DRlAV"31JZISTVO v LJULL Aru
Dofclo
Poštnina plačana ▼ gotovim. *
Leto XI., st« 173
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123. 3124, 3125, 3126.
Iaseratnj oddelek: Ljubljana, Prelet« nova ulica 4. — Telefon St 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon St 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št Z — Telefon St 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« ljana št 11.842; Praha čislo 78.180: Wien št. 105.241.
-29.vil.1930 .Krat,—-
Liubljana, torek 29. julija 1930
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126 Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te lefon St. 2440 (ponoči 2582). , Celje: Kocenova uL 3- Telefon št. 190
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Angleški pogoji za povratek Habsburžanov
Brez pristanka Male antante je restavracija Habsburzanov nemogoča - Revizija mirovnih pogodb je mogoča le s pristankom vseh prizadetih držav
London, 28. julija h. »Sudney Re-feree« poroča v zvezi z madžarsko le-gitimistično kampanjo za povratek Habsburžanov na madžarski prestol, da so se madžarski legitimisti indi-rektno obrnili na angleško vlado z vprašanjem, kakšno stališče bi zavzela Anglija, če bi se izvedla restavracija Habsburžanov s proglasitvijo Otona Habsburškega za madžarskega kralja. List naglaša, da je dobil iz docela zanesljivega vira informacije, glas«.m katerih bi Anglija pristala na obnovo monarhije na Madžarskem samo pod naslednjimi pogoji:
1. Obnova monarhije na Madžar-
skem v državi sami ne sme vzbuditi nemirov in neredov.
2. Avstrija in Madžarska se pod nobenim pogojem ne smeta združiti pod žezlom Habsburžanov.
B. Za obnovo monarhije na Madžarskem morajo dati predhodno svoj pristanek vse sosednje države Madžarske.
List dostavlja, da temelji stališče angleške vlade docela na določbi n mirovnih pogodb. Samo v primera, da bi se mirovne pogodbe po medsebojnem sporazumu med Maržarsko in zainteresiranimi državami poprej revidirale, hi se moglo rešiti vprašanje madžarskega prestola na drug način.
AGRARNA KONFERENCA
MALE ANTANTE
Sestala se bo 30. t. m. v Sina ji - Osnovo razprav bodo tvorili predlogi našega zunanjega ministra - Naša delegacija, v kateri so štirje ministri, je sinoči odpotovala v Bukarešto
Ustanovitev »Nemške državne stranke"
Odlični politiki demokratske in nemške ljudske stranke so ustanovili novo stranko, ki jo bo podpiral tudi »Jungdeutsche Orden«
Berlin, 28. julija 'd. Odlični voditelji in politiki nemške demokratske ter nemške ljudske stranke in Hugenber-govih disidentov so imeli v restavraciji »Rheingold« zaupni sestanek. Da katerem so soglasno sklenili ustanoviti takoj novo nemško »Državno stranko«. Sestanka so se udeležili tudi zastopniki raznih omladinskih političnih organizacij, ki dosedaj še niso bile zasto-oane v zbornici.
Izvoljeno je bilo že začasno vodstvo nove stranke, ki bo danes izdalo na nemški narod proglas, v katerem bo razvilo program nove stranke. Stranka bo takoj vložila svoje kandidatne liste, tako da bo kandidiralo po dosedanjih prijavah pri volitvah IS strank.
Proglas o ustanovitvi nove stranke bodo podpisali med drugimi častni predsednik demokratske stranke dr. Petersen, predsednik demokratske stranke dr. Koch-Weser, demokratski državni finančni minister dr. Dietrich, poslanec nemške ljudske stranke in lastnik »Kolnische Zeitung« dr. Neven Dumont, dalje pl. Rheinbaben, za »Jungdeutsche Orden« pa njegov veliki mojster Mauran. Poleg tega je prijavilo svoj vstop v novo stranko mnogo uglednih finančnikov in industrijalcev.
Berlin, 28. julija d. Nemški tisk objavlja besedilo obširnega finančnega
zakona za kritje primanjkljaja v državnem proračunu, ki je bil vzakonjen z novo zasilno odredbo državnega predsednika Hindenburga. Vsebina finančnega zakona je dokaj obširnejša, kakor v prvem, ki ga je zbornica odklonila in kaže dokaj vidnih znakov ostre borbe, ki se je vršila v vladi zaradi posameznih njegovih členov. Opažati je, da je v zakonu tudi mnogo odredb, proti katerim so bile skrajno odločno razpoložene desničarske vladne stranke.
Zanimivo je, da je z njim združila v eno celoto vlada vse posamezne predloge za povišanje davkov in uvedbo novih, ki so bili vzakonjeni v prvem načrtu vsak posebej, tako da ga bo morala nova skupščina odobriti ali razveljaviti v celoti. Usoda sprejema tega načrta v novi skupščini zavisi | povsem od socialistov, ki bodo lahko našli v njem mnogo členov, s katerimi ne morejo biti zadovoljni, kakor pa tudi na drugi strani zopet člene, ki odgovarjajo njihovim predlogom in ki jih v starem zakonu ni bilo. To se posebno tiče določb o stopnjevanju meščanskega davka in o kartelih. Baš zaradi teh določb prevladuje mnenje, da ne bo državni kancelar dr. Bruning porušil vseh mostov z levico in da se bavi z mislijo sestave velike koalicije od Hugenbergovih disidentov pa do socialistov.
Beograd, 28. julija M. Najvažnejše vprašanje, ki zanima danes vse države. zlasti pa našo in ostali dve članici Male antante, je rešitev gospodarske krize, ki je posebno velika v državah agrarnega značaja. Zadnja konferenca zunanjih ministrov Male antante je bila v glavnem posvečena razpravi o položaju v državah Male antante ;n o ukrepih, ki bi se mogli skupno podvzeti za rešitev te krize. Predlogi našega zunanjega ministra dr. Marinko-vi6a na konferenci Male antante kakor tudi njegov predlog, poslan kasneje v obliki objavljene spomenice, so pokazali pot do stvarnih rezultatov.
Dne 30. t. m. se sestane v Sinaji konferenca za gospodarsko organizacijo držav Male antante. Na tej konferenci bo podlaga razpravam omenjena spomenica ministra dr. Marinkoviea. Naša delegacija je nocoj odpotovala iz Beograda. Tvorijo jo ministri dr. Ko-sta Kumanudi, Juraj Demetrovič, dr. Oton Frangeš, dr. Stanko Šibenik, tehnična eksperta pa sta inšpektor ministrstva za kmetijstvo dr. Stojkovid ter inšpektor ministrstva trgovine dr. Pi-Ija. Kot tajnik je delegaciji dodeljen svetnik zunanjega ministrstva dr. Ivan Subotič.
Na konferenci v Sinaji se bodo najprej vršila posvetovanja med zastopniki Jugoslavije in Rumunije kot pre-
težno agrarnih držav, nakar se bodo čsl. delegati seznanili s solucijami Rumunije in Jugoslavije, ki jim bosta predložili skupne predloge, stremeče za tem, da se s to prijateljsko državo, ki je pretežiro industrijska, ustvari skupna gospodarska organizacija držav Male antante in sicer Rumunije ter Jugoslavije kot pretežno agrarnih in Češkoslovaške kot pretežno industrijske države.
Ko bo ta organizacija že izvedena, bo dostopna vsem drugim državam, ki bodo smatrale, da ie koristna in Ki bodo sprejele njene sklepe. Tej konfe-reci se pripisuje posebna važnost ne !e v državah Male antante, temveč tudi v drugih evropskih državah. Vsi listi pišejo o njej kot o zelo važnem dogodku in o koraku, ki je sposoben, da reši problem težke gospodarske, zlasti agrarne krize. Pred odhodom v Sina-jo je imela danes naša delegacija v zunanjem ministrstvu konferenco, na kateri se je še enkrat premotrilo zbrano gradivo in predebatirali predlogi, ki jih bo stavila naša delegacija rumunski in češkoslovaški delegaciji.
Kakor znano, je zunanji minister dr. Marinkovič pretekli teden dostavil našemu poslaniku v Bukarešti dr. Čo-lak-Antiču spomenico o potrebi gospo-
darske organizacije držav Male antante, v kateri poudarja, da so od splošne krize v prvi vrsti prizadete evropske agrarne države, ki se imajo boriti predvsem s konkurenco prekomorskih agrarnih držav. Kot edini učinkoviti način za sanacijo je označil direktno sporazumevanje agrarnih držav z industrijskimi na podlagi vzajemnih koncesij. Tak sporazum pa je mogoče doseči le z gospodarsko solidarnostjo agrarnih držav, ki vsaka posebej ne predstavlja zadostnega trga za porabo industrijskih proizvodov in ne more industrijskim državam nuditi zadostnih koncesij. Nova grupacija bi ne bila agrarni blok, naperjen proti industrijskim državam, ker gre samo za sporazum držav, gospodarsko vezanih na izmenjavo svojih agrarnih oziroma industrijskih proizvodov. Ker sta Ru-munija in Jugoslavija v sličnem gospodarskem položaju, sta v prvi vrsti poklicani podvzeti inicijativo za ustvaritev takega sporazuma. Dejstvo, da je v Mali antanti tudi Češkoslovaška kol znatna industrijska država, bo olajšalo razvoj bodočih odnošajev med industrijskimi in agrarnimi državami. Sosednjim državam bo seveda mogoče pristopiti k sporazumu na podlagi popolne ravnopravnosti, pri čemer bo treba varovati ravnotežje med industrijskimi in agrarnimi državami.
Kraljevo potovanje po Bosni
Nj. VeL kralj je včeraj nenadoma obiskal Sarajevo, Ildžo in delavsko okrevališče v Kašindolu
Tudi Nemčija se oborožuje
Zanimivo poročilo lista »Lidove noviny« o ogromnih nabavah vojnega materijala v Nemčiji — »Reichswehr« še vedno vzdržuje tajne zveze z ruskimi municijskimi tovarnami
Praga, 28. julija AA. »Lidove novi-ny« prinašajo poročilo o oboroževanju Nemčije, ki bi po mirovni pogod-
bi smela imeti 100.000 mož vojske, 84 tisoč pušk in 80 tisoč karabink. Toda v resnici ima nemška vojska že 300.000 pušk, 20 tisoč strojnih pušk, 1900 trd-njavskih topov in dva tisoč poljskih topov.
Poleg tega imajo Nemci namesto dovoljenih 450 tisoč topovskih krogel že 2 in pol milijona, ki so jih dobili iz Rusije.^ Fabrikacija ne ponehava. Vojno zračno brodovje lahko sestavi nem- i
ška vojska takoj iz modernih prometnih letal. Prav tako je vse skrbno pripravljeno za plinsko vojno. Nemčija tajno izdeluje velike topove in tanke.
Reichswehr ima posebne oddelke, ki so v stalni zvezi z moskovsko muni-cijsko tvornico. Ta je dobila za vojni material, ki ga je izdelala in dobavila v letih 1923. do 1926., 70 milijonov mark. Ruska tvornica je pod nadzorstvom nemških oficirjev. Na francoski meji se grade prometne zveze samo s strategičnega vidika.
Sarajevo, 28. julija AA. Danes ob pol 11. je prispel Nj. Vel. kralj iz Han Pijeska preko Romanije v kopališče Ilidžo, kjer se je nastanil v kraljevski vili »Hercegovina«. Pri prihodu so mu prisotni kopališki gostje priredili bur ne ovacije. Po kratkem odmoru je Nj. Vel. kralj v spremstvu ministra vojske in mornarice generala Hadžiča in ministra pravde dr. Srškiča odšel v Kašindol, kjer je posetil okrevališče Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Vladarja sta pozdravila upravnik okrevališča Starčevič in zavodov zdravnik dr. Ostojič, ki sta mu Tazka-zala okrevališče. Njuno razlaganje je spremljal kralj, z nenavadnim zanimanjem za lepo ureditev.
