157. številka. Ljubljana, v sredo 13. julija 1904. XXXVII. leto. izhaja vsak dan »večer, LrimBi node^e in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-ogrsk« dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem oa dom za vse leto 24 K, za poi leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, z« pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znafia poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoBiljatve naročnine so ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Co io trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli frankovati — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlstvo je v Knaflovih ulicah St. 6, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j, administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. hodnika (kooperatorj&) v Dolini, dokler bodo novonamera-vane župnije p o p o 1 n o m a ustanovljene, oziroma novi župniki ustoličeni. Zato se nalaga, da zgoraj navedeni obvezanci plačajo dolžni del dolinskima duhovnoma, četudi po fasi|i. V nasprotnem slučaju izterjalo se bode potom politične oblasti v smislu ukaza o. kr. namestništva v Trstu št. 1096/Pr. od 7. maja 1902. Županstvo občine Dolina dne 14. novembra 1902. Žuoan: L S. Pangercsr. Br. 1984. Gospod občinski svetovalec, v R i c m a n j i h. Oskrbite, da vsebino notranjega razglasa izvo vse občinstvo in da se opozori na to. da dolinska duhovna dobita svojo plačo, ker s tem se bo ljudstvo ognilo poznejšim gotovim sitnostim in zlim posledicam. Županstvo občine Dolina, dne 14 r^vembra 1902 Župan: L. S. Psngero s./r Proti temu razglasu je vložil srenj3ki župan ric-manjski lakoj rekurz na c kr. naraestništvo v Trat u Vojna na Daljnem Vztoku. Z mandžurskega bojišča. »BirževijaVjedemosti« poročajo iz DaČičava: Veiika japonska armada se je 8. t. m. približala Haj-dijavu. Naše baterije, ki so bile nastanjene na vrheh, obkolujočih mesto, so takoj odkrile proti sovražniku ljut ogenj in so streljale dve uri neprestano. Japonci so se na celi črti umaknili. Istočasno se je tudi umaknilo v smeri proti zahodu šest sovražnih eskadronov. Proti večeru je general Samsonov zasedel Haidi-jav. Japonci, ki so bili 8. t. m. od Haidijava z velikimi izgubami odbiti, so drugi dan ponovili napad. Ob štirih zjut:aj je prekoračilo 35 kom-panij pehote in 15 eskadronov konjenice reko Haidijavho. Sovražnik je poskusil obiti naše desno krilo, na čemer pa ga je oviral ljut ogenj iz kczaških baterij. Nešteta trupU mrtvih japonskih vo jakov so plavala v valovih reke Haidijavho. Vkljub temu niso Japonci odnehali od svojega poskusa. Oddelek generala Samsonova, ki je sovražniku povzročil znatne izgube, se je nato umaknil iz svojih pozicij brez vsake i?gube in se utabori! na gorah za mestom Haidijav. Naša artiljerija je je jela znova streljati na sovražnika, ki se je pa previdno skrival. Ko so pa naše granate eksplodirale nad glavami Japoncev, so se jadrno umaknili za gore in demaskirali svojo artilerijo, ki je takoj odkrila ljut ogenj. Bomb&rdma je šele ponehal na večer.) Po poročilih iz Londona je ruska armada, ki se je brez boja umaknila iz Kajpinga, štela 30.000 mož. Rusi se sedaj koncetrirajo pri Dačičavu, kamor polagoma prodira tudi japonska armada. To mesto, kakor tudi Hajčeng morata pasti, predno je misliti na uspešen napad na Lia-ojang, kamor se pomiče tudi general Kuroki s svojimi voji. Na cesti proti Liaojangu ni biio dosedaj, kakor poroča »D a i 1 y Telegraph«še nobenega boja. Vendar so si sovražne predstraže že tako blizu, da lahko vidijo druga drugo. Rusi so zgradili tri tabare v I Tanganu in pošiljajo neprestano ku-! rirje v Yošili. Rusi imajo tudi v Ho-■ sanu močne pozicije, ki so od Liao-! janga oddaljene osem milj. Ricmanjsko cerkveno vprašanje. XVI. Koncem avgusta 1902 je prišel v Trst novi škof dr. Nagi. O njegovi osebi utegnemo morda tekom teh vrstic izpregovoriti nekoliko več, za sedaj je dovelj, ako pripomnimo, da mu je ob njegovem prihodu v Trst pel slavo tržaški »Piceoio« in prorokoval, da napravi dr.Nagl ? Trstu hitro kariero in da postane v kratkem času tudi gotovo kardinal. Dr. Nagla so takoj opozorili na s t a r o s 1 o v e n s k o službo božjo v Ricmanjih in prvi korak, ki ga je storil, je bi!, da jo na vsak i način odpravi. Ni mu biio mar, da odpravi v Ricmanjih i a drugih kapianijah stare krivice ter uredi vso pre-porno zadevo dolinske župnije in ustanovi v smislu že omenjenega ministerijalnega dekreta nove župnije. Ko ga je nekdo opozoril, da bi se dala morda vsa stvar v j Ricmanjih rešiti, ako se ure j dijo odnos a j i nasproti dolin - { ski duhovščini inseustanovi končno nova župnija, je odvrnil, da on o vsej stvari nič ne ve, in da če hočejo Ric-manjci imeti župnijo, naj vlože v to svrho pri njem nanovo prošnjo! A pristavil je, da čemu ustanavljati nove župnije, da Je vlada temu protivna in da naj ljudje le naprej plačujejo dolinske duhovnike. Torej pričeti zopet s kraja, čeravno je bila župnija od ministrstva načelno že leta 1900 dovoljena!- Ni dvoma, da je bil večkrat LISTEK. Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. (Dalje.) II. Visoko se je vzpenjal plamen proti nebu in razsvetljeval pred Bistro ležečo ravan, da se je videlo daleč naokoli. Obupno je klical samostanski zvon na pomoč ali razen ribičev, ki so bili podložili samostanu, je prišlo le jako malo ljudi gasit. Prebivalci samostana so se trudili na vso moČ, da ogenj omeje in menihi, ki sicer niso radi delali, so 8e ravno tako vztrajno pehali, kakor samostanski ulužbenci. Zaznavši, da gori, je pater Celestin skočil s svojega ležišča in planil k oknu. A samo trenotek se je ustavil njegov pogled na gorečem poslopju, potem pa je motril samostansko okolico. Menihovo orlovsko oko, izvežbano na lovu, je v svitu, ki ga je razširjal mogočni ogenj, natančno spoznalo moža, ki je sedel v čolnu in veslal na vso moč. — To je požigalec, je sam pri sebi govoril pater Celestin; je že skočil po stopnicah doli na dvorišče in k pri-jorju, kateremu je v naglici povedal, pri škofu tudi dolinski župnik Jožef Zupan ter ga prosil, naj mu pomaga, da pride do svojih »pra-v i o«, ki so mu zajamčene v inštalacijskem pismu od 23 aprila 1900! In sedaj so škof dr. Nagi, c. kr. vlada in dolinski župnik skupno kombinirali napad na Rio-manjce in skušali uvesti zopet stare razmere I Najprvo je škof dr. N*gl dne 2. novembra 1902 poslal riemanj-skemu kaplanu dr. P o žar j u dekret, s katerim je na svojo pest, nenavedši za to nikake odredbe sv. Stolice, dvignil jurisdikcijo križevskega škofa ter ukazal, da ima z dnem 25. novembra 1902 prenehati v Ricmanjih staroslovenska maša! Ta dekret je vročil dr. Požar v prepisu srenjskemu županu in pooblaščencu Petru Her-Ščku, ki je takoj o tem obvestil škofa v Križevcih in sv. Stolico ! Značilno je, da je škof dr. Nagi prepovedal na koncu dekreta, da ne sme o njega vsebini priti nič v časopise. Bal se je torej javnosti. Nekoliko dni za tem je pa županstvo v Dolini izdalo razglas, ki ga tuaaj doslovno prio bčimo : Br. 1984. Razglas. Prebivalcem vasi, spadajo-čih pod davčne občine Boijunec, Boršt in Riomanje, naznanja se sledeče: Vsled odloka c k r. namestnistva v Trstu št. 592/X od 10. avgusta 1902, oziroma št. 19854 od 24. oktobra 1902 je določeno, da morajo kapia-kiije, spadajoče pod župnijo (faro) dolinsko, toliko časa prispevati k plači župnika in ob - kaj je videl. Se predno je mogel prijor kaj odgovoriti, je bil že pater Celestin odhitel v noč — zasledovat požigalca. Z naporom vseh sil in le ker je bilo dovolj vode pri roki, se je končno po večurnem prizadevanju posrečilo ogenj pogasiti. Škoda je bila znatna, kajti zgorelo je več gospodarskih poslopij in vse kar je bilo v njih shranjeno. Prijor je bil srčno vesel, da samostana ni zadela še večja nesreča. — Ves samostan bi bil lahko Šel v nič, je rekel menihom in si brisal od napornega gašenja potno Čelo. Mati božja nas je zopet enkrat v svoji neskončni milosti obvarovala. — Morda je pa ta požar božja kazen za to, kar se je včeraj zgodilo v tem samostanu, je pripomnil tiho Erazem pl. Obričan. Njegove besede so menihe prav nemilo zadele, in nevoljno so se odvrnili od mladega svojega tovariša, kateremu že itak niso bili naklonjeni, ker je bil ves drugačen od njih in sploh ni rad občeval ž njimi. Prijorja pa je pri Erazmovih besedah mahoma minila vsa veselost. Odgovoril sicer ni ničesar, ali poznalo se mu je, da so ga pekle te besede prav v dušo. Počasi je krenil v samostansko cerkev, sedel v zadnjo klop in se zatopil v svoje misli. Prijor Ahacij je bil resnično veren človek in zato mu je do- godek prejšnjega dne ležal kakor kamen na srcu. Moril ga je dvom, če je prav storil, da je pustil patra Celestina po krivem priseči in je sam pomagal pri prisegi, samo da reši ugled in veljavo samostana. Vedno in vedno mu je očitala vest, da bi bil moral raje vse žrtvovati, samostan in patra Celestina in sploh vse menihe in stati za resnico, to najlepšo hčerko božjo. Pred ostalimi menihi je te svoje bolestne dvome prikrival, saj je vedel, da bi ga menihi ne razumeli} samo eden je bil med njimi, s katerim bi se bil rad pogovoril, kateremu bi bil rad odkril svoje srce. To je bil Erazem pl. Obričan. Ali do tega se prijor sedaj ni upal, ker je videl, da Erazem obsoja njegovo dejanje. fcjele ko je zvonček poklical menihe v refektorij, je prijor zapustil cerkev. A bil je ves čas obeda malobeseden in zamišljen ter se ni zmenil za pogovore menihov, ki so razpravljali samo o požaru in o njega prouzroČiteljih ter občudovali patra Celestina, ki je bil toli drzen, da je sam šel zasledovat požigalca. Težko jim je bilo, da se še vedno ni vrnil v samostan in bali so se, da se mu je primerila kaka nesreča. Da je bil njih tovariš pater Celestin krivoprisežnik in da je imel na vesti grdo hudodelstvo, zato se ni nobeden zmenil. Erazem je popoldne sedel v svoji tesni celici pri knjigah ali ta dan se ni mogel vtopiti v svoje študije. Zdelo .se mu je, kakor da je bil doslej slep in da je šele sedaj zadobil vid ter začel spoznavati resnico. Ze kot otroka so ga sorodniki po smrti njegove matere spravili v samostan. V tem otem-nelem zidovju naj bi ostal vse žive dni, tu naj bi bil njegov grob. Ze v mladeniških