, in da si s smotrno izbiro izpopolni najboljše vrste.
To je zahtevalo že precej časa in preden so dosegli v tem oziru omembe vredno izboljša nje, so se seznanili ljudje za časa preseljevanja narodov in trgovskih zvez z boljšim sadjem iz daljnih krajev. Izplačalo se je torej zasajati taka drevesa in jih še dalje gojiti.
Vzhod s svojim gorkim podnebjem je pravzaprav zibelka sadjarstva in prvotna domovina naših najboljših sadnih vrst. Tu so poznali že v davnih časih vse predpise za sadjarstvo.
Pri Grkih je cvetelo sadjarstvo. Imeli so jablane, hruške in kutine, od koščičastega sadja pa češnjo in češpljo. Marelice in breskve so prišle pozneje v deželo. Grški zdravnik Hipokrat (46C-377 pred Kr.), znan kot oče zdravilstva in najznamenitejši zdravnik starega veka, je baje izumil umetnost cepljenja.
Ko so vdrli Rimljani na Ju-trovo so dobili posebno v Siriji zelo razvito sadjarstvo. Njihov vojskovodja Lukul, znan tudi kot razsipnik in požrešnež, je prinesel v Italijo 1. 64. pred Kr. prav iz Sirije marelice, češnje in breskve. Rimljani so poznali torej zelo zgodaj skoraj vse sadne vrste, ki rasejo sedaj na naših vrtovih. Italija, ki je bila nekoč gosto poraščena z divjaki, je bila v prvem stoletju pred našim štetjem po opisovanju rimskega zgodovinarja Varona tako zasajena s sadnim drevjem z Jutrovega, da je bila podobna enemu samemu velikemu sadovnjaku. Kato popisuje že okoli 1. 200 pred Kr. v svoji knjigi «De re rustica* (O kmetijstvu) cepljenje popolnoma točno. Te u-metnosti so se bili naučili Rimljani od Grkov. Seveda so se lotili Rimljani večkrat umetniče-nja in naj se je tudi njihova strast do požlahtnjevanja iz-prevrgla v igračkanje, nekaj se je pa s tem le doseglo: zvišali sta se mnogovrstnost in popolnost nekdaj tujih, sedaj že udomačenih sadežev. Sadjarstvo se ni razširilo le po vsej Italiji, prešlo je tudi preko Alp v zahodno Evropo, v Španijo, Francijo in Nemčijo.
Da so bili Rimljani veliki ljubitelji sadjarstva, izhaja že iz poročil, ki so jih bili objavili njihovi pisatelji o znanih sadnih vrstah. Pesnik Horacij omenja »medeno jabolko*, Varo pa «ko-lutasto jabolko.* Kato našteva sedem jabolčnih in šest hruškovih vrst. Plinij v svoji »Natura-lis historia* (naravoslovje) že 41 jabolčnih in 37 hruškovih vrst. Končno pozna Kolumela, najznamenitejši poljedelski pisatelj iz prvega stoletja po Kr. že pet različnih načinov cepljenja.
Ko so prodirali Rimljani na sever, so prinašali s seboj tudi sadje z juga. Zasajali so sadna drevesa, toda mnogo časa je moralo miniti, da so se žlahtne vrste, navajene na gorkejše podnebje, prilagodile mrzlejšim deželam. V splošnem so prihajala sadna drevesa iz Grčije in Italije preko Francije v Švico in k Renu in polagoma v Nemčijo.
S pravim sadjarstvom se je pa sever seznanil šele v srednjem veku, in sicer po samostanih. Menihi so se posvečali sadjarstvu z vso vnemo. V tej stroki so poučevali tudi ostalo ljudstvo. Uspelo jim je pripraviti iz divjakov okusno pijačo, sicer pa so se ukvarjali bolj z nego žlahtnega sadja. Samostani so imeli obsežne sadovnjake, iz katerih so prihajali cepiči v okoliške vasi. Kjer koli so ustanovili menihi kako novo naselbino, vedno so prinesli s seboj semena in sajenice vseh sadnih vrst.
Pozneje je prešla nega sadnega drevja na laike (neduhovnike). Vrtnarji so se trudili, da izboljšajo sadne vrste in tako so nastale ne samo v južnih, pač pa tudi v severnih krajih nove žlahtne vrste.
Poseben razmah je doseglo sadjarstvo v 19. stoletju. Strokovnjaki, pravili so jim «pomo-logi» so se posvečali izključno le sadjarstvu. Vse izkušnje so objavljali v učnih knjigah in listih. Ustanavljale so se šole, strokovna društva.
Nov
motokultivator za vsa dela
v kmetijstvu
Kmetijska zadruga v Trstu je dobila zastopstvo za prodajo novega motokultivatorja ZAF, malega univerzalnega kmetijskega stroja, s katerim kmet lahko opravi najrazličnejša dela. Novi stroj ima nekatere nove značilnosti, ki ga popolnoma ločijo od dosedanjih mo-tokultivatorjev. Stroj je bil prvič v Italiji razstavljen na nedavnem Kmečkem taboru na Opčinah. Poleg freze, se na stroj lahko namesti tudi plug za globoko zimsko oranje, obračljivi plug, razne črpalke, prikolica, motorna škropilnica itd.
Stroj je tako zgrajen, da se lahko uporablja tudi v najbolj strmih zemljiščih; je zelo priročen, ter se na njivi premika s pomočjo gosenice, kar zmanjša napor človeka, ki ga upravlja, na minimum.
O tem stroju in o vseh njegovih značilnostih bomo pisali v našem časniku v prihodnjih tednih, ko bodo prišli v Trst strokovnjaki tovarne in bodo skupno s predstavniki Kmetijske zadruge prikazovali stroj po našem področju z njegovo praktično uporabo na polju. Dneve in kraj preizkušnje stroja bomo pravočasno javili.
Kaj včasih
nespametno zametujemo
Starih ognjišč ni več, in drv ne pokurimo več toliko kot nekoč, nadomeščajo jih premog, plin, elektrika. A brez drv skozi celo leto le ne gre, vsaj ne na podeželju v zimskem času. Drva imajo to prednost, da ne zastrupljajo zraka kot premog, niso tako nevarno gorivo kot plin in puste, ko zgore, svoj nezgorljivi del — pepel; nezgorljiv zaradi tega, ker vsebuje rudninske
snovi. Sicer je pepela v ph-meri s količino tega goriva zelo malo (komaj petdeseti del popolnoma izsušene lesne tvarine), a je za zemljah® mnogo bolj dragocena snov,
kot pa jo cenimo, ker ga vse rastline zelo potrebujejo. P®*
Nekaj za naše gospodinje
Konserviranje vrtnine
Res je, da niso vremenske razmere pri nas take, da bi za daljšo dobo ostajali čez zimo brez sleherne zelenjave. Gospodinje, ki zelenjavo kupujejo na trgu, jo imajo vedno na razpolago, a tudi one s podeželja najdejo povečini skoro vedno okoli svojega doma kak zaveten kotiček, kjer je kaj malega radiča Ipd. da niso v zimskih dneh brez zelenjave.
Vendar pa vse zelenjave in druge vrtnine le ne moremo ohraniti v takih zavetnih kotičkih okoli našega doma. Zlasti pa se včasih primeri, da nujno potrebujemo prav na določen način pripravljene vrtne sadeže. S tem je mišljeno predvsem vloženo sočivje.
Namen konserviranja živil je ohraniti jih kolikor se da sveža, obenem pa da obdržijo v sebi čim več hranilnih snovi in drugih sestavin, ki so koristne našemu telesu. S konserviranjem preprečujemo kvarjenje živil, in uničujemo klice, ki škodljivo vplivajo na živila.
Že od nekdaj so ljudje na razne načine shranjevali živila čez zimo, da so jih imeli na razpolago v času, ko je bila stiska zanje najhujša. In še dandanes konservirajo ljudje* nekatera živila prav tako, kot so to počenjali njih pradavni predniki, kot je na pr. kisanje repe ali pa sušenje mesa.
Sočivje m zelenjavo izveči-ne konserviramo z vlaganjem. Vlagamo bodisi v alkohol ali v vodo, sladko vodo, kis.
Povrtnino, namenjeno za konserviranje v patentnih kozarcih, moramo najprej dobro osnaždti, nato skuhati v sopari. Ako moramo povrtni-
no, ki jo nameravamo kon-servirati, rezati ali lupiti, jo brž ko je olupljena ali razrezana in še preden jo vložimo v kozarec, denemo v malo slano vodo, da obdrži svojo naravno barvo.
Povrtnina, ki jo prevremo preden jo vložimo v kozarce v slani vodi, je bolj mehka in se dalj časa obdrži, kot ona neprevreta ali neopar-jena.
Kuhano povrtnino, namenjeno za konserviranje, najprej stresemo na rešeto in oblijemo z mrzlo vodo, da se hitro pohladi in odcedi. Šele popolnoma ohlajeno vlagamo v kozarce ter zalivamo s tekočino, ki je za tisto vrsto vrtnine določena.
Kozarce pokrijemo s celofanom, jih zavežemo in shranimo na hladnem.
Mešana zimska solata
Kumarice v kisu
V ta namen so najprimernejše drobne kumarice, a lahko vzamemo tudi nekoliko večje.
Potrebujemo:	približno 50
svežih trdih kumaric, 5 dkg soli, 3/4 1 dobrega belega vinskega kisa, 1/4 1 vode, 5 lovorovih listov, janeževo in koprovo seme in nekaj zrn popra.
Kumarice dobro operemo, skrbno očistimo s krtačo, nato zopet operemo m odcedimo. Zatem jih zložimo v posodo, osolimo in denemo za 24 ur na hladno.
Medtem Jih večkrat stresemo. Po 24 urah jih odcedimo in še vsako posebej s čisto krpo obrišemo. Zatem jih zložimo v kozarce, vmes devamo lovorove liste, janeževo in koprovo seme ter poper. Kis, vodo in sol dobro prevremo, ohladimo in zlijemo na kumarice. Vedeti moramo, da morajo biti kumarice stalno pokrite s kisom.
Potrebujemo: 3/4 1 belega vinskega kisa, 1/8 1 olja, 5-6 dkg soli, 5 zrn popra, 4 dkg sladkorja, 1/2 kg čebule, 1/2 kg zelenih paradižnikov, 1/4 kg paprik, 1/2 kg neolupljenih kumaric.
Zelenjavo operemo, očistimo in odcedimo. Paprikam izluščimo semenje, kumarice naj bodo mlade, ki še nimajo razvitega semena.
Vso navedeno zelenjavo zrežemo na kolobarčke, približno 5 mm debele. Kis, olje, poper, sol in sladkor prevremo. Ko zavre, denemo v tekočino zrezano zelenjavo, ki jo pustimo vreti 3 minute. Tedaj potegnemo posodo h kraju, kjer jo pustimo, da se nekoliko shladi. Zatem napolnimo kozarce. Kis moramo enakomerno razdeliti na vse kozarce. Paziti moramo, da je vložena zelenjava z njim vedno pokrita.
Kozarce zavežemo s celofanom in jih shranimo v temni in hladni shrambi.
pel je odlično gnojilo. Vsako prgišče te rastlinske hrane m morali shraniti. Tudi drugi o-stanek dima — saje, so oa' lično gnojilo, vsem rastlini® dobrodošlo. Pepel (samo 1®S‘ ni) ugaja zlasti krompirju. P®*! si, repi in drugim okopavinam a ter zelo prija trti (grozdju)* ‘ z ker je kalij, ki ga pepel vse* J buje, sestavni dal soka in id« 0 da prijeten okus.	j	*
Prav tako naletimo po ^	.
ših klancih in smetiščih p* staro malto (omet) iz porus^ nih zidov in pregraj. Omet j® iz apna in peska. Apno pa J®* kot znano, važna rastlinska hrana, ki zemlji zlasti za^ n®* t
katere rastline, n.pr. za d®1^ lje, večkrat primanjkuje. Dar te omet na vrt, na njivo ali vinograd, a nikar na klance*
tFieus», osvajalce naših sob
Sobna rastlina «ficus» Pf” staja tako rekoč osvajalec naših sob. Je to relativno s krom na in vendar elegantna in o korativna rastlina. Poznam več vrst fikusa. Pri nas je nar
Volj znana vrsta «Ficus elasti ca» z ovalnimi, temnozelenim*
Šalotke v kisu (cipolline)
Potrebujemo: 1/2 kg šalotk, poper v zrnih, nekaj hrena, 1/2 1 belega kisa, 1 dkg soli.
Olupljene šalotke hitro o-peremo, osušimo in suhe zložimo v kozarec Mednje devamo koščke hrena.
Kis prevremo s soljo in poprom, ga ohladimo in zlijemo na šalotke, čez osem dni kis ponovno prevremo in zlijemo zopet na šalotke.
Kozare? dobro zavežemo s celofanom in shranimo na hladnem.
in voščeno svetlimi listi. di listi, preden se odprejo, oviti z rdečkastim zaščitnim listom. Fikus gojimo v svetim* vendar ne sončnih prostori • Ni zahteven v pogledu zemU • Najbolj mu prijajo humusn ilovnata tla. Ne prenaša spr membe temperature, Pos® ne v zimskem času. škoduj mu prepih, posebno pa vlaS ’ Marsikateri gospodinji je le* fikus usahnil zaradi prevedb vlage. Lahko rečemo, da je odstotkov vzrokov usahnit* teh lepih okrasnih lončni pripisati vlagi. Fikusu čez n ' kaj let odpadejo spodnji »s in izgubi prvotno lepoto. V kem primeru pustimo, da ® deblo dobro okrepi in nato r odrežemo v poljubni višini- * ta način se lepše obraste. * šičke odrežemo spomladi jih uporabimo za razmnožev
nje. V tem primeru jim Puf„ mo najmanj 2-3 liste. Od m odrežemo dva lista in pustim 1 dan, da se rane zacelijo-
Dr. F* J-
-
! (
' 1
devinsko-nabrežinskc I	občine
liP*v^ls*: je bil nekam usmi-jen m prizanesljiv. Na na-
lomCrTraSi^ se le enkrat ma-
medPi°HZabl ’ in sicer v noči laki ri8‘ m 19' t,m > ko so ob-| «. JJ?611. močne plohe stresli
tPr Vk s.° Precej oklestile. Ve-na Q ^urja) Je sicer nezažele-na« Je Jv.*58?11 nevarnosti toče Pričal??^141”15- Vinogradniki tev Orjejo letos obilno trga-
ob«^Cia ni šl° skozi našo likr»n? v. poletnih mesecih to-
živahn^211 kot letos- Izredno za ^“Premikanje pa je bilo Obrn*,, ,šmaren. Kakšen bo zone’Ur 1??oS?ie kopalne se-sebn^ 9°!tlnci s*cer niso po-siji-ji? d°bre. volje in večkrat Zaiein0 0 irrizi, a ta menda ni °bratovVSeh naših g°stinskih
Trnovica
šemn^jinsko cest0 Prosek -■A* Postopno, leto za le-jejo v Jl°S ?a kGSOm- ureju-Urediii item letu so do sedaj roma1 Mtrakt °d križišča, ozi-toren "J41103, ki vodi v Samovo va<!dr ^čmske poti v na-nov Ctesta je že nekaj ted-
našo vasta' Tako je pot skozi nadomff.10 Samotorco, ki je lu rStŠčala cest0 v popravi-va's vJ?-iemeiUena in se je v 'šajkrnf Prejšnji mir. že ne-da bi Kirmo javno namignili, Promet i i!iest0 brez škode za bi ne J^o speljali tako, da , stvi Prizadela dve gospodar-starn c,5 ,ovo in švarovo. že imela ^krkova kmetija, ki je
le en vfiut d.ohoda> ima sedaj fe na	dohod in ne mo-
žem * , v°rišče od Proseka va zaverit sedaj se cestna upraviči	?ePravilnosti in teh-
'lehod «aj0’ kako naj bi ta
njir^^Pravih, ne da bi z
KDAJ JIM BODO DALI ODŠKODNINO?
STARE KORENINE
^ijiščT
zapri; izhod na obsežno ob hiši. Švarov dom
yeliki zagati, ker vodi z ne ceste na tesno dvo-Sprašujemo
Sfcfi ._.
se, & .^opnišče.
je bilo to res nujno.
2P°daj selijo se pti-
božičt^0 2*mo čutijo o
V ponedeljek popoldne smo spremili v Križu k zadnjemu počitku, domačina Rudolfa Pahorja, ki je po dolgi bolezni, v soboto ponoči umrl v tržaški bolnišnici. Kako je bil pokojnik priljubljen, je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležila množica vaščanov in znancev iz okoliških vasi, ki so se zbrali okrog 16. ure «na Klancu» in čakali, da pripeljejo iz Trsta truplo pokojnega Pahorja. Od tu je žalni sprevod krenil proti župni
Kmečki koleclaiček
Vora*1 ,v. septembru kmet ne Prav i5rznti križem rok, čeke ipi® glavne poljske pridel-Pa ni,, ^Pravil, v vinogradu , ramoa Srozdje zori. Zato mo-„ br0 oifrav v tem mesecu doti, gp cstlti klet, jo prepleska-
fi:::::::::: ::Y:Vj
ni stene preveč prašne
v klet?**?,6' Poleg tega Pa nas 1 del0 .^ka vse pripravljalno I rain0 *rgatev. Pregledati mo-; °Prati i« Posodo, jo dobro f toda rramočiti, vinska po-Pa aj ® sme puščati. Nabaviti , Satev mpramo, kar nam za tr-
' V v??anika.
t ramo 9GRADU: Paziti mo-j Ven0 <hj'°>.da nas ne bo ru-“iio ,r°,je prezgodaj zva-dob,« jgatev- Počakajmo,
• J10 bo v doz°ri- ker samo ta-! fOfja ih K_valo mnogo slaa-i* stisnip^0 iz takega grozd-- dal naihr,1i-«rnost’ ki nam 1)0 ^ vino- ce name-b boVp Prihodnje leto zasadili z hix.Jake in Jih nato ce-sedai^1Ird sortami, moralke, kiJ zaznamovati vse tiste v°Vo no dobro obložene, da jVfezaii „n^b prihodnje leto Vdi trt„ceP.iče- Zaznamujemo Jh boihA kl ,slabo rodijo, da a{JnmPKH,prihodnj° spomlad Vrttt ali Precepili. sL.0i°vileo „" Sejemo špinačo, soiatnP°Zno endivijo, zim-nJdivji.. °> radič, presajamo P°'eg te»o r°kole in cikorijo. ”a Pa odberemo naj-
lepše sadeže vrtnin za seme.
NA NJIVI: Repo razredčimo in jo očistimo plevela; prav tako očistimo pitvel in okopamo zelje in krrmsko peso. Zelje zalijemo z gnojnico ali pa ga pognojimo s solitrom. Si pomislil, kakšno pšenico boš sejal?
V SADOVNJAKU: Ne puščaj na drevesu nobenih plodov, ki so že dozoreli Vse gnile in suhe vrzi v gnoj. Sadje obiraj z roko. Pazi da ne boš plezal na drevo z okovanimi čevlji, prav tako ne smeš otepati sadnega drevja; samo oreh in kostanje lahko otepaš. Ta priporočila veljajo za vsakogar, tudi za tistega, ki ima samo nekaj sadnih dreves pred hišo, v vinogradu ali na njivi.
NA DOMU:	september je
najbolj primeren mesec za pripravljanje zimske zaloge. Pozneje ne bomo imeli več toliko časa na razpolago, ker nas bo podilo drugo delo. Zato naj v tem mesecu gospodinja konservira paradižnike in druge vrtnine, naj posuši peteršilj ter naj pripravi vse, da bo spravila za zimo jabol-ke in hruške. Poskrbeti je treba tudi, da se prebere krompir in da se loči slabega od zdravega; zrnje pa je treba zavarovati pred škodljivci.
cerkvi, nato pa na domače pokopališče.
Pok. Pahor se je rodil 22. januarja 1890 v Križu, še ni dokončal ljudsko šolo, ko je moral, komaj 11 let star, nadelo. Vsak dan je hodil iz Križa v Sesljan, kjer je v kamnolomu nakladal kamenje na vagone, ki so jih potem vozili v mesto. Po treh leti težkega in mučnega dela za tako mladega otroka, ga je o-če dal v nabrežinske kamnolome, da se je kot vajenec izučil v pridnega kamnoseka. V nabrežinskih kamnolomih je delal, dokler ni šel k vojakom. Nato se je začela prva svetovna vojna, in «Dolfi» je moral ostati v vojski do konca vojne. Ko se je po vojni vrnil v rojstno vas, ga je pričakovala sama žalost. Starši so mu v tem času umrli, o treh bratih ni ničesar vedel, dom je bil podrt, tako da mu ni ostalo drugega, kot iti v svet s trebuhom za kruhom.
Kot zaveden Slovenec, čeprav je bil toliko let po svetu, ni nikoli pozabil in zatajil svo-
ANTON UMEK - gročanski kmet
mm
4. septembra bo eno leto, odkar je strašno neurje v miljski in nekaterih krajih tržaške občine opustošilo vrtove, vinograde, njive, ter povzročilo veliko škodo nekaterim industrijskim podjetjem, na cestah in drugod. V Miljah pa je voda vdrla v številne trgovske obrate. Industrijci in trgovci so dobili nekaj odškodnine; kmetje pa doslej še niti vinarja. Kaj čakajo pristojne cblasti?
ZADNJA POT RUDOLFA PAHORJA
Po naših vaseh je še lepo število kraških korenin, ki zdravi in čili dočakajo častitljivo starost. Eden od teh je današnji slavljenec Anton U-mek, ki se je rodil v Gročani 15.V.1880, in je v maju slavil 84 let.
Današnji slavljenec je vse svoje življenje kmetoval na svojem posestvu. Svoja mlada leta je preživel v rojstni vasi. V šolo je moral vsako jutro v faro Sv. Tomaža, to je na griču nad Gročano, kjer je pok: župnik Rakovec tudi poučeval.