Nj. Vel. kralj je nato ostal v daljšem razgovoru z mnogimi delavci in delavkami, ki se nahajajo v okrevališču, da si popravijo svoje zdravje. Več sto delavskih rekonvalescentov je pri-
redilo kralju prisrčne ovacije.
Pri povratku iz Kašindola je Nj. Vel., kralj srečal dr. Živka Topaloviča, taj nika delavskih zbornic, ki je na vest o kraljevem prihodu v Kašindol zapustil konferenco v Ilidži. Kralj je dal ustaviti avtomobil, nakar je dr. Topa-lovič izročil kralju pozdrave delavskih zbornic. Pri tej priliki se je kralj pohvalno izrazil o dosedanjem vodstvu socialnega zavarovanja in o doseženih uspehih.
Nj. Vel. kralj Je nato krenil nazaj v Sarajevo in odšel v bansko upravo, kjer mu je mesto odsotnega bana Popoviča podban dr. Hasan Begovič predložil izčrpno poročilo o razmerah v drinski banovini in o delu banske uprave na vseh poljih. Ob 13- se je kralj vrnil v Ilidžo, kjer je bilo prirejeno zanj kosilo y vili »Hercegovina«, po kosilu pa se je odpeljal med burnimi ovac i jami nazaj v Han Pijesak.
0 zapostavljanju industrije ni govora
Dr. Marinkovič kategorično demantira vesti, da namerava Jugoslavija žrtvovati svojo industrijo na korist
poljedelstva
Preprečen beg Woldemarasa
Bivši litvanski diktator je poskušal s pomočjo svojih prijateljev pobegniti z avtomobilom — Poostritev nadzorstva
Kovno, _28. julija s. V zvezi z de-
portacijo WoIdemarasa je bilo aretiranih nadaljnjih 8 oseb. V četrtek zvečer je Woldemaras, ki je deportiran v kraju Plateli v okraju Krottingen, obiskal dva svoja pristaša in sicer bivše ga uradnika v memelski guberniji in sotrudnika poluradnega lista, Lietu-wisa Haidasa, in sedanjega urednika Woldemarasovega glasila v Kovnu Dedelija in odvetnika Tremauskasa.
Pri tem posetu je skušal Woldema-ras s svojima prijateljema zasesti av-
Gandijevi pogoji
London, 28. julija, s. »Daily Telegrapb« javlja iz Bombayja: Govori se, da re Gan-di pripravljen še enkrat razmišljati o svojem sklepu in o sklepu kongresa, ia se bi udeležil indijske konference. Prej pa si želi fiandi gotove koncesije od strani podkralja, ki bodo izpolnile njegove zahteve. Te zahteve so: 1.) Na program konference naj pride tudi načrt ustave Indije in njene neodvisnosti; 2.) ukinitev solnega davka, alkoholna prepoved in prepoved uvoza za inozemsko tekstilno blago; 3.) amnestija za politične jetnike; 4.) O ostalih 1L točkah, ki jih vsebuje pismo Gandija na podkralja, naj se še enkrat razpravlja.
Beograd, 28. julija, r. V zvezi z agrarno konferenco, ki se je vršila nedavno v Sinaji v Rumuniji, so nekateri domači in inozemski listi objavili poročila o neki izjavi zunanjega ministra dr. Marinkoviea, v kateri je napovedal, da je vsa akcija za poglobitev ožjega sodelovanja med agrarnimi državami usmerjena na po-vzdigo poljedelstva ter da se bo morala tudi Jugoslavija kot izrazito agrarna država odločiti za to, da žrtvuje svojo industrijo na korist poljedelstva. Pri tem se je podčrtavalo, da se bodo že vsa bodoča trgovinska pogajanja, tako tudi pogajanja z Avstrijo vršila na podlagi tega gospodarskega programa, dočim bi se sedaj veljavne trgovinske pogodbe pozneje v tej smeri revidirale.
Ta vest je v jugoslovenskih industrijskih krogih vzbudila razumljivo pozornost in vznemirjenje. Naša mlada industrija, ki si še le gradi temelje in se mora boriti za svoj obstoj z inozemsko konkurenco, bi bila na ta način nemilo izročena propadanju. Centrala industrij-
n„fi;rr,rtona os i m. m t> i.....I skiil korporacij se je začela takoj zani-
I mati za to zadŠvo. Te dni je posetil. zu-nanjega ministra dr. Marinkoviea tajnik Centrale industrijskih korporacij dr.
tomobil, češ, da si hoče ogledati ko-lico. Kljub protestu pa je policist, ki je dodeljen Woldemarasu, to preprečil. Ta incident smatrajo tukaj splošno kot poizkus Woldemara8a pobegniti. Zaradi tega.so bile proti njemu odrejene stroge zaporne odredbe. Tako v soboto ni bila pripuščena k njemu skupina novinarjev, ki ga je hotela pose-titi z dovoljenjem oddelka za državno varnost. Govore tudi, da sta bila Dodeli in Tremauskas aretirana.
Komunistična akcija na Madžarskem
šla na sled dobro organizirani komunistič> ni skupini, ki je pripravljala da po naro« cilu iz Moskve dne 1. avgusta priredi tak » zvani »rdeči dan«. Policija je aretirala vse voditelje organizacije, med njimi tudi bo» gatega sina uglednega književnika in po« sestnika Tamaza.
Pet ribičev utonilo
Caen, 28. julija d. Na morju se je potopila neka ribiška ladjica. Utonilo je pet ribičev.
ljedelstvom podpirati tudi industrijo. Industrijsko delavstvo je največji konzu-ment domačih agrarnih pridelkov in že zaradi tega bi bilo nesmiselno ubijati industrijo, ki nam je ne glede na to nujno potrebna, ker bi bil to najhujši udarec našemu poljedelstvu. Vlada bo zategadelj tudi v bodoče posvečala razvoju naše domače industrije vso pozornost, pa tudi vso podporo; pričakuje pa, da bodo tudi industrijski krogi pokazali pravilno razumevanje za težnje agrarnih krogov, ki se morajo boriti z najhujšo krizo.
Izjava zunanjega ministra dr. Marinkoviea je pomirila industrijske kroge, ker dokazuje, da o kakem zapostavljanju industrije na korist agrarnih krogov ne more biti niti govora.
Gregorič, da se pri njem informira o avtentičnosti omenjene izjave in o event. nadaljnih namerah vlade, ki bi bile s tem v zvezi.
Dr. marinkovič je kategorično deman-tiral, da M bila omenjena izjava točna ter naglasi, da stoji vlada alej ko prej na stališču, da je treba posredno s po-
»Zeppelm« poseti Jugoslavijo
Beograd, 28. julija, p. »Pravda« poroča iz Friedrichshafna, da bo v početkn oktobra zrakoplov »Grof Zeppelin prvič ofieijelno posetil Jugoslavijo. Ob tej priliki bo prinesel v Jugoslavijo pošto. (Kdor hoče ž njim poslati kako pismo, ga mora poslati upravi Zeppelinove družbe v Friedriehshafnu. Poštnina za vsako pismo znaša 100 Din.)
Aretacija španskih anarhistov v Parizu
Pariz, 28. julija. AA. Policija je aretirala 65 španskih anarhistov, ki so se skrivaj zbirali v okolici Pariza.
Pogreb Marka Trifkoviča
Beograd, 28. julija p. Danes dopoldne je bil pogreb pokojnega Marka irifkovica, bivšega predsednika Narodne skupščine, ministrskega predsednika ter dolgoletnega in večkratnega ministra. Pogreb je bil skromen, brez posebnih svečanosti, in sicer na izrecno željo pokojnika. Ogromna množica občinstva, ki je spremila pokojnika na zadnji poti, pa je kljub temu dala pogrebu svečano obeležje. Udeležilo se ga je ogromno število pokojnikovih prijateljev in osebnih znancev, ki so prišli, da se poslove zadnji? od velikega jugoslovenskega državnika, patrijota in delavca. Kralja :e na pogrebu zastopal general Vojislav Sa-vič, ki je položil na krsto krasen ve-"6CIm državno trobojnico. Razen tega je bilo na krsto položenih še ogromno število drugih vencev. Opelo se je vršilo v vasnesenski cerkvi, kjer so bili od vlade prisotni ministri Uzunovič Maksimovič, dr. Švegel, nadalje minister dvora Boško Jeftič, od bivših politikov pa Ljuba Davidovič, Aca Sta-nojevič, dr. Momčilo Ninčič, Jova .Tova-novic, Krsta Miletič ter mnogi drugi ugledni Beograjčani. Po opelu je imel v cerkvi govor prota Gjorgje Vasic, ki je poveličeval pokojnika kot človeka, kristjana in javnega delavca. Po ope-j[e prvi iziavil sožalje pokojnikovi rodbini kraljev zastopnik general Sa-vič, nakar so prenesli iz cerkve krsto na mrtvaški voz voditelji nekdanje radikalne stranke, med njimi Aca Sta-nojevic, dr. Momčile Ninčič, Joca Jova-vidovič in drugi. I*s?ed cerkve je krenil sprevod na pokopališče, kjer je bila krsta položena v grob brez običajnih govorov.
Predsednik Fidaca v Beogradu
Beograd, 28 julija, p. S SOE=vlakom ie prispel ob 10.30 dopoldne v Beograd pred. sednik Fidaca g. Abott, znani prijatelj na. sega naroda. Prišel je v spremstvu naših delegatov ki so se udeležili ■ seje Fidaca v Parizu Na kolodvoru je bil prisrčno spre. jet od zastopnikov našega udruženja re» zervnih oficirjev in bojvnikov. G. Abott je izročil našemu udruženju rezervnih oii» cirjev zastave desetih zavezniških drŽav ki jih je poklonil Fidac naši državi v znak posebnega spoštovanja. Gospod Abott ostane pri nas do konca meseca ter bo posetd razne organizacije našega udru. zenja rezervnih oficirjev in bojevnikov, ua prmravi vse potrebno za njihovo udeležbo ne letošnjem kongresu Fidaca v Washing« tonu. Iz Beograda bo odpotoval v Pariz.
Drobiž po 25 par pride v promet
Beograd, 28. julija. AA. Minister financ je sklenil, da da 1. avgusta v promet preko državnih blagajn vse zaloge kovinskega denarja po 25 par.
Vagoni za izvoz mesa
Beograd, 28. Julija. AA. Generalni direktor državnih železnic je obvestil vse gospodarske organizacije, da je izdal potrebna naivodila za popravilo belih vagonov za izvažanje svežega mesa. Po poročilu direkcije bodo do jeseni pripravljeni vsi vozovi, tako da bo mogoče izvoz svežega mesa in mesnih izdelkov brez zastan-ka izvršiti. .
/
/
Pomožna akcija
v potresnem ozemlju
Prehrana prebivalstva — Nekatera porušena mesta bodo zgrajena na drugem krafu — Prenočevanje v Šotorih - Potresni sunki se ie ponavljajo
Napolj, 28. julija d. Zaradi ponavljajočih se manjših potresnih sunkov se je porušilo v Lacedoniji več že pri prvem potresu težko poškodovanih hiš. Pri tem je bilo nekaj mož, ki so pospravljali razvaline in iskali v njih ranjence in mrtve, lažje ranjenih.
V	Melfiju so se ob prihodu kralja odigravali ganljivi prizori, ko so ljudje predrli kordone ter pričeli poklekovati okoli suverena in ga s solzami v očeh prosili naj pomaga žtvam potresa.