letih je spoznal grehe in grdobije samostanskega življenja, videl krivice, ki se gode podložnemu ljudstvu in bolelo ga je, da je obsojen ostati v samostanu in biti sokriv početja samostanskih bratov. Pogostoma se j*e vpraševal, kako da posvetne in cerkvene oblasti trpe tako početje, kako se more reči, da je meniŠko življenje bogoljubno, ali odgovora na svoje vprašanje ni našel. Zadnji dogodki so mu tudi pokazali, kako globoko brezdno loči menihe od prebivastva dežele. Že leta se je čul po deželi smrtni jok slovenskega naroda, ali čez samostansko zidovje je le redkokdaj prišel kak glas o strašni bedi. V knjigah pa ni bilo ničesar najti o slovenskem narodu in Erazmu ni prišlo nikdar na misel, da je tudi on sam sin tega bednega naroda. Šele zdaj se mu je začelo nekaj svitati in V njegovi duši se je začelo porajati spoznanje, da njegovo mesto ni v tem Izpred Port Arturja. Nedavno je admiral Togo poročal da so japonske torpedovke napadle rusko btražno ladjo tipa »Diana«, ki je bila usidrana v zunanjem portarturškem pristanišču, in jo potopile. V zadnjem svojem poročilu, ki ga je poslal ▼ Tokijo, pa navaja med ladjami, ki so vdrle iz Port Arturja, tudi križarko »Diana«, kar je najjasnejši dokai, da je bilo njegovo prejšnje poročilo — neresnično. Togo ae tzrej neprestano moti o svojih uspehih, ali pa se s preudarkom laže. Bodisi že kakorkoli, to stoji, da njegovim poročilom v bodoče živa duša ne bo ?eč verjela! Japonski admiral torej poroča: V soboto je priplulo sedem torpe-dovk, dve topničarki in križarke »Bajan«, »Diana«, »Palada« in »No-vik« iz portarturžkega pristanišča. To brodovje, pred katerim je plulo veliko število parnikov, ki so odstranjevali mine, je takoj napadla naša torpedna flotila. Ruska eskadra se je brez po-škodeb vrnila v luko. Tudi n*še torpedovke so ostale nepoškodovane. Iz Londona se poroča, da so Japonci že zavzeli C.ungtav, ki se smatra kot ključ k portarturški trdnjavi. Med Ciungtavom in Port Ar-turjem se neprestano vrše ljuti boji. Rusi so baje sami uničili »Retvi-zana« in še neko drugo oklopnico. — Da je ta zadnja vest neresnična in naravnost glupa, nam pač ni treba še posebe naglasiti! — Po poročilih iz Č fua so japonske tor-pedovke v nedeljo zjutraj ob 1. uri zopet poskusile vdreti v luko, a so bile odbite, ne da bi bil« kaj poškodovane. 7. t. m. je divjal ljut boj okoli mesta in Rusi zatrjujejo, da so Japonce pregnali iz vseh pozicij. Rusi so izgubili v teh bojih nad 1000 mož. --- ~~~ -!- samostanu, nego zunaj, tam med onim zatiranimi ljudmi, ki so prejšnji dan, oboroženi s poleni, sekirami in kosami stali pred samostanskimi vratmi kot maščevalci krivice in bili s krivo prisego prevarani. Šele proti večeru je Erazem zapustil svojo celico in šel na vrt, kjer so se sprebajali menihi s svojimi gosti, vrhniškim župnikom, trškim sodnikom Završanom in oskrbnikom graščine Polhov gradeč, ki je bil vnet prijatelj samostana in njegovih pristašev, Četudi tega zaradi svojega gospodarja ni rad javno pokazal. Gostje, izvedši za napad na samostan in za požar, so bili prišli na lice mesta, da pokažejo mcnihoui svoje sočutje in da kaj natančnejšega izvedo o dogodkih minolega dne in minule noči. Družba je bila glasna in vesela, kakor »o ljudje, Če po obilni južini čakajo še obilnejše večerje, in nihče se ni zmenil za Erazma. Samo prijor Ahacij, ki se je bil v družbi tudi nekoliko razgrel, je zapazil prihod najmlajšega meniha. Srepo je uprl svoj pogled nanj in s posebnim poudarkom nadaljeval svoje pripovedovanje. — In zato pravim, je rekel opat, da jaz kot prijor tega samostana nisem samo načelnik menihov, nego da imam tiste dolžnosti, kakor zapovedmk kake trdnjave. Meni je poverjeno, da obranim »Time 8« javlja, da prodirajo Japonci v dveh oddelkih proti Port Arturju — po glavni cesti in po cesti iz Daljnega. Prvi voj je baje 4. t. m. zavzel for Miacul in ga ar-miral z 8 topovi. Japonoi so imeli v vseh bojih občutne izgube. Podkop pod portariurško trdnjavo ? Poročevalec »Globe« v Londonu javlja, da so Japonci pred Port Ar turjem skopali globoke jame, iz katerih vrtajo podkope pod portartur-ško trdnjavo, hoteč pod zemljo dospeti do notranjih utrdb, tamkaj položiti mine in utrdbe razstreliti v zrak. V to svrho so dobili pred kratkim iz Daljnega neizmerno množino piroksilina. Brzojavna zveza s Port Arturjem. »Novoje Vremja« priobSuje brzojavko, ki jo je prejela žena generala Nikitina iz Port Arturja in ki se glasi: »Jaz sem zdrav in dobre volje. Nahajam se pri armadi pred Port Arturjem.« Ta telegram dokazuje, da je Port Arlur še brzojavno spojen z zunanjim svetom, in sicer najbrže potom brezžičnega telegrafa. Admiral Skridlov v Inkovu? »Eoho de Pariš« poroča iz Pe-trograda: Tukaj se z vso gotovostjo zatrjuje, da je bil preteklo nedeljo admiral Skridlov v Inkovu in da je osebno izročil ukaze, ki so bili določeni admiralu Vitheftu v Port Arturju, poveljniku torpedovke »Poročnik Burjakov«. Takisto se zatrjuje, da se je vrhovno poveljstvo portar-turškega brodovja na poseben ukaz admirala Skridlova izročilo knezu Uhtomskemu. V ponedeljek 4. t. m. se je Skridlov zopet vrnil v Vladi-vostok. Vesti o napadu na Liaojang. Iz Petrograda se brzojavlja, da bo vesti angleških listov, kakor da bi bilo v najkrajšem času pričakovati japonskega napada na Liaojang, popolnoma neresnične in brez vsakepodlage. Japonci so na jugu, kakor tudi na vzhodu oddaljeni od Liaojanga okoli 100 vrst. Ruski podmorski čolni. »Daily Telegraphu« se poroča iz Bruslja: Na temelju poizvedb pri do bro poučenih OBebah je amerikanski podmorski čoln »Protektor« res že v soboto dospel v Kronštat in se v sredo 13. t. m. odpošlje po železnici v Vladivostok. Dognano je, da ima Rusija ie 10 takih podmorskih čol nov in da bo kapitan L&ke v naj krajšem času doposlai še večje število takih ladij. Zatrjuje se, da bo Rusija na jesen že imela 25 podmorskih Čolnov. Krvava bitka? »Ruskoje Slovo« baje poroča iz Liaojanja, da se je v zadnjih dneh to trdnjavo svete katoliške cerkve in kakor gre vojni zapovednik raje v smrt, nego da se vda, tako tudi jaz. Zvestoba je prva stvar, ki jo cerkev od mene zahteva, in na mojo zvestobo se lahko zanaša. Jaz sem cerkven vojak, samo cerkven vojak, in ničesar drugega, in zato se ničesar, prav ničesar ne ustrašim, kar zahteva korist cerkve in samostana. Erazem je dobro čutil, da te besede lete nanj, da je to prijorjev odgovor na njegovo dopoldansko pri-pomnjo. Pričakoval je bil, da se prijor o primerni priliki ž njim zaupno pogovori in poskusi ga prepričati, da je bila kriva prisega opravičljiv pomoček v trenotku največje nevarnosti, edino sredstvo, rešiti samostan. Zdaj je videl, da prijor na to ne misli, nego je sam s seboj na čistem in prepričan, da je prav ravnal, ko je s krivo prisego rešil samostan. Erazma je to skelelo, kakor skeli nova rana. Ko bi bil prijor patra Celestina kaznoval z vso strogostjo, bi bil Erazem še poj mil njegovo postopanje, ali da je ostal hudodelski krivo-prisežnik nekaznovan, krivo prisego pa je prijor opravičeval, to se je zdelo Erazmu vnebovpijoc greh jn Čutil je v tem trenotku, da med njim in med prijorjem ni nobenega stika več, in da so pretrgane vezi, ki so ga vezale še na samostan. (Dalje prih.) vnela ljuta bitka severnovzhodno od Liaojanga, v kateri je padlo veliko število ruskih častnikov. V posebni izdaji tega lista se kasneje javlja, da je ia končana tridnevna bitka, v kateri je bila skoro popolnoma uničena divizija generala Renenkampfa. Ta poraz je najhujši udarec, ki je Ruse zadel tekom te vojne. — Ta vest je zelo neverjetna! Pripomnimo samo, da general Renenkampf ne poveljuje pehoti, marveč kozakom in se na haja s svojimi prapori v severni Koreji, oziroma v Primorju. Kako bi bil tedaj mahoma prišel pred Liaojang, je neumljivo. Najnovejše porodilo admirala Toga. Admiral Togo poroča: V ponedeljek o polnoči so se naše torpedovke približale vhodu v portartur-ško pristanišče in napadle stražno ladjo tipa »Diana« s torpedi. O uspehu tega napada ni ničesar znanega. Naše ladje so ostale nepoškodovane. Dodatno k temu poročilu se še javlja iz Tokija, da se je japonski torpedovki št. 58 posrečilo ponoči s torpedom zadeti rusko kriZarko »Askold«. Vendar pa se ni dalo dognati, ali je bila križarka kaj poško dovana. »Dailv M&il« pa poroča, da je neka štirijamborna ruska križarka vdrla iz Port Arturja in se ji je posrečilo uiti naširoko morje, ne da bi jo zasledovale japonske ladje. Štiri jambore imate samo križarki »Askold« in »Bajan«, torej se je eni od teh posrečilo uiti iz Port Arturja. Židi ponujajo Rusiji denar. Iz Bruslja brzojavlja poročevalec »Dai!y Telegraphaa: V prijetnem položaju sem, potrditi vest, da je franko-belgijski sindikat bankirjev ponudil Rusiji posojilo 2 miljard frankov proti 3Va% obrestim pod pogojem, da se zboljša stanje Židov na Ruskem in se jim dado iste pravice, kakor ostalim carjevim podanikom. Sindikat je v tem slučaju pripravljen, dotično svoto še pred koncem leta vplačati v državno blagajno v Petrogradu. Za reciprociteto zagrebškega vseučilišča. Dunaj, 12. julija. Tukajšnji hrvaški vseučiliščniki so izdali sledečo objavo: »Hrvaško dijaštvo protestu] e najodločneje proti neupravičeni agitaciji, ki so jo uprizorili sovražniki hrvaškega naroda povodom znane ministrske naredbe, s katero se je vsaj deloma priznala reciprociteta na zagrebškem vseučilišču položenim juridičnim izpitom Hrvaško dijaštvo smatra te naredbe le za navadne drobtinice avstrijske vlade, s kakršnimi se slepi narod. Ako bi se združile hrvaške dežele, kar je zakonito zajamčeno ter je tudi hrvaški kralj obljubil, bilo bi nemškemu di-jaštvu jasno, da se hrvaškim dijakom ni izkazovala milost. Protest nemških dijakov in njihovih profesorjev je hrvaškim dijakom nov poziv, da zahtevajo z združenimi in pomnoženimi močmi zedinjenje vseh hrvaških dežel, kjer bodo le hrvaški sinovi po dobljeni najvišji izbrazbi na svojem vseučilišču služili svojemu narodu, a vsi vsiljenci, posebno še nemški, pa se bodo iz-tirali, ki kot kreature protihrvaške vlade uničujejo moralno in Ulično naš narod.