Cesarja je služil v Mariboru in drugih krajih avstro-ogrskega cesarstva. Ko se je začela prva svetovna vojna, je moral spet v vojsko, kjer je ostal do konca vojne ter se srečno vrnil domov.
Takoj je prijel za delo ter kot priden kmet in skrben gospodar vedno delal in vzorno uredil svoje posestvo, za katero sedaj skrbijo otroci. Leta 1902 se je oženil s Heleno Grahonja iz Vrhpolj, katera mu je v zakonu povila šest o-trok, od katerih jih je še pet živih. Kot zaveden Slovenec je svoje otroke vzgojil v ljubezni do materinega jezika.
čestitkam otrok, sorodnikov ter vseh vaščanov se pridružujemo tudi mi in mu voščino še mnogo zdravih in srečnih let.
Letos v Italiji 92.000.000 stotov pšenice
Na osnovi zadnjih ugotovitev vsedržavnega statističnega zavoda so v Italiji letos pridelali skupno 92 milijonov stotov pšenice, ali 13,2 odstotka več kot lansko leto.
Po ocenah pokrajinskih kmetijskih nadzorništev pa menijo, da so letos v Italiji pridelali 693.000 stotov česna, 4 milijone 278.000 stotov čebule, 9 milijonov 293.000 stotov pomaranč, 1.409.000 stotov mandarinov in 4.871.000 stotov limon.
Na splošno je bila letošnja letina doslej boljša od lanske.
Kmetijski velikan
Kmetijski kombinat «Beo-grad» dobro zalaga največje potrošno središče v državi — jugoslov. prestolnico. Letos bo poslal na beograjski trg 5000 vagonov glavnih živil, to je 3200 vagonov mleka in mlečnih izdelkov, 1000 vagonov mesa in mesnin ter okrog 800 vagonov krompirja in druge povrtnine.
Redijo živino in perutnino za prirejo le kakovostnega mesa. Od leta do leta pitajo več živali. Letos bodo spitali 4000 govedi, 40.000 prašičev in nad 200.000 piščancev. V načrtu imajo, da bodo leta 1970 pitali 15.000 govedi, 90.000 prašičev in poldrugi milijon piščancev. Zdaj je pred dograditvijo tovarna krmil, ki bo imela zmogljivost 6000 vagonov na leto. Posestvo je začelo pred desetimi leti dajati na beograjsi trg mleko, sprva le 3,900.000 litrov. Redili so okrog 1000 krav. Lani pa so priredili 27 milijonov litrov mleka, a letos ga bodo že 32 milijonov. Zdaj imajo 9000 krav. Leta 1970 bi naj priredili že 60 milijonov litrov mleka.
Vestno se pripravimo za prihodnjo trgatev
jega materinega jezika in ta nauk je posredoval tudi svojim otrokom.
Pokojni je bil zvesti čitatelj in eden izmed prvih naročnikov Primorskega dnevnika v vasi.
Naj mu bo lahka domača zemlja; družini pa naše izkre-no sožalje.
Na trgatev se moramo vestno pripraviti. Napake pri trgatvi se maščujejo ves čas pri vzgajanju in šolanju vina. Pred trgatvijo moramo opraviti naslednja dela:
Klet moramo očistiti, prezračiti in razkužiti z žvepla-njem. V kleti so razne plesni, jeseni pa se ob kletenju mošta naselijo še razne drobnoživke, ki vplivajo, da mošt ne prevre pravilno v vino.
Očistiti moramo vso vinsko posodo. Zdrave sode, ki so stali med letom prazni in bili večkrat žveplani, moramo temeljito izprati s čisto hladno vodo, po potrebi z 2-odstotno sodo, potem pa z vrelo vodo ali z vročo paro. Plesnivo posodo je treba pred izpiranjem z vodo odrgniti s krtačo, da odstranimo plesen.
Vso posodo, škafe, brente itd., moramo nabiti in namočiti z vodo, da ne puščajo. Očistiti razne plesni s krtačo, hladno vodo in z 2-odstotno sodo in šele potem izprati s paro ali vrelo vodo, sicer bi para utegnila razne plesni še globlje potisniti v les. Vzrok raznih bolezni in napak v vinu, zlasti vonja po plesnobi, je pogosto nečista posoda, ki jo rabimo za trgatev.
Vse železne dele stiskalnice in kovinske posode, ki pridejo v dotik z moštom, je treba pološčiti. Vse vrste težkih kovin, ki jih mošt stopi, dajejo neprijeten okus in povzročajo razne motnje, na primer pobelitev ali počmitev vina. Najbolje je, da se kar najbolj izogibamo železnih strojev in orodja, ki ni polo-ščeno. Tudi železne vijake pri vratcih soda je treba dobro pomazati z lojem. Pokositre-na-pocinjena posoda ne škoduje moštu ali vinu. Najboljša je lesena posoda, tako za grozdje, brozgo ali mošt, seveda, če je čista. Sicer mora biti kovinska posoda pološče-na, če jo že uporabljamo.
Teden dni pred trgatvijo je treba nabrati od 15 do 20 kg popolnoma zdravega grozdja, ki ga stisnemo, nekoliko žveplamo in pustimo da vre v čistem majhnem sodu ali v steklenem balonu, zamašenem s čisto krpo ali vato. To je matični kvas, ki ga uporabljamo za vrenje drugega mošta, tako da dodamo liter kvasa na 100 litrov mošta. Gnilo grozdje, ki ga moramo vsekakor razslužiti z močnim žve-planjem, prevremo s sulfitni-mi kvasnicami.
Primorski 'dnevni V
30. avgusta
Kakšna pojila potrebuje kraška zemlja Kjer domuje deževnik (gliste)
I tam je dobra zemlja g!
Analize so jasno pokazale, kako se je treba ravnati
Nešteta analiz zemlje iz različnih krajev kraškega področja nam je pokazalo, da so kraška tla povsod skrajno revna s fosforjem in apnom (kalcijem). Količina dušika pa je odvisna v glavnem od odstotka organske snovi (humusa) v zemlji. V pogledu kalija pa ne stojimo slabo in prav to so nam pokazali večletni poskusi z umetnimi gnojili na kraškem področju koprskega okraja. S temi poskusi hočejo dognati, s katerimi sortami in kakšnimi količinami umetnih gnojil se nam izplača gnojiti na kraškem področju. V Kozini in Slivju preizkušajo že več let na travnikih v več repeticijah naslednje kombinacije gnojil:
i. negnojene parcele:	2.
gnojene s superfosfatom 525 kg/ha in 125 kg/ha nitramon-kala; 3. gnojenje le s kalijevo soljo in nitramonaka-lom; 4. v naslednjih petih postopkih so uporabili različne količine superfosfata in kalijeve soli, le nitramonkala so dali povsod 125 kg ha in to dvakrat, enkrat spomladi in drugič po prvi košnji.
Letos so pri prvi košnji u-gotovili sledeče:
Lansko leto so na parcelah gnojenih le s kalijevo soljo in nitramonakalom pridelali za 22 % več sena kot na ne-gnojenih parcelah. Letos so prišli skoraj do enakih zaključkov. Ta večji pridelek sena pri postopkih, kjer so gnojili s kalijevo soljo in nitramonakalom, pa je pripisati skoraj izključno le delovanju dušičnega gnojila.
V primeru št. 2, kjer so gnojili le s fosforjem, 525 kg ha superfosfata in dušikom so lansko leto pridelali 13 q/ha, ali za 63°'o več sena, kot na negnojenih površinah. Letos so na istih površinah pridelali 15 q/ha sena, ali za 100° o več, kot na negnojenih površinah. Torej sta odločilno vlogo imela fosfor in dušik.
Pri postopku št. 6, gnojenje z maksimalno količino super-
fosfata in sicer 700 kg ha, so lansko leto povečali pridelek za 25,7 q/ha sena, ali za 120°/o, letos pa za 22 q, ali 146 %.
Niso dobili pričakovano zadovoljivo proporcionalno povečanje pridelka pri postopku št. 6, uporaba 700 kg/ha superfosfata, v primerjavi s postopkom št. 4, kjer so gnojili z minimalno količino superfosfata, 325 kg na hektar površine. Pridelali so namreč le 5 q več sena, z uporabo 2 q superfosfata.
Uporaba večjih količin kalijeve soli ni vplivala niti na količino niti na kvaliteto pridelka. Do enakih ugotovitev so prišli tudi prejšnja leta.
Povprečno so pridelali na gnojenih parcelah 18 q/ha več sena, ali za 120 %.
Izredno zanimiv je bila sestava travne ruše. Sam pogled
na parcele gnojene s superfosfatom in nitramonkalom je dal vtis, da se je na teh površinah razbohotila travniška detelja in ostale detelje, kakor da bi jih kdo posejal. Na vseh parcelah, kjer so gnojili s superfosfatom, se je zgostila travna ruša. Medtem ko so se na negnojenih površinah razvile le slabe trave, so na gnojenih površinah prevladale najboljše trave, kot na pr. bilnice (Festuche), ovsenice (Arenatherum), šopulje <A grostis) itd. Z gnojenjem izginjajo s travnikov tudi nadležne plevelne rastline in zeli, od katerih ni na travnikih nobene koristi. Ne dobimo na pr. na dobro oskrbovanih in gnojenih travnikih plešca, tra-potca škrobotca, lepnice in drugih plevelov.
Dr. Fran Juri-evič
Bilovje nekje v Ameriki. Nekdo, ki se je dobro razumel na zemljo in kako se ji s pridom streže, bi bil rad kupil veliko površino za obdelovanje. Nekega ponudnika je med drugim vprašal, če je v njegovi zemlji kaj deževnikov. Ta je odgovoril, da so sicer bili, a jih ni več. Namenjeni kupec mu je rekel, da take zemlje ne mara.
Ali to ne velja tudi za visok odstotek naše obdelane zemlje? Obračaj jo kolikor hočeš, a deževnika ni. In gospodarji tožijo, da ni dobrih letin. Ni jih, ker je zemlja še dobra, a siromašna; pomeni, da ji manjka črna prst (črnica), ki nastane, ko prhni slama, listje, gnoj, skratka: rastlinska in živalska snov (odpadki). Temu
MARSIKAJ LAHKO SAM POPRA VIMO
Zakaj krompir zgublja v okusu
Pravijo, da je krompir vedno manj okusen, pa naj gre za katerokoli vrsto za prehrano. Menda to drži. A v čem tiči vzrok? Sicer pa je več vzrokov. Eden od teh je v hitrem križanju. Saj je znano, da se krompirjeve sorte medsebojno hitro oprašijo, se tako križajo ali presortajo. Zato je v času šibkih nekaj sto let, odkar poznamo to rastlino, nastalo nešteto sort za ljudsko prehrano, živinsko krmo -in industrijsko predelavo. Kolikor sort toliko okusov.
Spremenil se je tudi naš okus in postali smo v vsem bolj izbirčni in zahtevni. V nekdanjih šiškah gotovo ni bilo posebnega okusa, a so vendar bile zelo dobre. Tudi okus je kot vse ostalo nekaj relativnega, ker je odvisno od la-
kote, navade, razpoloženja itd. Je pa res, da ni niti krompir iste sorte po okusu ves enak, ker je ta odvisen od njegove debelosti (droban, srednji, debel), čeprav je to teže opazno. Letino merimo po obilici in debelosti krompirjevih gomo-
Med velikim in malim šmarnom, shrani jajca in maslo; to se ti dolgo ohrani.
ljev. Razmeroma največ redilnih snovi in vse, kakor tudi okusa, pa je v gomoljih srednje debelosti, torej v takšnih, kot jih rabimo za seme (jajč-je velikosti, seveda cele).
Okus se ravna po sorti, a tudi po razmerju redilnih snovi v gomolju. Naša zemlja je
na splošno vsako leto bolj izčrpana ali bolj revna v glavnih redilnih snoveh (kaliju, dušiku, fosforu, apnu). Cim bolje rodi, tem bolj se izčrpava. če ji ne vračamo odvzetih snovi (hrane), ne more dati zadovoljivega pridelka, ne po količini, ne po kakovosti. H kakovosti pa spada tudi okus. Zemlji pa vračamo premalo, ker jo slabo gnojimo. Krompir zahteva dobro ude-lan (uležan) gnoj, bogat predvsem s kalijem, ki mu posebno prija in poveča okusnost Mnogo kalija je v lesnem ne-pelu. A tega Je zelo malo. Treba se je poslužiti dodatnega kalijevega gnojila (kalijeve soli).
V tem bi bili v glavnem vzroki upadanja okusnosti krompirja.
pravimo sprhnina ali sprsteni; na — humus. Gnoj v zemlji sprsteni. Sprstenina je izvor rodovitnosti zemlje. Humus J0 hrana drobnoživkam, ki v zemlji pripravljajo hrano rastit nam. Ker dobi naša zemlja vedno manj gnoja, so letin0 slabe Deževniki pa se razmno-žijo le v zemlji, bogati z rastlinskimi ostanki, ker se s temi hranijo in izločajo prebavljeno snov — naj finejšo Pf**’ ki jo večkrat vidimo v oblno majnih kupčkov na senožetih pašnikih in tudi na njivi. Samo to je deževnikova hrana,* ne žive rastline, kot naš vek na splošno misli in zaracu tega svojega dobrotnika Pr* ganja. Ce pa deževnika zasitimo ob kaki razpadajoči rastlini, je to zato, ker je semkaj prišel le v goste. Ta ali škodljivec je to rastlino unicu (pregrizel) in je začela razp*' dati (gniti). To pa deževniku služi za gostijo. Ali naj ga ® to sovražimo? Menda ne, *e‘ bi to pomenilo zaletavanj0 * samega sebe — ob svojo l**1' no korist.
Pomoč za škodo ki jo povzročajo elementarne nesreče
Komisija za finance in klad poslanske zbornice j«J® zakonodajnem zasedanju odo" brila zakonski osnutek, ki loča povišanje izdatkov za pv moč pri nastali škodi v kp^ tijstvu in industriji zaradi * lementarnih nesreč.	M
Povišana vsota na razpolag0 znaša sedaj skupno 33 jard 900 milijonov lir, tako* razdeljenih: 100 milijonov J? finančno leto 1960-61; 930 m* lij ono v za vsako finančno l01 1961-62 in 1962-63; 565 mil«” nov za drugo šestmesečje 1. tošnjega leta; 1 milijardo D" milijonov za vsako financ*) leto od 1965 do 1989 itd. leta 1993.
Marsikdaj se človek vpraša, kje vse se nahajajo živa bitja. Odgovor na to vprašanje ni posebno težak. Vsakdo namreč pozna razne živalske vrste, ki prebivajo ha zemlji, v zemlji, v morju ali pa letajo po zraku ter vsakovrstne rastline. Vendar s tem bi človek še ne pojasnil vsega, kar je v zvezi z življenjem na zemlji. Živo ni namreč samo tisto kar vidimo, kar lahko tipamo. Na svetu obstaja poleg vidnih, še večje število nevidnih živih bitij, ki lahko pripadajo živalskemu ali pa rastlinskemu svetu. Te slednje nam postanejo vidne samo s pomočjo drobnogleda. O teh nevidnih živih bitjih pa smo slišali že večkrat govoriti v zvezi z raznimi boleznimi, ki jih povzročajo s svojo prisotnostjo v živalskem ali člove-škm organizmu.
Ta nevidna živa bitja, ki živijo v zraku, v vodi, na tleh in pa v zemlji, niso vedno škodljiva. Nasprotno. Nekatera so zelo koristna, bodisi, ker uničujejo škodljive klice (n. pr. penicilin), bodisi, ker v zemlji presnavljajo organske snovi v humus in slednjega prekrojijo v tako zvrst dušika, da ga lahko rastline vsrkajo. Znano je, da je dušik podlaga vsemu življenju na svetu. Z dušikom, ki ga vsrkajo s pomočjo koreninic, zgradijo rastline vegetalne beljakovine, ki se v človeškem ali pa živalskem organizmu Spreminjajo s pomočjo jeter V meso. Niti človek niti nobe-
Nekaj o mikroskopskih živih bitjih
na žival bi ne mogla živeti brez rastlinskih beljakovin, pa četudi bi imela na razpolago gore dušika. Nekatera živa bitja, ki živijo v zemlji (na pr. Clostridium pasteria-num) pa črpajo iz zraka dušik in ga oddajajo zemlji, druga spet živijo na koreninicah stročnic in oddajajo dušik, ki so ga poprej vsrkale iz zraka tem slednjim. V zameno pa prejemajo od stročnic hrano potrebno za lasten obstoj. Zato tudi izčrpano zemljo posejemo s stročnico -deteljo, da ponovno obogatimo zemljo z dušikom. Da se pa to dogaja, mora biti zemlja rahla, porozna. V nasprotnem primeru — pomanjkanja zraka — bi se v zemlji razpasle klice, ki žive brez kisika in ki bi vsrkljive dušična-te snovi ponovno spremenile v nevrskljive. Zato tudi naši kmetje orjejo in rahljajo zemljo. Pomladno brananje travnikov je v tem pogledu tudi zelo koristno, pa četudi se z brananjem uniči korenina marsikatere rastline. Znanstveniki pravijo, da je v gramu obdelane zemlje pribl, milijon mikroorganizmov, ki so povečini koristni. Dušičnate in druge snovi pa rastline vsrkajo s pomočjo koreninic, le če so razstopljene v vodi le če so razstopljene v vodi soč. Prav zaradi tega mora
obdelovalna zemlja vsebovati od 15 do 20 °,o vode. Ako je vode v zemlji več ali manj se rastline v zemlji ne morejo normalno razvijati.
Poleg takih klic, ki so zemlji koristne, pa obstajajo še druge, ki rastlinam niso ne koristne in ne škodljive. So to posebne vrste klice, ki so škodljive tako človeškemu kakor tudi živalskemu zdravju. Običajno se te škodljive klice v zemlji ne razmnožujejo, ampak se tam ohranijo le v obliki trosov; do razmnoževanja pride pri takih klicah takrat, ko zaidejo v človeški ali pa živalski organizem. V zemlji pa take klice ostanejo žive leta in leta. Bacil vraničnega prisada se ohrani v zemlji živ tudi 30 in več let. Prav zaradi tega moramo žival poginulo za vraničnim prisadom zelo globoko zakopati ali še najbolje sežgati, kajti s samim za-kopanjem obstaja nevarnost, da razni črvi ali krti z ritjem prinesejo na dan trose nevarnega bacila, s katerim se potem okužijo živali, ki bi se slučajno tam v bližini pasle.
Marsikdaj smo slišali govoriti o tetanusu, vraničnem prisadu, šumečem prisadu, jetiki itd. So to bolezni, ki večkrat napadejo človeka in pa našo domačo živino. Povzročajo jih pa mikroorganizmi, ki živijo velikokrat ravno r
zemlji. Tetanusa se nalezemo le, če se ranjeno mesto onesnaži z zemljo, v kateri se nahajajo trosi tetanusa. Isto kakor pri tetanusu se mora dogoditi pri vraničnem prisadu. Pri šumečem prisadu pride do okužbe največkrat preko požiralnika, a pri jetiki tudi preko sapnika. Človeški ali pa živalski organizem pa ne sprejme o-kužbe pasivno, ampak se proti njej bori z vsemi razpoložljivimi sredstvi in bolezen nastopi šele takrat, ko človeški ali živalski organizem omaga v borbi proti hudemu napadu kužnih klic.
V zvezi s tem opozarjamo naše čitatelje, da vrhnje plasti zemlje, ki so bile izpostavljene sončnemu žarčenju, niso nevarne za zdravje naših živali, ker je pač moč sončnih žarkov tolika, da v doglednem času uničijo klice (eh bolezni. Seveda, ne vse enako hii.ro. Klice oziroma trose vraničnega prisada uničijo sončni žarki v nekaj urah. seveda, če so bili trosi izpostavljeni direktnemu žarčenju. Le nekaj centimetrov pod zemljo pa o-stanejo trosi nevarni oziroma kužni več let. Vranični prisad je še posebno nevarna bolezen, ker lahko napade tudi človeka, za katerega ni pomoči, če se ne prične pravočasno z zdravljenjem s pomočjo seruma.
Klice šumečega prisada M so še bolj odporne pred U“* čenjem po sončnih žarrL Sončni žarki jih uničijo »e po večurnem obsevanju.
TBC klice uniči dn svetloba v nekaj dneh, a rektno sončno žarčenje v n kaj urah.
Klice oziroma trose teta” sa uniči direktna s0pA svetloba šele v 12 dneh. tem naj omenimo, da in prežvekovalci na sploh kdar ne zbolijo za tetanus0' ’ zelo lahko pa zbolijo člove_ pes, konj itd. Seveda to zgodi le v primeru, da so . šle v- rano klice tetanusa, se dokaj pogostoma nahaja marsikaterem zemljišču- .
tanus ali po slovensko - ^ odrevenelost je zelo huda ^ lezen in gorje tistemu, ^ tetanusom zboli, življenj0 ■ reši le s pravočasno zdra ško pomočjo in še to vedno.	g,
Iz vsega tega sledi, da » ramo biti zelo previdni m v žiti, da si rane nikdar ne . taknemo z zemljo ali P" ( stvarmi, ki so poprej bi« dotiku z zemljo.	,■
Zgornji članek smo naPiSpg-z namenom, da opozorimo še kmetovalce na previdh ,o-ko se kdaj ranijo pri vanju zemlje, po drugi sw^ pa na nujnost, da zemljo { bro in skrbno obdelujejo, le tako jim bo zemlja DVZ0t sredstva potrebna za oj obstoj.	i)r	u g.
krča*
L
TEDEN
. Počitnišid dnevi še niso za-Ključeni in zato se tudi javno, Politično in kulturno življenje se vedno odvija v znamenju vročih dni. Torišče tržaškega oziroma deželnega politično-upravnega delovanja se je v, io-n tednu preselilo v Rim, kjer 80 v, sredo 26. t.m. pri pred-ssdniku vlade umestili paritetno komisijo za določanje norm Pf1 uresničevanju posebnega statuta dežele Furlanije-Julij. f. krajine. Kot znano, sestavih8 to komisijo šest članov, od katerih je tri izvolil deželni svet, tri pa je imenovala vlada.