Vladna komisija, ki je dospela v Villa-nouvo m Melfi, je sklenila predlagati vladi, da naj prepove novo zidanje obeh mest na sedanjem prostoru, ker je preveč izpostavljen potresom. Zato bodo najbrž zgradili rovi Melfi na pobočju bližnjega griča, Vii-lanouvo pa bodo pozidali tudi skoro pol ure proč od dosedanjega centra.
V	opustošeno ozemlje se počasi vrača prebivalstvo, ki pa je izpostavljeno največji bedi. V Beneventu je postavil Rdeči križ zasilne barake, v katerih prenočuje 2000 oseb, ki so brez strehe.
Vlada je sklenila pričeti takoj z obnovitvenimi deli, čim bodo odstranjene glavne ruševine ter popravljena prometna sredstva za dovoz gradbenega materajala. Mussolini je še prav posebej naročil ministru za javna dela, da morajo biti obnovitvena dela končana do zime.
Rim, 28. julija. A A. Uradno se poroča. Poročilo, ki ga je minister javnih del Cro-lalanza davi ob pol 5. poslal predsedniku vlade Mussoliniju, poudarja, da število mrtvih in ranjenih v poslednjih 24 urah ni doživelo znatnih sprememb. Izpraznjevanje ogroženih mest se nadaljuje. Vse prebivalstvo, ki je izgubilo domove, je že nastanjeno po šotorih. Življenskih potrebščin je dovolj in redno prihajajo. Vojaške pekarne so začele v dovoljni meri delati. V prizadete kraje je bilo poslanih tudi več potujočih lekarn. Za zdaj se previnjanje in obvezova nje vrši v posebnih sanitetnih vlakih.
Prve dni tega tedna prispe že prvi del gradbenega materijala, nakar bodo začeli graditi hiše, ki bodo varne pred potresom. Minister Crolalanza je prepotoval zlasti okolico Ariana in Villanuove ter je ugotovil, da je to mesto tako porušeno, da ga bo treba vsega nanovo zgraditi. Povsod vlada mir. Rim, 28. julija, s. S potresnega ozemlja,
kjer se od sobote redno vrše preskrbovanja z živih in estala pomožna in reševalna dela. poročajo o čudnem primeru sugestije množic. V Avelli je bilo pri maši zbranih več sto ljudi. Iz neznanega vzroka so vsi naenkrat dobili vtis, da pričenja s stropa cerkve padati stukatura. Tako je izbruhnila panika. Vse je drlo proti izhodu. Več oseb je bilo v gnječi ranjenih, med njimi pet težko.
Rim. 28. julija. AA. Italijanski kralj je prenočil v dvornem vlaku na postaji Sant-angelo Lombardi. nakar se je davi napoti) z avtomobilom v ostale kraje, prizadete od potresa. Kot prvo pomoč za ponesrečence je daroval 100.000 lir. Zvečer se je kralj vrnil v Rim.
Tudi minister za javna dela je odšel na področje potresa, kjer odreja potrebne ukrepe. Po pregledu poškodovanih krajev je minister poslal predse'dniku vlade poročilo, da so rešilna in obnovitvena dela v polnem teku.
Minister financ je obvestil predsednika vlade o finančnih ukrepih u. korist prizadetega prebivalstva. Med drugim je nameravano začasno ukinjenje davkov za vse žrtve potresa.
Sožalje prezidenta Masarvka
Praga, 28. julija. AA. Povodom "potresa v južni Italiji je predsednik republike dr. Masaryk poslal italijanskemu kralju brzojavko, v kateri izraža sožalje s temile be sedami: »Z veliko grozo sem čul o katastrofi, ki je tako hudo zadela južno Italijo in hitim, da izrazim vašemu veličanstvu najglobje sožalje za žrtve te nesreče in veliko žalost, ki jo čuti češkoslovaška na Ita lijanski narod v tej hudi preizkušaj!.c
Sožalje rumunskega kralja
Rim, 28. julija AA. Rumunski 'tralj Karol je poslal italijanskemu kralju orzo-Jav-ko, v kateri izraža sočutje s prebivalstvom in z italijanskim narodom zaradi potresne katastrofe.
Pomožna akcija za Montello
Treviso. 28. julija. AA. Državni podtaj-nik za notranje zadeve Arpinati ee je napotil v okraj Montella, da obišče prebivalstvo, ki mu je težak ciklon uničil skoro vse poljske pridelke in povzročil na poljedelskih napravah in naselbinah ogromno škodo. Državni podtajnik je Izdal ukrepe za takojšnjo pomoč in za nastanitev številnih rodbin, ki so ostale brez krova.
Silen potres ob Kaspiškem morju
Potres je do temeljev porušil mesti Aleksandrovsk in Grujev — Potresne sunke so občutili tudi na zapadnih obalah Črnega morja
Berlin, 28. julija, r. Po vesteh iz Moskve je divjal v nedeljo opoldne v ozemlju ob Kaspiškem morju katastrofalen potres, ki je opustošil cele pokrajine. Po prvih, zaradi prekinjenih zvez še nekontroliranih vesteh sta mesti Aleksandrovsk in Gurjev ob Kaspiškem morju v razvalinah. Katastrofa je baje zahtevala več tisoč človeških žrtev. Potresni sunki, ki so bili izredno močni, so trajali s kratkimi presledki skoraj celo uro. Med prebivalstvom je zavladala panika. Med potresom je bilo slišati zamolklo bobnenje, Kaspiško morje pa je bilo zelo razburkano, zaradi česar sklepajo, da leži epicenter potre-
sa v Kaspiškem morju. Po doslej dospe-lih^vesteh so razdejanja ob obalah Ka-spiskega morja hajhhjša. Lažje potresne" sunke so občutili tudi v drugih južno-ruskih pokrajinah, vendar pa drugod potres ni povzročil večje škode.
Carigrad, 28. julija. Včeraj opoldne je bil tukaj zabeležen precej močan potres. Več minaretov in starejših stavb se je porušilo. Človeških žrtev ni bilo.
Odesa, 28. julija. Včeraj opoldne so občutili tukaj in v okolici precej močan potres. Materijalne škode ni povzročil, pač pa je prebivalstvo zelo prestrašeno ter si ni upalo prenočevati v hišah, marveč je vso noč prebilo na prostem.
Komunistično rovarenje v Rumuniji
Protižidovske nemire so organizirali sovjetski agenti -Aretacija šefa kabineta notranjega ministra, Taslauana
Bukarešta, 28. julija, g. O ozadju an-tisemitskih demonstracij se danes sporoča, da imajo oblasti v rokah važne dokaze, po katerih je ta pokret delo sovjetov.
V zvezi s tem se opozarja na aretacijo nekega antisemitskega dijaka »Železne garde«, doma na obali Dnjestra. Ta dijak je hotel priti v sovjetsko Rusijo, da poda sovjetom situacijsko poročilo o rumunskih dogodkih. Po splošnem mnenju je treba v prihodnjih dneh pričakovati senzacijonalnih aretacij. Di-striktni policijski šef v Bukovini je izjavil po konferenci z ministrskim predsednikom Maniujem, da so antisemitski nemiri delo sovjetov. Včeraj ponoči je uspelo policiji, ki je stražila stanovanje pogrešanega kabinetnega šefa v notranjem ministrstvu Taslauana, prijeti tega, ko se je vrnil v svoje stanovanje. Taslauana spravlja, kakor znano, v zvezo z antisemitskimi nemiri in je osumljen, da je organiziral atentat na državnega podtajnika Angelesca. Policija ga je več ur zasliševala. O poteku zasliševanja še ni nič znanega.
Bukarešta, 28. julija, g. Z ozirom na bližujoči se 1. avgust, na katerega se bodo baje vršile po vsej Evropi komunistične demonstracije, namerava ru-munska vlada odrediti posebno stroge odredbe. Včeraj se je vršila konferenca med ministrskim predsednikom Maniujem, notranjim ministrom in justičnim ministrom, ki se je bavila s tem vprašanjem. Policijske oblasti v Temešvaru so odkrile široko zasnovano komunistično zaroto ter aretirale v Temešvaru 10 oseb.
Bukarešta, 28. julija r. Zaradi omejitve obratovanja so petrolejske družbe v soboto odpustile večje število delavstva. Med delavstvom je zavladalo zaradi tega veliko razburjenje, zlasti še. ker so napovedane še nadaljne redukcije. V soboto ponoči so delavci v revirju Mislea iz maščevanja razdrli dovodne cevi k rezervoarju surovega olja
ter nato olje zažgali. Nastal je katastrofalen požar, ki je objel ves revir ter ogroža vse sosedne naselbine in druge petrolejske vrelce. Gašenje je skoraj nemogoče, ker se razvijajo ob požaru dušljivi plani. O rožni stvo je aretiralo več delavskih voditeljev, ki so osumljeni, da so nahujskali delavstvo k sabotaži. Aretirani voditelji so pristaši komunistične stranke.
Premestitve v postni službi
Beograd, 28. julija. AA. Z odlokom ministra za gradnje so v soglasju s predsednikom ministrskega sveta premeščeni: gosp. Franc Leben in Alojzij Jurgele, računska uradnika dravske poštne direkcije v Ljubljani k direkciji v Skoplje; k pošti Ljubljana II. Ervin Vilhar, pripravnik pošte Ljubljana I.; k pošti Murska Sobota Marija Re-djič, uradnica pošte Prilep; k pošti Celje Srečko Stave, uradnik pošte Maribor II., ter Ervin Jež, uradnik v Sarajevu; k pošti Črnomelj Marija Prese, uradnica pošte Zagreb II. in k pošti Zagreb II. Janko Engelman, poštni pripravnik v Čakovcu.
Zmagovalec v evropskem krožnem poletu
Berlin, 28. julija s. Vodstvo evropskega poleta je danes za 11 udeležencev ugotovilo število točk. Največ točk je dobil Anglež Broad in sicer 195. Tudi njegov rojak Betler je dobil isto število, vendar pa je moral zaradi izmenjave propelerja v Poznanju izstopiti iz nadaljnega tekmovanja. Z ozirom na to je zasedel drugo mesto nemški letalec Poss s 186 točkami.
Komunistična ofenziva na Kitajskem
Peking, 28. julija. AA. Po poslednjih vesteh iz Kitajske postaja komunistična nevarnost vse resnejSa. Dobro oborožene rdeče čete so baje zavzele Nančang v provinci Kiangsi, 10.000 discipliniranih mož pa je napadlo čangšo v provinci Hunan, potem ko so dvakrat porazili vladne čete. Britske in ameriške topnlčarke so vse Ino-zemce odpeljale iz Cangie.
Razkrinkani vlomilci
Bled, 28. julija. Na Bledu je bilo odkritih te dni več ve« likih t&tvin v kolodvorskem poslopju in
je bila po zaslugi železniške policije raz« krinkana m aretirana tudi celotna vlomil* ska in tatinska družba.