« Delitev Češke v okrožja. Dunaj, 12. julija. V političnih krogih se govori, da predloži dr. Korber v jeseni državnemu zboru novo predlogo glede razdelitve Češke v okrožja. Dežela se razdeli v 15 okrožij, in sicer devet čeških, pet nemških in mešano okrožje Budje jevice. Ogrski državni zbor. Budapešta, 12. julija. Zbornica je nadaljevala debato o povišanju civilne liste. Posl. Szalav (neodvisna stranka) je govoril proti predlogi, ker dvor nima nobenih zvez z Ogrsko. Rekel je, da je dovolj značilno, da se prestolonasledniku še ni zdelo vredno spoznati ogrskega ministrskega predsednika. Še ostreje je govoril posl. Hock (narodna stranka). Govoril je o političnem položaja sploh, zagovarjal je skupno akcijo opozicije, da vrže proti-madjarsko vlado, ter se je 'pridružil Apponivjevemc predlogu, naj zbornica pošlje kralju spomenico, v kateri se pouči o revščini v deželi. Ako zbornica ne pritrdi njegovemu predlogu, ne bo govornik niti dosedanje civilne liste dovolil. Dolžil je neodvisno stranko, da je s svojo neslogo kriva, da Še vedno obstoji nemadžarska vlada. — Posl. Babo je govoril istotako proti predlogi. Dogodki na Balkanu. Bndapešta, 12. julija. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se razpravlja o sodbi, ki jo je baje izrekel bolgarski knez Ferdinand povodom svojega obiska o položaju v Macedoniji. Knez je rekel, da položaj na Balkanu ni brez nevarnosti. Na Bolgarskem je močna struja, ki sili k spopadom s Turčijo. Odločilni poraz Rusov v Aziji bi mogel postati usodepoln za mir na Balkanu. Težko bi se potem zabranilo, da bi Bolgarija ne delovala skupno z mace-donskim odborom. Sofija, 12. julija. Vodja mace-donskih vstašev, Boris Sara f o v, je baje nevarno zbolel v Tikešu, kamor je preložil svoj glavni tabor. Solun, 12. julija. Ker so se zopet pričeli atentati na žele znice, je med Skopljem in Solunom ponoči vstavljen promet na železnici. Carigrad, 12. julija. Poslanika Avstro-Ogrske in Rusije sta pri sultanu odločno zahtevala, naj se Število inozemskih orožniškik častnikov pomnoži za 15. Nov konflikt med Vatikanom in Francijo. Pariz, 12. junija. Osem dni po odpozivu francoskega poslanika pri Vatikanu je rimska kurija pozvala tri francoske nadškofe in štiri škofe, ki so republikanci ter se ne marajo upirati proti državnim zakonom, naj takoj vložijo prošnje za odpust ter pridejo v Rim, sicer bodo cerkveno odstavljeni. Škofje so o tem obvestili ministrskega predsednika in nauč-nega ministra, ki sta jim odgovorila, da kot uradniki francoske republike ne morejo razpolagati s svojimi službami brez volje republičanske vlade. V tem smislu je francoska vlada tudi odgovorila v Rim. Pariz. 12. julija. Takoj s sklepom šolskega leta se zapre 239S samostanskih šol. Novi predsednik v Mehiki. Pariz, 12. julija. Republika si je zopet izvolila Porfirija Diaza za predsednika nadaljmh šest let. Za podpredsednika je izvoljen Corral. Županova zaprisega. Župan Ivan Hribar je imel včeraj pri zapriseženju naslednji govor: Vaša Prevzvišenost! Po izvršitvi slovesnega čina zaprisege je prva moja dolžnost, da se hvaležno spo mi nj a m Njegovega Veličanstva cesarja, kateri je mojo zopetno izvolitev za župani deželnega stolnega mesta Ljubljane premilostivo potrditi blago-izvolil. Prosim Vas torej, da na tej milosti blagovolite sporočiti mojo naj-udanejšo zahvalo vznožju Najvišjega prestola — Obenem pa prosim tudi Vašo Prevzvišenost, da sprejme mojo iskreno zahvalo na priporočilu potrditve. Mislim, da se Vaši Prevzviše nosti ne morem hva.ežaejega izkazati, ko s tem, ako si prizadevam, da ohranim ono dobro razmerje med mestno in drž%vno upravo, katero je za točno in neoporečno uradovanje neobhodno potrebno, pri čemer zagotavljam, da bodem s krepko roko vodil mestno upravo; od Vaše Pre vzvišenosti, ki je svojo blagonaklo njenost do deželnega stolnega mesta Ljubljane v zadnjem devetletju tako sijajno dokazala, pa pričakujem, da bede ščitila vedno me&tne občine sa moupravo — to poroštvo za zdravi in krepki razvoj mesta. In, gospoda moja! razvila se je in napredovala bela Ljubljana v poslednjih devetih letih, da je veselje. Slep bi moral biti, kdor bi tega ne videl; zloben, kdor bi to tajit Seveda gre prva zasluga zato — pa naj se to še tako čudno glasi — potresu, sdramivšemu Ljubljano iz dremeža, ki se ui mogel imenovati krepčilno spanje. Največja zasluga za najnovejši razvoj in napredek mesta pa gre vsekakor občinskemu svetu. Da ie velika doba našla male ljudi, kaj bi biio danes iz Ljubljane? Na srečo je našla v tem samoupravnem telesu može, ki bo se dobro zavedali svoje naloge in svoje odgo vornosti nasproti bodočim generacijam. Zborujoč prva leta po potresu skoro neprestano, je ustvaril občinski svet uravnalni in razširjevalni črtež, ki daje lice novi Ljubljani. Letele so sicer vanj strupene puščice, a on se zato ni zmenil in si ni dal greniti veselja do požrtvovalnega svojega delovanja; danes pa labko s ponosom pokaže na plodove svojega truda in svoje razsodnosti, kajti krasotici enaka stoji ored našimi očmi bela Ljubljana. CaBtiti gospodje tovariši! Jutri bode preteklo 400 let, odkar je Ljubljana dobila prvega svojega župana in s tem tudi svojo samoupravo. Med sodobnimi mesti je bila takrat Ljubljana dobro urejeno, lepo in po teda njih pojmih »veliko« mesto. Nje občinski zastop spremljal je zatorej poseben sijaj in je dvanajstorica članov takozvanoga notranjega sveta, iz čigar srede so volili župana, čigar pomen odgovarja torej sedanjema občinskemu svetu, nosila škrlat. Kakor nam letopisi pripovedujejo, volili bo v ta notranji svet »najbogatejše in najpametnejše« meščane. No, gospoda moja! časi so se od takrat temeljito izpremenili. Skromno nastopajo sedaj občinski svetniki v preprosti meščanski obleki in - e ponašajo se s tem, da bi v njihovih vrstah bili najbogatejši meščani, kakor tudi ne jemljo zase v zakup najvišje meščanske pameti. Eno pa je gotovo: da so Vaša srca, dragi gospodje tovariši! četudi barve ljubezni ne obešate v škrlatastih plaščih čez ramena, polna iskrene ljubezni do milega in dragega nam našega mesta in da Vaši predniki niso bili bogatejši, kar se tiče požrtvovalnosti, ki izvira iz take ljubezni, in ne pametnejši, kar se tiče razsodnega, k smotru vodečega delovanja za blagor, rast in procvit naše lepe bele Ljubljane Te lastnosti Vaše, častiti gospodje tovariši, so mi porok, da mi boste tudi v bodočem triletju sledili na poti, katero sem z Vašim odobravanjem nastopil takoj, ko ste me leta 1896 vprvič poklicali na županovanje. Vašemu skupnemu delovanju gotovo tudi v bodoče ne izostane blagoslov. In dela nas čaka še mnogo! Saj je sicer res, da smo Ljubljano okrasili na vseh koncih in krajjb; res, da smo v zdravstvenem oziru z izvršitvijo novih kanalov, ki so stali za naše razmere velike svote denarja, in z drugimi higijenskimi napravami mnogo storili; res, da smo z odprtjem novih cest in ulic skrbeli za olajšanje prometa in za živahnejšo stavbno delavnost, z napravo novih trgov pa za udobnost občinstva: — vendar nam je v bodočih letih izvršiti še marsikaj, kar se odložiti ne da. Tako bodemo sezidati morali za ljubljenko svojo — višjo dekliško šolo — lastno poslopje, kakor bode tudi zaradi vedno naraščajočega števila šoloobveznih otrok treba poskr beti za dvoje novih Jjudskošolskih poslopij. Dognati bode dalje potreba do rešitve vprašanje glede ustanovitve državne obrtne šole, potem prezidave južnega kolodvora in slednjič naprave delavnic državnih železnic. Žal, da zlasti glede poslednjih pri c. kr. železničnem ministrstvu ne nahajamo potrebne dobrohotnosti, temveč le mnogo obljub, a malo dejanja. Za zgradbo tržnice je, kakor veste, že vse pripravljeno, in d^lo se prične takoj, ko okoliščine mestni občini dopuste najeti Bi za to zgradbo potrebno posojilo; s tržnico pa bode najlaglje uravnati aprovizacijsko vprašanje, zlasti ako bode mestno upravo podpirala cesarska vlada, kakor je to Njegova Prevzvišenost obljubiti blagovolil. Pripravljene so pa že tudi na podlagi poizvedb po drugih mestih sestavljene študije o napravi pre-kladališča, s Čimer bi seveda aprovi zacijsko vprašanje bilo najtemeljiteje rešeno. Upajmo, da se nam to tudi posreči. Tudi naprava mostu z Opekarske ceste na Prule bode že v bližnji bodočnosti mogoča; č* se pa — ob rednem delovanju deželnega zbora — posreči izpOBlovati pri vladi izplačilo državnega prispevka za osuševanje ba ja, pride Ljubljana do krasne uredbe Ljubljaničnih obrežij in do dveh novih mostov, mesto sedanjega šentjakobskega inFranoovega mostu. S preložitvijo pokopališča je storil občinski svet važen korak v zdravstvenem oziru pa tudi kar se tiče bodočega razvoja mesta, ki mu je proti tej strani od narave začrtan. Obžalovati je le, da se občinskemu svetu vkijub vsemu prizadevanju doslej ni posrečilo pridobiti ces. in kr. vojne uprave, da bi odprla zazida-vanju svoji ob Dunajski in Franca Jožefa cesti ležeči posestvi; obžalo vati je tem bolj, ker se o. in kr. vojna uprava ne more pritoževati, da bi mestna občina nasproti njej ne ravnala vseskozi kulantno io usluž-ljivo. Koliko smo gospoda, moja, v poslednjih letih storili za ceste, ulioe in trge, vidi vsakdo; skrito pa je očem opazovalca, kako znamenito se je popolnila mestna kanalizačna mreža. O tem govore le številke v obračunih. Naravno je, da bode to mrežo treba v bodoče še popoinje-vati, in da provzroči to občini še težkih bremen, katerih pokritja si ne bodo mogla drugače zagotoviti, ko z vpeljavo postbne kanalizačna pristojbine. V očigled zdravstvenemu in prometnemu blagoustrojstvu, za katero smo poskrbeli našemu mestu, pa nam naatane važna naloga, da se potrudimo obrniti n a - n j e tujski promet — to m o -derno preseljevanje narodov. Lega Ljubljane ob vozlu važnih železniČnih prog z nje mikavno bližnjo in Čarokrasnih gorskih ece-nerij polno daljnjo okolico, je zato kaj pripravna. Samo reklame je doslej nedostajalo in za to bode v bodoče skrbeti, zlasti če — kar zatrdno pričakujem — cesarska vlada odstopi mestni občini Grad, na kateri se potem napravi električno dvigalo, in pa, ko b o d e v L j u b 1 j a n i bolje poskrbljeno ia hotelsk« stanovanja, kakršnih je doslej nedostajalo. Jaz si po skušnjah drugih mest od tega obetam neslutenega blagostanja za Ljubljano. Za ustanovitev vseučilišča zbrala je mestna občina že lep fond in ga bode iz svojih rednih dohodkov za lagala še nadalje; mi