Se preden je bila komisija umeščena, je deželni svetova-LSS dr. Skerk poslal predsedniku vlade pismo, v kate-rcw S a v im8nu svoje politič-156 skupine ponovno opozarja na nujnost, da bi v tej komisiji bil tudi predstavnik Slovencev, saj bodo prav v tej ko-nusiji obravnavali vsa tista zakonska sredstva, ki so potrebna za izpolnitev določil posebnega statuta, ki zadevajo ko-risti in pravice slovenske nakane manjšine. Te upravičene zahteve vlada — kot je razvidno iz imenovanja dodatnih treh C-anov komisije — ni upoštevala.
po umestitvi komisije je imel Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti v Rimu vrsto razgovorov z načelniki raznih vlad-nin uradov, ki se ukvarjajo z odloki med državo in deželami s posebnimi statuti. Med drugim je paritetna komisija odobrila osnutek o pordenon-skem okrožju. Ta osnutek je sestavljen iz kakih 20 členov, pokončno pa bo osnutek odobrilo predsedstvo republike.
V deželnem okviru je treba zabeležiti ustanovitev deželnega odbora Socialistične stranke delavske enotnosti PSIUP m imenovanje Ezia Martoneja za deželnega tajnika stranke. J. torek se je sestal tržaški občinski odbor, ki je odobril nekaj sklepov v zvezi z namestit-VlJo raznih šol. V ponedeljek *e je sestal pokrajinski odbor, je sklepal o navadnih upravnih vprašanjih, pokrajinski u-Pravni odbor pa je potrdil vrsto sklepov krajevnih ustanov.
Sindikalno življenje se tudi ®e ni povsem razživelo; ven-dar pa pristaniški delavci že živijo v vzdušju stavk proti »funkcionalnim avtonomijam«. Y kovinskem podjetju Orion v Savljah je ravnateljstvo brez Predhodnega obvestila odpustili deset delavcev. Proti tem odpustom je delavstvo ostro reagiralo in napovedalo stoodstotno stavko. Stavki je v sredo sledil sestanek med predstavniki podjetja in sindikati, raz-»ovori pa se bodo še nadalje-Vali- Stavko so že napovedali mdi uslužbenci Acegata, ven-f~r pa je bila stavka nato prebičana, ker sta se tajnika obeh sindikatov Acegata medtem serija s pristojnim občinskim odbornikom, ki je dal jamstva “S zadostitev zahtevam sindikatov.
. Tajništvi obeh sindikatov sta nheli tudi skupni sestanek v "vezi z zahtevo sindikata Nove aeiavske zbornice, naj se vzpo-stavijo prejšnje tarife Acegata. ^ahtevo po preklicu ukrepa o zvišanju tarif Acegata je posta-“O tudi tajništvo tržaške federacije KPI.
” tem tednu je ponovno sto-pu° v ospredje vprašanje ce-govejega mesa na drobno, ^lesarji že dalj časa zahtevajo, bi se morale cene govejega “icsa v prodaji na drobno zvi-atl> češ da so se zvišale cene »“debelo in da so se znatno isali tudi njihovi režijski s/°ski. Zaradi tega se je se-.?*a tehnična nadzorna komi-, Ja za cene, ki je proučila
cGVG HlPgurimf W cn nfn
gali, da bi se morala cena mesu zvišati za 34 lir za kg. Člani tehnične nadzorne komisije
so sklenili predlagati pokrajinskemu odboru za cene (ki se je sestal sinoči) naj se za sedaj povišajo samo cene boljših vrsta govejega mesa in sicer za 70 lir za kg.
Ves teden sta se v Trstu nadaljevala dva mednarodna kongresa oziroma tečaja: V. mednarodni tečaj o prevozih v državah Evropskega skupnega tržišča ter 20. kongres mednarodne ženske zveze. Na tečaju o prevozih so razpravljali o aktualnih problemih in perspektivi skupne politike prevozov, o velikih prometnih zvezah evropskega obsega, o važnosti rečnih in cestnih prevozov, o tarifni ureditvi, o vprašanju konkurence in koordinacije raznih prevoznih sredstev, na mednarodnem kongresu ženske zveze pa so med drugim razpravljali o stališču zveze do državljanskih pravic za ženske, o potrebi enotnih nravnih norm, o pravici otrok in o borbi za mir, razen tega pa so se članice kongresa udeležile tudi izleta in obiska v Kopru.
Smrt generalnega tajnika KPI Palmira Togliattija je tudi na Goriškem povzročila globoko žalost med delavskimi vrstami. številne stranke, krajevne ustanove in osebnosti eo federaciji izrazile sožalje, pogreba v Rimu pa se je udeležilo okoli 50 oseb iz vseh krajev pokrajine. Lik pokojnega voditelja je v Gradiški komemo-riral deželni tajnik Silvano Ba-cicchi.
Mestna avtobusna služba, ki je pričela delovati konec prejšnjega tedna, na progi v Sovod-nje pa s ponedeljkom v tem tednu, popolnoma normalno deluje. Prebivalstvo sovodenj-ske občine, ki irna spet redne zveze z mestom, je zadovoljno, da podjetje Ribi upravlja mestno službo na račun občinske uprave. Obenem pa želi, da bi tudi vnaprej, ko se bo govorilo o drugi obliki te službe, vedno upoštevalo njihove potrebe.
Neposredno prodajanje vina kar od proizvajalca potrošniku je bilo predmet dveh sestankov v tem tednu. Najprej so o zadevi govorili na sestanku predstavnikov prizadetih kategorij, predvsem kmetov in gostilničarjev, potem pa še na seji odbora trgovinske zbornice. Sklenili so, da imajo proizvajalci vina pravico prodajati svoj pridelek na področju svoje in sosednih občin. Pristojni organi pa naj pohitijo z izdajanjem dovoljenj, da bi šlo vino hitro v promet. V Brdih so namreč neprodane še velike količine vina, zaradi tega pa tudi ni prostih posod za novo letino, ki vsaj za sedaj dobro obeta.
Prebivalstvo severnega dela Gorice je z zadovoljstvom sprejelo na znanje vest, da bodo na prihodnji seji stalne mešane komisije razpravljali o otvoritvi novega prehoda druge kategorije pri železniški postaji, ker bo neposredno povezal obe sosedni mesti.
Javna dela v Gorici se izražajo predvsem v znamenju asfaltiranja prometnejših cest, ki so v makadamskem stanju. Poleg Ascolijeve ulice v Gorici so asfaltirali tudi nekaj cest v severnem delu mesta in v štandrežu, kjer so prav tako obsežna dela v Kraški ulici.
Tržiško prebivalstvo je presunila huda nesreča, ki se je pripetila v četrtek popoldne, ko je 5-letni sinček ustrelil svojo mamo. Nesreča se je zgodila po naključju. Naključju pa je treba tudi pripisati, da se
PRED ZAČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
Italijanske šole v Istri beležijo uspehe in težave
Uspehi v minulem šolskem letu nud republiškim povprečjem
PULJ, konec avgusta. — V dragi polovici tega meseca je bilo na italijanskih šolskih zavodih puljskega okraja zelo živo. Tako v osnovnih kot v srednjih šolah so mizarji, pleskarji in delavci drugih strok pospešili ritem dela, da bi bile učilnice pripravljene za sprejem učencev že s 25. avgustom. V nekaterih šolah so dobili precej nove opreme, ki so jo dobavile razne tovarne in v splošnem se more reči, da so zavodi dočakali 25. avgust že pripravljeni, kajti tega dne so se začeli ponavljalni izpiti, skratka že nekak uvod v novo šolsko leto, pa čeprav se bo to uradno in bolj konkretno začelo s prvimi dnevi septembra.
V prvih dneh septembra se bodo vrnili šolarji in učenci in zasedli vseh petnajst šolskih zavodov italijanske narodne manjšine puljskega okraja, od teh petnajstih šol jih je kar devet popolnih osemletk, ostalih šest pa so še vedno štirirazrednice, tako da morejo šolarji s teh osnovnih šol nadaljevati vso obvezno šolanje na bližnjih osemletkah
Čeprav govorimo o novem šolskem letu, ki se bo začelo čez nekaj dni, bomo skušali dati kratek obračun za minulo šolsko leto, ki se kaže v nekaterih zelo pozitivnih številkah. V omenjenih petnajstih šolah za šolarje italijanske narodnosti v puljskem okraju je hodilo lani 1216 šoloobveznih otrok, od katerih je izdelalo razred kar 1062, to se pravi celih 88 odst. vtem ko je bilo zavrnjenih in so morali delati popravne izpite 3,5 odst., 2 odst. šolarjev sploh ni bila ocenjena, 6,5 šolarjev pa bo moralo razred ponavljati.
Ce si ogledamo gornje številke, je treba priznati, da so se šolarji italijanskih šol v puljskem okraju zares izkazali. Povprečje na teh šolah je namreč nad republiškim povprečjem, torej nad povprečjem vseh hrvaških šol, kjer je bilb v juniju odklonjenih kar 8 odst. otrok, ki bodo morali razred ponavljati.
Ko govorimo o lanskem šolskem letu, je treba ponovno pribiti, da je bila dejavnost tudi izven razredov, izven šolskih zavodov, zelo živa, kajti bilo je veliko razstav, natečajev, literarnin večerov, športnih in drugih akademij. O zaključni šolski manifestaciji šolarjev italijanskih osnovnih in tudi srednjih šol v Istri in na Reki, smo že ob času poročali in tedaj omenili tudi nastope šolskih otrok iz pulj-' skega okraja.
Samo po sebi se razume, da so ti uspehi italijanskih šolarjev puljskega okraja rezultat tudi naporov in sposobnosti samih učnih moči in, kot v določenih krogih zatrjujejo, tudi posebnega zanimanja Italijanske unije za Istro in Reko, ki se trudi, da pravilno v^kladi dejavnost šolskih zavodov. Isti krogi hkrati poudarjajo tudi skrb,, ki Jo za šolstvo kažejo občinske in okrajne oblasti.
Glede tega je vredno dodati, da so se okrajne oblasti in še
posebej okrajni šolski inštitut v Pulju zelo pohvalno izrazile o uspehih italijanskih osemletk v Pulju, Rovinju in Dinjanu, ko so napravile podrobno analizo o lanskoletnem šolskem letu.
Iz krogov italijanskih učnih zavodov, kot tudi iz krogov ustreznih šolskih oblasti pa se ve, da italijansko šolstvo v puljskem okraju — kot tudi drugje — ni brez skrbi in težav. Predvsem gre za težave v poglabljanju pedagoških oblik, ki bi bolj ustrezale sodobnim časom. Nadalje je skrb šolskih oblasti in učnega osebja, kako izboljšati sama didaktična sredstva, posebno kar se tiče raznih šolskih oddelkov in kabinetov za fiziko, kemijo in biologijo. Slednje velja seveda za višje razrede osnovnih šol, to se pravi za višje razrede osemletk. Težko je namreč šolanje teh razredov uvajati v fiziko, kemijo in biologijo brez ustreznih sredstev, samo z besedno razlago. Največ in najbolje se v novo. znanost otrok poglobi, če sam eksperimentira ali vsaj prisostvuje poskusom, ki jih pred njim dela učitelj odnosno profesor.
To pride še bolj do izraza zaradi novega učnega programa, ki uvaja tehnično vzgojo kot predmet, ki se začne že s četrtim razredom. Ta predmet zahteva ustrezno delavnico, ustrezna učila, ki jih šole še nimajo na razpolago.
Nadaljnja težava so učne knjige. Se vedno primanjkuje primernih učnih knjig za določene
in celo za nekatere osnovne predmete in šolske oblasti se zelo trudijo, da bi se ta pomanjkljivost vendar že spravila z dnevnega reda.
Prej smo govorili, da je treba lepe uspehe iz lanskega šolskega leta pripisati predvsem . učnemu osebju. Toda tudi glede tega šolske oblasti nimajo lahke naloge, kajti izražajo nujnost po poklicnem izboljšanju učnih moči, ker je v italijanskih osnovnih šolah puljskega okraja na 76 učiteljev še vedno 13 honorarnih pogodbenih učnih moči, ki niso ustrezno kvalificirane, ter 12 učiteljev, ki imajo sicer dolgo prakso, ki pa nadomeščajo sedaj profesorje v višjih razredih osemletk. Zato se izraža nujnost, da ustrezni šolski družbeni organi upoštevajo ta problem, posebno zato, ker obstaja na puljski pedagoški akademiji vendarle tudi italijanska sekcija, katere naloga je usposabljati nove učne moči za italijanske šole. In že lansko leto se je zgodilo, da so nove učne moči, ki so dokončale svoje šolanje na italijanskem oddelku puljske pedagoške akademije s težavo našle zaposlitev, dočim zavzemajo njihova mesta na šolah učne moči, ki niso dovolj kvalificirane.
Kakor piše reški dnevnik «La voce del popolo«, bi se teh in še drugih problemov italijanskega šolstva morala lotiti šolska komisija Italijanske unije za Istro in Reko, da bi se tem problemom našla primerna rešitev.
Kakor smo že poročali, so v Nabrežini odprli novo samopostrežno trgovino, ki .je last domačina Edvarda Grudna. Objavljamo danes dve sliki nove nabrežinske pridobitve. Na gornji vidimo svečanost ob otvoritvi, na spodnji pa Grudnovo samopostrežno trgovino od zunaj


IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAŠKIH VASI
Odkod slovenski vasi Prečnik njeno ime in poreklo njenih prebivalcev
«Iči so posebni ptiči» - Pernarčiči so bili med prvimi in najmočnejšimi kmeti v spodnji vasi, v zgornji pa Šušteršiči - Nekoč najbogatejši v vasi Semčevi
Le še redki naši in drugi vaščani se medlo spominjajo, kako so po Starem pojmovali Devin: Devin je bil samo grad in nič več in grad je bil vse ter več kot Du-navje (Dunaj), v Devinu je (bil) naš 'cesar’, naš glavar jenu naš rihtar (sodnik). Kar je Devin odločil, je držalo kot skala pod gra-
je počasi rušil in zrušil to gnezdo jastrebov, ki so našim rodovom kljuvali do krvi tcig in dušo. Nič' manj dušo kot delo, če pa je grof imel takšno oblast, da se je prvi poigral z mlado nevesto pred njeno poroko. Takšna je bila sodba starih podložnikov -devinskih o njihovj oblasti.
Nedvomno je krajšenca iz Devina na Kras vodila čez naše področje, takrat še močno gozdnato; Verjetno so se je prvotno posluževali pešci, zlasti v nujnih primerih, oziroma ko se je pešec želel izogniti radovednežem. In ko se
je tukaj naselil prvi zemljak, je kraji dobil ime Prečnik; tako sta iz glagola prečkati nastali tudi imeni Prečno, dveh naselij na Kranjskem. Zgodovina Prečnika se bistveno ne loči od zgodovine sosednjih Mavhinj in Slivna ter o-staiih bližnjih vasi, saj je ta nastal in se razvijal v enakih pogo-
dom. Tja so vodil? vse pijti ir> ^jih Mogoče je v tem kakšna r az-ze od kranjske meje sem: daljše; »k«S ki le odraža v kakšni posebni krajše," boljše ta slabše. 'Vrag
skromne vaške
izza 15, stoletja dalje umikali pred Turki in bežali s svojih domov (iz Bosne, Hercegovine, Dalmacije) proti severozahodu (v Slovenijo in semkaj) in tudi čez morje v Italijo. Ali ni torej verjetno, da so bili le-ti med prvimi, če ne celo prvi Prečenci? Se so v vasi priimki na «ič» (srbohrvaški ič), kot n. pr. Adamič (po rodu iz Ivanjigrada pri Gorjanskem), Pernarčič, Svetlič, Šušteršič, v soseščini pa Antonič (Antončič), Ba-
e mesarjev, ki so predla- 'ni končala s smrtjo.
,l|uiiinaitl,illltl||(1|)11((|11)11|(|Iflll ||i|iii|iitii)iHM«ipiiuiiii(i|iiii|iiiijMiiitMiiiiiyiiniiiiiNiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiMiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii..
Nekaj
Ob tako pogostih nesrečah na zebrastih prehodih za pešce
j nasvetov za varnejši promet tudi mimo novega cestnega zakona
razrasti prehod čez cesto bi mo- mo zaradi trohice neprevidnosti je spet korak dva nazaj. Ni torej čud vrsto in nestrpno pritiskajo na Pešce 1 nekakšen rešilni otok za ugasnilo človeško življenje.	no, da s takim svojim početjem pedal vplinjača, da čimprej zdrvi-
e' ki morajo prekati promet- Dogaja se, da se pešci posamič avtomobilista samo zmedejo. Bolje jo, ko zagledajo zeleno luč,
pa se ali v skupinah kar poženejo čez bi bilo, da gredo brez obotavljanja Nihče ti ne brani drveti, če imaš
vačkrat°-a11 cest0, medtem
bon rat dogodi, da Je pešec skoraj prehod, ne da bi pogledali ne na čez cesto. Previden šofer bo že ve- pred seboj ravno in prosto cesto V8ren' ko Pre^ka ulico na desno ne na levo. Mislijo, da so ',0'	™ ■* ’’
krivdar?Vanem Prebodu. Čigava Je varni, ker da so prehodi postav-
rt-	tcca TncIrrKl inlnAnno cfonio liani rvvou nato rt n hnrtn zini >iroA.
del, kako se jim mora izogniti.	Ce pa si v mestu, vozi previdno
Na splošno bi se pešci morali in zmanjšal hitrost, ko se bližaš
da tega zaskrbljujočega stanja, ijeni prav zato, da bodo oni preč- držati pravila prečkanja ceste pri zebrastemu prehodu. Vedno se lah-tnn^^obne nesreče vedno bolj kali cesto in ne premislijo, da
semaforih Počakati, da se jih	zbe	ko zgodi, da	nepreviden pešec sko-
re majhna skupina najmanj	treh	či na	ulico.	Se posebej bodi pre-
„u	-. ______________ JV,	„„	JV,,	„„	ali štirih, in potem, ko so avto	viden	tedaj,	ko vidiš, da prečkajo
njeKQvi C trdi1, dB Je Pravica	na šofer ne bo mogel zavreti svojega moblli še daleč, prečkati cesto.	Na-	cesto	priletni	ljudje, ki se kaj ra-
avtom KStrant’ z dnjge strani pa bo vozila v prostoru le nekaj, morda pačno je skakati med avtom in di prestrašijo, če zagle
avtoJLuT .Kd° ima prav, pešec alt morda prav tedaj lahko privozi
*>» bilist? Cisto umevno je, da avto. Znano je, da še tako dober

raz- le dveh ali celo enega samega me motorjem,
zagledajo drveči
ko tl vozijo v koloni, avtomobil. In še zadnje priporo-
Ne vT lma on Prav-	tra, pa naj vozi še tako zmerno, če pa moraš prečkati in je zebrasti čilo: drži se prometnih predpisov,
bbhio -	............... ....................
~°mo se spuščali v polemiko	Tudi vozilo, katerega žene precejš-	prehod skrit	med dvema parkira	s tem si boš prihranil	marslka-
vid P68ci In avtomobilisti o pra-	nja sila, se ne more ustaviti na	nima avta.	DreDričai se. da ie	tero nevšečnost,
dih, k«ednostl na zebrastih preho- mestu, naj ima še tako dobre za *ebrast,r Je neizpodbitno, da so bili vore. Nesreča je potem neizogibna.
»Osti ti ,0reh°di določeni -v var- Srečaš pa tudi take ljudi, ki ska r -—	____r______ — ------- - ---------- — .	-
n°vno peScev. vendar moramo po-	kajo med enim in drugim avtom	prehoda, če	pa si prileten in be-	prav, da bi inštruktorji	v teh šo-
nima avta, prepričaj se, da je tero nevšečnost, cesta prosta, in potem hodi. Ved- Vse to bi pravzaprav morali av-no pa se, če se le da, izogibaj tomobilistl zvedeti že v šoferski prečkanju, kjer ni zaznamovanega šoli. Po našem mnenju bi bilo bolj
“wuj* t,vov* *** uuikc ivgivuC)
krivde i St noaijo svoj delež ka dalje. Ta čas pa, ko tak Jest«/ >n to predvsem zaradi obo- nrauirin«* alnda na levo. ne oi
da oboji — pešci in dolge kolone, ki se počasi premi težen, prosi, da te čez cesto sprem-
Jesti
ranči/ ~ Predvsem zaradi obo- previdnež gleda na levo, ne opazi,
*"jjKa neprevidnosti.	*’• •
ne ljajo.
lah polagali večjo pozornost na prometno vzgojo bodočih šoferjev,
_________ ______ _	In še nekaj besed o avtomobl- kot da jim do potankosti razlagajo
Zašle k” ““Previdnosti.	da prihaja”z desne drugi avtomobil, listih. Pravzaprav bi bilo potrebno delovanje motorja. Znano je, da so
»*zgodrblJuJoC1 P°rast prometnih ki ga “podre. Bolje bi bilo poča- še več govoriti o motociklistih in le redki tisti, ki si bodo znali sa-povod na zebrastih prehodih Je dal kati, da gre kolona vozil mimo in skuteristih, ki radi prehitevajo na mi pomagati, če se bo avtomobil
Pešce.
*ebn0
desni, izkoriščajoč dejstvo, da na vozilu z
zaradi okvare ustavil.
latiek da smo nap*88** pričujoči potem v večji skupini prečkati ce	...