Pred nekaj dnevi je opazil železniški skladiščni uslužbenec Andrej Potočnik, da so vrata železniške garderobe samo pripr« ta. Tega se je nemalo prestrašil, menil pa je, da je pustil vrata odprta uslužbenec Zupančič, ki je imel službo pred njim. Na« vzlic temu pa je javil zadevo svojemu so« delavcu Ambrožiču in to pozneje povedal tudi prometnemu uradniku. Vsi trije so odšli v garderobo in ugotovili tamkaj, da je neznano kam izginil kovče<*. Vi je bil last letoviščarja g. Hanka Georgeberta iz Dresdena, v vrednosti 1200 mark. Takoj nato so odšli še naprej v brzovozno skladi« šče ter dognali, da je bil od tam ukraden tudi kovčeg last privatnega uradnika Al* freda Spiegla z Dunaja, v vrednosti 1000 šilingov. Prometnik je zadevo takoj javil svojemu predstojniku, nakar je bila drzna tatvina prijavljena varnostni oblasti. Posta« ja Bled je prijavila stvar tudi železniški di* rekciji v Ljubljani, ki je nemudoma odpo> slala na Gorenjsko dva člana železniške policije, ki sta vzela stvar v roke. Na Bledu sta pričela s poizvedovanji, ki so sprva ka» zala, da bi znali izvršiti obe tatvini medna« rodni tatovi, ki se kaj radi zadržujejo v večjih letoviščarskih krajih. Nadaljna pre« iskava pa je govorila za to, da bi utegnili izvršiti tatvini domači tatovi, ki so jim raz« mere bolj poznane. Oba varnostna or« gana sta namreč zvedela, da je na Rečici pri Bledu neka družina Cundričeva, ki je na zelo slabem glasu. Na podlagi nadTaljnih poizvedovanj sta se oba uradnika odločila, da poizkusita s hišno preiskavo na domu omenjene rodbine. Izvedla sta jo ob žan« dermarijski asistenci in izkazalo se je, da sta računala popolnoma pravilno. Pregle« dala sta najprvo sobo 20«letnega Jožeta Cun« driča in našla tamkaj za posteljo skrit kov« čeg Georgeberta, ki pa je bil prazen. To je dalo varnostnim organom pobudo, da so preiskovali hišo še nadalje in slednjič so iztaknili tudi kovčeg last Alfreda Spiegla, ki pa je bil skrit v podstrešju v senu. Kon« čali pa tudi s tem niso. Preiskali so še dr« varnico, ki se jim je zdela izredno sumtjl« va. Odkopali so nekaj zemlje ter našli pod zemljo zaboj v katerem je bilo skrito naj« raznovrstnejše blago. Vsi člani rodbine so bili nato aretirani. Orožniki so spravili v zapor v Radovljico očeta Andreja, dalje sina Jožeta, drugega sina Andreja in sled« njič še mater Terezijo Cundričevo.
Kakor je pokazala preiskava, imajo Cun« driči na vesti 5e kakih 10 drugih vlomov na Bledu. Že pozimi in nato spomladi so vdirali v razne hotele in prazne vile, ker so kradli in odnašali vse vprek, kar jim je prišlo pod roko od obleke, dragocenosti in kuhinjske posode do posameznih kosov po« hištva. Dognalo se je, da so nakradli te« kom lanskega in letošnjega leta za okrog 50.000 dinarjev raznih predmtov, ki so jih deloma obdržali doma, v pretežni večini p« razprodali na Gorenjskem. Da je bilo nii« hovo nevarno poslovanje končno veljavno ustavljeno, gre zasluga organom železniške policije, ki so v prav kratkem času dognati, kje se skrivajo tatovi in s svojo spretno« »tjo pripomogli, da »e nahajajo za enkrat na varnem.
Vas Podneč v osmi«
Podpeč pri Preserjih, 28. julija Borovniška gasilska župa je imela v nedeljo svojo župno vajo v idilični vasi Jezero pri Preserju. Župno vaje so se udeležila vsa društva: Borovnica, Kamnik, Preserje, Jezero, Breg, Podpeč in Rakitna. Po orodni vaji so se vršile tudi redovne vaje za gasilski kongres. Krog 9. zvečer so si vrli gasilci podali roke v slovo z vzkliki: Na svidenje na kongresu v Ljubljani.
Usoda pa je hotela drugače. Ob pol 12. je zatrobil v mirno noč gasilski rog, ki je naznantl, da je v bližini izbruhnil požar.. In res. V vasi Podpeč pri Preserju so se pokazali visoki stebri plamenov. Požar je zajel tik pod cesto stoječ kozolec in skednje, ki so bili polni žita in sena. Velika nevarnost pa je pretila, da se vnamejo tudi hiše nad cesto. Edino požrtvovalnim gasilcem z Jezera se imajo Podpečanl zahvaliti, da ni do tega prišlo. Skupno s Podpečani so Jezerani pričeli z !o-kalizacijo požara. Vsako hišo, ki je j pričela goreti, so v momentu pogasili. Strašni zublji so opozorili tudi sosednje gasilce na pretečo nevarnost. V teku pol ure je že 14 brizgaln lilo velike curke vode na goreča poslopja. Pri gašenju so bila naslednja druStva navzoča: Jezero, Podpeč, Preserje (motorna), Kamnik, Breg, Borovnica (motorna), Verd (motorna), Notranje gorice, Vnanje gorice, Brezovica, Drenov grič (motorna), Makna, Brest in Ljubljana-Barje (motorna). Po večur-nem napornem delu se je gasilcem posrečilo pogasiti požar. Celokupna škoda znaša okrog 400.000 Din. Največ škode je trpel posestnik Matko Mila-vec, kateremu sta pogorela dva kozolca polna žita in 2 skednja, natrpana s senom. Njegova škoda se ceni na 120 tisoč dinarjev. Zavarovan pa je bil samo za 30000 Din. Nadalje je pogorelo posestniku Antonu Mravljetu kozolec, posestniku Pristavcu svinjak 8 4 svinjami, kozolec in skedenj, posestniku Kajcu kozolec, posestniku Šviglju kozolec in posestniku Zupicu kozolcc in skedenj. Vsi imenovani so bili malenkostno zavarovani.
Čudim se Podpečanom, da polagajo zavarovanju tako malo pozornosti Pred 46. leti je pogorela vsa vas. V teku 40 let je bilo v vasi 11 požarov. Sreča v nesreči je, da ni bilo človeških žrtev. V zadnjem momentu so se rešili iz gorečega skednja trije fantje. _ Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno. Pohvalo zaslužijo vsi navzoči gasilci kakor tudi tukajšnje orožni-štvo, ki je vzdrževalo vzoren red, saj je bilo pri požaru navzočih več sto ljudi. Požrtvovalno se ie udeistvoval tudi župni načelnik g. Drašler iz Borovnice.
Krvava proslava priključitve Nemške Radgone
k Avstriji
Neresnične vesti o mejnem incidentu - Bitka med heim-wehrovci in socijalisti pri Gradcu - Osem ljudi težko,
mnogo lahko ranjenih
Gornja Radgona, 28. julija, d. Včeraj
se je vršila v sosedni Radgoni proslava obletnice njene priključitve k Avstriji; proslavo so izrabili heimwehrovci za svojo demonstracijo. Zbralo se jih je v Radgoni več sto iz vseh delov nemške Štajerske pod poveljstvom glavnega poveljnika Pfrimerja, ki je imel v Radgoni na glavnem trgu nacijonalistični govor. Nastopil je tudi znani protektor Heimwehra, štajerski klerikalni dež. glavar dr. Rinteten, pred katerim so heimwehrovci defilirali. Tekom popoldneva so posamezne grupe očividno vinjenih heimwehrovcev poskušale ob naši meji demonstrirati. Oblasti pa so na obeh straneh dobro pazile, da ni prišlo do incidentov, ter vršile strogo kontrolo. Večja skupina heimwehrovcev je izzivala tudi pri kopanju v Muri proti jugoslovenski strani, na kateri se je nahajalo tudi nekaj kopalcev. Ti so pričeli odgovarjati na izzivalne klice in eden izmed njih je iz nekega starega revolverja oddal več strelov v vodo, da preplaši izzivalce. To se je tudi v polni meri posrečilo. Heimwehrovci so prenehali izzivati ter se naglo odstranili. Razširili pa -so po vsej avstrijski Radgoni vest, da so z jugoslovenske strani na Avstrijce streljali. Govorili so celo, da je streljala naša obmejna straža. Vse te vesti so gole izmišljotine in avstrijska vlada jih je v posebnem komunikeju že danes formalno demantirala. Radgonska proslava se je drugače končala v redu in proti večeru so se heimweh-rovci vračali deloma z vlaki, deloma z avtomobili na svoje domove. Proslava je bila v glavnem propagandističnega značaja za heimwehrovski pokret. Mnogi heimwehrovci so bili opremljeni z raznim orožjem. Za naše oblasti ni bilo povoda intervenirati in spadajo streli v vodo kvečjemu pod predpise policijskega značaja.
Gradec, 28. julija, d. Sinoči se je na več tovornih avtomobilih vračal oddelek Heimwehra iz Radgone v Gradec. V Puntigamu ob mestni meji se je baš vršila zabava nekega socijalfstičnega društva. Heimwehrovci so pričeli izzivati in kmalu je prišlo do spopada. Razvila se je pravcata bitka. Ker so bili orožniki premaloštevilni, da bi razdelili oba tabora, so telefonirali po pomoč gra-ške policije, ki se je pripeljala z avtomobili in le s težavo razgnala pretepače.
V borbi je padlo tudi okoli 100 strelov, od katerih je bilo osem oseb težko, mnogo pa lahko ranjenih. Težko ranjene so prepeljali z avtomobili graškega reševalnega društva v bolnico. Najsrditejša borba se je vršila v gostilniških prostorih Tuschner, kjer so pristaši obeh skupin popolnoma demolirali opravo. Dve ženi sta dobili vsled strahu srčne napade ter sta bili v težkem stanju prepeljani domov.
Spopad je vzbudil med delavstvom ogromno razburjenje in ga splošno komentirajo kot prvi zinak Heimwehra za pričetek nove poživljene akcije, katero napovedujejo poslednje čase heiniweh-rovska glasila.
Gradec, 28. julija, d. O incidentu v Gor« nji Radgoni je bil danes izdan naslednji službeni komunike:
»Glede na to, da objavljajo vsi listi o spominski svečanosti v Radgoni vesti, da je bilo z jugoslovenske strani oddanih na heimwehrovce pet strelov, ko so se kopa« li v Muri, je bila uvedena stroga preiska« va. ki ie ugotovila naslednje:
Na avstrijski strani radgonskega mostu se je zbrala skupina heimwehrovcev, ki se je zbrala skupina Heimwehrovcev, ki je prirejala manifestacije in vzklikala »Heilor. Prehod preko mostu je bil zabra« njen. Več heimvehrovcev se je odšlo na« to kopat v Muro. Tudi na drugi strani Mure je bilo več kopalcev, ki so odgovar« jali na nemške klice s slovenskimi. Neko« liko slaboumni sin nekega trgovca v Gor« nji Radgoni je bil zaradi *ega tako razbur« jen, da je iz nekega starega revolverja od« dal več strelov v vodo. Na avstrijski stra« ni ni bil nihče v nevarnosti. Vesti, da so streljali finančni organi, so docela neosno« vane«.