pa, gospodje tovariši! moramo si slovesno obljubiti, da zastavimo vse svoje moči v pridobitev tega za p r o sveto in izomiko našega naroda in za gmotno blagostanje našega mesta tako važneganajvišjegaučnega zavoda. Gospoda slavna! Videč občinski svet, koliko je doslej dovršil in premišljujoč o tem, kar je še v izvršitev zasnovanega, more ga pač navdajati ponosna zavest, da so se vse dosedanje in se bodo vse bodoče njegove osnove izvršile brez posebnega obremenjenja davkoplačevalcev, kakor hitro pride vlada do spoznanja, da je potreba velikim občinam za obširne agende, katere opravljajo državi, dati primerno odškodnino. In do tega mora priti ter se bodem jaz vedno rad pridruževal vsem korakom, ki jih v tem oziru zastopniki velikih občin skupne Btore — Inšeeuo blagodejno zavest ima občinski svet: previdnega gospodarja, ki skrbi za bodočnost. Ustanovil je hranilnico, katera bode že v kratkem začela mestni upravi izročati jako izdatne svote od svojega čistega dobička, kasneje pa ves svoj čisti dobiček v blagotvorne in obonoko-ristne namene mesta Ljubljane; na pravil vodovod in elektrarno, dvoje podjetij, ki znamenito uspevate in kateri poleg dohodkov, ki jih sproti dajeta mestni upravi, ostaneta le-tej v dogledni dobi neobremenjena laat z izdatnimi rezervnimi fondi. P r I vsem tem ima Ljubljana med vsemi deželnimi stolnimi mesti naše države najnižjeobčinskedoklade. Gospoda slavna! Ce kdo, more občinski svet ljubljanski v svoji se danji sestavi reči o sebi: diem non p e r d i d i. Toje prijetna za vest, ki je v stanu povzdigovati nadvsapriznanjain odlikovanja, ki je pa tudi v tolažbo ob vseh napadih in sumničenjih Zvesti sinovi svojega naroda, čuvali smo vedno njegove pravice; trudeč se za po-vzdigo njegovega priljubljenega glavnega mesta, delovali smo za večjo njegovo veljavo. In tako ostane tudi v bodoče; dobro vemo, daje slovenska misel tudi avstrijska misel. Zato bodemo, dasi ne maramo kratiti pravio drugo narodne m u prebivalstvu našega mesta, vendar vsekdar odločno odklanjali prizadevanja, katera utegnejo postati k e d a j usodepolna za integriteto naše države. Ob tej zagotovitvi pa nam našo oči nehote uhajajo k sliki onega, ki ga je previdnost božja odbrala za vladarja te države ter ga ohranila na prestolu že preko pol stoletja. Ljubljanskega meščanstva zvestobe in vdanosti omenja že cesar Makaiini-jan I v pismu, s katerim mu daje pravico voliti si župana. Ta zvestoba in vdanost ostala je v teku stoletij nespremenjena in zato se tudi o tej MT Dalje v prilogi* ~VA Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 157, dne 13. julija 1904. slovesni priliki spomnimo našega vladarja, združivši se v klic: Njegovemu Veličanstvu cesarju in vojvodi Francu Jožefu I. slava, slava, slava! Županski banket v „Narod-nem domu". Kakor smo Že omenili, priredil je včeraj župau Ivan Hribar povodom svoje Četrte potrditve ter v proslavo 4001etnice, odkar ima Ljubljana svobodne župane, slavnostni obed v „Na-rodnem domu". Pri tej priliki se je izkazal gostilničar g. K e n d a veščaka, kakršne najdemo le v velikomestnih hotelih. Dvorana je bila kar najokus-neje okrašena, a svoj postrežniški aparat je vodil sam gostilničar zelo spretno. Seveda si je tudi njegova kuhinja stekla splošno priznanje. — Vrste na-pitnic je otvoril gostitelj. Zupan se je v svojem govoru spominjal 4001etne zgodovine ljubljanskega županstva, rekel da so bili meščani vedno ljubosumni na svojo upravo ter skrbeli za njen razvoj in napredek Ljubljane posebno od takrat, odkar je mestna uprava v slovenskih rokah. Napil je občinskim svetnikom. — Druga županova napituica je veljala magistralnim uradnikom. Podžupan dr. vit. B le i w ei s je napil županu v imenu občinskega zastopa, ravnatelj V o n č i n a v imenu magistratuega osobja, obč. svetnik Tur k v imenu obrtniškega in trgovskega stanu, dr. Kušar kot zastopniku sokolske ideje. Poudarjal je, da je naš župan nastopil svojo politično karijero na temelju So-kolstva, bratstva in enakosti. Slovenstvo v Ljubljani Še ni nikoli in nikomur delalo krivice in sile. temuč je bilo Še preveč popustljivo. Zato je odveč nam zabičevati objektivnost in pravičnost napram drugi narodnosti. Nikomur se še las ni skrivil. Nam bodi temveč geslo: V pest orožje proti vsaki krivici in sili za pravice slovenskega naroda. Župau je napil zastopnikom tistih časopisov, ki poročajo nepristransko in resnično o delovanju občinskega sveta. — Dr. Tavčar je napil narodni svobodomiselni Ljubljani in svobodomiselnemu županu. — Piantan je napil Županu kot svojemu 351etnemu prijatelju. Povedal je, kako se je njih trojica, govornik, Hribar in dr. Tavčar, že kot dijaki navduševala za na rodne ideje, ki so jih ohranili še v moški dobi. — Dr. Krek je napil Županu kot pospeševatelju šolstva. — P ros en c kot svojemu najstarejšemu prijatelju, ki sta že leta 1^53. kot dijaka stanovala v skupni sobi. — Pre-doviČ je napil podžupanu, ki že nad 30 let neumorno in vestno deluje v občinskem zastopu. Končno je Župau napil na prijateljstvo vseh, 8 čimer je bil banket zaključen. Hvaležno se je treba spomniti tudi društvene godbe, ki je ves Čas neumorno svirala. Zvečer je bila mestna hiša čarobno razsvetljena, kar je privabilo velike množice zvečer na Mestni trg, kjer je v proslavo pomembnega dne društvena godba priredila promenadni koncert. Nekatere hiše so tudi imele izobešene zastave. Dnevne vesti« V Ljubljani, 13. julija — Osebne \esti. Profesor veronauka na ljubljanski realki g. Ivan Gnjezda je šel v pokoj, profesor na višji gimnaziji v Novem mestu g. Hugon Skopal je pomaknjen v osmi činovni razred. — Občinski svet ljubljanski ima v četrtek 14 julija ob Šestih zvečer sejo. Na dnevnem redu so poročila o privolilu do uporabe vseh prostorov novo zgrajene delavnice in skladišča poleg elektrarniške centrale, o prošnjah za sprejem v občinsko zvezo, o spremembi §§ 33. in 35 magistratnega opravilnega reda o prošnjah filozofskega podpornega društva dunajskega vseučilišča za podporo in avstrijskega komiteta za ubožno preskrbo za prispevek, o škontraciji mestne blagajnice, o nagradah za poizvedovanje o psih brez mark, o prošnji Josipine Kosove, da se zniža cena za stavišče št. 2 in 3 ob Eiizabetni cesti. (Opomba ured ništva: Kar zastonj naj se da, saj je svet namenjen jezuvitom ), o prizivu Alojzija Lillega glede prezidave njegove hiše, o prizivu Emericha C. M»yerja glede nekega nazidka, o oddaji kanalizačnih del na Sv. Mar tina cesti ter ▼ Šzofjih, Vrhovčevih, Ilirskih in Lipifievih ulicah, o računih za zdravila mestnim ubogim, o prošnji gasilnega in reševalnega društva za potrditev odbora in za izročitev inventarja, o magistratnih nasvetih glede povečave mestnega vodovoda. — Po „mladeničkem" shodu. Poroča se nam od poučene strani: „Slovenec" je pisal, da je med govorniki, ki so nastopili na Brezjah, bil tudi Oroslav Bric iz Litije in sicer je odločno protestiral proti napadom na Marijine svetinje. Oj, kako so se smejali ljudje, ki poznajo Jurčka Brica, in so čitali „Slovencevo poročilo. Jurček je bil pač hudo kaznovan za svoj napuh. Govor mu je seveda spisal kaplan, a Jurček se ga je moral na pamet naučiti. In to je bilo silno težko delo. In ko seje Jurček končno vender naučil, ni mogel tri dni in tri noči ne jesti, ne spati od samih skrbi, da bi s toliko težavo naučenega govorčka ne pozabil. Tako kakor Jurčku so gotovo tudi drugi kaplani svojim mladeničem skovali njihove govore. Vzlic JurČkovemu protestu pa pravimo, da mladeniči, ki jih kaplan sam obklada s primkom „svinja*1, niso vredni nositi Marijinih svetinj. Zakaj kaplan teh „svinju ne izžene iz Marijine družbe, to je seveda njegova stvar. — Poštnemu ravnateljstvu na znanje. Iz Čateža se nam piše: Jako čudno je, da ima poštno nabiralnico še vedno v rokah mož, ki je bil cbiojen zaradi ponarejenih pod p sov. Slavno c kr. poštno ravnateljstvo se prosi, naj poveri poš.no nabiralnico in raznašanje po-šiljatev zanesljivemu človeku, tako da ne bo mogel župnik pri mladi devičarci kontrolirati došlih pisem — Klerikalna nesramnost. Ko je prišel neki ugledni tukajšnji trgovec preteČeno nedeljo zjutraj z vaje Sokolov-jahačev v neko gostilno na Karlovski cesti, oblajal ga je tam sedeči klerikalce Leskovic z besedami: „Možu, kakor ste Vi, je pač treba biti za hlapca dr. Tavčarju in Hribarju !u Seveda ga je trgovec zavrnil temeljito, da je takoj zbežal. — Promocija. Odvetniški kou-cipijent v Ljubljani, g. Igo Jan, bo v petek na graŠkem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Čestitamo! — Velika veselica vseso-kolske slavnosti. S m i še trije dnevi nas ioć'jo od prihoda slovanskih gostov, zato vla^a v vseh odborih, orirorna odsek'.h nervozna naglica, s katero se dovršu,ejo zadnje priprave. Medtem ko se v večernih ur^h na kresno urejenem telovadišču urijo dolge vrste neumornih Sokolov, ter dirjapi po cestah bližnje okolice Čete sokolskih jezdecev, postavljajo se na tr*vn;k;h pod Tivoiijem paviljoni različnih velikosti in oblik, ple aišč**, strelišče, poštni urad, mlaji ter pevski in gedbeni odri. Danes so pripeljali z I^a in od drugod prve vozove smrečja in raznega zelenja za okrasitev vseh omenjenih lesenih zgrvdrj, jutri p* se postavi na Dunaj ski c*±9t. impozantan slavolok, na katerem bodo poidravi v raznih slovaa skih jezikih. V naglici se izdeluje končno veliko število trobojnic ter množica drugih različnih dekorac j, spletajo se venci ter se pripravljalo pijače in jedila za večerni bur. Tak" imajo poleg odbora ljubljanskega Sokola ter bratskih mu pev skih društev zlasti naše požrtvovalne d č. m * te dni v istini polno glavo skrbi in polne roke dela. Nadejati se je torej, da se ta največja veselica, ki se je sploh kdaj vršila v Ljubljani, obnese poleg javne telovadbe za slo venske Sokole čim najaijajnejše. — Vsesokolskega zleta v Ljubljani se samo s Češkega, kakor poročajo danes nam došli „Narodni Listyu, ne vštevši Morave in Dunaja, udeleži nad 1600 oseb. S slovanskega juga pa prihite, kakor javlja reški „Novi listu, „Primorski Sokol", „Senjski Sokol", „Gospićki Sokol" in „Hrvatski Sokol" iz Šibenika. — Dar ameriških Slovencev. Krasen trak, ki ga ob pni k' vses »kolske g* zleta izroči ljubljan skemu »S;koiu« g. Sakser iz New Yorka