»escem2 namenom, da damo vsem sto. Najdejo se tudi taki, ki dolgo vozijo na vozilu z dvemi kolesi. Poučevanje cestne vzgoje bi bilo • avtomobilistom in te po« čakajo na pločniku. Ko pa od da- Prav ti pa so večkrat krivi nesreč, bolj važno Nekoliko več razume-
hasvet-myloclkllstom en sam dober leč vidijo avtomobil, stopijo s ploč- Avtomobil je ustavljen in pušča ®odite	Previdni!	nika in se potem počasi z majh- prehod pešcem, tedaj pa privozi
vanja, vljudnosti in spoštovanja prometnih predpisov in znakov, bi
Zakiju*f. Previdni! S tem bi lahko	nimi koraki in neslgumo pomikajo	skuterlst, prehiti ustavljen	avtomo-	prihranilo marsikatero nesrečo.	Pri
bes6dal/ članek, ker Je v teh dveh	čez cesto. Najslabše pa je, da pri-	bil z desne in nesreča je	tu. So	pešcih in pri avtomobilistih	več
Volj ” za Pametnega človeka do-	dejo pešci sredi prehoda, potem	pa tudi taki avtomobilisti,	ki dr-	čuta odgovornosti in predvsem	več
pOzab]ja^gano' T°da žal preradl	zagledajo avto, se prestrašijo in se	vijo po mestu, kot bi bili	na dir-	previdnosti
reiisii
na previdnost. Skrbi ne znajo odločiti, ali naj bi šli na- kališču, ne zmenijo se za zebraste Obojestranska previdnost in vljud-
Pozabim^ *08' t0 J® 46 dovolj, da prej, ali nazaj. &e posebno ženske prehode, ne spoštujejo prednosti in nost: samo tako bomo lahko rekli, ho»t. i-0 na dsto prekleto previd- so .večkrat neodločne, ko se znaj- celo prehitevajo na desni Samo da smo dosegli sedanjim razme-besrefa” J^adica tega Je potem dejo sredi ceste. Potem se dogaja, semafor jih ustavi in še tedaj se ram primemo stopnjo prometne
neredko tudi smrtna. Sa- da stopijo korak dva naprej, in dogaja, da se postavijo v prvo vzgoje.
LOJZE ABRAM
nfišti takratne skupnosti.
Uomne.vrp se, da prvega naseljenca ne v spodnjem ne v gornjem Prečniku, ampak na ’ poglavju, pritaknemo še to-le opaz-
bil dom I bič, Klarič, Milič, Radetič itd. ipodnjem * Miilim, da ne bo drzno,'če k temu
Motiv iz Prečnika
severni strani griča Goljaka, oziroma par streljajev severno od stare lipe ob vojaški poti proti bloku izza prve svetovne vojne. Severno nad dolino ograde, ki ji mi pravimo «Nabrežinka» (lastnik Milič iz Nabrežine, sedaj v Sem-polaju), je še nekaj sledov, ki to domnevo potrjujejo. Ta in bližnji dol sta z velikim lesom dobro zavarovana, zakrivala osamljeno gespodarstvo.
Kdo in odkod je bil ta smeli pionir? Ta in podobne uganke bodo za vselej ostale neznanka. Za t) močno gozdnato stransko področje se takratni Kraševci verjetno niso dosti zanimali, in to tem manj, ker ni to območje nudilo posebno ugodnih pogojev za poljedelstvo. Tembolj vabljiv pa je bil ta kraj za pribege, ki so se
ko: Kdor natančneje opazuje te rodbine, iztakne še sedaj, torej po nekaj stoletjih prilagajanja novemu okolju, neke njihove sicer že močno izbrisane, ali komaj opazne značilnosti: so slokega, suhega, mišičastega telesa, počasnih kretenj, nagibajo k družabnosti, skromnosti, skupnosti in podobno. Ni bila brez pomena stara beseda «Iči so posebni ptiči«, kar pomeni, da so naši prednamci opazili na njih svojstva, ki jih oni kot domorodci niso imeli, vsaj ne tako izrazitih.
Od ostalih priimkov: Knez, Le-giša, Mokole, Pavlina, Sardoč, Šušteršič, Semec, Vrabec se smatrajo za stare prvi trije. Pred Adamičem (ki se je pred kakim stoletjem priženil z Ivanjigrada) je
edinstvenim priimkom Zbada. Priimek Knez je tod redek V Ljubljani je bil v prejšnjem stoletju veletrgovec Knez. Iz besede knez pa je izpeljanih polno imen naselij, tako na goriškem Knezovi (občina Steverjan), v Sloveniji Kneža (na Tolminskem), Knežak (na Notranjskem), Knežina (Dolenjska). Knežja njiva (Notranjska). Knežja lipa (pri Ljubljani) itd. Zanimivo je, da imamo na Krasu razen Knezov in Kraljev tudi priimek Cesar (Jamlje). Stari šega-vi očanci so se šalili, da ti pleme-nitniki ne spadajo med kraško revščino, pač pa na Dunavje. Le-giši pa imajo v vseh vaseh naše občine veliko sorodstvo. Izvor tega priimka je neznan, a vse kaže, da so bili njegova zibelka tukajšnji kraji. Mokole — te smo omenili v Slivnem, a ta priimek si lastijo tudi Prečenci, češ, da se ne ve, kje je preje bila ta rodbina, v Slivnem ali v Prečniku. Kolikor je tod Pavlinov (Nabrežina, Križ), izhajajo ti iz Prečnika, Temu sorodnih priimkov — Pavlin, Pavlica, Pavliček itd. — pa je mnogo. Na Goriškem je vas Pavli-nišče. V Istri je naselje Pavlica, druga Pavliči. Na Hrvaškem je priimek Pavlinovič, v Rusiji- (U-krajini) Pavlik. Ali se iz tega ne da sklepati, da j.e tudi ta priimek vzhodnjaški?
Na Sardoče smo naleteli v Slivnem. Osamljen pa je priimek Semec. V sosednjih Mavhiinjah je svoječasno dobra Furlanova kmetija nosila vzdevek Šemnik, v Sloveniji pa sta dve naselji z imenom šemnik. Mogoče ,pa so «s» spre menili v «š« - (saj imamo več primerov takih sprememb v izgovarjavi) in se Je,namesto Semec glasilo Semec. j ; i
Sodi se, da je bila v spodnji vasi med prvimi in najmočnejšimi kmetija Pernarčičev, v gornji pa Šušteršič, z vzdevkom «Krnelovi», ki je tod domač; pomeni, da se je ta hiša že izza davnine ukvarjala s prejo volne mnogo bolj in dlje časa kot drugi vaščani, a tudi da so se v vasi močno ukvar jali tudi z ovčerejo, ki nanjo spominja beseda «stajce». Takšna je bila v kraju «Pod borštom.«
Se pred poldrugim stoletjem je bila največja kmetija v vasi Sem-čeva. Njeno sohotvanje je obsegalo površino, kjer so sedaj štirje domovi. Posebno se je ukvarjala z živinorejo in dajala volove (celo do 20 parov) na posodo. Razen dobro založene žitnice je bilo v kleti do 150 hi vina. V tako hišo Je spadala tudi gostilna.
Razen teh dveh kmetij so bile v gornjem Prečniku še štiri kmetije: Legiša, Lupin, Pavina in Sardoč, toliko tudi v spodnji vasi. Takratni način kmetovanja je računal le s površino zemlje, kmetija Je torej morala imeti čim več, predvsem obdelovalnih tal, sicer se ni vzdržala, in čim več domačih delovnih rok. Te so morale stalno vihati rokave in neprimerna tla pripraviti za koso, njivo, vinograd. Tn neprimernih površin Je bilo
cele so se upirale kosi in lesenemu oralu ali drevu, kot so mu rekli. Kakšna so bila takratna zboljševalna dela, nazorno pokažejo debeli zidovi to kupi griže. Kjer so zavohali debelo plast zemlje, so jo nakopali, jo v nečkah znosili iz jame '— to so vršile predvsem ženske — to od tam napeljali na površine s tanko plastjo zemlje. Temu so rekli baranje. Ta pojem (beseda i je že neznan, ker ie to opravilo izginilo. To so zmogle le takratne veččlanske (8, 10, 12-članske) družine in njihove krepke roke, ki so bile izredno cenene. Ce bi se danes lotili nekaj takega, bi to ne bilo v «duhu časa«, se pravi v skladu z našim materialnim in moralnim interesom. Pa je glede tega padla ta-le beseda: Ce bj bili v preteklosti s takimi izboljšanji bolj umno in smotrno nadaljevali, bi bilo danes tod drugače: senožeti bi bile boljše ta slabe pašnike bi pokrival gozd. To nedvomno drži.
J. F.
(Nadaljevanje sledi)
lilliiiiliiiiiiliillllllllllllllilliiiliiiiillliillliiimiiiuiii
Pomen in naloge dijaških domov
(Nadaljevanje s 3. strani)
bila v tej hiši rodbina z nrv-nda prav pri nas dovolj Kamnate par-
matice«, športno udejstvovanje mladine in zdravo, dijaku primerno razvedrilo.
Vse to omogoča — seveda v obsegu možnosti ob šolskem študiju, ki mora vsekakor ostati na prvem mestu višješolcu in viš-ješolki fcivanje v mestu, v primeru mladinca z dežele pa bivanje v dijaškem domu.
Se nbkaj biV radi pripomnili. Večkrat čujemo, da imajo nekateri stgrši glede dijaškega doma predsodke, češ da ima mladina v dijaškem domu preveč svobode. Mnoge mladinke in mladinci pa se branijo vstopiti v dom s trditvijo, da je v dijaškem domu premalo svobode. Kdo ima pri tako skrajno nasprotnih trditvah prav? Prav gotovo da ne eni ne drugi. Tu pa tam iznašajo očitke staršev neodgovorni, raje recimo zlonamerni ljudje iz povsem nepoštenih razlogov; v večji meri pa so taki očitki le posledica nepoučenosti. Nasprotno pa so dijaki, ki očitajo dijaškemu domu premalo svobode, navadno dobro poučeni o redu in disciplini v domu, a izvira njihova trditev prav iz dejstva, da imajo oni preveč svobode, ker so ušli s soglasjem ali proti uplji svojih staršev iz okvira zdrave družinske vzgoje.
Vzgoja v dijaškem domu sloni, ob upoštevanju miselnosti današnje mladine, na zdravih načelih s stremljenjem, da se dosežejo najboljši izobrazbeni in vzgojni rezultati ob spoštovanju osebnosti vsakega gojenca. Svoboda ni v dijaškem domu neznan pojem; vendar je pravilno odmerjena v korist vsestranskega razvoja mladega človeka.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 28, najnižja 20.8, ob 19. uri 2S.2; vlage 72 odst., zračni tlak 1015.9 redno ustaljen, veter 3 km severovzhodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 24.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 30. avgusta
Saša
Sonce vzide ob 5.22 In zatone ob 18.47. Dolžina dnerva 13.25. Luna vzide ob 22.48 in zatone ob 13.22
Jutri, PONEDELJEK, 31. avgusta
Rajko
V ZVEZI S POVIŠANJI TARIF PODJETJA ACEEAT
Skoraj polovica občinskih svetovalcev zahteva sklicanje izredne seje sveta
Zdi se, da se bo odbor izognil sklicanju izredne seje s predčasnim sklicanjem redne seje jesenskega roka
Sklep občinskega odbora, da o-dobri povišanje voznine na vozilih Acegata, ne da bi predlog podjetja o povišanju predložil v razpravo in odobrPev občinskemu svetu, je povzročil pri vseh političnih strankah, ki niso na oblasti, velik odpor. Ta odpor se ne nanaša samo na povišanje prevoznih tarif Acegata, kar sta ostro obsodili tudi obe sindikalni organizaciji, ker bodo tarifne spremembe prizadele predvsem delavce, ampak ima za politične stranke v opoziciji izrazito politični pomen. Opozicija v tržaškem občinskem svetu očita strankam odbora, da so namenoma počakale na poletne počitnice občinskega sveta, da so lahko podtaknile prebivalstvu povišanja, o katerih bi moral razpravljati izvoljeni občinski svet. Ce pogledamo v bližnjo preteklost bomo videli, da je o vsaki spremembi tarif občinskega podjetja Acegat razpravljal in odločal občinski svet. Zato je kritika opozicije tudi upravičena. Po drugi strani pa stranke odbora trdijo, da je bilo treba sklep sprejeti v najkrajšem času in da zato ni bilo mogoče sklicati občinskega sveta, ki je bil na počitnicah. Zaradi tega je odbor sprejel sklep o povišanju prevoznih tarif Acegata na osnovi člena 140 občinskega in pokrajinskega zakona, ki pooblašča odbor, da lahko sprejme nujne sklepe Domembnega značaja, ne da bi jih predhodno predložil v odobritev svetu. Seveda mora svet pozneje takšne sklepe potrditi.
O kritikah, obtožbah in protiob-tožbah zaradi povišanja voznin na vozilih Acegata smo že mnogo pisali. Zato postaja sedaj zanimivo, kdaj bo župan sklical izredno sejo občinskega sveta, ki jo je do-;lej zatevala več kot tretjina ob-.-inskih svetovalcev, da bodo na njej razpravljali o omenjenem povišanju tarif. Za sklicanje izredne :eje zadostuje, da to zahteva ena retjina svetovalcev. V zahtevi mora biti omenjena samo ena točka dnevnega reda; vsi svetovalci, ki zahtevajo izredno sejo, se morajo pod pismeno zahtevo podpisati in se mora točka dnevnega reda nanašati na eno samo vprašanje.
Ce bi župan upošteval te zakonske predpise bi moral že zdavnaj sklicati izredno sejo občinske-sveta. Zahtevo po izredni seji
ga
je že svoj čas predložilo: .13 komunističnih svetovalcev, 1 svetovalec PSIUP, 1 svetovalec EU in 7 svetovalcev MSI, se pravi 22 od BO svetovalcev, ali več kot ema tretjina, ki jo določa zakon. Toda o izredni seji občinskega sveta doslej še ni bilo ne duha ne sluha. Nekdo je sicer razširil govorico, naj bi župan sklical izredno ;ejo v prvih dneh prihodnjega meseca. Sedaj je zahtevo po izredni sej^ postavilo še 5 liberalnih svetovalcev, tako da se je število svetovalcev, ki zahtevajo čimprejšnje sklicanje izredne seje, povečalo na 27.
Zdi pa se, da župan odnosno odbor ne nameravata sklicati izredne seje, za obravnavo povišanja cene vozovnic na vozilih A-cegata, ampak bodo baje sklicali jesensko zasedanje občinskega sveta pred običajnim rokom in bodo določili prvo sejo za razpravo o tem vprašanju. Predhodno sklicanje zasedanja občinskega sveta narekujejo tudi prihodnje pokrajinske in občinske volitve, ki bodo novembra (na Tržaškem bodo poleg pokrajinskih tudi občinske volitve v okoliških občinah) U-radna volilna kampanja za upravne volitve se bo začela mesec
dni pred volitvami, se pravi v prvih desetih dneh oktobra. Zato je pričakovati, da bo tržaški občinski svet mesec dni pred volitvami sklenil prekiniti seje, da se omogoči svetovalcem, ki so v glavnem aktivisti političnih strank da se v celoti posvetijo volilni propagandi, kot so to storili za nedavne deželne volitve.
S predhodnim sklicanjem jesenskega zasedanja občinskega sveta, bi se stranke odbora izognile sklicanju izredne seje na zahtevo opozicije, hkrati pa bi moralno zadostile vsem vsetovalcem, ki zahtevajo čimprejšnjo razpravo o povišanju voznin na vozilih Acegata.	"	'
Opozorilo staršem glede cepljenja otrok
V zvezi z bližnjim razdobjem cepljenja proti kozam in davici, ki se prične 1. septembra v vseh občinskih ambulantah, opozarja zdravstveni urad tržaške občin’ vse starše, da se lahko cepijo proti kozam tudi otroci, ki »o prejeli prve tri doze cepiva Sabin. Edini pogoj je, da so prejeli zadnjo dozo 30 dni pred cepljenjem proti kozam.
Zdravstveni urad toplo priporoča staršem otrok, ki so v teh pogojih, naj izkoristijo razdobje cepljenja, ki se prične s prvim septembrom. Na ta način ne bo treba odložiti četrte doze cepiva Sabin, ki ga bodo dali otrokom najbrž v oktobru. Po drugi strani pa se bodo izognili odložitvi cepljenja proti kozam v zimski čas.
Kar se tiče cepljenja proti davici, ga je treba opraviti v predpisanem roku, ker ni glede 'ega potreben noben presledek pred cepljenjem s cepivom Sabin ali po njem
Pogajanja o ORION na uradu za delo
Včeraj so se na uradu za delo nadaljevala pogajanja o sporu, ki je nastal v podjetju ORION, ki namerava odpustiti deset delavcev, ker hoče oddati službo vzdrževanja naprav nekemu zasebnemu podjetju. Predstavniki sindikatov in podjetja pa so se razto-
varjali tudi o drugih vprašanjih, kot na primer o proizvodni nagradi. Pogajanja se bodo nadaljevala v ponedeljek in pričakuje se, da se bodo tudi zaključila.
Nadaljevanje dela na kongresu IAW
20. kongres žensk IAW se nagiblje h koncu. Včeraj zjutraj so de-legatkinje razpravljale o osnutkih zaključnih resolucij in o listah novega odbora, popoldne pa so ženske na plenarnem zasedanju govorile o pobudah OZN v zvezi z emancipacijo žensk ter o splošnih smernicah bodočega delovanja IAW. Glede prve točke so na zasedanju ugotovili učipkovito delo Združenih narodov in plodno sodelovanje med njimi in IAW.
Kar se tiče bodočega delovanja,
komisij
osnovne
so predsednice stalnih sporočile delegatkam smernice, ki jih bodo vključili v sklepne resolucije. Te smernice poudarjajo, da je treba doseči dejansko enakopravnost med človeškimi bitji v duhu splošne izjave o človeških pravicah. V okviru teh načel se mora razvijati borba za žensko emancipacijo.
Podaljševanje zapadlih avtomobilskih taks
Izterjevatni urad avtomobilskega kluba v Trstu sporoča, da se je začelo obnavljanje avtomobilskih taks, katerih veljavnost je zapadla z avgustom 1964. Urad je za občinstvo odprt ob delavnikih od 8.30 do 12. ure in od 17. do 18.30; ob sobotah pa samo od 8.30 do 11.30.
iiMiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
JUTRI V DEŽELNIH URADIH
Predsednik odbora Berzanti bo izdal prvi deželni zakon
V sredo izide prva številka deželnega Uradnega vestnika, v katerem bo zakon objavljen
Prvi deželni zakon Furlanije — so opravili vse potrebne formal-Julijske krajine bodo izdali jutri nosti. popoldne Gre za zakon, ki se ti-
če sestave odbora ter pristojnosti predsednika in deželnih odbornikov, ki ga je odobril deželni svet 27. julija V delu. ki določa nastajanje deželnih zakonov, poverja deželni statut predsedniku deželnega odbora izdajanje zakonov, ki jih odobri deželni svet. S tem postanejo zakoni obvezni in se lahko objavijo v Uradnem vestniku dežele.
Zakoni se morajo izdajati 30 dni potem, ko predsednik deželne skupščine seznani z njimi vladnega komisarja v deželi, k1 obvesti o njih osrednje državne oblasti. Ta rok je določen zato, da omogoči vladi, da odpošlje zakon deželnemu svetu ali če ga ta ponovno odobri, da ga pošlje ustavnemu sodišču ali parlamentu, da ga odklonita, če ugotovita v njem razloge ustavne nezakonitosti ali če je v nasprotju z nacionalnimi interesi.
Proglasitev prvega deželnega zakona se bo izvršila ob 17. uri g.pre-
prosto ceremonijo v dpžejnih uradih na Trgu Oberdan, PH tem bosta
predsedniku deželnega odbora Ber-zantiju pomagala glavni deželni tajnik in odgovorni urednik Uradnega vestnika. Zakon bo nosil številko ena in bo objavljen v prvi številki Uradnega vestnika Furlanije — Julijske krajine, ki bo izšla v torek. Na ta način bodo lahko od srede dalje pripravili odloke predsednika deželnega odbora, s katerimi bodo deželne odbornike postavili na čelo ustreznih odborništev.
NA OBALNI CESTI
Hudo trčenje vespista v avto
Sinoči okrog 20. ure, se je na obalni cesti, pri lokalu «Tenda rossa*, dogodila huda prometna nesreča. Dva vespista sta zavozila na levo stran ceste in silovito trčila v nasproti vozeči avto.
25-letni mehanik Diego Zlobec iz Ul. GiUsti 8 je v smeri proti mestu vozil vespo TS 22122, na kateri se je peljal tudi 18-letni mehanik Giuliano Salbe iz Ul. Poz-zo del Mare 1. Ko je Zlobec privozil na ovinek v bližini omenjenega lokala, je iz neznanih razlogov zavozil na levo stran ceste. Prav tedaj je s svojim fiatom 600 GO 20031 nasproti privozil 32-let-ni Antonio Fagiolino s Trga tra i Rivi 8. Trčenje je bilo neizbežno in oba vespista sta se pri nesreči hudo ranila.
Oba ponesrečenca so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na nevrokiruški oddelek. Zlobca, ki si je prebil lobanjo, si zlomil desno ključnico, se ranil po levem zapestju ter krvavel iz ušes so sprejeli s pridržano prognozo. Salbe pa se bo moral zdraviti mesec dni, ker si je zlomil desno zapestje in gleženj ter se ranil po udih. Agenti cestne policije
Pri padcu v avtobusu si je zlomila zapestje
Ko se je včeraj popoldne 61-let-na gospodinja Ana Sosič por. Milič peljala v avtobusu proge «A» proti Rumeni hiši, je padla v notranjosti vozila, ker je šofer nenadoma zavrl. Sosičeva si je pri padcu zlomila levo zapestje. Z avtom RK so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo s prognozo o-krevanja v 35 dneh sprejeli na ortopedski oddelek.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN coa 24 do 3*. I.)
Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Kossetti, Ul. Combl 19; dr. Sl-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Alla Minerva, Trg sv, Frančiška 1; Al Due Mori, Trg U-nitš 4; G. Papo, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 24. do 31. I.)
Godina, Trg sv. Jakoba; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška; Ai Due Mori, Trg Unita 4; G. Papo. Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz).
V nedeljo proslava bazoviških junakov
Letošnja proslava obletnice ustrelitve bazoviških junakov bo v nedeljo 6. septembra.
Ob 10.30 bo polaganje vencev na grob pri Sv. Ani.
Ob 15.30 pa bo proslava pri spomeniku na strelišču pri Bazovici z govori zastopnikov odporniških organizacij in nastopi pevskih zborov iz Bazovice in Gropade.
POČITNICE SE BLIŽAJO H KRAJU
V torek začetek popravnih izpitov na srednjih šolah
Velik uspeh dirigenta Oskarja Kjudra v Dubrovniku
V četrtek, 27. t.m. je v atriju Knežnega dvorca v Dubrovniku v okviru poletnih dubrovniških prireditev gostoval naš tržaški dirigent prof. Oskar Kjuder. Pod njegovim vodstvom je veliki simfonični orkester mesta Dubrovnik izvajal skladbo Vasilja Mirka «Vi-dojka* — uvertura, Beethovnov Koncert za klavir in orkester v Es-duru št. 5. op. 73 in Mozartovo Simfonijo v Es-duru v stavkih A-dagio-allegro, allegro con moto, minuetto-allegro in finale-allegro. Kot solist - pianist je v Beethovnovem koncertu nastopil prof. beograjske akademije in skladatelj Dušan Trbojevič.
Naš sodelavec iz Dubrovnika nam je sporočil, da je koncert izredno navdušil številno mednarodno občinstvo in da je bil posebno naš rojak prof. Oskar Kjuder deležen številnih' in toplih priznanj tako občinstva kot strokovnih ocenjevalcev. Odlično je muziciral tudi solist Dušan Trbojevič in pa seveda orkester, ki ima v ostalem v svojem stalnem dirigentu in ustanovitelju, našem primorskem rojaku prof. Antonu Nanutu, odlično umetniško vodstvo.
Zaradi splošnega navdušenja in zahtev je moral orkester pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra dodati k programu še finale iz znane Gotovčeve opere «E ro z onega sveta*.
Našemu dirigentu in glasbenemu pedagogu tov. Kjudru iskreno če-
stitamo k uspehu, ki je toliko pomembnejši, ker je htl dmefe.r
bil dosežen pred mednarodno publiko in v takem priznanem glasbenem središču kot je prav Dubrovnik.
Ob 21. uri zaključni umetni ognji
Danes bosta v Trstu dve zelo privlačni prireditvi, ki bosta pritegnili veliko število gledalcev: popoldne je na programu na konjskem dirkališču na Montebellu vsedržavno tekmovanje v diru za nagrado predsednika republike, zvečer ob 21. uri pa se bo začela toliko pričakovana zaključna prireditev z umetnimi ognji, na kateri se bodo predstavili slouiti Parižani.
Skupina, ki bo danes nastopila,
je nastopila 22. t.m. z velikim u-spehom v Parizu ob praznovanju 20-letnice osvoboditve mesta. Si-
cer pa je nastopala že v Švici
Nemčiji, Belgiji, Španiji, Franciji ,Nizozemski, Japonski in na Portugalskem.
Istočasno se začnejo tudi popravni izpiti na osnovnih šolah, popravni maturitetni izpiti pa se bodo začeli 14. septembra
Počitnice se za našo šolsko mladino naglo bližajo h kraju. Z izjemo tistih, ki so izdelali razred brez popravnih izpitov, ali pa so uspešno izdelali predpisane nižje tečajne izpite ali višje zrelostne, bodo morali ostali spet pred izpitne komisije že pojutrišnjem, ali pa čez dva tedna.
Prihodnji torek, 1. septembra se bodo namreč začeli popravni izpiti na skoraj vseh vrstah šol. Predvsem pridejo v poštev popravni iz,piti na osnovnih šolah (2. in 5. razred) nato pa na enotni srednji šoli (razredni in nižji tečajni). Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu je že sporočilo, da se pričnejo popravni izpiti — sprejemni za klasični licej, vstopni in razredni — v jesenskem iz.pitnem roku 1963-1964 prihodnji torek. Izjemo predstavljajo torej samo zrelostni izpiti na raznih višjih srednjih šolah (znanstveni in klasični licej, učiteljišče in trgovska akademija), ki se bodo začeli 14. septembra.
V zvezi z vpisovanjem v razne šole naj omenimo posebej, da se absolventi strokovnih šol vseh
vrst lahko vpišejo v prvi razred Državnega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom brez predhodnega polaganja izpitov.
Značilno je za letošnji jesenski rok izpitov dejstvo, da mora te izpite polagati zelo veliko število dijakov Naj navedemo samo nekaj številk. Na srednjih in strokovnih šolah je uspešno opravilo nižji tečajni izpit 59 dijakov, medtem ko ima popravne izpite kar 39 dijakov. Odklonjenih je bilo enajst. Maturo je letos polagalo 72 kandidatov, od katerih je izdelalo samo 23. Popravne izpite jih ima 35, medtem ko je bilo odklonjenih 14. Odgovarjajoči odstotki so naslednji: 32, 35 in 14.
Samo bežen pogled na te podatke mora vzbuditi pri vseh, ki jim je pri srcu skrb za vzgojo naše mladine, precejšnjo zaskrbljenost. Ce je že v nižjih šolah
Jolando in Darka Švaba je osrečila ljubka novorojena deklica.
rrosvetno društvo «Stavko Škamperle» iskreno čestita srečnima roditeljema in želi novo-rojenki dolgo in srečno življenje.
Učiteljski zbor in odbor Glasbene Matice čestitata tov. Jolandi in Darku Švabu k rojstvu hčerke Dunje.
iiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiii
PRETRESUIVA NESREČA NA DELU V UL. MATTE0TTI
p
Pri delu na strehi nove zgradbe padel 26 m globoko in se ubil
Pokojni obrtnik Hacka je bil izvežban za dola na strehah • Nesreča se je dogodila bliskovito in nesrečnežu nihče ni utegnil pomagati
Pretresljiv krik, Je zbudil pozornost delavcev, ki so včeraj popoldne na strehi nove stavbe v UUcl Matteotti 21 polagali asfaltno prevleko. Komaj so se utegnili ozreti, da so zagledali svojega 48-letnega delodajalca Leopolda Hacko lz Ul. Morerl 126, kako se je zvrnil čez strešni rob In padel v globino z višine 26 metrov. Osupli delavci se niso utegnili niti premaknili s svojih mest, nesreča se Je dogodila bliskovito. Nemo so potem prišli na strešni rob in se zgrozili ob pogledu na nesrečnega Hacko, ki je ležal na skladovnici lesa na notranjem dvorišču komaj dograjene stavbe.
Nekdo se je vendarle stresel iz osuplosti in se podvizal do najbližjega telefona. Poklical je rešilni avto RK, toda komaj so prihiteli bolničarji in dežurni zdravnik dr. Fu-molo, so ugotovili, da za nesrečnega Hacko ni več pomoči. Sam zdravnik je poklical agente letečega oddelka policije, ki so takoj prihiteli. Sočasno z njimi so v Ul. Matteotti
pridirjali tudi policisti s komisariata Stare mitnice in agenti znanstvenega oddelka. Prihitel je tudi sodni zdravnik dr. Nicollni, pregledal je Hackovo truplo In ugotovil, da je smrt nastopila zaradi hudih notranjih poškodb. Medtem so agenti uvedli preiskavo, da bi ugotovili vzroke strašne nesreče. Nihče pa Jim dosti ni mogel pomagati. Vsi delavci, ki so še nekaj minut prej bili na strehi ln opravljali svoje delo, so sl bili edini v trditvi, da je Hacka vedno delal skupaj z njimi. Ob trenutku nesreče, bilo je okrog 14.30, pa je btl prav na robu strehe. Zelo verjetno se Je tedaj nerodno naslonil na roko, da bi z drugo dosegel napušč, pri tem pa Je Izgubil ravnotežje ln padel. Prisotni delavci tega sploh niso opazili, slišali so samo obupen krik nesrečnika, ki Je že padal v globino in kateremu niso mogli več pomagati.
Po zaključeni policijski preiskavi
Je namestnik republiškega prokuratorja dr. Corsi Izdal dovoljenje ea
prenos trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Leopold Hacka Je v družbi s 60-letnlm bratom Francescom, ki je delovni Invalid, Imel majhno podjetje za posebna strešna dela s sedežem v Ul. Valdirlvo 25. Hackov brat Je pred približno tremi leti postal žrtev podobne nesreče na delu. Ko je delal na neki strehi v Vidmu, je Izgubil ravnotežje ln padel. Hudo se je poškodoval, da je ostal doživljenjski Invalid.
Po bratovi nesreči je Hacka še
bolj poprijel za delo. Sprejel je de-pri delu tudi
lavce v službo In jim p: sam pomagal. Pred kratkim je od tvrdke ICES Iz Ul. Carduccl 24, ki je pravkar dogradila stavbo v Ul. Matteotti, dobil v zakup delo za položitev asfaltne prevleke na strehi kot specializirana tvrdka za Izvršitev takega dela. Hacka se Je nič hudega sluteč, tudi včeraj povzpel na streho. Usoda pa je hotela, da je bilo to zanj poslednje delo.
Clllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliillllllllllillliilllliiiliiilliiiililitiillilliliilllliiiiiiiiiiiliiiliiliiiiiiiillllllliiiiiiillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 29. avgusta 1964 se Je v Tr-
stu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 9 oseb.
Umrll so: 42-Jetni Giuseppe Vesco-naz, 85-letna Elvira Crusizio vd. Ver-dabasso, 61-letna Veronlca Belich por. Babich, 67-letna Angelica Co-stan-tr, 31-letnl Fticcardo Del Pin, 50-letna Lurla Coceani por. Treves, 58-letna Emilia Petean por. Castellan, Patrizia Martincich, 8 mesecev stara.
OKLICI, Šofer Alfred Pokorny >n zdrav, pomočnica Stephanie Klanek, klepar Mauro Codignano in gospodinja Nevia Maria Giacominl, podčastnik Elio Vecchlet in učiteljica Laura Marcolin, električar Savino Škabar in prodajalka Armida Pia ninl, mizar Giuseppe Aloisi in gospodinja Maria Gerbac, mesar Mar-crllino Orlando in uradnica Nadia ViezzoH, Šofer Agostino Lucchi in prodajalka Rosan na Kokorovec, geometer Fabio Manfreda in uradnica Alida Groppazzi, geometer Gtulio Sella in geometer Franca MorelJ, pleskar Aldo Masi ln sluginja Luciana Gherlani, zidar Luciano Bu-secchlan ln služkinja Bruna Ardes-sl, ribar Onorino Tognon ln frizerka Aurella Tagliapietra, mesar Gior-gio Papadopulo In uradnica Elda Stinco, zidar Giovanni Biagi in šivilja Albina Labignan, stražar javne varnosti Franco Grassi ln Šivilja Maniella Zettln, Šofer Rino Mar-chesi ln frizerka Ondina Stefani, strugar F.nnio Trevlsanl ln Šivilja Bianca Derin, kovač Alfredo Motilca In prodajalka Adriana Vlezzoll,
Včeraj-danes
uradnik Raffaele Mellonl ln uradnica Odinea Facchi, stražar Javne varnosti Silvio Turini in uradnica Neri-Minuzz.1, trgovec Antonio Lego-
vini in gospodinja Marialuisa Ca-lucct, stražar Javne varnosti Sergio Kriso	In	irlzerka	Lucia Slavec, u-
rrdnik Giuliano Premuai In uradnica Marlarosa Donnerl, reprezentant Romano Iancich in gospodinja Glu-sepplna Palmitessa, delavec Angelo Facco ln gospodinja Nadia Novacco, zidar Tulilo C rali! in likalka Fortu-nata	Acquavita,	mehanik	Sergio
Trost	In	frizerka	Eleonora	Mtzgur,
skladiščnik Vinicio Blagi in Šivilja Renza Sartorello, pom. častnik Manilo Glanfrancesco in gospodinja Laura Ferarl, farmacevtski kemik Quln-tlno Dl Zoral In uradnica Irene Taf-fra, častnik Gaetano De Blasio in uradnica Lillana Ugliola, mornariški strojni častnik Miho Bozanlc in u-radnlca Maria Maddalena Černivec, ind. Izvedenec Paolo Starc In gospodinja Luisa Molfese, slaščičar At-tillo Londa in gospodinja Orgoliana Zulltch, arhitekt Demetrio Hrast in študentka	Grazia	Umani,	natakal
Mario Ligotti in gospodinja Fablola Vatta, električar Francesco Klss In uradnica Maria Grazia Belletti, mizar Gugllelmo Sedmach In gospodinja Miranda Renko, zdravnik Flo-riano Ucmar In bolničarska asistentka Elda Seghina, mehanik Franco
Mlllo ln delavka Palma Zucca, mizar Renato Llvio in gospodinja Bruna Hammerle, uradnik Francesco U-va In študentka Romana Leonardi, šofer Claudlo Perossa ln prodajalka Gluliana Picinlch, šofer Renato Fer-roli in uradnica Nevta Brero, karabinjer Antonio Del Monaco In prodajalka Maria Luisa Geattl, kurjač Giovanni Valentinis ln kuharica Maria Mahnič, poljski čuvaj Mario Furlan in baristka Pierina Grgič, brivec OHviero Grassi In gospodinja Anita Declich, podčastnik Angelo Mombello in gospodinja Miranda Pinto, mehanik Pasquale Fiorella ln delavka Maria Degrassl, prlstanlSčnlk Antonio Qulnto In gospodinja Laura Deana, mizar Giacomo Brlschla In delavka Nerina Starc, mizar Benla-mino Leban in gospodinja Barbara De Vito, pleskar Albino Debernar-dt In tkalka Loredana Tognon, geometer Valentino Dl Ragogna ln u-radnlca Armida Trevtsan, upokojenec Giovanni Ervini in gospodinja Paolina Bogislc, kovač Franco Ciuk ln likalka Livea Pockar,. trgovec Giovanni Drloll In gospodinja Irma Dudine, uradnik Giovanni Franchln In uradnica Marzia Ursinl, stražar javne varnosti Mario Krlzmanclc ln gospodinja Ervina Počkaj, zidar Vtn-cenzo Esposlto In frizerka Luciana Polacco, uradnik Gaetano Glanottl in pravnik Maria Adelalde Ferretti, tr-
govec Giancarlo Galltna ln gospodinja Daniela Prlogllo, električar Antonio Pesaro ln Irene Heus, reprezentant Grazlano Chelt in šivilja Anna Guerrlnl, učitelj Gtorglo Paoli In učiteljica Nldia Batantuono, lnd. izvedenec Luciano Kriscak ln knji-govodkinja Maddalena Rimbaldo, reprezentant Alfredo Caggiati in delavka Oleroentina Della Valentina, pleskar Antonio Russlgnan in tkalka Nella Degrassl, profesor Mario Eeacco in bolničarka Laura Cossi.
LOTERIJA
BARI	55	71	46	58	83
CAGLIARI	58	4	•0	44	75
FIRENCE	16	12	54	71	3
GENOVA	11	18	78	28	61
MILAN	2	15	71	27	18
NEAPELJ	87	89	5	19	64
PALERMO	55	57	3	47	76
RIM	67	11	27	90	18
TURIN	84	79	58	27	41
BENETKE	39	44	38	4	34
URARNA - ZLATARNA
LAURENTI
Trst, Largo S. Santorin, 4 Tel. 723240
Bogata Izbira najboljših švicarskih znamk ur ln zlatnine za BIRME, POROKE ln KRSTE Poseben popust 1
precejšen odstotek dijakov, 'ki i-majo popravne izpite, postane položaj v višjih srednjih šolah kar porazen, saj je več dijakov s popravnimi izpiti kot tistih, ki so prestali izkušnjo.
Upamo, da bo splošna slika, ki nam jo bodo nudili uspehi po končanih popravnih izpitih, docela spremenila ta negativen pojav ter dokazala, da je naša mladina zrela ter zmožna, da se učinkovito pripravi na življenje, v korist sebi in vsej naši skupnosti.
Poletne prireditve
Danes; v MIHAMARU predstava «Luči in zvoki«. Ob 21. uri v nemščini «Der Kaisertraum von Mirama-re». Ob 22.15 v italijanščini «Mas-simillano e Carlotta*.
Jutri: v Miramaru predstava «Luči in zvoki* ob 21. uri v angleščini «Maximilian of Mexlco». Ob 22.15 v italijanščini ((Maksimilijan in Karlota*.
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi se bo jutri začela prodaja vstopnic za prvega od petih ljudskih koncertov, ki bodo v septembru. Prvi koncert, ki bo v četrtek 3. septembra ob 21. uri, bo dirigiral Bruno Martinotti, sodeloval pa bo pianist Carlo Pestaloz-za. Program bo obsegal Čajkovskega uverturo-fantazijo Iz Romea in Julije, Hindemithov koncert za klavir, pihala in harfo op .49 ter Gounodo-vo simfonijo št. 2.
Zadnji dve skladbi v Trstu že nista bili izvajani.
Nazionale 16.00 «5 corpl senza testa* Joan Cravvford, Diane Baker. Prepovedano mladini.
Arcobaleno 14.30 «Due evasi da Sing Sing* Franchi Ingrassia. Prepovedano mladini.
Excelsior 16.00 «Totosexy» Technico-lor. Toto, Macario. Prepovedano mladini.
Fenice 16.00 «GU schiavi pid torti del mondo* Technicolor. Roger Brovvne, Gordon Mitchell, Scilla Gabel.
Grattacielo 16.00 «Sayon»ra» Techni-colo-r. Marlon Brando, Yoko Tani.
Alabarda 14.30 «11 giuramento dei Sioux» Technicolor. Charlton He-ston.
Filodrammatico 15.00 «1 leoni dl Ca-stiglia* Technicolor. Teresita Vela-squez.
Aurora 15.00 »Space. Men*.
Cristallo 15.30 «Quella nostra estate* Technicolor. Henry Fonda.
Capitol 15.00 «La leggenda dell’arcie-re di fuoco* Technicolor. Burt Lancaster, Virginia Mayo.
Garibaldi 15.00 «Ponny Express» — Technicolor. Charlton Heston.
Impero 15.00 «Finocchio».
Moderno 15.30 «La donna che visse due volte* Technicolor. Kim Novak.
Astra 15.30 «Tot0 e Cleopatra*.
Vittorlo Veneto Revija Kriminalnih filmov. 15.30 «L’intrigo» Rossano Brazzi.
Astoria 15.00 «Nel mar dei Caraibi* Technicolor.
Abbazia 14.30 «11 ranch delle tre campane* Technicolor. Joel Mac Crea.
Ideale 13.45 «Le tardone* Franchi, Ingrassia.
Marconi 14.30 «La guerra del botto-rvi* Massimuccio in 100 drugih dečkov.
KINO NA PROSTEM
Marconi 20.15 «La guerra dei botto-ni» Massimuccio in 100 drugih dečkov.
Arena Diana (Ulica Revoltella, fll št. 11) 20.30 «La ragazza di Bube* Claudia Cardinale, George Chaki-ris.
Satellite (Naselje sv. Sergija, Globus št. 21. Se ponov: prvi del) 20.00 «11 molto Onorevole Ministro* Technicolor. Alec Guinness.
Paradlso 20.00 (dve predstavi) »Taras 11 Magnifico* Scopecolor. Tony Curtis, Yul Brynner.
Skedenj 20.00 (v dvorani ob 17.00) «11 giorno piu lungo* Cinrmascope.
ENALOTTO
Natečaj št. 35
ZMAGOVITI Bari .	.
Cagliari . Firence . Genova . Milan • . Neapelj . Palermo Kim . Turin . Benetke Neapelj II Rim II
s s
STOLPEC .	55 X
. 58 * 16 . 11 . 2 . 87 . 55 . 67 . 84 .	38
. 89
. 11
X
1
1
1
2
X
2
2
X
2
1
PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z
12 točkami
lir 9.902.000
11 točkami
lir
365.200
10 točkami
lir
24.300
Dokončne kvote določi srednja komisija
Ohranite odrezek, da boste Imeli pravico do nagrade
Šolske vesti
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, kt ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-II. neprekinjeno do 25. septembra.
• • •
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej, vstopni in razredni — v jesenskem izpitnem roku 1963-1964 dne 1. septembra ob t.3t s pismenim izpitom iz slovenščine.
• • *
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1963-64 dne 14. '-septembra 1964 ob S.39 s pismenim izpitom iz italijanščine.
Na Državnem trgovskem tehničnem
zavodu s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1964.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se s šolskim letom 1964-65 lahko vpišejo v prvi razred zavoda absolventi strokovnih šol vseh vrst, ne da bi morali polagati katerikoli izpit. Zadevni odlok je izšel v uradnem listu št. 189 z dne 3. avgusta 1964.
Dijaki, ki so končali katerokoli nižjo strokovno šolo in ki bi želeli nadaljevati šolanje na Državnem trgovskem tehničnem zavodu, se lahko vpišejo v prvi razred do 25. septembra t. 1.
Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole ter Nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu Ul. Caravaggio 4, sporoča:
da se vpisovanje za vse tri razrede nadaljuje do 25. septembra 1944 vsak delavnik od 10. do 12. ure. O čenči, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti naslednje dokumente:
1.	rojstni list od anagrafskega urada
2.	potrdilo o precepljenju
3.	potrdilo o zdravih očeh
4.	zadnje šolsko spričevalo.
Vsa druga pojasnila daje tajništvo šole.
Popravni izpiti ter nižji tečajni izpiti se pričnejo v torek 1. septembra 1964 po razporedu, ki je izstavljen na oglasni desk! šole.