Pred novo heimwehrovsko ofenzivo
Praga, 28. julija. AA. »Prager Presse« objavlja z Dunaja datiran članek, v katerem pisec trdi, da pripravlja Heimwehr za meseca avgust in september glavno ofenzivo in da bodo v istem času na Dunaju manifestacije, ki bodo razčistile stališče Heimwehra do vlade. Navzlic emu sodi dopisnik, da napetost v Avstriji popušča Stranke se pripravljajo za .esenske zasedanje, na katerem pride do xlločitve glede termina volitev. Agrarni in mdustrij-ci zbirajo svoje sile za borbo proti gospodarski krizi. Vse kaže, da je politični ra-dikalizem premagan, vendar pa bi eks-tremne tendence mogle ta radikalizem prenesti na gospodarsko poljr
Nedelja avtomobilskih in motociklističnih
nesreč
V bfižini Šibenika se je prevrnil potniški avto — Eden potnik ubit, štirje hudo ranjeni — Motociklistična nesreča pri Brežicah — Knjigarnar KugH žrtev motociklistične nesreče v Zagrebu
Split, 28. julija, n. Včeraj se je na cesti med Trogirom in Šibenikom pripetiia težka avtomobilska nesreča. Inž. Anton Raz-milovič je napravil izlet in je avto sam šo-firal. Ž njim so se vozili uradnik OUZD in član splitske operete Jerko Matošič, njegova žena Anka in sestra ga. Maša Kuntič. žena trgovskega potnika v Zagrebu ter ga. Josipina Grius. Iz Splita so se odpeljali ob 6. zjutraj ter prišli ob 8. zjutraj v bližino vasi Ljubitcvice. Tu je nenadoma počila pnevmatika na avtomobilu, radi česar se je avtomobil prevrnil v jarek. Vsi potniki razen ge. Matošičeve so dobili težke poškodbe. Po cest: sta se malo nato pripeljala dva motociklista, ki sta telefonirala iz bližnje vasi po pomoč v Šibenik in Split. Medtem sta se pripeljala z avtomobilom tudi predsednik Zveze jugoslovenskih zdravnikov dr. Momčilo Ivkovič ter direktor društva »Putnik« v Splitu Jerko Djulič. Dr. Ivkovič je takoj nudil ranjencem prvo pomoč, kmalu nato pa so došli z avtomobilom poklicani zdravniki iz šibenika in Splita. Ranjeni sestri so prepeljali v šibeniško bolnico, uradnika Matošida in njegovo ženo pa v Split. V šibeniški bolnici so ponoči gospo Griusovo operirali, vendar pa je davi umrla. Imela je zlomljenih 8 reber in težke po-
škodbe na glavi. Tudi njena sestra je dobila težke poškodbe na glavi in na hrbtenici ter dvomijo, da bo ostala pri življenju. Inž. Razmilovič je težje ranjen. Jerko Matošič, ki ima zlomljeno roko in eno rebro, pa se nabaja v splitskem sanatoriju. Njegova žena je ostala nepoškodovana.
Zagreb, 28. julija n. Včeraj je napravil brat iugoslovenskega prvaka na motornem kolesu Štrbana Zvonko izlet v Slovenijo na motornem kolesu s svojim prijateljem Josipom Domanom. Ko sta se vračala, sta se nedaleč od Brežic prevrnila v jarek ter oba hudo poškodovala. Danes so ju pripeljali v zagrebško bolnico, kjer sta se polagoma zavedla. Niune poškodbe so težke in se je bati, da imata razen zlomljenih reber tudi pretresene možgane. Kako je došlo do nesreče, ne vesta
Zagreb, 28. julija č. Davi ob pol 8. Je v ulici Kraljice Marije zavozil vojaški avtomobil v motorno kolo, s katerim se je vozil zagrebški knjigarnar Ivan Kugli, ki se je pri tem lažje poškodoval in ga je rešilno društvo prepeljalo v zakladno bolnico. Prometni oddelek policijske uprave ja uvedel preiskavo, kdo je zakrivil nesrečo.
Vtis poraza jugoslovenskih nogometašev v Beogradu
Beograd, 28. julija p. Poraz, ki ga je jugoslovenska reprezentanca doživela včeraj v Montevideu, je vzbudil v Beogradu veliko potrtost. Vesti o tekmi v Montevideu je snoči pričakoval skoro ves Beograd, ne samo športniki, temveč tudi taki, ki se sicer nikdar ne brigajo za šport. Bili so med njimi tudi osebe, ki zavzemajo zelo visoke položaje in ki so čakale do polnoči, da so zvedele za rezultat tekme za svetovno prvenstvo. Opazilo se je, da tu ne gre več za vprašanje športnega prvenstva, temveS za nacionalni ponos. Ljudje so neprestano spraševali po telefonu beograjska uredništva za izid tekme.
Izid prvega polčasa je bil znan okrog 22., ko so ga afiširala uredništva vseh beograjskih listov. Rezultat 3:1 v korist Uruguaya še ni povzročil prevelikega razočaranja, ker so vsi pričakovali, da se bo morda položaj za naše moštvo v drugem polčasu še z boljšal. Zanimivo je bilo videti, kako so na ulicah ustavljali pasant-Je ' novinarje, celo neznanci ter zahtevali od njih informacij o tekmi. Pred uredništvi beograjskih listov in na krajih kjer so pričakovali afiše, so »tale velike mno-eice občinstva te policija Je morala s naporom skrbeti za red. Šele ob pol 1. zjutraj, ko je bil objavljen končni rezultat, se je občinstvo polagoma razšlo. Poraz našega moštva v Montevideu je imel dane* komično posledico. Znani Beograjčan boksarski trener Toma Stanisavijorič j«
namreč sklenil s svojimi prijatelji stavo, po kateri bi moral oni, ki jo izgubi, Iti bos po vseg knez Mihajlovi ulici do Oficirskega doma. Ker je Stanisavljevič stavo izgubil, je danes dopoldne in popoldne v največji vročini šel po razbeljenem tlaku, spremljan od večjega števila športnikov, peš in bos po določenih ulicah.
Nesrečnež je moral neprestano poskakovati, ker je bila vročina tolika, da je bil asfalt ves goreč. Kljub temu je junaško zdržal do konca. Ker so beograjski listi že poročali o tej stavi, ga je med potjo pričakovalo mnogoštevilno občinstvo, ki ga je živahno aklamiralo in bodrilo, naj vztraja do konca.
V Avstraliji sneži
London, 28. julija. AA. Poročajo i- Wel-lingtona v Avstraliji, da je tam zavladala strašna zima na dveh otokih in da ie ponekod snežilo, česar ne pomnijo že 30 iet.
Wellingtcn, 28. julija. AA Na Vovi Zelandiji vlada tako silna zima, kakor je ne pomnijo. V soboto je zapadel na več krajih sneg.
Komemoracifa za nokofnim bratom Maleiem
se bo vršila danes 29. t. m. ob 20. uri v dvorani na Tabora. — Sokol I.
VREMENSKA NAPOVED
Dunajska vremenska napoved za tn^ek: V južnih Alpah možnost neviht, sicer iaalo spremembe.
ljudje
Maši kraji in
Odkritje spominske plošče ponesrečenemu br. Vinka
Habetu
Ljubljana, 28. julija.
Že ves prejšnji teden so se naši turisti in v prvi vrsti člani Sokola I. pripravljali na slavnostno odkritje spominske plošče pokojnemu bratu Vinku Habetu, ki se je dne 21. julija leta 1929 ponesrečil na se» verni steni Triglava. Smrt ga je dohitela v najlepši mladeniški dobi sredi planinskega sveta, ki ga je tolikanj ljubil.
Izlet v Vrata je aranžiral Sokoli L pod vodstvom brata Frana Vrečarja. Prva sku« pina se je odpeljala v soboto popoldne » gorenjskim vlakom, druga skupina v sobo« to zvečer in tretja skupina v nedeljo zju« traj s turistovskim vlakom. Vsi omenjeni vlaki so bili nabito polni. Vreme je bilo
prijatelja »Skale«. Tretji je govoril gosp. Oton Raška v imenu stanovskih prijateljev in tovarišev. Njegove besede so globoko ganile vse udeležence
Za njim se je zahvalil brat pokojnega Vinka g Jože Habe v lepih, prisrčnih bese« dah vsem udeležencem, Sokolu I., Skali itd. za izkazano čast prerano umrlemu Vinku. Nato pa je dejal: »In ta vaša iskrenost me navdaja z žljo, da bi mogel postaviti svo« jemu bratu na grobu spomenik skupaj z vami in vašo pomočjo Zato vas prosim, storite pokojniku, mojim in meni še to ljubav, da vsakdo izmed vas iz te stene ponese kamen in mi ga na ljubljanskem glavnem kolodvoru izroči. Naj bodo ti
Strašno neurje r gornjeradgonskem okraju
Velika škoda v vinogradih in sadovnjakih - Del Gornje
Radgone pod vodo
Prijetno in lahko brijanje
E
SH
LID A
INGSTICK
▼ soboto in v nedeljo krasno, planine jas« ne in tudi vročina ne prevelika. Prva sku« pina in druga skupina sta prenočili v Alja« ževem domu v Vratih, kjer je bilo dogo« vorjeno shajališče.
Spored slavnosti je bil naslednji: V ne« deljo ob 11. dopoldne je daroval katenet g. Jalen sv mašo zadušnico v kapelici ▼ Vratih, katere so se udeležili vsi turisti. Pevski zbor Sokola I. je po končani maSi zapel v kapelici pesem »Usliši nas, go« spod!«
Po končani maši so se takoj odpravili vsi k odkritju plošče. Plošča je vzidana v skalo ob poti vhoda v severne triglavsko steno, tam kjer so našli pokojnega brata Habeta. (Slovenska smer).
Tiho so stopali Sokoli, Habetovi stanov« ski tovariš' in drugi turisti po strmi poti navzgor. Ko so dospeli na kraj, je prvi go« voril brat Evgen Lovšin, ki je zastopal od« šotnega sokolskega starosto inž. Bevca Spomnil se je pokojnika v lepih besedah in vsem so se zasolzile oči, ko je med drugim dejal: »Našo taborsko družino zares sprem« ljajo zadnja leta težke usode. Padajo mla« di, zdravi, najboljši... Lansko leto Habe, letos Malej, kdo drugo leto? In koliko še?« — Končal je svoj govor z besedami: »Po nekaj letih, ko bo naš Vinko že ves spre« menjen v prah in ko tudi nas ne bo več — še takrat naj priča ta=le spominska plošča onim, ki bodo prišli za nami, da je tukaj v tej steni umrl Vinko Habe, Sokol, prU jafelj in človek.«
Po končanem govoru je slavnostno od« kril ploščo, katero je blagoslovil katehet g. Jalen, ki je tudi zapel Libero. Spomin« ska plošča nosi naslikan napis.
Nato je zapel pevski zbor žalostinko: »Pomladi vse se veseli«. Drugi je govoril g. Pavle Poljane v imenu TKS, ki se je v kratkih besedah spominjal pokojnega Ha« beta kot dobrega tovariša in tudi zvestega
kamni iz severne triglavske stene okvir spominski plošči na Vinkovem grobu in naj priča o vaši ljubezni, vašemu prijateljstvu in sokolskemu bratstvu. Lepšega spomeni« ka Vinku ne bi mogli dati.« Vsi so navdu« šeno sprejeli ta predlog.
Nato je pevski odsek zaključil slavnost pod vodstvom brata Emerika Aplenca s pesmicami, katere je pokojnik tako ljubil: »Na planine« in »Zemlja slovenska«. So« kol I. je položil k spominski plošči krasen venec iz samih planinskih rož, TKS krasen šopek, a tudi drugi udeleženci so obsull spominsko ploščo z najlepšim cvetjem. Vsak udeleženec odkritja sDominske plo« šče je dobil za spomin od Sokola I. krasno sliko pokojnika. Udeležencev je bilo 200.