kot dar ameriških S'ovencev, je razstavljen v cknu Sok liče ve trgovine pod Trančo. — /a sklad il. vsesokolskega zleta je daroval tambura ški in pevski klub »Šiška« 50 kron 2G vin, dohodek svojega koncert*. — Iz krogov trgovskih sotrudnikov se nam piše: V so boto popoldne se vrši sprejem So kolov, ki se udeleže vsesokolak a slavnosti. Kakor se čuje, bedj ta dan tovarne že opoldne delo končale ter bo na ta način dana delavstvu prilika, da si lahko nabavi svoje potreb ščine takoj popoldne. Ker bo vsled tega promet v trgovinah v soboto po 3 uri popoldne majhen in ker je I veliko število trgovskih sotrudnikov članov »Sokola«, ki bodo morali sodelovati pri sprejemu itd, prosimo g. šrfe, da če že nočejo zapreti v soboto trgovin cb 4 uri popoldne, naj vsaj Sokolom pravočasno dovolijo sodelovanje pri slavnosti. Več trgovskih sotrudnikov. — Občni zbor fer. akad. društva „Prosweta" se vrši 15. t. m. v »Narodnem domu«. Do poldne (začetek cb 10. uri) sta na dnevnem redu predavanji tovarišev G Ing. Dvofaka iz Prage in phil. Grabowskega z Lvova o poljudnem delu Češkega in poljszega dijaštva Popoldne se ob 4. uri zborovanje nadaljuje, in sicer govori najpreje podstarosta ljubljanskega »Sokola« g. dr. Ravnihar, o sokolstvu. Nato pridejo na red poročila pripravljalnega odbora in volitve. Ker se ne pošilja na zborovanje posebnih v*bi), vabimo tem potem tudi Slovence neakademike, ki se za stvar zanimajo, in jim kličemo: dobrodošli! — Pripravljalni cdbor »Prosvete«. — O Antonu A&kercu je priobčil pisatelj Franjo Selak v »Agramer T*gblattu« daljši spis, ki se še nadaljuje. Naš pesnik je tu opisan zelo simpatično, vendar pa popolnoma objektivno. Med spis je vpletenih več Aškrčevih proizvodov v dokaj lepem nemškem prevodu, ni pr. »Javor in lipa«, »Zadnje pismo« in dr. — Koncert priredita dijaški tamburaški in pevski zbor v slovo slovenskim abiturijentom dne 13 t m. ob 8 uri zvečer v dvorani Pun-t'gamske pivnice. — Pevski in tamburaški klub „Šiška". Prireditev veselice v korist skladu II. vsekolskega zleta je v vsakem oziru uspela zelo dobro. Tamburaši so proizvajali točke precizno in s tako tehnično izurjenostjo, da je le želeti, da bi ga v tem oziru posne mali tudi drugi tamburaški zbori, želi so pa tudi radi tega burna priznanja in pohvalo, kar priča o simpatiji poslušalcev. — Občinstvo zabavalo se je jako živahno in neprisiljeno, za kar bodi na tem mestu šišenskim tamburašem izrečena najtoplejša zahvala. SiŠkar. — Izlet idrijske podružnice ^Slovenskega planinskega društva" na Javornik zadnjo soboto in nedeljo je bil prav presrčnega značaja. &e v soboto na večer, ko se je zbralo pri znanem, vrlem črnovrškem županu g. Lam petu lepo število Iirijčanov, katerim so se pridružili gostje is Ljub Ijane in dva zastopnika ajdovskovi-pavske podružnic«, se je razvila prav živahna zabava. Že ob 2. uri zjutraj odrinila je ta vesela družba pioti vrhu Jivornika Medvedovega turna (1242 m), in ravno ko je pokukalo jutranje solnce hzi dolenjskih hribov, bili so že vsi na vrhu ter se veselili jutranjega hlada. Žil, da razgled ni bil čist, kajti zrak je bil zadimljen in tako nismo mogli uživati znano lepega razgleda z Javornika v vaej njegovi razsežnosti in krasoti. Pa je bilo vkijub temu vse radostno ter se tembolj veselilo božjih darov, katere je vrli g. župan Limpe pripeljal s Črnega vrha prav do pod vrha Javornikovega h kmetu Medvedu, ki že dolgo ni imel zbrane tolike družbe v bližini svojega kraljestva. Okoli poldneva zbrali so se zopet izletniki v gostilni vrlega narodnjaka črnovrškega g. Lam peta, ki je izborno postregel vsem izletnikom. Popoldne razšli so se polagoma izletniki. Po razstanku je po zdravil g prof. M. Pirnat vse iz letnike imenom mlade idrijske podružnice in posebej še navzočega ljubljanskega planinoa g. dr. Oblaka. Nato se je zahvalil imenom osrednjega društva gosp. dr. J js. Oblak idrijski podružnici na lepi prireditvi in še posebej prireditelju izleta gosp prof. Pirnatu ter napil ▼ slovo vsem planincem, katerim ostane gotovo ta lepo arami rani izlet v najlepšem spominu — Velik požar. Včeraj p> poldne je gorelo v St Jurju pri Kranju in je ogenj uničil devet poslopij. Gasilci iz Kranja, katere so podpirali nekateri drugi ljudje, so z vztrajnim delom ogenj lokalizirali in b tem preprečili večjo nesrečo. — Koncert kamniškega učiteljskega društva se je mu ral zaradi različnih ovir preložiti na nedoločen čas. — Podaljšanje brzojavne službe v Krškem. Pri poštnem in brzojavnem uradu v Krškem se bode od dneva 16. julija do 17. avgusta t 1. vršila popolna podnevna brzojavna s'užba. — Reska parna opekarna na Mali Bukovici, okraj ilirsko bistriški, je pred časom odslovila vse domačine in iste nadomestila s pristnimi M *dzaroni. S prvega so bili tihi in mirni, ali bolje rečeno, se s svojo azijatsko kulturo niso upali Da dan. S-daj pa kar isivajo mirne domačine! V nedeljo saklali so ti privandrani Madiaroni nekega domačina. MoŽ je drugi dan v strašnih mukah umrl, ravno ko so ga v bolnico peljali. Domačini se pa — kratke-inmalo — ne bodo pustili še nadalje izzivati od tuj h pritepencev, to naj si vsi prizadeti gospodje dobro zapomnijo. — Na Topolcu pri Ilirski Bistrici je utonil vulgo »Tofek«. Ker je voda sedaj plitva, je bil mož skoraj gotovo pijan ali pa mu je prišlo slab \ — Umrla je včeraj v Radečah gospa Jožefa Kiler sto eno leto in mesecev stara vdova kanclista J. Ki lerja. OmoŽila se je s 40 letom, bila omožena 40 let, sedaj pa 21 let vdova. Bila je ves čas do zadnjih dni čvrsta in pametna žena. Še lansko leto je igrala „mariageu. Pač redek slučaj. — Na mariborskem gimnaziju je razpisano mesto klasičnega filologa s slovenskim učnim jezikom. Prošnje se oddajo po ravnateljstvu do 20 t. m Opozarjamo slovenske filologe iz tthtnih razlogov, da se potegujejo za to mesto. — Slavnost, katero priredi slov. pevsko društvo »V r a n s k a Vila« dne 24. t. m. na Vranskem, obeta postati kaj lepa. Prvo slov. pevsko društvo »Lira« iz Kamnika je naznanilo »Vili« za ta dan korporativni izlet z zastavo in bode pri koncertu sodelovalo. Kamniška »Liraa je znena kot eno najboljših pevskih društev in valed tega gotovo nobe den zaveden Savinčan ne bode za mudil prilike, poslušati ta dan mogočne akorde slovenske pesmi. Na-tančneji spored se objavi v kratkem. — Demonstracija v Trstu. Predainočmm so tržaški Lahi zaradi dogodkov v Ioomostu priredili demonstracijo, katere se je udeležilo več sto ljudi. Aretovanih je bilo 32 oseb, ki so b le policijsko obsojene na zapor od 3 do 14 dni. M d c b *o jenci sta bila dva sina prejšnjih občinskih svetnikov, več mestnih uči-te'jev in več mestnih uradnikov. — Izpred sodišča, Kazenske razprave pri tukajšnjem dež. sodišču. 1.) Jožef Bališ, bajtarjev sin v Vodicah, je Janeza Kocelja sunil v desno podlaktnico in ga nevarne poškodoval. Boj je povzročil okvarjeuee sam, ker je v pijanosti Bališa s kamnom udaril po glavi. Obdolženec Bališ je bil obsojen na 6 tednov ječe. 2.) France Pire, rudar v Idriji, je vozil dne 10. mal. travna iz Cerknega v družbi več dru gih kolesarjev. V Idriji je pa zadel s kolesom svojega strica Alojzija Vidmarja, kateremu se je pravilno izogniti hotel in mu dal z zvoncem znamenje, da se pravočasno umakne, in sicer tako nesrečno, da je Vidmar kmalu po padcu na cesti umrl. Ker ni sodišče v ravnanju obtoženČevem našlo nič kaznjivega, ga je oprostilo pregreška zoper varnost življenja. 3.) Jožef Zupančič, tovarniški delavec v Mojstrani, je zvečer 2. mal. travna iz hudobije s kolom tolkel po veznih vratih Japljeve gostilne in razbil 4 šipe nad durmi, tako da je bil Jožef Japelj, ki je stal v veži, od razbite Šipe nad levim očesom do krvi ranjen. Nadalje je razbil pri oknih 7 velikih šip. Sunil je tudi z nogo nosečo krčmarico Lucijo Japelj v desna ledja, z roko pa v levo trebušno stran. Obsojen je bil na 6 mesecev težke s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. 4.) Jožef Odar, posestnika sin iz Studorja, je v Jelar-jevi gostilni v Studorju v prepiru Franceta Gašperina v temi z neko trdo reČjo udaril tako močno po glavi, da ga je takoj kri oblila; Gašperin je bil pa tudi z nožem zaboden v levo nogo. Ker je bilo istodobno več pivcev v krčmi, se glede te zadnje poškodbe ni moglo dognati, kdo da je bil storile**. Prepir je povzročil neki Matevž Kova-Čič, ker je zabavljal čez GaŠperinovega bratranca. Odar je bil obsojen na 6 mesecev ječe. 5.) Janez Zupan, drvar na Plavškem rovtu, je v noči na 4. vol. travna iz hudobije razbil pred biio Miha Čopa stoječo mizo, in zagnal v sobo, v kateri sta spali dve Čopovi hčeri, za pest debel kamen; vendar se ni pripetila nikaka nesreča, ker je kamen zadel le v okvir okna. Obsojen je bil na 14 dni zapora, poostrenega z dvema postoma. — Redek slučaj. Kakor znano, je imelo včeraj pevsko društvo »L;ubljana« zaključek keglj'n'a na dobitke, pri katerem je ? Lavo-slav P e v a 1 e k vse d ibitke (4) v vrednosti 70 K sam dobil. Pač nekaj iz vanrednpga! — Tatvina. Dn3 10 t. m je Dila ukradena hlapcu Alojziju Jine-ž ću iz telovnika, ki je visel na hlev nih vratih na Poljanski cesti št 48, srebrna anker remonte ir ura, vredna 20 K, in 1 K 12 vin. denarja Osum ljenec je pobegnil. — Pogreša se Jižef Urh, 35 letni vpokojeni kurjač, ki je imel pn odhodu v ponedeljek sivo obleko in črn klobuk. Tudi 11 letna Marija Sim pel, hčerka narednika c in kr. 27 pešpolka |e šla včeraj zjutraj ob 8 v šolo in se Še ni povrnila. — Izgubila je g M. P. črn svilnat dežnik, vreden 6 K in nikel naat naučnik a futeralom, vreden 4 K. — Ubeglega 13letnega Ivana Sopčiča, o katerem smo poročali, da je pred nekaj časom šel »po svetu«, je dunajska policija v ponedeljek prijela. — Delavsko gibanje« Včeraj se je z južnepr* kolodvora odpeljalo v Amerko 25 Slovencev, nazaj pa je prišlo 86 Slovencev in Hrvatov. — Najdena je bila včeraj na Marije Terezije cesti kon'*ka odeja in srebrna mo4ka ura. — Na južnem kolodvoru sta bila od 2. do 8. t. m. najdena dva dežnika in Črna ženska jopa — Posredovalno delo« vanje mestne posredovalnice za delo iti stanovanja v Ljubljani v mesecu Juniju. Posredovanje v tem mesecu je ostalo v pr meri z enak m m-secem vlan-skega leta povsem nespremenjeno. V primeri z prejšnjim mesecem pa je dešio nekoliko