Državna srednja šola In nižja Industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino 8) obvešča, da se vrši vpisovanje učencev in učenk do vključno dne 25. septembra t.l. Istočasno opozarja prizadete, da se prično vsi popravni Izpiti v torek dnn 1. septembra t.l., po urniku In razporedu, obljavljenima na šolski o-glasni deski.
Ravnateljstvo državne srednje šol* v Nabrežini sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti v torek, 1. septembra po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski.
SOLA GLASBENE MATICE Vpisovanje v šolo bo od 1-do 12. septembra od 9. do 12. ure v šolskih prostorih v Ul. R. Manna 29.
Pouk se bo pričel v ponedeljek, 14. septembra.
Ravnateljstvo
Razna obvestila
Danes 30. avgusta z začetkom ob
16.30 bo v Ljudskem domu pri Sv. Barbari praznik komunističnega tiska. Govorila bosta miljski župan Gastone Miho in deželni svetovalec Karel Siškovič. Igral bo orkester. Deloval bo bar-buffet. Domača vina. čevapčiči.
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča, da se vrnejo dečki iz kolonije v Devinu danes, dne 30. t.m. Ob 10. uri naj jih starši čakajo pri Silosu blizu glavne avtobusne postaje.
Mali oglasi
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. Alojza Pirca darujejo vaščani iz Saleža 10.300 lir za Dijaško Matico kot preostanek zbirke za venec.
V	počastitev spomina pok. Alojza Pirca darujejo bivši partizani 14.000 lir za Dijaško Matico kot preostanek zbirke za venec.
Marši č Rudolf. St. Isidor Nizza
(Francija) daruje za tiskovni sklad Primorskega dnevnika 1000 lir.
PODI tn pokrivala za Pooe, prepf0"
ge in sintetične preproge za hodnike iz plastike, guine, Moquette m M®-raklon. Beneške zavese (tende vene-z:ane) po men, zastori. Cinz laV“j' tex, prevleke iz plastike. A. R- "• 1TALPLAST — Trg Ospedale št; •>. Tel. 95-919.
ŠTIRIČLANSKA tržaška družina išče hišno pomočnico, ki je pripravljena preseliti se v inozemstvo. Dobra plača ln družinsko razmerje. Naslov na upravi.
DARWIL — Piazza S. Giovanni št 1
— natančna in vestna popravila tlt
in zlatnine.
BUFFET TOMAŽIČ išče 15-letnega vajenca. Dobri ekonomski pogoji.
Slovensko planinsko društvo v Tr'
stu priredi v nedeljo 6. septembra planinski izlet na Mangart. Prijav-ljenci naj poravnajo vpisnino najkasneje' do 31. t.m.
HOTEL RESTAVRACIJA «IVE E K EN D
Dvneak državna cesta 202
rrubeiš, ctarvisiana)
mmmSEm
Novi hotel vam nudi vse sodobne konfortne, moderne sobe, pristno pijačo in jedi za vse okuse.
Prijetno vam bo v mirnem, z gozdom obdanim hotelom
Poslužite se v
SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI JESTVIN
EDVARD GRUDEN
NABREŽINA center, št. 97 — Trgovina je včlanjena v S P A R
Hitra postrežba, kvalitetno blago in ugodne tene!
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega moža ln očeta
Rudolfa Pahorja
Posebna zahvala sorodnikom, znancem, darovalcem cvetja ln vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji P011-	ŽENA IN OTROCI
Sv. Križ, 30 avgusta 1964.
ZAHVALA
Vsem, ki so počastili spomin ln spremili na zadnji poti našo drago mamo in nono
Ivano Pangerc roj. Kosmač
se Iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem cvetja ter domačemu pevskemu zboru.
ŽALUJOČI OSTALI
Boršt, 30. avgusta 1964.
ZAH VA L A
Ob prerani Izgubi moža, očeta ln starega očeta
Adolfa Strgarja
se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali na katerikoli način. Posebna zahvala dr. Franzinu, primariju medicinskega oddelka bolnišnice v Tržiču ln družini Leglša (Kupčevi).
DRUŽINA STRGAR
Devin, 30. avgusta 1964.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Pijan je vdrl v stanovanje svoje nekdanje prijateljice
Cerkovnik je zasačil ^cerkveno miš» pri odpiranju pušice Neprepričljivi izgovori mladeniča, ki je ukradel motor
Pred prizivnimi sodniki se je zagovarjal tudi 33-letni Giobatta Scoda iz Krmina, Ul. Udine 105, “J Pa je svoj čas stanoval v Trstu v Ul. Ronchetto 113. Pravza-P?av si je v stanovanju Attilie Maldini ustvaril nekakšno družinsko gnezdece, toda ženska se ga
domt?VeUčala *;er ga zaP°dila z
,31 marca letos je Scoda poiskal tolažbe pri kozarcu vina (najbrž Jin je bilo precej) in potem se i? °Pogumljen odpravil v Ul. Ron-onetto, kjer je hotel po sili vdreti v Maldinino stanovanje. Pravzaprav se mu je naklep posrečil, Je razbil vhodna vrata ter stopil v hišo. Medtem je ženska te-jeionirala na policijo ter zahtevala pomoč agentov.
Policisti so aretirali Scodo ter ga spravili za zapahe. Po zasliša-5?R 80 ga prijavili kazenskemu sodišču zaradi treh prekrškov: 1. vlo-«ia v zasebno stanovanje, 2. tatvi-nB moške ure in 3. pijanosti.
Kazenski sodniki so ga spoznali za krivega prve in 3. obtožbe ter 5° mu prisodili 8 mesecev zapora ter 10.000 lir denarne kazni. Tedaj "° ga oprostili obtožbe tatvine ure Baradi pomanjkanja dokazov.
(Us* obravnavi pred prizivnim sodiščem je obtoženčev zagovornik trdil, da se v Scodovem primeru ne 7n°rt g°voriti o nasilnem vlomu v n° stanovanje, ker je pač obtoženec v tistem stanovanju dlje
časa živel skupaj v Maldini j e vo. Sodniki pa niso sprejeli te teze ter so potrdili prvotno razsodbo.
* * *
Pred istim sodiščem (predsednik Franz, tožilec Mayer, zapisnikar Magliacca, obramba Berton) se je moral zagovarjati 23-letni Giuliano Burgnich iz Gorice, Ulica delle Chiese antiche 36, ki je bil obtožen, da je ukradel manjšo vsoto denarja iz cerkvene pušice v cerkvi sv. Vida in Modesta na Pla-cuti v Gorici.
Bilo je okoli 11. ure 10. aprila ■letos, ko je Burgnich stopil v omenjeno cerkev. Ko se je prepričal, da v svetišču ni nikogar, je potegnil iz žepa izvijač ter je z njim s silo odprl pušico. Sreča pa mu ni bila mila, ker je cerkovnik, ki je bil v zakristiji, slišal zamolkli šum, ki ga je tat povzročil z izvijačem. Pritekel je v cerkev, zgrabil tatu za vrat ter ga odvlekel v zakristijo. Takoj nato je poklical policijo.
Burgnich se je Izgovarjal, da je iz pušice ukradel le 150 lir. Pri njem pa so našli 1830 lir. 5. junija letos mu je sodilo goriško kazensko sodišče in ker je že imel opravka s pravico, mu je prisodilo 9 mesecev zapora ter 45.000 lir globe. Poleg tega so tedaj sodniki preklicali pogojnost neke druge kazni, nakatero je bil obsojen že prej.
KINO PROSEK-KONTOVEE
Predvaja danes, dne 30. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film v Cinemascope:
MARCO POLO
IGRATA: Rory Calhoun — Voko Tani
himna

Predvaja danes, dne 30. t. m. z začetkom ob 16. uri v dvorani, <°b 20. uri se predstava nadaljuje na prostem), krasen barvni film v Cinemascope
«OKAY PARIZ«
IGRAJO: Fred Macmurray, Jane Wyman, Michel Gallan, Deborah VVallej
V Ponedeljek, dne 31. t.m. s začetkom ob 18. uri v dvorani, (ob 5,' url se predstava nadaljuje na prostem), ponovitev barvnega ruma v Cinemascope
«OKAY PARIZ«
Prizivni sodniki sc v tem primeru upoštevali samo nekatere olajševalne okoliščine ter so mu znižali kazen na 8 mesecev in 20 dni zapora ter na 40.000 lir globe.
Livio Kert, star 25 let iz Ul. Ti-mignano, je imel že večkrat opravka s policijo in sodnijskimi oblastmi. Zato je sodnik nekega dne sklenil, da bo moral mladenič spoštovati predpise, ki zadevajo policijsko nadzorstvo nad osebami, ki so nevarne za družbo.
Kert pa se tem predpisom ni pokoril ter je 21. maja letos ponoči ukradel lambreto Dariu Taucerju iz Ul. Donatello 14. Vsaj to so trdili policisti, ki so Kerta zasačili na Obali 3. novembra, ko je pred seboj porival vozilo.
Na zaslišanju je mladenič podal več izjav, ki se niso ujemale, ali pa so bile tako naivne, da jih ni bilo mogoče smatrati za resnične. V prvem trenutku je na primer dejal, da mu je sam lastnik dovolil, da se lahko odpelje s skuterjem, potem pa je trdil, da je na obali našel prevrnjen motor ter ga hotel le postaviti v pravilno lego. Z druge strani pa je Taucer izjavil, da je motor parkiral v bližini svojega stanovanja. Spričo teh nasprotujočih izjav, policistom ni preostalo drugega, kot da Kerta prijavijo sodišču zaradi tatvine ter prekrška, ki zadeva policijsko nadzorstvo. Kazenski sodniki so ga spoznali za krivega ter so ga obsodili na 1 leto zapora in 45.000 lir globe. Prizivni sodniki so potrdili to razsodbo.
KlJSfO «1«ISU PROSEK
skf^aja danes> dne 3®- *• m- * začetkom ob 16. uri pustolov-> dramatični barvni film v Cinemascope:
IL SEGNO DEL VENDICATORE
(ZNAMENJE MAŠČEVALCA)
__ GRAJO;	Hundar — Grazieila Granata — Paulo Soivad
Poskus samomora
Na tretji medicinski oddelek so včeraj popoldne nujno sprejeli 52-letno delavko Lucio Michelazzi iz Ul Campanelle 52 zaradi zastrupitve s plinom. Michelazzijevo so v bolnišnico pripeljali z avtom RK. Bolničarji so povedali, da so žensko, ki ni govorila, našli malo prej v njenem stanovanju, kjer si je _ hotela vzeti življenje. Še pravočasno so jo rešili sostanovalci ,ki so začutili vonj po plinu, vdrli v njeno stanovanje in poklicali rešilni avto RK. Niso znani razlogi, ki so privedli Michelazzijevo do tega, da si je hotela vzeti življenje.
Proizvajalci vina
ne čakajte zadnje dni, da si nabavite vse potrebno za vašo klet
IMPORT.EXPORT
odvetniki, notarji, administratorji občin in ostale ustanove kupite stroj za kopije THERMO-FAX ena kopija vsake štiri sekunde)
Z novim skladiščem 3 M MINNESOTA v TRSTU se nadaljuje razprodaja: hladilnikov, pralnih strojev, kuhinjske opreme in drugih potrebščin pri
U. Bazzanella
TRST, UL. F. VENEZIAN 5 TEL. 24197
VESTI IZ PODCORE
Osmice rešujejo vinsko krizo
Trava in koprive na pločnikih
KINO SKEDENJ
predvaja danes, dne 30. t.m. z začetkom ob 17. uri v dvorani, (ob 20. uri se predstava nadaljuje na prostem), izvanredni film v Cinemascope
II giorno piu lungo
(NAJDALJ&I DAN) Blagajna se zapre ob 21. uri.

g V//////,
Ž V//////.
Radio Trst A
ste. - QKr2,le,dar; 8 30 Poslušali bo-Cvetina'00 Kmetijska oddaja; 9.30 m»ce v slovenski pesmi; 10.00 UlR ’ J*?j° Orkester Monia Liter;
aarmordČaJa za na,mlajfie; nat0
Slov	p- Scarica; 12.00
bo no11* i?*118 Pesem; 12.30 Glas-ljah- ,-eIJah; 13.30 Glasba po že-Rita 5 Lahka glasba; 15.00 PUiDni < 0ne; 15-20 Kitarista De sessinn. ,?laz Cano; 15-40 Jam 16.30 Baiot16 00 VeIike ljubezni; danski a,a glasba; 17.30 Popol-danev 18-30 Kino, včeraj in
19-15SNeri9o?? i ,Pesmi brez besed; naJskp *L ,1J!kl vestnik; 19.30 Du-Znani^^dije; 20.00 šport; 20.30 terj21	2100	I* slov. folklo-
Nedelio GSdalni orkestri; 22.00 flttni- „LsP°rtu; 22.10 Modemi • «.oo Zbori.
Trst
ialk? I^beti-lska oddaja; 11.10 Tr-
12.00 Plo§Te 1 iStičnl ansam^e^»
7iš , KoPer
noš RTJutranja glasba
NEDELJA, 30. AVGUSTA 1964
11.25 Orkestri; 13.25 Vzporedni glasovi; 14.00 Operna glasba; 14.30 in 15.15 V nedeljo skupaj; 16.00 Radijska črtica; 18.25 Sardinska narodna glasba; 18.40 Plesna glasba; 19.15 športni dnevnik; 21.20 Pianistka Annie Fischer; 22.20 Plesna glasba.
II. program
— --------, 8.00 Pre-
8-40 Domače viže; 9.00 9.30 Zabavni zvoki;
Operne ari-
1030 -,--
Renor,“ Folklorna serenada; 11.30 PO	11-50 in 1
renaaa; ii.ju 12.50 Glasba pfegTŠrt.^Vi .12-35 Zunanjepolitični todile- ’ ,l3„40 °d melodije do me-l5lsVU-ou Glasba po željah:
7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. pesmi in plesi;- 9.00 Program za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 11.35 Pevci; 12.10 Plošče tedna; 13.40 Vesel program; 14.00 Nedeljski orkestri; 15.00 Marsovec na Zemlji; 16.15 Clacson; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 O opernem gledališču; 21.40 Glasba v večeru; 22.10 Mala revija.
III. program
16.30 Bachove kantate; 17.15 De Beaumarchals: «La madre colpe-vole»; 19.15 Gledališki pregled; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Iz Debussyje-ve «Images»; 21.20 Wagnerjeva opera «Tannhiiuser».
Slovenija
6.00 Dobro jutro!; 7.15 Narodni zvoki; 8.00 «Veseli tobogan«; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 še pomnite, tovariši...; 10.30 Pesmi borbe in dela; 10.50 Orkester Me-
hi»- iq,®n“s RL; 19.00 «1 campio-Idasba Pren0K RL; 22.15 Plesna
6 ^a<,0na^n' program
KhietiiYieme na ital morjih; 8.30 8la*ba- ka ,?ddaja; 9.00 Nabožna
• H.10 Sprehod skozi čas;
lachrino; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Vedre melodije; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Koncert; 14.15 Od koračnice do scherza; 15.05 «Danes popoldne»; 16.00 Humoreska tega tedna; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lhotka: Vrag na vasi; 20.50 športna po-
ročila; 21.00 Melodije; 22.10 Godala v noči; 23.05 Komorni koncert.
Ital. televiii/a
10.15 Kmetijska oddaja; 17.30 Prenos športnega dogodka; 19.00 Glasbeni program; 20.15 športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 Metzo-ve enodejanke; 21.55 Dežela Don Kihota; 22.25 športna nedelja in dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.20 Disneyland; 22.10 Glasbeni program z Johnny-jem Dorellijem.
Ponedeljek, 31. avgusta
18.00	Program za najmlajše;
20.00	športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 Prigode kapitana Cooka; 21.55 Mednarodno tekmovanje v lahki glasbi, ob koncu Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Film ((Pleši z menoj«; 22.50 športne vesti.
Jug. televizija
9.30 Deček iz cirkusa — film;
10.00	Kmetijska oddaja; 16.30 Zaključni del tekmovanja v motokrosu; 17.30 Modena: Atletsko srečanje Italija - Jugoslavija - Švica;
20.00	Dnevnik; 20.45 87. policijska postaja — film; 21.35 Večer oper nih arij; 22.05 Jazz; 22.35 Poročila
Ponedeljek, 31. avgusta
19.10 Obzornik; 19.30 Britanska enciklopedija — film; 20.00 Dnevnik; 20.30 Tedenski športni pregled; 21.00 Nicholas Nicksleby — tilm; 22.30 Pogled nazaj; 22.45 Poročila.
Tiste dni ko je tekstilna tovarna v Podgori zaradi poletnih počitnic le delno obratovala, je bilo pri nas zelo mirno in zdelo se je, kot bi se povrnili v nekdanje vaško življenje. Sedaj gre življenje zopet po starem in tudi smrad iz tovarne umetnih vlaken nezadržno sili v hiše, zlasti v dneh, ko se pripravlja na dež.
Za večjo razgibanost življenja poskrbijo tudi osmice, ki jih imamo trenutno v vasi tri, in sicer pri Milki Klančičevi, pri Grampu in v Ul. Attimis v spodnjem koncu. Dejstvo je, da se bliža nova vinska letina in grozdje kaže še kar dobro, v kleteh pa je še vse polno starega vina, ki ga je treba prodati. Edini način za pospešitev prodaje so ravno osmice, kjer so gostje gotovi, da dobijo pristno domače vino po zmerni ceni ter zato radi prihajajo v osmice. Gostilničarjem seveda to ni prav in se pritožujejo nad občinsko upravo, češ da bi morala omejiti izdajo dovoljenj za osmice, ker te škodijo njihovim koristim.
Kadar gremo v Gorico opazimo marsikje kako mestni delavci u-rejujejo pločnike po raznih ulicah .Menda so tudi pločniki v nekaterih glavnih ulicah v Podgori vključeni v ta javna dela; kdaj pa bodo prišli na vrsto ,je drugo vprašanje. Za sedaj so pločniki ob naši «magistrali», Ul. Cuneo in IV. Novembre, čez in čez prerasli s travo, med katero so pomešane tudi koprive, zlasti pred pokopališčem, da ni moči po njih. Prav bi bilo, da bi jih vsaj za silo očistili in usposobili za uporabo.
sklepom upravnega sveta. Delavci zahtevajo, da se področno ravnateljstvo čimprej obnovi.«
Tajništvo CGIL izraža nadalje popolno solidarnost z uslužbenci ENEL iz Goirice ter obljublja, da se bo potegovalo za uresničitev njihove zahleve.
Posl. Zuccalli sprejema
Mestna sekcija PSDI v Goric: sporoča, -da bo poslanec Lanfran-co Zuccalli jutri, v ponedeljek, v Gorici in da bo sprejemal stranke na sedežu PSDI v prostorih mestne sekcije na Korzu Italia 54 od 9. do 11, ure.
* Glavni tajnik predsedstva republike se je zahvalil odvetniški zbornici za voščila po ozdravljenju predsedniku republike v zvezi z njegovo boleznijo. Zahvalno pismo je prejel predstavnik odvetniške zbornice iz Gorice
Zahvala goriške KPI
Pokrajinsko tajništvo KPI za Goriško se s tem zahvaljuje vsem tistim, ki so na kakršen koli način izrazili sožalje ob smrti generalnega tajnika stranke posl. Palmira Togliattija.
V odgovor na voščila, ki jih je go-riška federacija KPI poslala za ozdravitev predsednika republike Antonija Segnija, Je prefekt Strano poslal posebno brzojavko, v kateri se v imenu družine Segni zahvaljuje za taka voščila.
Smrt bivšega partizanskega borca iz Podgore
Včeraj zjutraj Je v sanatoriju «Sartorio» v Trstu, kjer je bil zadnje čase na zdravljenju, umrl 41-letni Jožef Delpin iz Podgore, Ul. Brigata Lambro 141. Z mrtvaškim vozom podjetja Frescheren iz Gradiške bodo, krsto pripeljali v Pod-goro. kjer bo v ponedeljek pogreb iz hiše žalosti na tamkajšnje pokopališče.
Pokojnik je bil med zadnjo vojno borec v partizanskih edinican, kjer je bil tudi ranjen in ostal invalid. Zapustil je ženo Valerijo, ki je doma s Peči, ter sina in hčer.
Znanci in prijatelji izrekajo družini sožalje. K tem se pridružuje tudi naše uredništvo.
PO SESTANKU FEDERACIJE V GRADEZU
Stališče federacije PSDI glede sodelovanja s KD
Stranka obtožuje KD, da hoče vsiliti svojo hegemonijo - PSDI vodi politiko sedenja na dveh stolih
Goriška federacija PSDI je objavila tiskovno sporočilo o svoji seji v Gradežu, na kateri so proučili razmere v tej krajevni u-stanovi, nastale zaradi ((nekvalificiranega dejanja« sekcije krščanske demokracije tega mesta. Izvršni odbor federacije je proučil tudi izjavo pokrajinskega tajnika KD, češ da niso obveščeni o odločitvah gradeške sekcije te stranke niti o žaljivih izjavah, ki so se pojavile v časopisju. Kar zadeva samo dogajanje sporočilo gradeške sekcije PSDI pojasnjuje dejanja in zadržanja, ki zaradi krajevnega značaja federalnemu odboru ni potrebno posegati vanje.