Nato so se vsi počasi odpraviti na pot navzdol k Aljaževem domu. Ganljivo Je bilo videti starce, ki so počasi in oprezno stopali po poti in mlade zdrave turiste. Vsak izmed njih je tiščal v roki kamen Iz severne triglavske stene, da ga ponese v Ljubljano, kakor je želel pokojnikov, brat. Odkritja spominske plošče so se tudi ude« ležili zastopniki raznih udruženj in dru« štev kakor na pr. g. Jeniček, zastopnik klu« ba čehoslovaških turistov, za SPD dr. To« minšek ml. in Maks Hrovatin, za TKS g. P. Poljanec. Med drugimi se je udeležila tudi celotna rešilna ekspedicija pod vod« stvom g. Jože Čopa in jeseniški Sokol. Ko so prispeli v Aljažev dom, je bilo zbranih kakih 500 ljudi. Ker je bilo vse zasedeno, so počivali tam samo eno uro, nakar so odšli v Mojstrano v hotel Triglav. Iz Moj« strane so se odpeljali s turistovskim vla« kom v Ljubljano, ki je bil spet nabito poln. Na ljubljanskem kolodvoru so zve« sti in vrli Vinkovi prijatelji oddali kamene na majhen ročni voziček. Tako bo imel prerano umrli br. inko Habe na ljubljan« skem grobu najlepši pozdrav iz planin.
Žirovnice neki motociklist. Plašni in motornih vozil nevajeni konj se je ustrašil. Žival je z vozom vred drla nazaj na dvo« rišče. Pri tem pa je dekletce padlo raz vo« za. Dobilo je težke poškodbe in je padlo v nezavest. Zdravnik dr. Kogoj z Jesenic je odredil prevoz Marte v ljubljansko bol« nioo, kjer je ostala 6 dni. Po povraitku v Zabreznico se je stanje otroku slabšalo, dokler ni za dobljenimi poškodbami pod« leglo.
Gornja Radgona, 28. julija
Hude nevihte zadnjih dni zajemajo navadno le posamezne okoliše; tako je ravno pred tednom divjalo neurje med drugim tudi nad delom Slovenskih goric in drugi dan zatem v Jeruzalemu. Ves gornjeradgonski okraj do zadnjega petka ni utrpel posebne škode, ker so se nevarni oblaki še kolikor toliko potegnili na eno ali drugo stran.
Minuli petek pa je že dopoldne pripekalo precej vroče soince, tako da je ta dan privabila Mura izredno mnogo kopalcev. Proti 15. pa so se od vseh strani začeli zbirati gosti beli oblački, ki so v naglici postajali vedno večji in temnejši ter obetali neurje. Oblaki so se nekaj časa valili proti desni strani ter je sprva izgledalo, da zavzame preteče neurje popolnoma drugo smer. Okoli pol 16. pa je začel razsajati precej hud vihar in temni oblaki so spremenili smer ter v naglici preplavili spodnji del Apačke kotline, Hereegov-ščak in Gornjo Radgono.
Med bliskanjem in grmenjem se Je vlila strašna ploha. Zaslišalo se je po strehah in oknih silno ropotanjo precej debele toče, ki je spremljala ploho več minut ter pobelila kakor prvi jesenski sneg. Ulice in ceste so bile preplavljene z vodo kakor pritoki večje reke. Po večminutnem uničujočem delu je toča zbila vse poljske pridelke ter uničila mnogo vrtov. Močno so oškodovani sadoriosniki in v goricah po celem Hercegovščaku tako krasno obetana letina; nove nasade je popolnoma zbilo na tla in hud naliv je odnesel in izprai vso zemljo. Še drugi dan je bilo na nekaterih mestih najti precej velike kupe toče ter med njo pomešane nebrojne jagode lepega gr<>-
Zborovanje poljčanskih planincev
Poljčane, 28. julija.
V soboto je zborovala ob 20. v poseb« ni sobi hotela g. Mahoriča v Peklu ena naj« mlajših podružnic SPD Precej obiskani ob« čni zbor je s pozdravom na navzoče otvoril domači načelnik dr. Hronovsky ter v krat« kem orisal delovanje od obstoja podružnice pa do danes, iz čigar poročila je bila raz« vidna nesebična požrtvovalnost vseh od« bornikov, kajti v kratki dobi enega leta postaviti na Boču stolp, odpreti restavraci« jo pri Miklavžu in za nameček zgraditi v sedlu Boča še kočo, gotovo ni malenkost.
Podrobnejše delo je bilo razvidno iz po« ročil posameznih funkcijonarjev. Še Ie tu se nam je prikazala ogromna slika dela, ki je odkrivala neutrudljivost in agilnost tako posameznih članov, kakor celokup« nega odbora. Tako poroča tajnik, ko orne« nja zgodovino stolpa, o težavah, ki so Jih morali premostiti, predno je prišlo do zgraditve. Že sami stebri so prišli nad 4000 Din in je bilo njih spravljanje na vrh sfla težavno in nevarno. Ko so vlekli zadnji steber na Boč, se jim tik pred vrhom !z* muzne in zdrne nazaj v dolino. K sreči se je ta nezgoda pripetila pri zadnjem stebru, ker bi drugače bržčas zgubili veselje do nadaljnjega dela. Z velikim naporom so spravili dalje na vrh ostali materijal s po« močjo bosanskih konjičkov. Treba je bilo popraviti pota itd., ker ni manjkalo vese« Ija do dela, se je končno vendarle izvršilo v določenem roku. Navzlic temu, da je na« pravil načrte brezplačno tukajšnji progov« ni mojster g. Šerbec in da gradbena po« godba ni bila predraga, je stal stoip okroglo 50.000 Din. Z zgraditvijo stolpa pa je nastala potreba, planinske restavracfje pri Miklavžu. In tu gre vsa čast in hvala podružnici šentjurske kmetijske šole, ki Je dala v to svrho na razpolago del svojih go« spodarskih prostorov, ki jih je naša po« družnica v ta namen adaptirala. In nazad« nje je naša vrla podružnica zgradila v sedlu Boča še lično kočico. Otvoritev bo 17. avgusta. Razen tega so imeli odborni« ki še drugod vse polno dela tako pri raz« nih prireditvah, strelskem krožku itd., ki so delno krile visoke izdatke, kar je raz« vidno iz blagajniškega, ki izkazuje okrog 100.000 denarnega prometa. Za kritje ne« plačanih računov se je podružnica obrnila na centralo irw razne denarne zavode.
Odboru je bila izrečena zahvala.
Za občni zbor centrale so bili izvoljeni
Oče, ki je po nesrečnem naključju prišel ob hčerko, bo bržlkone imel še sitnosti z obtastmi, ker je pustil voz z živaljo brez nadzorstva ob glavni cesti.
zdja. Pogled na razdejano delo in trud je nad vse žalosten. Škoda v goricah znaša do 50 odstotkov ter istotako tudi v sadonosnikih in vrtovih.
Iz bližnjega grička Hercegovščak je bil dotok vode v sam trg tako silen, da se je pod hotelom g. Rudolfa Koler-ja naenkrat zamašil kanal. Z vso silo je voda raznesla kanalizacijo iz opeke, ki vodi ravno pod posebno gostilniško sobo hotela Koler, ter dvignila lesen pod in tako vdrla v gostilniški in trgovski lokal ter iztekala pri vseh vratih ven na glavno ulico. Poleg Šprangerjeve vile (v bližini hotela Koler) je bil dotok vode tako silen, da je tekla preko visoke obcestne škar pe kakor slap. Po raznih kleteh je stala voda do pol metra visoko. Škoda jo vsevprek ogromna in gre v sto tisoč?.. Vsa letina, o kateri smo pred kratkim poročali, da jj d'j3:oj kazala izredno lepo, je uničena Na občino prihajajo trumoma prizadeti posestniki ter prijavljajo povzročeno jim škodo, da se jim po ugotovitvi visoke davščine odpišejo. Tako strašnega neurja v tej letni dobi ne pomnijo ljudje že več Jp-setletij.
Iz Ljutomera nam m poročajo: V pet^k zjutraj oh 4. je prihrumela od zahoda silna nevihta. V črnih oblakih je kar rožljalo, potem pa je padala suha toča kake štiri minute ter kar pobelila zemljo. Zrna so bila od grahove do orehove velikosti. Še skoro do poldne so ležala v kupčkih na bolj senčnatih krajih. Toča je napravila najve? škode v Cezanjevcih, na Kamenšcaku, kjer je oklestila tudi vinograde do tretjine, v Ljutomeru, kjer je uničila skoro vso povrtnino, in v Pristavi. V četrtek je ves dan pihal silen ,veter, kljub temu pa je bilo zelo soparno.
kot delegati gg. dr. Hronovskv, prof. Rez« man, župnik Cilenšek ter žel. uradnik Zeilhoffer in Ritonja.
Pri slučajnostih se je govorilo o delu v bodočem letu. Ker je planjava pri sv. Mi« klavžu pripravna za zimski šport, naj se zadevno zainteresirajo zimsko«sportni kro« gi. Tudi raziskovalci jam bi našli v zelenem Boču mnogo hvaležnega polja.
Občni zbor, ki se je zaključil proti pol« noči, je pokazal, da so odborniki in planin« ci, ki se zbirajo okrog zelenega Boča na pravi poti in želimo jim še mnogo uspeha.
Vprašanje obstoja društva Zoo
Ljubljana, 28. julija.
Prijatelj in sodelavec društva Zoo nam piše: Prijatelji domače favne v Ljubljani so se strnili in z združenimi močmi že od leta 1927 dalje zidali in ustvarjali dan za dnem z velikim veseljem in z neverjetnim na-dušenjem živalski vrt. Posrečilo se jim je zbrati veliko množino živali in krasen inventar. — Že je izgledalo, da Ljubljana dobi v doglednem času primeren zoološki vrt, ki ne bi v ničemer zaostajal za drugimi vrtovi v velikih mestih
V Zagrebu na primer je dobro razvit zoološki vrt, ki ga obiskovalci dnevno v trumah posečajo. Za ta vrt skrbi mesto; a kljub temu obstoja še društvo prijateljev zoološkega vrta, ki mu je naloga zastaviti vse sile za povzdigo tega vrta. — V Splitu imajo zoološki vrt, pri katerem je članov 75 odstotkov splitskega prebivalstva.
Zato bi tudi mi Slovenci ne smeli zaosta« jati za Hrvati in drugimi narodi, ki imajo vsepolno dobro razvitih zooloških vrtov ob periferiji in tudi v sredini mest.
Ljubljana, sedež bana, univerze itd. in ki bo v kratkem veliko mesto s ca 100.000 prebivalci, .se je pokazala za ustanovitev definitivnega zool. vrta čisto desinteresira« na, ker bi sicer zahtevam društva Zoo lah« ko ugodila. — Društvo Zoo potrebuje pro« štor, s katerim lahko razpolaga, da ga adap« tira posameznim živalim primerno. Živali se morajo počutiti udobno v prostoru, ki je dovolj velik in se lahko snaži.
Društvo Zoo je začasno — sicer zelo stisnjeno — na tivolskem bajerju. Rado bi se razmahnilo, preuredilo in napravilo žit valim udobna bivališča, a ne sme se nitt ganiti. Zato prosi vse »prijatelje« Zoa, naj oni s svojo iznajdljivostjo napravijo živalim snažna in udobna bivališča; a ne smejo
ničesar — niti začasno — spreminjati, ker tega magistrat ne dovoli.
Društvo že tri leta Jeluje in je skrajni čas, da se ustvari nekaj definitivnega; pro« vizorij mora nehati. Zato bo 30. juliia ob 8. uri zvečer izredni občni zbor v hotelu Slon, kjer bodo društveni funkcijonarji po« ložili svoj račun in predlagali razpust dru« štva.
Vabljeni so vsi člani, da se tega občnega zbora zanesljivo udeleže.
Jakob Zadravec,
znani pionir slovenskega obrtništva je bil na nedeljskem zborovanju Zveze obrtnih društev izvoljen za čast. predsednika Zveze
Velik požar v Podgradu
Gor. Radgona, 28. julija.