manj oglasi'. Kakor prejšnja leta, tako je tudi letos v tem mesecu splošno prirr.ankovalo delojemalcev, tako da je došlo nekoliko VrČ naročal z« delo, nego delavcev. N »reč 1 za k ni e t s k o delo proti takojšnji rešitvi Bploh ni bilo mogoče sprejemati, das ravno so j o-nudene prav visoke mesečne mezde. Istotako teživno je bilo dobivati obrtnih delavcev. Nasprotno pa so se narcč.la za gostilniško in trgovsko pomožno osobje ter prometne uslužbenca labko reševala, ker je došlo zadostno delojemalcev. Isto razmerje je tudi pri ženskem delu, pri katerem je pnmaniovaio le h:š nih in gostilniških kuhinjskih poslov, v ostalih poklicih pa so delojemalci lahko d; j b 11 dela. Posredo vanje z vajenci ni imelo usp*ha, ono z stanovanji pa je bilo nefcoiiko živahneje, ker je bilo mogoče tudi nekatera stanovanja oddati. — Hrvaške novice. Strajk črkostavcev imajo v Zagrebu v tiskarni, kjer se tiska »Agrarner Zeitung«. —Madžarsko srednjo šolo nameravajo ustanoviti v Oseau za otroke železničarjev. — K l eri-k a 1 i z e m je povsod nestrpen. Tednik »P^dravac« v Virju, ki ga urejuje in tiska goreč hrvatski rodoljub P. Ljub:ć, je prinesel notico o p*p^ž-vin dohodkih z opombo, da s? Pet-r še teh d, h dkov ni imel. Ziradi te notice doDiva Ljube pismene grožnje duhovnikov, da bodo delali na tj, da se »Podravac« za večno pokoplje. — Slovenci v Ameriki. Slovenski arhitekt Ivan Ja-ger je dovršil v Mmneapoliau velikansko delo. Po naročilu družbe, ki ima šentpaulske in minneapohške p^u.iČne železnice, je izdelal s ptičje perspektive velikanski zemljevid, ki Kaže skoraj celo M mnes j t j in Ka nado. To je baje doaedaj največje delo svoje vrste na svetu. Deo se ceni na 3000 dolarjev Družba pošlje zemljevid na razstavo v St. Louis — Viak je povozil v Cievelantu Slovenca Založnika, doma iz Za-klanca. Djma imi mater in dva otroka. • Ntijnovejie novice. — Samomor milijonarke. V Ne\v Yorku je skočila z okna milijonarka Berta Dolbeer ter se ubila. V/.rok samomora je bila žalost po umrlem očetu. — Bolgarski knez Ferdinand je prišel v Marijine vare. — Zaradi ž e 1 e z n i č a r s k e g a i t raj k a na Ogrskem bo odjmš^c nih 35 višjih uradnikov drž. /.ele/.uic. — Umrl je v Pragi bivši drž. poslanec vitez K o p c c. — Svinjarije v kapucinskem s a m o s t a n n. V Pragi je prišla policija na sled grdim pohotuostim v ondotnem kapneiuskem samostanu. Neki kapucin je z vab lj al dečke čez zid v -umostanski vrt v zadostilo svoji pohoti. 15 dečkov je priznalo kapucinove ^rr-dobije. — Princezi u j a C k i m a f je zapustila cigana Ettgota ter se poročila v Parizu z Italijanom Kicardijem. — Svoje tri sestre je umoril v nekem g8v4l pri Moravski Ostravi vojak Kriste, da bi bil ediui dedič materinega j>remo/.euja. — Ubil se je v ^orali pri Z akt) paneh varšavski odvetnik dr. Tadej S a d o v s k i. — Sladkor se je |> o d r a / 11. Centralna prodajalna avstrijskih tovarn U sladkor ua Dunaju je podražila sladkor za 1 krono« • Fata mopijana. T** dni so gledali v Husiji 40 vrst od Harkov*, blizu mesta Sama, zanimiv meteorološki pojav, poznan pod imenom fata morgana. Ozolo 4 ure popoldne je sijalo soleče žarko svetlobo ter je vladala neznosna vTOftiM K*f se je naenkrat pojavil s |u*a o^rom^n črni oblak in se je iz daljave slišalo gremen^e: na vztočni strani obzorja pa so ugledali aliko m.'gta Harkova, na kalati so bili izvrstni izraženi obris: nekih dobro poznanih velikih zgndb, kakor visoki zvonik katedrale tehnološki inštitut itd. S^ljaki, ki niso bili še nikdar v Harkovu, so mislili, da je to nebeško mesto in so se pričeli križati. Pojav je trajal tri minute, dokler ni prišla ploba s strašno točo. * Drage gosli. Vsakdanja prikazen pač ni, ako igra pGtujoči go-slar na sloveče gosli mojstra Stradi varija. In vendar se je tak slučaj pripetil v Londonu. V trgovini Puttick in Simpson v Londonu so prodali te dni za 700 funtov sterlingov, to je skoraj 17 000 K gosH, o katerih so strokovnjaki 'zrekli, da jih je 1 1728 ali 1729 izdelal Rtradivarius Zgodo vina teh gesli je zelo romantična Pred kakimi 30 leti je hotel sluga nek* ga privatnika zamenjtti te gosli za navadne koncertne gosli, toda trgovec ni spoznal prave vrednosti ter je zamenjavo edklen 1. Slu^a je gosli potem predal nekemu potujočemu muzikai ta za 25 šilingjv. Popravil jih je ter si z njimi služil borne krajcarje. Končno se je našel gospod, ki mu je dal za gosli 25 funtov šttr lintrov. Ta gosped jih je zopet prodal za 80 funtov šterlingov, a novi lastnik jih je prodal za 17 000 K. * Zgubila jezik zaradi lizanja pisemskih znamk* Iz Derfcy Co., se poroča: Nyra Svlver nale pomožna pošt*ric* v Norfolk«\ je zgubila dtl svojega jezika, ker je pred prilepljevanjem oblizmla pisemske znamke. Pred kratkim Časom ji je začel jezik otekati in zdravniki so konstatirali da je zastrupljena kri z lepom, ki je na znamkah. Svivernal je šla v bolnico, kjer so ji odrezali polovico jezika. Dama bo tioer ostala pri življenju, vendar ji bo odrezan jezik gnvorjenje zelo oviral * Nemškega cesarja veseli. Cestr Viljem II. je ntdhvno obiskal vllamburg, kamor je prišel tudi angleški kralj. Par dni po cd hodu se mu ie sporočilo, da je umrl prvi župan Hamburga, Hachmann Cesar je poslal mestnemu zastopu sledečo brzojavko: »Veseli me, da je bila pokojniku se prisejena čast da je v zadnjh dneh svojega življenja še videl Častni dan za Hamburg, namreč obisk Nj. V*L kralja Velike Britanije in Irske« Ubogi Hacbmann se pač ne zaveda več te časti niti cesarjevega veselja. * Znižanje civilne liste v — Italiji. Razlika med avsiro-ogr skim in italijanskim dvorom je tudi v reaterijalnem oz tu precejšnja. Prihodnje dni predk ži italijanska vlada parlamentu novi zakon o znižanju civiine lifcte za 2 milijona lir. Razen tega prepusti kra'j državi več palač, vrtov in vil, ki so Oile dosedaj dvorna last. Oboje je namreč kralj sam prtd lagal. * Umor na smrtni postelji. V Cirpasiju pri Genovi je 70.etni kmet Balestra itžal na smrtni postelji. S svojo ženo je živel v neprestanem prepiru Ur mu je zbudila staro sovraštvo, ako jo jele zagleda!. Te dni je prišla žena po neko stvar v sobo, kjer je mož že ležal skoraj v agoniji ter je že bil tudi prejel poslednje olje. Toda mož je napel zadnje moči, skočil je iz postelje ter prcrezal ženi z britvijo vrat. Po umeru se je zarrudil sredi sobe ter umrl. ' Šola za kočijaze. Te dni otvorijo na Dunaju šolo za kočijaže, ki so pri zvezi fi^akarskih društev. Šolski predmeti so: pouk v obnaša nju, o spretni vožnji, zgodovina meeta Dunaja, topografija Dunaja, zgodovina večjih stavb in spomenikov, ceniki, prometni red, policijski predpisi, obrtni red in ntgovauje konj * Nemška nesramnost. V Lipskem je izšla nedavno brošura »Die Csechen als Erbfeinde«, kjer je čitati sledečo nemšio predrznost: »V Pragi bi takoj nastal mir, ako bi vsakega Čeha, ki Nemca napade ali razial', na mestu vojaki zvezali ter mu jih pošteno našteli z batinemi. Slovan le tistega respektire, ki mu da dobro občutiti, kaj je bič. Pod mirno vlado se prevzame ter po-star.e drzen. To dokazuje sedanje Češko obnašanja Čim več se jim po pušča, bolj predrzni so.« — V »Alt-deut-iche B atter« pa čitamo: »Vsak Nemec si mora prizadevati tam, kjer je gospodar, službodajahc, da napravi svoj jezik za krušni jezik za vee tistp, ki so odvisni od njega. * V neki cerkvi na deželi se je vršilo zborovanje, kako bi se nabralo 1500 K za zidanje. Bogati toda edini od okraja je bil pripravljen dati eno krono. V istem trenutku mu pade velik kos malca s stropa ravno na plešasto glavo. Prestrašen poskoči in pravi: „dam petdeset kron". Nato je zaklical stari župnik: „0, Gospod, zadeni ga še enkrat, zadeni ga Še enkrat". Književnost. — „Učiteljski Tovariš". Vsebina 20 številke: V zadevi »Domovine«. — Inšpekcija na - cesti. — Ljubljansko ljudsko Šolstvo. — Pisarna za zdravljenje naših bolnih stanovskih, družabnih, uradnih, književnih, narodnostnih in političnih razmer. — Ukazi in odredbe iolskih oblastev. — Dopisi. — Društveni, vestnik. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Listnica uredništva — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Inserati. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 13 julija. Avstro ogrskim diplomatičnim zastopnikom v Sofiji je določen baron Braun, ki službuje sedaj v Sofiji Dunaj 13 julija. Urednik „Zeit", profesor dr. Boris Minzes, se je danes v neki tukajšnji kopeli ustrelil iz strahu, da zblazni. Petrograd 13 julija. Slavno znano „čudodelno" podobo Matere božje v bogorodnickem samostanu v Kazanu so danes ponoči neznani tatovi ukradli Okvir te podobe je bil poln dragocenih kamnov v veliki vrednosti. K ti podobi so hodili romarji iz cele Rusije. Rusko-japonska vojna. Petrograd 13. julija. Oficijelno se razglaša: General F o c k je naskočil desno krilo Port-Artur oblegajoče japonske armade, je pregnal Japonce in zavzel Nangvalin. Japonci izkrcavajo vedno nove oddelke vojaštva na severu od Nangvalin a. Rusko zapovedništvo v Pcrt-Arturju je prepričano, da ubrani trdnjavo vseh napadov. London 13. julija. Reuterjev biro javlja, da so japonske torpedovke rusko križarko „Askold" težko poškodovale Oficijelno ni ta vest ša iz nobene strani potrjena. Petrograd 13 julija Poročilo različnih listov, da pogine na bojišču vsak dan po 200 ruskih konj vsled kuge, je navadna izmišljotina. Listnica uredništva. Na pro5njo gosp. Valenčaka izjavlja uredništvo, da isti ni v nobeni zvezi z notico o trakulji v Postojni. Narodovo zdravilo, laico se sme imenu vat bolesti utesujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol'*, katero se splofino in uspešno porablja pri trganja po udih in pri dragih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1-0O. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 8—10 Da se odstrani teleaiio xa> okrepi želodec in pospeši probavljanje, — priporočajo aimmenltl 1 >i->»i «*.-.<> r* j i medicine žolodćuo t iuli t uro ! o U** i- ii «tr* j it l?lccollja v Futjut>ljfl nI ini Duiihjskl oestiL 3—8 Zunanja naročila po povzetju 1264 ,£e Grifjfost' najboljši cigaretni papir. Dobiva se povsod. 671 r 19 I?1 lfydrove žitne kave '„DOMAĆI PRIJATELJ" Oblastveno konces. vzgajališče javna realka, pripravljalni razred, državno-veljavna izpričevala Artur Speneder DUNAJ, XV., Neubaugiirtel 36 Ustanovljeno 1849. 