Izvršilni pokrajinski odbor PS Dl pa se ne more izogniti trditvi sekcije KD iz Gradeža o stališču stranke v ostalih krajevnih organih oblasti, stališče, ki naj bi potrjevalo ((osnovni politični orpor-tunizem«. Ker se takšno ceneno stališče pojavlja tudi v škofijskem glasilu, naj se pojasnijo vzroki
imiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiitiiiittiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiitiiiiiiiiTiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
DVE NESREČI VČERAJ DOPOLDNE V BRDIH
Požar o seniku Popila firaoDana na oslaalu
Nezadovoljstvo zaradi ukinitve področnega ravnateljstva ENEL
Ker so ukinili ravnateljstvo EN EL s sedežem v Gorici ter ga premestili v Trst je CGIL včeraj poslala prefektu in predsedniku EN EL naslednje pismo:
((Tajništvo Delavske zbornice izraža nezadovoljstvo uslužbencev ENEL goriške pokrajine ter zahteva, da ostane področno ravnateljstvo v Gorici v skladu s členom 6 zakona, ki ustanavlja ENEL, in
iiiiiiiiiiiuimniiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJŠNJE VESTI IZ BOLNIŠNICE
Padec vespista na Majnici ker mu je postalo slabo
Pes spravil na tla motociklista v Ul. Giustiniani-Med skakanjem v Sočo se je udaril v glavo
Ogenj je uničil kakšnih 200 stotov sena ter povzročil 800.000 lir škode ■ A vtomobil je zdrsnil na testi posuti s peskom - Ranila se je Adele Gravner iz Steverjana
Včeraj dopoldne okoli 10. ure so vsi moški zgornjega dela Oslavja sodelovali pri gašenju požara, ki je izbruhnil v seniku kmetovalca Pepija Gravnarja. Ogenj so kmalu omejili, tako da ni dosegel stanovanjskega poslopja, na katero je prizidan. Skoda znaša okoli 800 tisoč lir, ker je zgorelo blizu 200 stotov sena, pri gašenju pa se je pokvarila tudi streha.
Prvi je znake požara opazil nečak Zoran Poberaj iz Solkana, ki je te dni na počitnicah pri teti. Takoj je opozoril strica, ki je pod murvo bfal časopis, da se vali dim iz skedenjskih odprtin. V nekaj minutah se je vest o ognju razširila pri vseh sosedih, ki so pustili
Nekaj po polnoči v noči od petka na soboto je pes pritelkel pod vespo 51-letnega Bruna Trevisana iz Ul. Tomsig 3 v Gorici. Trevisan je izgubil nadzorstvo nad vozilom in padel na asfalt. Nesreča se je pripetila v Ul. Giustiniani. Ker se je potolkel po levi roki, je prišel v bolnišnico po zdravniško pomoč. Doma se bo zdravil 15 dni.
Včeraj opoldne je 10-letni Ful-vio Campanello iz Ul. Brigata Pavia bos hodil pred hišo ter se zbodel v desno stopalo. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 3 dneh.
Giovanni Riavez, star 15 let, bivajoč v Ul. Cipriani 93 v Gorici se je včeraj okoli 14. ure kopal v Soči blizu pevmskega mosta. Ko je skočil vanjo, je z glavo udaril v kamen. Krvavečega so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Doma se bo zdravil 8 dni.
Quintilio Frizzi, star 23 let, doma iz Ul. Fiume v Gorici, se je včeraj ob 16. uri peljal z vespo po Majnici. Na vsem lepem se mu je zavrtelo v glavi. Vzrokov delne izgube zavesti ni vedel opravičiti; morda je nastala zaradi precejšnje vročine, ki se je spet pojavila. Pri padcu se je potolkel po glavi, desni roki, obrazu ter si zlomil levi gleženj. V civilni bolnišnici se bo zdravil 20 dni.
Nogometaši iz Štandreža pred jesensko sezono
Standreška Juventina se je že začela pripravljati na jesensko tekmovanje v kategoriji diletantov, ki se bo predvidoma začelo v začetku oktobra. Prejšnjo nedeljo je njeno moštvo, ki so ga sestavljali povečini mladi člani društva, odigralo prijateljsko tekmo v Slov-rencu. Rezultat 3:2 v korist Juven-tine sicer nima kakega posebnega pomena, važno pa je, da je igra mladih ugajala občinstvu. Posebno naj omenimo Kaučiča, ki je zabil vse tri gole in Zezlina ter Marego.
Danes bodo naši nogometaši na-
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trst - Ul. ar. Frančiška 20 Telefon fll-792
Novo:
Frank Slaughter; KIRURG dr. CARTER	Lir 1.850
stopili v prijateljskem turnirju, ki ga bo v Fari organiziralo tamkajšnje nogometno društvo. Juventina bo igrala z ekipo S. Can-ziano, pred to tekmo pa se bodo pomerili nogometaši iz Podgore z ekipo iz Zagraja. Podgorci so že v četrtek imeli na svojem igrišču pri Madonnini trening tekmo ter se pripravili na to srečanje.
Tudi Juventina bo morala prihodnje nedelje izkoristiti, da se dobro pripravi na jesensko tekmovanje, ker dober začetek mnogo pomeni in olajša napore nadaljnjih srečanj.
Danes v Novi Gorici motociklistična dirka
Goriška turistična zveza nam je poslala v objavo razpored prostih ležišč na njenem področju. V zadnjih dneh je vedno več prostih sob, ker se turisti že umikajo hladnim večerom in nočem, ki se pojavljajo zlasti v gorskih krajih.
V Bovcu Je v Kaninu in Goloba-cu 30 postelj, v Planinskem orlu v Trenti 20, v Soči 10, v Logu pod Mangartom 15, pri Vugi na Mostu na Soči 4. V Novi Gorici: Park Hotel 15, Sabotin 20, Kekec 16 in Skalnica 12, Poldanovec na Lokvah 60, Km v Tolminu 15 in 10 v za-Bebnih sobah.
Odprta je cesta Nova Gorica— Lokve, ki je asfaltirana do Prevala. Odprt Je lov na srnjaka in gamsa ter ribolov, v Novi Gorici bo danes 30. avgusta avtomoto dirka.
Mladenič iz Gradiške utonil v Soči
Včeraj popoldne je 22-letni Tul-lio Frankovig iz Gradiške, Ulica Udine 27, odšel s prijatelji k Soči na kopanje. Okrog 16. ure so se hladili v vodi na kraju Saletta, ko je Frankovigu nenadoma postalo slabo in izginil je v vodi. Prijatelji so mu brž priskočili na pomoč in med drugim so mu tudi skušali pomagati % umetnim dihanjem, vendar je bilo njihovo prizadevanje zaman in mladeniča niso mogli več priklicati k življenju. Truplo so nato odpeljali v mrtvašnico na pokopališču v Gradiški na razpolago sodnim oblastem. Pogreb bo v ponedeljek popoldne.
Frankovig je v zadnjem času služil vojaški rok in je prišel domov na kratek dopust ter se je že pripravljal na povratek k vojakom.
svoje delo ter prihiteli Gravnar-ju na pomoč. Tudi gospodar, ki je bil spodaj v dolini in je opazil dim je na vso moč pritekel domov.
Prva skrb sosedov je bila rešitev osmih glav živine iz hleva, ki je pod senikom. Spraviti žival na prosto pa ni bila tako preprosta zadeva, ker je dim skozi trombo vdrl v hlev, da v njem skoraj ni bilo mogoče gledati. S težavo so moški odvezali preplašene živali ter jih spustili na prosto. Medtem ko so poskrbeli, da so o nesreči obvestili gasilce,, jso, sami začeli polivati tisti del skednja in seno, kjer je v bližini stanovanjska hiša, ki ima leseno ostrešje. Gasilci, ki so prihiteli na Oslavie z dvema cisternama vode, so najprej napravili v strehi več lukenj, da je dim imel prosto pot, potem pa so s svojimi močnimi vodnimi curki pogasili ogenj, ki se je razvil v senu. Izpraznili so tudi občinski vodnjak, ki je v bližini. Vzroka požara še ne poznajo; ni izključeno, da gre za samovžig.
Nekaj minut po pojavu prvih znakov požara se je pripeljal mimo avtomobilist 59-letni Edgardo Grinetti iz UL Ortigara 7 v Gorici, s katerim se je peljala 73-letna Adela Ciglič, vdova Gravnar s Križišča 13 v Steverjanu. Zdi se, da jo je Grignetti, s katerim so si v znanstvu, peljal iz mesta, kjer si je preskrbela potni list, da bi odšla v okrevališče. Možje, ki so bili zaposleni z gašenjem, so zaprosili avtomobilista, ki je zaposlen pri gradbenem podjetju Mattiroli na Svetogorski cesti, naj bi se odpeljal k Tildi na Oslavje telefonirat gasilcem. Grignetti je rade volje ustregel. Le ko‘se je pripeljal na oster ovinek na Oslavje, ga je zaneslo na cesti, ki so jo pred nekaj dnevi posuli z drobnim peskom, da bi se asfalt preveč ne obrabil. Najprej se je zaletel na levo stran v zid, potem pa še na drugo stran. Trčil je s prednjim in zadnjim delom. Medtem ko se šofer ni poškodoval, se je Grav-narjeva udarila v glavo, levo nogo in v desno stran prsnega koša, kjer sl je verjetno zlomila nekaj reber .V bolnišnici, kamor so jo pripeljali z rešilnim vozom Zelenega križa, se bo zdravila 8 dni. Avtomobil je utrpel precejšnjo škodo, ki verjetno presega 100.000 iir. Na kraj nesreče je prišla patrulja mestne policije iz Gorice, ki je sestavila zapisnik.
Ob robu te nesreče naj napiše-
mo še to, da je postal asfaltirani cestni odsek na Oslavju zelo nevaren, odkar so ga prevlekli z asfaltno plastjo in posuli z drobnim peskom. Prejšnji dan so se v bližini tistega ovinka zaletela tri vozila, neki volkswagen iz Steverjana in dva fiata. Nesreče narekujejo, da se na takšnih krajih namestijo opozorilni napisi, naj se zmanjša hitrost. Potrebna pa je tudi počasnejša, predvsem pa pazljivejša vožnja.
Zasilno krpanje ceste v Št. Mavru
Pred dnevi so delavci podjetja, ki mu je poverjeno vzdrževanje ceste od Pevme proti Sjt. Mavru, posipali drobir, in pesek na tistih delih naše ceste, ki jo je najbolj razkopalo zadnje deževje. Vaščani so mnenja, da je tako delo zaman, ker bo voda ob prvem dežju zopet vse odplavila. Cestišče bi bilo treba bolje utrditi tudi z valjarjem, dokončna rešitev pa bi bila asfaltna prevleka. Dokler te ne bo, ta odsek ((ceste vina in češenj« ne more zaslužiti tega imena in tudi ne more privabiti tujce k večjemu obisku, za domačine pa, ki imajo opravka v mestu, predstavlja stalno nevarnost za nezgode.
Slovenska prosvetna zveza priredi 19. in 20. septembra dvodnevni izlet v Maribor in na Pohorje Odhod iz Gorice ob 13. uri, prenočitev v Mariboru, ogled Pohorja, Celja in Ljubljane. Voznina, cestnina, potni list In vizum skupno 2500 lir. Prijave sprejema urad SPZ v Ul. Ascoli ter raznašalec Primorskega dnevnika v Sovodnjah Mirko Kuzmin. Ce do 1. septembra ne bo dovolj prljavljencev se Izlet odpove.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici CRISTOFOLETTI na
Travniku, tel. 29-72.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes 30. avgusta bo v Gorici odprta cvetličarna GORIAN RENATO, Ul. Garibaldi 9, tel. 26-28.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 31.2 stopinje ob 12.45 in najnižjo 15 stopinj ob 5. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 70 odstotkov.
Včeraj-danes
Od 23. do 29. avgusta se je v goriški občini rodilo 22 otrok, u-mrlo je 13 oseb, porok je bilo 12 in oklicev 7.
ROJSTVA: Manuela Martinuzzi, Massimo Peressini, Tamara Tinu-nin, Stefano Pizzo, Anna Falanga, Daniela Smania, Cinzia Catalino, Valter Nanut, Alessandro Menzini Stefano Specogna, Marco Fersin, Loredana Frandolic, Paolo Nadaia, Marco Bortolotti, Giuliano Ban-delli .Marco Fumai, Sabrina Natti-na, Cristina Dilena, Alessio Cher-sovan, Paola Rapisardi, Aurora Rippa, Valter Caudek.
SMRTI: upokojenka 77-letna Laura Dekleva vd. Sabec, kmetovalec 64-letni Luigi Negro, 75-ietna Ma-tilde Mian, gospodinja 66-letna Ca-terina Devetak, 2 in pol meseca star Paolo Caracciolo, delavec 56-letni Antonio Sossou, gospodinja 54-letna Giovanna Sabini por. Ter-pin, upokojenec 70-let.ni Giuseppe Testone, 62-letna Regina Kristančič por. Licer, en dan star Marco Bortolotti, upokojenec 65-ietni Ro-dolfo Bendetti, upokojenka 65-let-na Caterina Kovačič vd. Suligoi, 76-ietna Givanna Benca.
OKLICI; zastopnik Romano Ian-
cich in gospodinja Giuseppina Pal-mitessa, gasilec Antonio Tino in šivilja Lucia Dello Russo, uradnik Italo Bonaggio in tekstilka Anna Maria Devetak, davčni pravnik Antonio Chillemi in profesorica Ghianvita Rosellini, uradnik Franco Moretti in gospodinja Liliana Carbonella, uradnik Giorgio Ban-delli in uradnica (Sisela Kuoerski, elektrotehnik Lino Lonido in gospodinja Maria Comi.
POROKE; tekstilec Franco Ciu-bei in delavka Grazieila Medeot, geometer Sergio Argentini in učiteljica Silvia Sgubin, uradnik Pier Giorgio Coloccini in uradnica Gra-zia Azzano, zidar Livio Stanig in tekstilka Laura Bregant, mlinar Edoardo Piani in tekstilka Adrian-na Simionatto, mizar Stefano Vogrič in gospodinja Ljubka Levpu-scek, uradnik Dario Gnesutta in uradnica Marina Tacchinardi, trgovec Luigi Sorza in učiteljica Maria Menolascina, učitelj Aldo Giacoppo in učiteljica Bruna Gag-gioli, trgovec Domenico De Ber-toli in trgovka Gianfranca Bevi-)acqua, delavec Giuseppe Bolzicco in delavka Elena Moseti«" evangelist Fruncesco Scone-ssa in uči teljica Anita Semadei.
razkola s KD v krajevnih upravah in ugotovijo odgovornosti nekaterih skupin večinske stranke,
Foljan ■ Redipuglia: občinska u prava je komunistična, ker je KD v nasprotju s pravilno sklenjeni mi sporazumi s PSDI onemogoči la sestavo skupne liste.
Ronke: občina ima komunistič no upravo odkar je KD odpoveda la sporazum o odboru ter predsta vila — kot sedaj v Gradežu ostavko svojih odbornikov, kar je povzročilo razpust občinskega sveta, ker KD ni dopuščala ,da b jo pogojevale druge demokratič ne sile v odboru.
Starancan; hegemonistična težnja KD je povzročila sestavo protestne mestne liste.
Zagraj:	v podobnem položaju
kot v Gradiški je socialdemokratska federacija s težavo uspela preprečiti razumljivo reakcijo, ki bi utegnila povzročiti izgubo občinske uprave.
Gorica: dasiravno KD nima absolutne večine, je hotela izsiliti sprejem vsake odločitve, kar je povzročilo nujen odstop socialdemokratskih svetovalcev, da so o-hranili svojo in strankino dostojnost.
Gradež: nestrpnost nekaterih zastopnikov KD, da pristanejo na pogoje, je izbruhnila z vso brutalnostjo. Posledice so kronika teh dni.
PSDI, ki je pripravlien prevzeti odgovornosti na podlagi enakopravne dostojnosti s KD, zavrača kakršen koli demokristianski poskus, da bi se zmanjšal doprinos njegovih predstavnikov pri upravljanju javnih stvari. Zaradi tega so bili doseženi uspehi in skunni cilji povsod tam, kier se takšni poskusi niso uresničili in kjer je sodelovanje bilo možno na podlagi konstruktivnih shem in spoštljivega tekmovanja.
To dokazuje razvoj dogodkov v pokrajinski upravi in tržiški občini, kier je prisotnost odgovornih ljudi, ki jih vodi demokratični duh, omogočila nad triletno sodelovanje, ki ga označuje socialna in politična vsebina.
Pokrajinski izvršni odbor PSDI upa, da bodo organi KD razpravljali v umirjenejšem ter ravnovesnem tonu, ki nai karakterizira bodoče odnose med političnimi formacijami različnih ideologij, ki skrbijo za skupne koristi in ljubosumno čuvajo svojo funkcionalno avtonomijo,«
Sporočilo PSDI ni razčistilo vprašanj, ki so jih zastavljali nekateri goriški politiki glede bodočih odnosov med PSDI in stranko relativne večine. Ni odgovorilo na vprašanje, če je stranl:a za načelno sodelovanje s KD ali pa proti njemu. Slej ko prej ostaja federacija zvesta svojemu originalnemu načelu, da se vprašanje vodilnih formacij, zavezništva v krajevnih organih oblasti rešuje *od primera do primera». Ti primeri pa so si lahko tudi v diametralnem nasprotju. Stranka je na takšen način v opoziciji in na vladi, kakor hoče kdo gledati. Tako stanje ji omogoča ohranitev glasov tistih pripadnikov, ki se ogrevajo za sodelovanje z večinsko stranko. Istočasno pa ji daie tudi moinosti, da je po volitvih kot prvi kandidat «razpološljiva» za sestavo koalicijskih odborov.
Tako misli PSDI. Svoje račune pri tem pa vodi tudi KD, ki je prekinila sodelovanje v nekaterih ustanovah, in ne prav na koncu še druge stranke, med njimi tudi PSI, ki je tudi možen kandidat. da po volitvah po vzgledu vlade sodeluje v odborih z oečin-slco stranko, dasiravno v deželi niso sledili rimskemu vzgledu.
v Gorici
VERDI. 15.30: «1 & pantera rossa*. Z David Niven in Ciaudia Cardi-nale — Angleški Cinemascope v barvah.
Zadnja predstava ob 22.
CORSO. 14.30: (d due capitanl«. Charlton Heston ln D. Reed — Ameriški barvni film. VITTORIA. 15.00: «Totosexy». Tot6 in Macario. Italijanski kinema-skopski film v barvah; mladini pod 18. letom vstop prepovedan; zadnja ob 21.30.
CENTRALE. 14.00: «Gli invincibi-11». — G. Cooper in P. Goddard. Ameriški barvni film v režiji C. de Mille — Zadnja predstave ob 21.30.
v Tržiču
PRINCIPE. «Chi glace nella mla bara?«, Bet te Davis, Peter Law-ford ln Karl Malden. NAZIONALE. ((Agente 007 licenza di uccidere«, Sean Connery in Uršula Andress. Barvni film. AZZURRO. I Beatles in «Tutti per uno», Wilfrid in Brambell. EXCELSIOR. (d soliti ignoti«, Vit-torlo Gassman in Ciaudia Cardi-nale.
r Ronhnh
EXCELSIOR. «1 tre spletati«, Richard Harrison.
RIO. «11 texano — In nome di Dio», John Wayne.
v IVovi Gorici
ŠEMPETER: 30. avgusta italijanski barvni film -Korziški bratje«. SOLKAN: 30 avgusta italijanski film ((Italijanke in ljubezen«.
☆
ARETTA
med elegantnimi in preciznimi urami ie najcenejša znamko
☆
ARETTA
ULTRA TH1N
6. SEPTEMBRA NA ZAHTEVNI LJUBELJSKI PROGI
Vsi najboljši za moto cross za «Grand Prix Jugoslavije^
Prijavljeni tekmovalci iz osemnajstih držav
Letos 6. septembra je Tržič prvič organizator Grand Prix Jugoslavije v moto-crossu, ki ga je priznala in je tudi v koledarju mednarodne moto organizacije FIM. Grand Prix Jugoslavije v moto-crossu na Ljubelju je korak k organizaciji ene izmed drk za svetovno prvenstvo v moto-crossu. Vsekakor lahko računamo, da bomo v prihodnjih letih videli na Ljubelju najboljše vozače v moto-crossu na svetu.
PROGA: Proga je krožna in je dolga 1.500 m. Ima 2 blažja in 1
strm vzpon cca 25 do 45 stopinj, 3, spuste, ter večje število prirod-nih skokov. Širina steze je na najožjem delu 6 m. Podlaga steze je travnata in na kratkem delu v dolžini cca 20 m močvirnata.
Ostali podatki tekmovanja:
Tekmovanje bo v dveh kategorijah in sicer: tekmovanje motorjev 250 ccm in 500 ccm. Razred 250 ccm vozi 2 x 12 krogov kar je 35 km, razred 500 ccm pa 2 x 15 krogov kar je 45 km.
Tekmovanje razpisanih kategorij-skih razredov obsega dve vožnji. Tekmovalci morajo v vsakem teku prevoziti število krogov kot jih predvideva za vsako kategorijo. Zmagovalec v posameznem razredu je tekmovalec, ki v najkrajšem času prevozi progo in dobi zato najviše število točk: 1. mesto — 1 točka, 2 mesto — 2 točki, 3. mesto — 3 točke itd Vsak tekmovalec mora v obeh krogih prevo-z'5i najmanj 15 krogov v kategoriji 250 ccm in 16 krogov v kategoriji 500 ccm. Ce dva tekmovalca dosežeta isto število točk, ima prednost tekmovalec, ki je prevozi! večje število krogov. V kolikor sta enaka tudi potem, se upošteva boljši skupni doseženi čas.
Start je skupinski
Zmagovalci prejmejo naslednje n rrade: prvi trije plasirani v vsa-kem razredu dobijo pokal, zmagovalni lovorov venec ter denarne nagrade. Trije najboljši uvrščeni jugoslovanski tekmovalci prejmejo pokale.
Kdo bo nastopil na Grand Prix
Jugoslavije 1964?
Zanimanje za tekmovanje na Ljubelju je izredno veliko, saj je prireditveni odbor dobil ponudbe
od številnih tekmovalcev in nacionalnih zvez. Naj jih naštejemo:
AVSTRIJA:	Franks KRLVIN
(Triumph 500 ccm, Honda 250 c&n).