V soboto ob 2. popoldne je začelo biti plat zvona pri Sv. Petru ter opozarjalo ljudstvo na pravkar izbruhli požar pri po« sestniku Štefanu Gederju v Podgradu, ka« teri se je z vso naglico razširil na celo gospodarsko poslopje. Ker je bila streha obsežnega gospodarskega poslopja s slamo krita, so plameni po izbruhu gostega dima takoj zajeli streho celega objekta dveh hlevov, gumna, svinjakov, kolarske delav« niče in drvarnice. Obstojala je velika ne« varnost, da se ogenj razširi tudi na sosed« njo s slamo krito hišo ter dva velika ku« pa slame, ki sta se nahajala nedaleč vstran od pogorišča. K sreči so prihiteli na po« moč z motornimi brizgalnami gasilci iz Gornje Radgone, Apač in avstrijske Rad« gone, napeljali cevi iz Plitvičkega potoka, oddaljenega nad 400 m ter takoj stopili v akcijo. Na vso srečo ni pihal tisti hip no« ben močnejši veter in tako je uspelo mar« Ijiviim gasilcem goreči objekt popolnoma Iokalizirati ter obvarovati od požara v ne« posredni bližini se nahajajoča dva velika kupa slame ter stanovanjsko hišo. Ogenj je izbruhnil neznano kako v listnjaku, v ka« terem so dalje časa stanovali delavci mur« ske regulacije. Uničil je gospodarsko po« slopje do tal, 105 stotov sena, 5 vozov, či« stilni mlin za žito, veliko mlatilnico na po< gon in mnogo poljskega orodja. Razen ene svinje in 15 kur je uspelo rešiti vso živino. Vsa škoda, katero je utrpel lastnik, znaša okrog 95.000 Din, med tem ko je zavarovan pri zavarovalni družbi »Royal« komaj za 20.000 Din.
Z nedeljskega plavalnega tekmovanja
Tri odlične slovenske plavačice Lampreto-va (Ilirija), Prekuhova (Primorje) in Wohlfartova (Ilirija)
Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefove« vode, ker odpravi zastajanje
v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
30-letnica mature v Mariboru
Zadaj od leve na desno: odv. dr. M. Stajnko, žup. Osterž, odv. dr. F. Lašič, med. dr. Fr. škof, not. I. Ašič, odv. dr. Gv. Srebre, prof. dr. Lj. Pivko, nadkontr. M. Zemljič, odv. dr. J. Rapoc, žup. F. žgank, žup. I. Lah, sod. predst. B. Zeller, prof. Lj. Vazzas, prof. V. Tiller, pošt. dir. I. Blažinc, viš. s. sv. K. Grašič, žup. A. šparl. Spredaj: ravn. dr. J. Tominšek, ban inž. D. Sernec in ga. not. Ašičeva.
Novo dogotovljeno gimnazijsko poslop« je v Mariboru je bilo v zimskem tečaju 1892«93 izročeno v učne svrhe. Kot nežni mladeniči so današnji slavijenci prvi za» sedli prostore in klopi v I. a in I. b. Skozi 8 let so se selili iz sobe v sobo, da so končno leta 1900 položili zrelostni izpit
Po 30 letih se je 19 od takratnih matu« rantov zopet zbralo. Prišli so skupaj bivši tovariši, ki se tudi že 30 let niso videli. Poživeli so stari spomini. Jubilanti so ime« li dne 2. t. m. na terasi hotela »Orel« ve« čerjo, nato so se odzvali preljubeznivemu vabilu tovariša g. notarja Ašiča in njego« ve soproge, ki sta jih izvanredno gosto« ljubno pogostila. G. Ašič je ob spremsrvu svoje soproge in prof. Druzoviča zapel se« rijo umetnih in poljubnih pesmic. Obču« dovali smo zopet kakor nekdaj njegov kra« sen glas G. dr. Vincenc Bauer pa je ob spremstvu prej imenovanih z gromkim gla« som dodal par pesmic. Oba sta žela obilo priznanja.
Drugi dan ob 10. nam je služil v gimna» zijski kapelici tovariš Žgank sv. mašo. Na« to smo si ogledali pod vodstvom ravnate« lje dr. Tominška zavod in njegova uči« la. Podali smo se tudi v oktavo, katero smo pred 30. leti zapustili. O kaka razlika! Klo« pi niso več poznale nas in mi njih: one po« sivele, tudi že razdrapane, posiveli tudi na« ši lasje in tudi obrazom se pozna, da je šlo preko njih 30 skrbi«polnih let Opodlan se je vršil slavnostni obed v lovski dvorani hotela »Orel«. V naši sredini smo pozdravi«
li naša bivša profesorja gg. svet. K. Zahl« brucknerja in I. Jerovšeka Drugi še žive« či profesorji so slavnost pismeno pozdra* vili. Da so se vrstili govori in da smo si obljubili, se udeležiti vsi 35«letnice, je sa« moumevno. Eden najlepših govorov je bil govor dr. V. Bauerja podpr. dež. sodišča v Gradcu, ki je v slovenskem in nemškem jeziku vzbujal mladostne spomine na našo odkritosrčno kolegij alnost in na lepa gim« nazijska leta. Slavnosti so se udeležili tudi 4 tovariši iz Avstrijske republike, ki so se divili vsestranskemu napredku Mari« bora. Prav posebni sijaj je dajala slavnosti navzočnost prvega dravskega bana g. inž. Dušana Serneca, ki je tudi sam^ jubilant. Dr. F. L.
Smrtna poškodba 2-letnega otroka
Breznica, 28. julija.
Posestnik Jožef Kokalj iz Zabrezmice v radovljiškem srezu je napregel konjiča, da gre z vozom v bližnjo vas po žaganico. Na sedež voza je posadil poleg sebe tudi svo» jo dveletno hčerko Marto. Tik pred od ho« dom se je Kokalj domislil, da še nima vse» ga s seboj. Pustil je zato voz z otrokom tik državne ceste; gospodar pa je odšel po pozabljeno.
Med tem časom je privozdl po cesti iz
Danes ob 4., y28. in »410. uri
Richard Tauber
najslavnejši nemški tenorist v prekrasnem zvočnem filmu
Krasno petje. Izvrstni igralci. Ganljiva, nepozabna vsebina!
Predprodaja od 11.—y213.!
Znižane letne cene!
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Domače vesti
*	Kraljev dar. V dneh vsesokolskega zleta v Beogradu je nagle smrti umrl Miloš Vreča, višji geometer in bivši dolgoletni starešina sokolskega društva Trebi-nje. Pokojni je zapustil ženo in troje nepreskrbljenih otrok. Njeg. Veličanstvo kralj je pokojnikovi rodbini naklonil denarne pomoč 10.000 Din.
*	Poljski geograf o Jugoslaviji. Znani poljski geograf J. Langman, ki se je udeležil kongresa slovanskih geografov in etnografov v Jugoslaviji, je pričel serijo predavanj o Jugoslovanih na poljski radio-postaji v Katovicah. Doslej je g. Langman predaval: 1.) V srcu Jugoslavije,- 2.) Skozi Gjerdap; 3.) Presrčen sprejem v Zaje-čaru; 4.) Ob slovesu v Nišu in 5.) V Skoplju.
*	Imenovanje v državni službi. Banski svetnik pri upravi Dunavske banovine Fran Hrašovec je imenovan za policijskega svetnika v notranjem ministrstvu.
*	Počitniški dom kraljice Marije. Društvo za zdravstveno zaščito mladine je od maršalata dvora obveščeno, da je kraljica Marija odobrila, da se novi dom za deco na Pohorju imenuje »Ferijalni dom kraljice Marije«. Kraljica Marija je prevzela tudi pokroviteljstvo nad svečano otvoritvijo doma dne 3. avgusta.
*	Don Bulic v Rogaški Slatini. Znani jugoslovenski arheolog dr. Don Frane Bulič je na krajše bivanje prispel v Zagreb, odkoder se poda na zdravljenje v Rogaško Slatino. Iz Rogaške Slatine se sivolasi znanstvenik vrne v Zagreb, kjer bo na cvrahističnem kongresu predaval o simbo-1h evharisitije na historičnih hrvatskih spomenikih.
*	Slavnosten sprejem »Krke« v Šibeniku. Kakor poročajo iz Šibenika, je bilo moštvo kluba »Krka«, ki si je na veslaških tekmah na Bledu ponovno priborila naslov prvaka države, pri povratku v Šibenik slavnostno sprejeto. Na kolodvoru je zmagovalce čakala velika množica meščanstva z godbo na čelu ter zmagoslavnim veslačem priredila navdušene ovacije. Po vseh mestnih ulicah je občinstvo zmagovalce opsipalo s cvetjem.
*	Poročil se je v nedeljo v Bohinju g. Marjan Medvešček, prometni uradnik z gdč. Dragico Potokarjevo priv. uradnico iz Ljubljane. Iskreno čestitamo.
Prvič v Ljubljani!
Velika pustolovna drama
Lepotica Sahare
v glavni vlogi IRENE RICH Ob 4., 1/2 8. in 9. uri. Najnižje letne cene!
Kino Ideal
*	Poslovanje bančnih zavodov v avgustu. Bančni zavodi bjdo v avg. poslovali z enotno frekvenco L j. od 8. do 14. ure. Potemtakem odpade v avgustu popoldansko poslovanje. Za stranke se bo poslovalo cd 8. do 12.30 ure. Stranke prosimo, da svoje bančne posle, osobito blagajniške posle opravijo v avgustu v zgoraj označenem času.
*	Sprejem gojencev v zrakoplovno pod-oticirsko šolo. Pri vseh vojaških okrožjih ie interesentom na razpolago razglas za sprejem gojencev v zrakoplovno podofi-cirsko šolo v Novem Sadu, na kar opozarjamo vse, ki se za to zanimajo.
*	Pevski tečaj za naše učiteljstvo. Od 1. do 10. avgusta se bo vršil v pevski dvorani Glasbene Matice v Ljubljani teoretično; praktični pevski tečaj, ki ga bo vodila gdč. Angela Trostova, učiteljica solopetja na ljubljanskem konservatoriju. Tečaj bo tras jal dnevno od 8. do 11. in od 12. do 18. Vsi, ki so se priglasili, naj pridejo dne 1. avgu« sta ob 8. zjutraj v Vegovo ulico št. 7, II. nadstropje. Za stanovanje in hrano zuna« njih udeležencev je preskrbljeno.
+ Smrtna kosa. Včeraj dopoldne je nenadoma umrl g. Karel Ahačič, veleugled-ni in spoštovani trgovec in posestnik v Črnomlju v najlepši moški dobi 38 let. Zapušča vdovo in dvoje majhnih otrok. — V ljubljanski bolnici je umrla gospa Josipina Kraljeva iz Zalega pri Ljubljani. Pogreo bl?ge pokojnice je oil v nedeljo iz mrtva-.-t-2 veže ljubljanske bolnice na pokopališče pri D. M. v Polju. — V starosti 91 let je preminul g. Ivan Maj;en, ki je b:l peko-pin včeraj dopoldne v Vržič.i. V '.jubljani je umrla gospa Marija Rebolj Danes ot) 18. jo položijo k večnemu p:>čitku. Pokojnim blag spomin, ludbinam iskreno sožalje!
*	Zboljšanje kvalitete cigaret. Kakor poročajo iz Mostarja, bo tamkajšnja tobačna tovarna v najkrajšem času znatno zboljšala kvaliteto cigaret. Dosedanje cigarete Sava se bodo odslej polnile s tobakom cigaret Zeta. slednje s tobakom ciga-
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm 8 vrsta oadavin.
28. julija 1930. Ljubljana: 7. 762.6, 16.0, 85, mirno, 3, —, —.