219-26 [ >a 4va Zahtevajte S ilastrovani cenovnik v poojeija za žarnice „Ideal" 3 ■m . IIuaru Pollak ^DUNAJ, VI., »allgauHC 31 Cena lepa svetloba brez inštalacje in nevarosti. Poraba Vf4 kr na 1 uro. utrjeno in tekoče 0X0 ... , . 1 napravijo, t&zo belo in nežno. Dobi se povsod. Sarg-°va glicerin-mjila so za odrasle kakor za otroke nainežnejse atarosti Izvrstno čistilo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof dr. Hebra, Schauta, Fruhwald, Karel in Gustav Breus, Schandlbauer itd. 12 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje nMjl*«»tJ*«» priznano Tauo-caliiii tara katera okrrpruje laslšee. odstro-■■Juje luske in prepreeuje 1 d »nje Imm. i steklenlea z navodom 1 14. Razpošilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurglčnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Rešljiva cesta it. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubiL mostu 37—28 Zdravilski konjak zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kenijskim nadzorstvom. Destilerija Camis l M Trst-Barkovlje. */t steklenica K 5—, stt-klenlce K 2 60. — Ia prodaj v boljšitj trgovinah. 38 Frideno F.hu de Frlcfeno pure, steklenica K 6—, 8pecialiteta proti vraskam, gubam in kožnim nečistostim. Higienski preparati za otroke. Ustna voda za otroke K 1*—, najnovejša pridobitev na polju gojitve otrok, za gojitev ust in za zabranjenje proti nalezljivim boleznim, kakor: ošpicam, škrlatici, davici itd. Creme za otroke K 1 20, proti ranje-nju dojencev. PraSek K — £0, najboljše za otroško kožo. Ceniki s itevilniml zdravniškimi priznanji gratis in franko. Vpeljano v otroMklli bolnicah. Svedočbe od vojvodinje Baenako, baronice Gorizzuti, baronice Rothschild, vojvodinje Manchestrske itd. Razen tega spričevala odličnih zdravniških avtoritet. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in par-fumerijah, kakor tudi v generalni zalogi t Dunaj, I., Graben 28. 664-19 Darila. U^iravmfitvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gosp. Fran Picek, trgovec v Ribnici 10 K, ker se njegova obitelj ni udeležila veselic*, na strelišču. — Gospod Fran Souvan v Kamniku (Curhaus) 4 K, darovala vesela družba pri Kendi v Kamniku z geslom : »Mi smo štirje, vsi pastirje.4* — Gospod Fran Souvan v Kamnika 10 K, daroval g. R. Ranzinger iz Ljubljane povodom ustanovitve domžalske podružnice. — Gospod Ivan Koželj, t. č. blagajnik Ciril Metodove podružnice v Kamniku 40 K, 67 vin. — skupaj 64 K 67 vin , — Živeli darovalci in nabiralci! Umrli so v Ljubljani: Dne 8. julija: Marija Hoerman, monter-jeva žena, 24 let, Trnovske ulice 15, jetika. Dne 9. julija: Marija Andolšek. delavčeva hči, lb let, Cerkvene ulice 21, jetika. — Marija Kopač, ključavničarjeva žena. 73 let, Hranilnična cesta 4, Car činoma vectr. Dne 10. julija: Ivan Rozman, 8troje-vodjev sin, 7 mea, Cesta na Rudoifovo železnico 18, Skrlatica. — Karol PiS, krojač. 76 let, Hrenove ulice 6, Haemoptoe. — Štefanija Mro vije, spre vodnikova hči, 7 mes , Jenkove ulice 4, pljačn ca. V deželni bolnici: Dre 6. julija: Anton Mavric, posestnik, 40 let. ParaJjsia cordis. Dne 8. julija: Josip Mole, pekovski pomočnik, 34 let, jetika. — Mar ja Kočevar, kaj-žarjeva žena, 40 let, Pneumouia. V hiralnici: Dne 9. julija: Ivan Ceglar, delavec, 61 let, Hemiplegia. Dne lu julija: Fran Cerkvenik, delavec, 42 let, Tabes. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Oradni kurii dunaj. borze 12 julija 19l)4. ■aloaheul papirji. neiiar | 4 2°/o majeva renta . . . 99 46 4 2°/0 srebrna renta . . . ti« 40! 4°/0 avstr kronska renta . 9&H61 #•/, „ zlaU „ . i'8 70 4°/0 ogrska kronska „ . 9715 4°/0 „ zlata „ . 11860' l°/o posojilo dežele Kranjske j 100--i *V//t posojilo mesta Spljet 10025 «•/»•/• h Zader i 100- - i1/*0/, bos.-herc. Zel. pos. l9 98 6* 99 -3 3 — U 1 25 18125 256 -162 - 19»-— 290 - 266 -90 127 75 20 0Q 462 — 78-78-66-53 26 29-68 -75- £08 PO 638 619 840 749 249 6' 5 427 219 x< 4*2 306 ^.85 154 9 i 76 00 5< 1133 1901' 2346! Marke "........ii 11730 Laški bankovci Rub^i Dolarji 95-263 - 4 84i 99 65 99 60 99*55 118 90 97 35 118«0 100- 76 10125 10f>- - 101- 65 ia> - 99 90 1U2 15 10750 102 - 101 -i' 0 7J 101 ~ 100 — 100 -30o- - 101 7U 183 23 2t?l — •i64 - 30H— 298 60 274 — 93 r>o 128 75 21 90 472 — 82 60 81 80 70-5-1 26 30 — 72 -79 50 518 - 81 90 639 — 1629 -641 750 50 250- -615 -4.8 75 2210-— 494 90 3^i9 490 — 15660 11S7 %9i 3 23 54 23 98 117-60 95 20 254 — 6 - Žitne cene v Budimpešti. Dne 11. julija 1904. Trriulis. Pšenica za oktober . . Rž „ oktober 1904 . Koruza „ avgust . . . „ ,, maj .... Oves „ oktober . . . ElVktlv. 10 vin. višje. 50 kg M „ 50 „ 50 9S2 * 85 5f3 687 651 Metecrologičao poročilo. THisim u%d morlsra i0«'3. 8r»dixjl sr»acJ Hhk 75« . trne. :z? C as "3 opazo , vanja Stanj«i čl-i baro-; J > metra g * v mm.i £ cs | Vetrovi 1 J 12. 13 a 9. zv. 7. zj. 2. pop. 736 5 740 0 740 2 23 4 si szahod sk. oblač. 18 5 sr. jvzhod del. jasno 25 2 jsr. j vzhod. jasno Srednja včerajšnja temperatura: 23 5 , uormale: i9 7*. MoLrtna v 24 urah : 17 mm. Zahvala. Za vse pre3rčne dokaze iskrenega sočutja o bolezni in smrti naše preljube matere, gospo Marije Kopač kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k večnemu poč tku, izrekamo tem potom vsem strodnikoro, prijateljem in znancem svojo najiskre-nejšo zahvalo. V Ljubljani, 13. julija 19.4. I9i7 Žalujoči ostali. Zahvala. Za vse sr^ne dokaze pove.d..m bolezni in smrti našega preljubega soproga, očeta, gospoda Mihaela Ambrožič kakor tudi za spremstvo dražega pokojnika k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom prijateljem in znancem najsrčnejšo zihvalo. osobito pa se zahvaljujemo še požarnima brambama v Mojstrani in v Dovjem za spremstvo, £g. pevetm i* Mojstrane za t'jlaftilnu petje ter darovalcem prelepih vencev. 1972 Mojstrana, 13. julija 1901. Žalujoča r.dbina Ambrožič. Inhlcii uteto? sprejme takoj 1974—1 Leopold Martelanc Barkovlje štev. 300 pri Trstu. Mlad uradnik I lOlctno sodno prakso želi vstopiti v kako ljubljansko pisarno. Naslov pove upravnistvo „Slov. Naroda* 1975—1 Dijalizi se sprejmejo v boljšo družino pod zmernimi pogoji na stanovanje in brano v Ljubljani, Glavni trg št. 25,1. nadstr. ___1949-1 Nova hiša v Ljubljani, zidana v slogu vile, v kateri se nahaja starozuana gostilna s senčnatim vrtom in hlevom, oddaljena le S miDiiti od kolodvora, se iz proste roke proda. 197«-i Naslov pove uprav. „Slov. Narodaa. Sprejme se takoj iafl trpsla pomočnik in i9;s 4 v trgovini 2 mešanim blagom Franc Zurc v Trebnjem. Važno za gospode in dame! razpošiljam ket zastopnik švicarske tvornice ur prekr. č6 ur idočo precizijsko uro, pozlačeno; z lepo verižico, natančno regularno in jamčim zanjo 2 leti. Vsaki uri pridenem ee zastonj 150 nakitnih predmetov. Pošilja po povzetju Švicar, zastopstvo ur Jungerwirth, Krakov poštni predal 29 8. 1936 Za neugajajoCe denar takoj nazaj. Ključavničarja za žeblje in 1969—1 i Stittenschlosser und Drahtzieber) sprejme tovarna na štajerskem. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in starosti na upravinstv-„Slov. Naroda- pod j.Eisenvverk11. za misi gld. I 2 \ jih vjame brez nadzorstva do 40 v eni noči, ne pniCa duha in se nastavlja sama „Eclipse", past za aćurke. vjame n;i tisoče Ščurkov v eni noči. po 1 gld Povsod najboljši uspehi PuSiljapioti povzetju J. Schiiller, Dunaj II., Kurzbauergasse 4. Premnc»go zahvalnih in priznalnih pisem Nad 30 let obstoječa, živahna in večjega obsega trgovina z mešanim blagom v zvezi z gostilno T\et Gorenjskem se odda za dobo več let v najem. Na razpolago je prodajalna z večjimi skladišči. — Hiša z dvema sobama iu vinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z drugimi potrebnimi pro stori vred. — Pri hiši je vrt, gospodarsko poslopje, hlev i. t. d. Naslov za ponudbe pove upravnistvo „Slov. Naroda1*. 1482—16 8 U letovi^! Na Bistrici v Bohinju ste za oddati dve lepo opravljeni sobi % dvema posteljama. Več se izve pri Franji Mencingerjevi na Boh. Bistrici. 1965—1 Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje oa doživetje in smrt z zmanjsujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzamem n a. zavarovalna banka tt 2?ra,grl. Rez. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623 17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vMmko/J slo> ansao - narodno upravo. 3-79 Vu pojasnila daje i Generalni zastop w Ljubljani, 6egar pis«rn* so mmm ▼ lastne) bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Zgodovinska povest iz francosKih časov na Kranjskem Dnd nrurim nulom!" Dobi se edino-le pri Lav. Schwentnerju v Ljubljani lztls pO 14 fi-«0. po pOMtl K t*HO. 1669 -3 Ces. Kr. avstrijske državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku veijaven od dne 1. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PKOGA CEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 21 m ponoči osobni Viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen.4 ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Anssee, Solnograd, čes K'^in-Reiflin^ v Steyr, v Lmc, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5 uri B m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Pranzens-feste, Ljubno, Dunaj, Čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Bu-dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni viaK v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare; Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in H. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost, Monakovo roti i3i-alxt^4. ADOLF HAUPTMANN (.kranjska tovarna oljnatih barv, Hr- LJUBLJANA. nežev, lakov in steklarskega kleja. **f*fBFaBf9*mfmMf^am^^ »t^» *-T« "0»*^f>ra "m* m**\m*m tm »p ■ » tF**f J*** "n^*iJ*li "n"i%"J Učenec 1 poštenih staršev, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovino z manufakturnim blairom J. Šket v Ilir. Bistrici. Sprejmem takoj dobro izvežbanega Plača po dogovoru. 1973 Ferdo SferaTdsl urar v Idriji. Trgovski pomočnik 25 let star, izurjen v trgovini z nieš. blagom, slovenskega in nemškega jezika zmožen, želi svojo dosedanjo službo v teku G tednov premeniti. 1950 -2 Ponudbe uaj se pošljejo pod nC. 25 M." poštno čakališče, Vipava. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F. HITI 928 Zunanja naročila se točno izvršujejo. Štev. 23.599. 1933-1 Razpis. Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. Visokosti gospe nadvoj-vodinje Marije Valerije razdeliti je med petero ubogih vdov ljubljanskih 400 kron. Prošnje za podelitev teh podpor je vložiti do 28. t. m. pri mestnem magistratu. Mestni magistrat v Ljubljani dne 9. julija 1904. Triumph-štediina ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v V8akoršni izpeljavi. Že 30 )et so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-*rpe2nej§i izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Sledilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani •mamki. B43—40 Tovarna za štedilna ognjišča,Jriumph" g*. Ooldschmidt 8 -10'-»12'-- ATomi 71in nllP (sodCekokoli30litrov 11 dlill Ziii U U1JC (25 kg. po okoli 30 K) Olje za cerkvene svetilke (sodček okoli 30 litrov (2o kg.) po okoli 25 K) Vino (sodček primeroma 30 litrov) VIU d dalmatinska, istrijanska, italijanska Brundizij), rdeča (krvna) ali beia, pnstno prirodna, najfinejše kakovosti 18 do 20 K. Za pristnost blaga jamčim. Skrbna postrežba. 1011 14 Cenik zastonj in poštnine prosto. Nepremočljivi dežni plašči iz orig. angleškega dvojn. blaga iz ovčje volne z gumijevo vlogo 1970 in vsakovrstni gmnlfeTl pla&čl za gospode, dame in otroke. Vzorci, cene in navodilo za jemanje mere z obratno pofito. Paget c£ Go., Dunaj I, Riemergasse 13. Vsekdar najnovejše prave GRAMOFONE in i* 1«»£• t1""v veliki izberi se dobijo le pri zastopniku Nemške deln. družbe za gramofone RUDOLFU WEBER ararta Ljubljana, Stari trg 16. S 1. avgustom 1904 se preselim na D u ii t-ilto cesto št. JiO r (Hribarjeva palača nasproti kavarne „Evropa"). Prodajam.... na .. ,..... obroke .. .. .. Zamenjavam ...... stare ...... plošča 1716-8 Magic Weawer pletenin in tkanin, perila in sukna. je čudežni aparat za krpanje Silno brzo, . čudokrasno, enakomerno. Ta aparat je čndovit pripomoček za krpanje nogavic in vseh dragih tkanih predmetov, n. pr. spodnjih kril, namiznih prtov, serviet, rjuh, Jagrovega perila obleke itd. itd., in se s tem čudežnim aparatom da vsak predmet silno brzo In enakomerno leno popraviti, kakor bi bil nanovo tkan, kar lahko izkažem s tisoči p sem, ki so naročniki v njih izrekli svoje priznanje. Majhen izvod nezahtevanih svedočb: G. J. Grbssl, soproga strojnika, Pulj: Jaz krpam pletenine, tkanine in belo perilo, da celo sukneno blago že krpam in vse se mi ]e posrečilo popolnoma dobro. Ker krpanje z Vašim aparatom varuje oči, ni nikakor dolgočasno, ker lepo. enakomerno in močno dela, da, izgleda kakor vtkano, ga bom povsod najboljše priporočala. Ernestina Gurtler, Trst: Moje hčerke (11 let> največje veselje je Vaš aparat za krpanje. Delanje na njem je res dovršeno in za mlade deklice celo poučno. _. Mest. dekl.šola Margarethen, Dunaj. Prosim pošljite mi še 40 aparatov za krpanje. Jožef Egenthaler, nadučitelj. Popoln čudežni aparat za krpanje stane z lahko umljivim navodilom s podobami gld. 2*50. Edino zastopstvo za vse Kranjsko in Ljubljano ima Ernest Sark, Ljubljana, Stari trg št. 1. Nem. dekl mešč. šola, Pr .ga-Smihov. Prosim pošljite mi za sedaj 30 svojih dobrih aparatov za krpanje. Upam, da jih bom kmalu lahko naročil še kaj več( ker aparati ima'o nedvomno mnogo prednosti in praktične vredaosti. Z velespoštovanjem A. Schubert, ravnatelj. Dekliška šola Oaudenzdorf, Dunaj. Usojatn pe Vam javljati, da ie slavni krajni šolski s>vet odobril uvedbo aparatov za krpanje, poslanih nam na ogled in v oceno, in izvolite poslati še SO sve-jih aparatov z računom vred na naslov slav. krajnega šol. sveta" v Gaudenzdorfu. Mat Koren, ravnatelj. Kaj je in kaj obsega ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino: Avstrijski centralni kataster Ta doslej prva izdana, oa podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena edina popolna dresna knjiga za vse <4£» O'^ w w w Avstrijsko obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo i Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoli ran j a. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182-62 V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geografičnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele. Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja. Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi: okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje, Cena zvezkom: Zv. I. DUNAJ.....K 13- — Zv. I!. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. III. O. AVST. I. SLCB. „ 11.80 Zv. IV. ŠTAJERSKO . . M 10.— Zv. V. KOR. L KRANJSKO „ 8 - £v. VI. PRIM. |. DALM. , K 6 60 Zv. VU. TIR. I PREDARL.. „ 12. -Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32. -Zv. IX. MOR. I. 5>LEZIJA „25 — Zv. X. CAL. I. BUKOV. . 27.— * Naroča bq ▼ KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Hbrlg kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu. 1 V^VJS K 120! Da omogočim ta prijetni j'^ '^E^Stiffi'(C^}L^&m koristni Sport v vseh VSW^#b^« iv55ffrc^7i krogih, dobavljam za samo K 120 novo kolo 1904 z reelno pismeno garancijo vStevSi acetilenovo svetilko, zvonec in orodje. S prostim tekom in zavoro zadaj 24 K več" Nova kolesa: orožna, HelikalPremier, Gre-ger po izvirnih tvorniških cenah. !!!Rabljena kolesa!!! samo kvalitetne znamke po K 75 in 80, skoro nova K 85 do 95. Mična damska kolesa posebno ceno. Zunanji gumijevi ovoji K 7, 8 in 9; zračne cevi K 4 do 5; ve«h dimenz-j Reithofer-Kontinental. „Dunlopa plašči 12 K. cevi 6 K; acetilenove svetilke K 3, 4 in 5, zvonci 80 vin., avtomatski zvonci K 2 20, sedla K 5, 4delne teleskopske sesalke K 2, nožce sesalne K 3 do 4, lonček ernajlnega laka v vseh barvah po K 1. Citonicel za brzo ponikljanje lonček K 2. Razpošiljam samo proti povzetju, za gotov denar ali če se znesek po§lje liaprej Cenovnik zastonj. Biciklji in šivalni stroji. M. Rundbakin, Dunaj, 9. Liechtenatelnstrasse 23. 1691 5 ur' Slovenci in Slovenke 1874 4 ■ I ___■ I w v prid družbe -*b penlnO milO sv. GA in Metoda -:.' ki je najboljše sedanjih kakovosti. ===== Pozor. Prvi izdelovalec kuhanih likerjev Kranjskem priporoča svojo 1939 — 2 katera likerja sta kot izvrstna pri-pjziiana na kemičnem preskuševa-lis^u za Kranjsko v Ljubljani in kuhana pod financ, nadzorstvom. Peter Aleš Ljubljana, Tržaška c. 24. loao—2 U=IMI Mal položi dar, Domu n.i altar! Slovenci, pozor! Več za slovenski narod vnetih trgovcev razpečava razne baze blago, katerega dobiček naklon-jo prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda. Misel, da bi zamogli to družbo izdatneje podpirati, me je dovedla do tega, da sem prevzel založništvo šampanjca ' v korist družbi SV. CIRILA in METODA. ' m Cenjeni gg. gostilničarji, kavarnarji in sploh častito občinstvo, ki se rado ohlaja z dobrim, penečim šampanjcem, naj blagovolijo upoštevati moje založništvo ter naj vztra jajo na principialnem stališču, da ne mine banket, ženi-tovanje ali kak* druga veselica, kjer bi se ne penil v domačo svrho namenjen šampanjec z zuamko ===== ;,Šampanjec v korist družbi sv. Cirua in Metoda". Edini in glavni založnik Uroš 3(ersnik, Ejubljana JVJarije Terezije cesta 12, M. nst. mm iU=!li Brezskrbno 'rodovinsko srečo jamči ^^prevažna knjiga o pre-1 feTobilem blagoslovu z otroki. Z več kot tisoč zahvalni-icami poSilja diskretno za, L£0 h v avstr. znamkah gospa A. Kaupa, Berlin, SW-220, Iiiaileustr. 60. Pariška svetovna razstava 1900. ražba vina. V ponedeljek, 18. julija, ob dveh popoldne se bo w Nemčlfci vasi pri Krškem prodajalo eč sto hektolitrov dolenjskih vin večinoma godnih za v steklenice, in sicer letniki 1900, 1901, 1902 in 1903; vrst: laški rizling, moslavina, kraljevina, fioens'Stidbahn<( na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. Hotel prvega reda. V hotelu in dependacci nad 70 sob in salonov. Lastna električna razsvetljava. Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. Velik park, pretežno z eksotičnimi rastlinami. Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalafič za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. .......... V hotelu je obsežna knjižnica........... "4ISHBEE 1815- 5 [SHBBE .... Jfumberško, belgijsko in sle^ijsko platno .... v vseh širin ah UW9 11 namigni prti, serviete, brisalce, šepni robci, sifoni in pavolnato blago.............Šv^carsk^ vezenine. 2a opreme nevest ja hotele in restavracije...... po izvirnih ivorniskih cenah Jžborno blago! Velika obera/ nton Sare Specialna trgovina v Ljubljani, Su- Petra cesta št 8, Mesečna soba poljubno tudi s hrano za 2 gospoda se takoj odda 1927 —2 na Glavnem trgu štev. 25, IS. nadstroiij r. Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanja in jedila, prenašajo bolezni od boluikov in mrličev, od izmetkov in mrhovine, trpinčijo človeka in žival. Nastavite povsod amerikansko nastavo za lov muli Janglefoof. Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dobi se povsod. 5—157 Glavna zaloga za Kranjsko: Edmund Kavčič = v Ljubljani. = 1 t javni te oval m juasKi vose ici se dobe v Ljubljani v trgovinah: A. & E. Skaberne, Mestni trg. L. Schvventner, Dvorski trg. Jernej Bahovec, Sv. Petra cesta št 2. ter v trafiki: 1952-2 Fran Šešark, Šelenburgove ulice. 9B L za javno telovadbo: a) Lože na glavni tribuni po 30 K, b) Numerirani sedeži na glavni tribuni po 3 K, c) Sedeži na stranskih tribunah po 1 K, d) Stojišča na glavni tribuni po 1 K, c) Druga stojišča po 60 vin. II. za ljudsko slavnost: Vstopnina po 00 vin. za osebo. V interesu občinstva samega se priporoča, da si oskrbi vstopnice popreje 1 ter se s tem ogne navalu pri blagajnah. ftoisbp učenca ki je dovršil spodnjo realko ali naiijo, je zmožen slovenskega in 1. škega jezika, sprejme v trgovino z mešanim blagom 19 Janko Traun, Glince pri Ljublj Hiša za letoviščarje blizu kolodvora Lesce—Bled M renjskem, se da za poletuo MMO0 i najem. Hiša je popolnoma nanovo pri rejena, s Štirimi sobami in kuhinjo tci mrzlo kletjo za shrambo jedil, vse irantno urejeno z vso opravo. Zr. hiše je tudi hladen vrt z vrtno ut blizu pa gozd za izprehajauje. Naslov pove upravnistvo „S Naroda". 1904 Izdajatelj in odgovorni orednik: Dr. Ivan Ta v i ar. Lastnina in tiik ,Narodno tiskarne■ 6264 35