ZDA: Hopkins HOPPY (prvak Kaliiomije 1960, BSA 500 ccm, Greeves 250 ccm).
DANSKA- Knud JOHANNESSEN (član nacionalnega moštva, Hus-qvarna 250 ccm, model 1964).
ITALIJA: Italijani so poslali ime. na 8 tekmovalcev, naštejemo le nekaj najboljših: Emilio OSTEREO (8-kratni prvak Italije — Husqvar-na 500 ccm), Piero COSCIA (BSA 500 ccm), Giuseppe CAVALLERO (Husqvama 500 ccm).
FRANCIJA:	Gerard LEDOR-
MEUR, Michel JAQQUEMIN (Mo-nark 500 ccm), Frank LUCAS (me-tisse 500 ccm, Montesa 250 ccm), Paul Godey (Greeves 250 ccm, BSA 500 ccm), Michel in Gerard COSTITCH (v pismu navajata, da je njun oče po rodu iz Jugoslavije, sta prvaka Lorraine, tekmujeta na Triumphu), Aime PARDI-GON (Provence — Metisse 500 ccm).
ANGLIJA: Jim HOLT (Triumph
500 ccm).
ŠVICA: Ren<! HUBLER (Metisse-AJS 500 ccm), Hanspeter LUTZ (na letošnjem tekmovanju za svetovno prvenstvo v kategoriji 600 ccm na četrti dirki Velika nagrada Švice 9. mesto, na dirki Velika nagrada Danske v Randersupe 8. mesto).
BELGIJA:	Guy COOREMANS
(250 ccm, 500 ccm).
AVSTRIJA:	Kurt STATZINGER
(Maico 250 ccm), Herbert HUBER (Greeves 250 ccm). Mathias SCHNEDL (državni prvak 1. 1960, 1962 in 1963 — BSA 500 ccm).
ZAHODNA NEMČIJA:	Richard
NIESEL (BSA) 500 ccm), Jose! HULZLE (Bultaco 200 ccm), Cri-stoph SPECHT (nemški prvak 1962 s 500 ccm, 3. mesto na tekmovanju za Veliko nagrado Nemčije -Maico 250 in 500 ccm).
HOLANDSKA: Leo KOHL (Maico 250 ccm), Dirk LUIKERUNG (500 ccm, 5 mesto na svetovnem prvenstvu, VII. dirka Grand Prix Italia - Avigliano).
ŠVEDSKA: Ake JONSSON (250 ccm, državno prvenstvo 1963	3.
mesto, 1964 2. mesto) Curt OBERG (250 ccm) Lars HANSSON, Kurt GUSTAVSSON, Bertil SIKLUND, Harry HELGESSON.
Iz vzhodnih držav so se do sedaj zanimale za nastop njihovih crossistov naslednje države:	SO-
VJETSKA ZVEZA, VZH. NEMČIJA, CSSR, BOLGARIJA in MADŽARSKA
Tekmovanje Grand Prix Jugoslavije na Ljubelju bo 6. septembra 1964 ob 14. uri na progi na Ljubelju cca 5 km od Tržiča. Obvezni uradni trening za vse tekmovalce bo v nedeljo 6. septembra od 9. do 11. ure.
Obiščite zdravilišča
ROGAŠKA SLATINA, LAŠKO, RIMSKE TOPLICE
■v
Rogaška Slatina zdravi bolezni prebavil, ledvic in leter, Dobrna ženske in manegerske bolezni. Laško revmatizem in rehabilitacija Invalidov — Za Izlet priporočamo tudi prekrasno Logarsko dolino — Informacije in prospekte dobite pri tržaških potovalnih uradih Aurora, (Jtat, Paternlti ali pri Tourtst Office - Celje
Novi
<Hotel Soča*
li::!‘"t:!!:!l!!:;iHi::i!l!l!!!l:H!!!HI:!)ISiiiHl:KI
Most na Soči
priporoča okusne jedi in izbrane pijače za vse okuse ter druge hotelske usluge
!
Sedanji gospodar Stanko rad kaj pove o bratu
(Nadaljevanje s 3. strani)
močniki. Bili so slabe volje, ker je dajal gospodar prednost komaj došlemu a sposobnemu vajencu. Iz nevošljivosti so mu začeli nagajati in ga zbadati. Očitali so mu, da je «sfaliran študent«. Uporabljali so še druge očitke in zbadljivke, ki so šle Lojzetu do živega. Zaradi zbadanja nevoščljivih tovarišev je postal Lojze močno zagrenjen. V srcu se mu je nabirala jeza in ob neki priliki, ko so si ga mladi štacunarji spet preveč privoščili, je Lojze prekipel. Spustil se je v svoje neprijatelje. Obračunal je z njimi kar s pestmi. Pošteno jih je prebunkal in zdelal, čeprav je bil med najmlajšimi. Namlatil je vajence in tudi nekatere izzivalce pomočnike. Ta ročni obračun pa je izbil sodu dno. Lojze se je nenadoma počutil na Vrhniki — nesrečen. Zbal se je tudi maščevanja pretepenih vajencev in pomočnikov. Zato je nenadoma pospravil svoje stvari in je odšel iz neprijazne tovarišije. Domačih niti ni o svojem odhodu obvestil. Tiste čase ljudje pač niso uporabljali pošte tako marljivo kakor danes. Lojze je odšel k stricu na Kočevsko, ki mu je uredil vse potrebno za preselitev v Ameriko. Ker je bil mlad, so ga v potnem listu napravili za starejšega.* Za nekaj časa se je nato vrnil domov na Blato, nato pa je odšel v svet...«
• Od tu so torej tiste razlike o rojstnem letu.
GRAND HOTEL «UNI0N>
LJUBLJANA
Tel. 20-150. 21-742
s svojo restavracijo In senčnatim vrtom, kavarno in hotelom, se priporoča cenjenim gostom
Hotel BELLEVUE
LJUBLJANA
Tel. 33-133
priporoča oenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo • Terasa • Vrt • S terase lep pogled na Ljubljano
HOTEL »ZVEZDA* KOBARID
s sobami z eno in dvema posteljama ter s tekočo toplo in mrzlo vodo, centralno kurjavo — skupaj 54 ležišč. • Streže s prvovrstnimi vini: specialitete: soška postrv in divjačina. • V S km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži pa lepe kopeli • Cenjenim gostom se priporoča za obisk.

KM
iiHMHiHafcssaia
HUB®®®®®®®®®®®®.
NOVA GORICA - leleton 20-44 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov ln tovora doma in v inozemstvu. Informacije dobite v naših poslovalnicah v Novi Gorici, Tolminu, Ajdovščini, Postojni in Sežani. — Turistična agencija »Izletnik« s poslovalnicama v Novi Gorici in Bovcu vam hitro in solidno organizira izlete po Jugoslaviji in inozemstvu, ter nudi vse ostale turistične usluge.
v hotelu «T U R1S T» - Ljubljana
DALMATINOVA, 13 - Tel. 36-129, 37-11»
m BOSTE OBISKALI LJUBLJANO? DOBRODOŠLI STE
TflMN
“ minute od glavne železniške postaje . Nudi vam: sodobno opremljene sobe s kopalnicami, telefonom, dvigalom Znana je naša kuhinja, ki vam nudi jugoslovanske in inozemske specialitete - Tudi v naših obratih: restavraciji »ZLATOROG« Župančičeva 9, ki vam nudi lovske specialitete, gostilni «DALMACIJA» Trubarjeva 23, ki vam nudi ribje specialitete, boste postreženi hitro in solidno. VABI VAS ril
HOTEL »TURIST« LJUBLJANA
O
LEV
HOTEL
LEV
LJUBLJANA Vošnjakova 1 telefon 30-55» Telegram: LF.VHOTEL LJUBLJANA »A« kat. 209 sob s kopalnico, restavracija, terase, dancing kavama, a-peritiv bar, slaščičat-na, poslovne ln klubske sobe, šale za bankete In konference, lastne garaže in prostor za parkiranje, hladilnice za divjačino in boksi za pst Novo — moderno — luksuzna
vzdržuje z modernimi tovorno . potniškimi ladjami
redno progo Jadran ■ Južna Amerika • via Zahodna Afrika (Rijeka ■ Split . Napoli ■ Genova ■ Marseille Casablanca Dakar Conakry -Takoradl Tema. Rio de Janeiro Santos ■ Montevideo Buenos Aires). Redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo Indonezijo • Japonsko • ZDA • Zahodna afriška obala . sredozemske luke)
TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. - Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »Splošna plovba«, Piran, Župančičeva ul. 24, ln na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran. Te-lexi: 035—22, 035—23. Telefoni: 73470 do 73-477.
Obiščite najlepše podzemsko čudo na svetu
POSTOJNSKO JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16. in 18. uri
Izredni obiski po dogovoru z upravo Obiščite tudi Škocjanske jame pri Divači
Obiski ob 10. in 15. uri vsak dan
HOTEL „SLONw
LJUBLJANA - Titova 10, tel. 20-644, 20645 (Jugoslavija)
Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluge, ki Jih nudimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi m toplimi malicami, kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah.
Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavami. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem program*
Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telet. 20-641—»*
HOTEL «JEL0VICA> - BLED - TEL. 316
BLED vabi
Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične Izletniške točke in druga razvedrila
ter čolnarjenje po jezeru
HOTEL KRN
TOLMIN - TEL. 39
Prvorazredna restavracija,
udobne sobe, terasa,
specialitete na žaru ln dobra kuhinja.
Ob sobotah in nedeljah ples. Vljudno se priporočamo
HOTEL kllAS "K
nudi »s* hotelske usluge in se priporoča 'n cenjeni obisk
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 20-61, 20-32
s svojimi obrati restavracijo, kavarno. Prvorazredna kuhinja. Ples vsak večer razen ponedeljka. V primernih dneh je ples na vrtu.
PARK HOTEL
BLED
Telefoni 284 - 338 200 ležišč, restavracija,
kavama, nočni bar
Hotel odprt celo leto.
V sestavu Park hotela je tudi Sporthotel na Pokljuki ln Izletniški dom v Ribnem. Vsi obrati poslujejo celoletno
Hotel TRIGLAV Koper
Telet. 16 - Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. • Priporočamo svoje o-brate Giustemo s olimpijskim bazenom in restavracijo »Riža-na», s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki
HOTEL C EL El A
CELJE - tel. 2041. 2042 SE PRIPOROČA
ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBA R
nudijo vse hotelske usluge.
Priznana domača in inozemska kuhinja.
Telef. 21 ln 51
Priporočtuno tudi obisk hotela (Planinski orel« v Trenti in gostišče v Soči ln Logu pod Mangartom
B
O
V
E
C
Izkoristite vaš izlet za ogled izvirkov VIPAVE
V HO mu VIPAVA h r GOSTltfl/ OB UVIRU vas prijetna postrežejo
HOTEL ADRIA
ANKARAN (bivši S. Nicolo)
Telefon 74-lU
ODPRT SKOZI CELO LETO
HOTEL CALEB	tel. 2lbi)5
RIBJA RESTAVRACIJA » 2118? KAVARNA LOŽA RESTAVRACIJA TAVERNA
Priporočajo svoje gostinske usluge - Cene zmerne
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI VRŠ! VSE TURISTIČNE USLUGE
LJUBLJANA, Dvoržakova ulica številka 11
T. G. P. - METROPOL
PIRAN - relefon 73-313
vabi na odlične specialitete ln izbrane pijače v Oseh svojih obratih; nočni bar «Tri papige« v Piranu z mednarodnim	v
artističnim programom, odprt Je vsak dan razen srede. Priporočamo novo restavracijo »Lucija« pr) Portorožu
UGODNO
UGODNO
UGODNO
USNJENA KONFEKCIJA (plašči. Kostumi suknjiči)
USNJENI IZDELKI (kovčki, potovalke, torbice) v najveftji izbiri pri
TEllBUCOrmCA
Mmmffl
V LJUB LIANI
Obiščite naše poslovalnice:
PRED POŠTO - Cankarjeva ul } TROMOSTOVJE - Wolfova ul- »
• KONFEKCIJA - Čopova ul
20 ODST. POPUSTA IA NAKUP S TW0 VAIUT0
UGODNO
UGODNO
UGODNO
::::::::::
AN DRE MAUROIS :!!S;i;!!ii:::iii:i::i:i:i:::ii:i:::i:i
BIOGRAFIJA
Lady Hampton je povabila na večerjo tudi francoskega pisatelja Hervčja Marcenata, ki je posvečal svoje napore zlasti biografijam pomembnih osebnosti Ker je gostiteljica vedela, da se mladi pisatelj trenutno zanima zlasti za By-rona, mu Je obljubila izvirno in povsem neznano avanturo o tem pisatelju.
»Fovsem neznana avantura o Byronu? To bi bilo zares ne kaj Izrednega po tolikih raziskovanjih ...»
»Morda se nisem povsem točno izrazila. Ime junakinje so že imenovali: gre za lady Spen-ser — Swift Pandoro.«
»Ah, za tisto ... Da, vem. Toda o tej zadevi ni nobene gotovosti!«
«A jaz vem zagotovo, da obstajajo dokumenti, dokazi. Sedaj so v rokah gospe Spenser-Swift Viktorije, moje prijateljice. Do zdaj jih se ni nikomur pokazala. Ona še danes prebi-
va v hiši, kje- se Je nekoč mudil Byron. To Je ljubko poslopje v elizabetinskem slogu v Oloucestershiru. Ali ne bi hoteli poskusiti sreče in se sami napotiti tja?«
»Z veseljem — če bom povabljen,« je odgovoril mladi Francoz
»To Je moja skrb. fte danes bom pisala Viktoriji. Prav gotovo vas bo povabila «
Nekaj dni pozneje se je vozil Hervč Marcenat po ljubki pokrajini Gloucestershira. Poletje je bilo deževno in svežina trave in drevja ter poljske rasti je pričala, kako moča u-streza bujni prirodi teh krajev. Pot skozi opojno dehteči park ga Je privedla do gradiča Windhurst, lastnine lady Spen-ser Swift.
8rce mu Je močno bilo, ko Je pozvonil ob vhodnih vratih. N hče mu ni odprl. Pritisnil je
na veliko kljuko in z lahkoto odprl mogočna vrata. V vhodni dvorani so ležali po1 foteljih plašči in pokrivala, iz sosednje sobe pa se je čul enakomeren glas, ki je nekaj razlagal. Herve se Je približal in videl skupino turistov, zbranih Okb-li oskrbnika, ki je kazal sliko plemiča v noži prejšnjega stoletja, ter razlagal:
»To Je slika sira Williama Spenser-Swlfta (1775-1835). Boril se Je pri Waterlooju in Je bil osebni prijatelj Wellingto-na. Portret Je naslikaj sir Thomas La w renče, isti, je slikal tudi njegovo ženo, lady Spenser-Swift.»
Med obiskovalci se Je začulo mrmranje: »To je tista, ki...«
Oskrbnik Je napravil obžalujočo kretnjo priznanja, vendar Je oital dostojanstven in resen.
»Da,« Je potrdil z nizkim glasom, »tista, ki Je bila ljubica lorda Byrona. Tista, za katero je pesnik napisal znani sonet „Pandora".»
Mlada obiskovalka Je vprašala: »In zakaj je prižel By-ron sem?«
»Ker Je bil prijatelj gospoda Williama.»
»Razumem,« je zašepetala ona.
Hervč Marcenat Je nekoliko zaostal za drugimi obiskovalci, da bi si natančneje ogledal oba portreta. Soprog Je imel širok obraz, rdeč od dobrega vina ln svežega zraka, žena Je bila bitje eterične lepote, resna in čista na pogled. Vendar je človek ob daljšem opazovanju lahko uganil, da se skriva za tem nedolžnim pogledom prikrita čutnost in nagajivost. Mladi Francoz je še razbiral izraz na slfki, ko se mu Je približal oskrbnik ter ga diskretno vprašal:
»Oprostite, ali imate vstopnico? Drugi turisti so vsi plačali. Ce izvolite ...»
»Nisem turist, semkaj me je povabila lady Spenser - Swift, da bi si ogledal listine, ki me zanimajo.«
»Oprostite, gospod, ali ste vi mladi Francoz, ki ga Je priporočila lady Hampton? Trenutek prosim, takoj vas javim gospodinji.«
Lady Spenser-Swift j« ob do-
ločenih dneh odprla spodnje prostore gradu turistom na o-gled, kar ji je donašalo gotov dohodek. Mladega Francoza Je sprejela v gornjih prostorih.
»Ne vem, kako naj se vam zahvalim, da ste sprejeli mene, neznanca...»
»Ah, nonsense! VI niste neznanec, vas Je priporočila moja najboljša prijateljica. In brala sem vaše knjige, že dolgo sam iskala nekoga, ki bi Ml sposoben opisati to zgodbo z ustreznim taktom. Mislim, da ste vi pravi človek za to.»
»Upajmo... Ali vsebujejo te listine tiste... strašne stvari?«
»Nisem jih brala ... Ne. Pisane so z drobno pisavo, ki kvari oči — in končno: saj vemo, kaj mčre vsebovati dnevnik dvajsetletne zaljubljenke«
»Toda, če se zgodi, da zasledim v teh listinah dokaz ... razmerja nud Byronom in prababico vašega soproga — ali bi smel v tem primeru napisati vse?«
Gledala ga Je začudeno, z vidno primesjo zaničevanja:
»Jasno! Sicer bi vas n« bila
povabila...»
»Vi ste zares Velikopotezni, gospa! Poznam toliko rodbin, ki branijo čednosti svojih prednikov celo tja v trideseto koleno.*
»Nonsense! Sir William Je bil butec, ki ni razumel svoje mlade žene in jo Je varal z vsemi mladimi dekleti iz soseščine. Ona pa je srečala Byro-na, ki ni bil samo velik pesnik, ampak je imel obraz angela ln duhovnost demona. Ona si je izbrala boljši de'... Kdo bi ji zameril!«
Mladi Francoz se Je še obotavljal: »Oprostite, toda če niste brali teh listin, kako morete vedeti, da Je bil Byron tu kaj drugega kot gost svojega prijatelja?«
»To je rodbinska tradicija,« Je odgovorila strogo. »Moj soprog jo je sprejel od svojega očeta in ta od svojega. Sicer pa šo vam na razpolago napisani dokazi.«
Poklioala je oskrbnika: »Odprite rdečo sobo v kleti, prinesite sveče in mi dajte ključe od skrinje. Sama povedem gospoda Marchenftta tja.«
Prostor z znamenito zapušči-
no Je bil v kleti, opremljen z rdečim damastom ln ga je bilo mogoče razsvetliti samo s svečami, čeprav Je bila v ostalih prostorih električna napeljava. Svetloba sveč Je metala trepetajoče, pošastne sence po vsem prostoru. Ob steni nasproti vhodu Je stal ogromen okovan zaboj, ki je i nel obliko srednj veške rkrinje. Nasproti Je bil ogromen divan. Stara lady Je pompozno odkle nila trojno ključavnico, težka vrata pa Je dvignil oskrbnik. Sredi med srebrnimi posoda mi je ležal album, vezan v belo marokansko usnje.
»To Je Pandorin dnevnik ter njena pisma, ki jih Je ona sama zvezala z rožnatim trakom,« Je svečano spregovorila lady Oskrbniku pa Je ukaza la. da je postavil dva svečnika na veliko hrastovo mizo, kjer naj pisatelj raziskuje Pandorino skrivnost po mili volji. Celo obeduje lahko v tem skrivnostnem prostori...
Ko Je ostal sam, Je hlastno odprl beli album ln začel odmotavati zares precej nečitljivo pisavo. Takoj je ugotovil, da
Je bilfc avtorioa zalo ml skoraj otročje bitje. Dnevh je začela pisati 1811, km*lu po poroki.
25. oktobra 1811, — D®0^ sem utrujena, bolna in n» "J, rem na konja. Wllliam je 0 jezdil na lov, jaz pa nimam b benega opravila. Začela b0.. pisati dnevnik. Bojim se, me Willia. i ne bo nikoli ** zumel. Ni slab č’ovek, toda ve, da ženska potrebuje O nosti. Ali se sploh zanima me? Več govori o konjih, litiki, o svojih najemnikih * o svoji ženi. Odkar sva P® čena ni niti enkrat spreg°v ril besede ljubezen.
Se mnogo strani je bil° polnjenih s takimi tožbami posmehovanjem. Pandora f bila noseča in je brez sr v srcu pričakovala otroka^ teh naivnih vrstic je pred bralcem stroga njenega soproga Willlama,
gar sebičnost, domišljavost vulgarnost Je z netismUJ® odkritosrčnostjo opisovala na, ki je čutila do njega * ra) divjo mržnjo.
(Nadaljevanje t!«*^
- Telefon OT-3SR - NAROČNINA) mesečna «00 Ur - VnaDr*t!
tiska Prst 11 5374 - Zb SFRJ: ADIT, DZS, L|U"'j š
UKLONIŠ I VOl TRSI - UL MDNTEOTHI # II TELEFON »3-808 in 94-638 - Poštni predal 55« - KODRI m M (.A: GORILA: Ulica Silvio Pellloe 1 II Telefon 3382 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA št 20
letna 2 250 lir, polletna 4 4iK) ur celoletna ) mu lir - SFRJ » tednu 20 din mesečno til) din * Nedeljska: posamezna 40 din. letno 1920 din polletno 960 dtn. Četrtletno 480 din - Poštni tekoči raCun: Založništvo tržaškeps	---- -itn*
Stari trg 3 I telefon 22-207 teko*! račun pri Narodni Danki v Liubljam 600 14 603«« - OGLASU Cene oglasov: Za vsak mm ♦ llrtni eneta stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir Deseda - Oglasi tržaške ln fcortške pokran
naročajo pn upravi - la vseh drugih pokrajin Italije pri »SoclptA Pubbllcltk Itallanaa. - Odgovorni uradnik: STANISLAV RENKO - ladaia In tlaka Založništvo tržaškega tlaka. Trat	___