Maribor: 7. 760.5, 16.0, 85, SS\V2, 8, —,__
Mostar: 7. 761.4, 22.0, 65, mirno, 0 —' —. Zagreb: 7. 762.4, 17.0, 80, S 4, 7, —. —. Beo* grad: 7. 762.7, 20.0, 65, mimo, 0, —, Sa*
rajevo: 7. 763.6, 15.0, 75, mirno, 0, —, _..
Kumbor: 7. 760.3, 22.0, 80, mirno, 0, —', —. Split: 7. 761.6, 25.0, 55, mirno, 0, —, —. Rab: 7. 761.2, 22.0, 80, mirno, 1, —, —. Vis: 761.7, 20.0, 55, N 8, 0, —, —.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 27.0, najnižja 14.0; v Mariboru 14.0, v Mo* stani 18.0; v Zagrebu 15.0; v Beogradu 15.0; v Sarajevu 10.0; v Splitu 21.0.
Solnce vzhaja ob 4.40, zahaja ob 19.38, luna vzhaja ob 8.58, zahaja ob 21.48.
ret Neretva, cigarete Vrbas pa s tobakom Vardarjev.
*	Obiskovalcem veleselma v Gradcu, ki
se bo vršil v dneh 30. avgusta do 7. septembra, so dovoljene olajšave. Natančnejša obvestila daje »Putnik«.
*	Kako se je ponesrečil poročnik Popovič. Poročali smo o tragični smrti mladega častnika, ki je v Cupriji gnal konja v Mo-ravo, padel z njega in utonil. Podrobnosti o tej nesreči nam sporočajo slovenski gojenci čuprijske podoficirske šole: Poročnik Vojislav Popovič ne bi bil utonil v Mora-vo, ker je znal plavati še zadosti dobro, da ga ni udarila v glavo kobila, ki jo je jahal, in to ravno v sence. Po pregledu trupla, ko so ga našli, so ugotovili, da so mu kosti v glavi stopile v možgane in je bil takoj mrtev. Voda ga je nesla samo kakih dvajset metrov daleč pod korenine stare vrbe. Pokojni Popovič je bil zelo priljubljen častnik pri nas gojencih pod častniške šole ter njegovo nesrečo iskreno obžalujemo z vsemi čuprijskimi meščani. Veliko število pogrebcev, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, ko je bil prepeljan na kolodvor, da so ga nato odpeljali v Beograd, je dokazalo v največji meri njegovo priljubljenost. Pogreb se je vršil z vsemi vojaškimi častmi. Naj bo vrlemu častniku, ki počiva na beograjskem pokopališču, žemljica lahka!
*	Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru je še nekaj mest nezasedenih. Novo solsko leto prične 15. septembra. Šola je dvoletna. Z njo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima predvsem namen da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu prednost. Kolkovane, lastnoročno na celo polo pisane prošnje (kolek 25 Din) za sprejem je poslati ravnateljstvu banovin-ske vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 8. avgusta. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list: 2. domovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. spri čevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. izjava staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačati stroške šolanja; 6. obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev; prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; štipendist, ki nepovoljno napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter najmanj z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odlbfca tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi vsaj dveh razredov meščanske ali ake nižje srednje šole. Ob vstopu v zavod se mladeniči preiščejo po zdravni ku zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Oskrbnina stane do preklica mesečno 150 Din. Plačuje se vnaprej v dveh enakih polletnih obrokih, izključenim in samovoljno izstopivšim učencem se vnaprej plačana oskrbnina ne vrne. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnje z uradno (od občinskega in davčnega urada) potrjenim ubožnim spričevalom aH Izkazom premoženja z navedbo družinskih in gospodarskih razmer, predpisanih davkov itd. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Prošnje za sprejem se rešuje pismeno.
Autotaksi
Eoeeaera nt. 5. FiMm
M. Jnvan
2821
*	Razširjenje električnega omrežja v kranjskem srezu. Včeraj popoldne je podpisala pri banski upravi v Ljubljani čepu-tacija predaseljske občine, ki je ena največjih in najbolj razvitih v kranjskem srezu, posebno nabavno pogodbo z zastopniki Završniške banske elektrarne. V depu-taciji so bili župan Jenko, podžupan Sajo-vic in občinski svetovalec Likozar. S tem činom je storjen korak k veliki spopoinit-vi elektrifikacije kranjskega sreza. Z izvršitvijo tega načrta bo dobilo elektriko skoro 10 vasi predoseljske občine velikega kompleksa od Kokrice pa do Šenčurja in Huj. Pomen je tem večji, ker je v teh krajih razvita obrt, trgovina in napredio kmetijstvo. S pripravljnimi deli so že pričeli. Podaljšali bodo glavni električni vod Završniške elektrarne od Naklega proti Rupi. oTd mimo je projektiran glavni zvezni vod Velenje - Završnica. Ko bodo prejele elektriko vasi te občine, bo ves kranjski srez z izjemo jezerskega kota premrežen z električnimi vodi. Tako je večletna akcija predaseljske občine vendar popolnoma dozorela.
*	Podivjan bik. V soboto so gornjerad-gonski izvozničarji natovarjali živino; med drugimi je privedel na Spodnji gris pred gornjegrajsko carinarnico precej hudega bika 42-letni France Mlinarič iz Stavešin-cev. Ker je bila vročina precej huda, so nagajivi komarji žival razkačili, da je začela divjati. Podrla je svojega gonjača na tla ter mu z rogovi nalomila par reber in ga hudo poškodovala. Ponesrečencu je nudil prvo pomoč gornjeradgonski zdravnik g. dr. Cremošnik ter ga s svojim avtom zapeljal v bolnišnico v avstrijski Radgoni.
*	Najdeno truplo. Dne 9. t. m. smo poročali, da je utonil v Savi 11 letni Treb-šetov Lojzek iz Podkraja. Njegovo truplo so našli med Blanco.in Rajhenburgom. V
četrtek se je ob obilni udeležbi součencev in učiteljev vršil pogreb na rajhenbur-škem pokopališču.
iTO — zobna pasta najboljša !
* Obleke in klobuke čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Relch.
Iz LJubljane
u— Angleški pevci prvič v Ljubljani. Dne 20. avgusta obišče 50 angleških pevcev pr« vič naše mesto in se bo vršil isti večer ob pol 21. koncert mešanega zbora iz Londo« na v dvorani Filharmonične družbe.
u— Svetovnoznana socialna delavka ga. Emmy Freundlich, poslanka dunajskega parlamenta, članica eksekutive mednarodne zadružne zveze v Londonu in predsednica mednarodne zadružne ženske gilde je pred par dnevi prišla v Ljubljano gospej Anki Kristanovi izrazit sožalje in si ogledal delovanje v Zadružni gospodarski zvezi včlanjenih organizacij. V nedeljo je imela na banketu ameriških Slovencev v hotelu Tivoli v angleščini globok govor o pomenu, razširjenosti in uspehih zadrugarstva in tako dalje. Bodi nam iskreno pozdravljena!
u— Darovi za Malejevo mater. Brat Fran Krapež je izročil po bratu dr. Mui-niku Ljubljanskemu Sokolu 6737.50 Din, ki jih je nabral med gosti in uslužbenci svoje restavracije in kavarne »Zvezda«. Darovali so: Gostje in obiskovalci kavarne in restavracije »Zvezda« 3.239.50 Din, II stalnih gostov 1100 Din, stalno omizje Faraoni 750 Din, uslužbenci restavracije 54S Din, uslužbenci kavarne 300 Din, g. KIop-čič iz Pariza 150 Din, gospa Krapeševa in hčerka 250 Din, godbeniki obeh orkestrov 300 Din, g. Viktor Rohrman 100 Din, K zbirki »Ljubljanskega Sokola* so prispevali še po 100 Din: dva neimenovana, dr. Josip Ažman, Marija Gangl, neimenovani, dr. Ernst Rekar in Bogdan Zilič; Edvard Antosiewlcz 120 Din, Branko Palčič, Za greb, 500 Din. Dalje je daroval Fran Golob tovarnar na Viču 200 Din, Fran Pristavec pa 50 Din.
OGLEJTE SI
vedno bogato zalogo KUHINJSKE POSODE, in sicer modre, sive, rjave ali aluminijaste, pri tvrdki z železnino
Stanko Florjančič,
LJUBLJANA,
SV. PETRA CESTA ŠTEV. 35. 8952
u— Pozor gostilničarji in trgovci. Mestno načelstvo v Ljubljani opozarja vse tr» govce z živili, gostilničarje, hotelirje ka» varnarje itd., da v dneh gasilnega kongre« sa, ko se bo v Ljubljani zbralo mnogo !ju» di, te prilike ne smejo izrabljati za kakrš« nokoli izkoriščanje in da nudijo v vsakem pogledu neoporočeno jed in pijačo ter pazijo na izvrševanje vseh higijenskih predpisov. Cene se ne smejo zvišati, porcije pa ne zmanjšati. Opozarjajo se na zadevni predpis, po katerem morajo biti vse cene na vidnih mestih občinstvu na ogled, na kar se bo v dnevih kongresa še posebej pazilo. Mestni fizikat bo skupno s tržnim nadzorstvom vršil poostreno re« vizijo vseh trgovin s hranili, gostiln ln javnih lokalov. Občinstvo se naproša, do vsako pretiravanje takoj javi mestnemu načelstvu, odnosno reklamacijski pisarni Gasilske zveze. Mestno načelstvo je uver« jeno, da bodo ljubljanski trgovci in gostil« ničarji pokazali svojo priznano solidnost tudi v dneh gasilskega kongresa in da bo vsaka uradna intervencija odveč. Solidnost bo ugled mesta Ljubljane tudi v tem pogledu povzdignila.
Specijalist zobozdravnik
dr. Lojze Brenčič
se je vrnil s svojega študijskega potovanja
in ordinira zopet redno. Marijin trg št. S /O.	Telefon 2782.
10389
u— Povratek malih kolonistov z morja.
Kolonija Kola jugoslovenskih sester kakor tudi kolonija mestne občine se vrne iz Kraljeviče jutri v sredo ob 21. z dolenjskim vlakom v Ljubljano. Starši, pričakajte svojo deco na glavnem kolodvoru!
u— Dr. Igor Tavčar, specijalist za notranje bolezni na Bregu št. 8 ne ordviira od 1. do 16. avgusta,
u— Prijave za izlet v Gornji grad. Ljub« Ijanski Sokol ponovno opozarja, da sprej e« ma prijave za propagandni izlet v Gornji grad, ki bo 10. avgusta združen z javnim telovadnim nastopom, samo do sobote 2. avgusta. Vljudno vabljeni vsi! Sokoli, ki imajo svoja vozila, naj se pridružijo avto« koloni, ki bo odšla točno ob pol 7. izpred Narodnega doma. Člani v svečanem, čla« niče v svečanem ali v telovadnem kroju.
u— Odbor društva Zoo sporoča vsem svojim članom, da se bo vršil izredni obč« ni zbor jutri v sredo ob 8. uri zvečer v re« stavracij« hotela »Slon«. Na dnevnem redu je vprašanje razpustitve društva. — Za od« bor dr. A. Šerko.
u— Richard Taubet v Elitnem kinu Ma> tiči. EKtni kino Matica predvaja danes ob 4., pol 8. in četrt na 10 zvečer prvi nemški zvočni film Richarda Tauberja, najslavnej« šega nemškega tenorista, film »Ne verujem več nobeni žeski«. Richard Tauber poje v tem filmu štiri krasne pesmi, s katerimi si mahoma osvoji svoje poslušalce. Film se predvaja ob znižanih letnih cenah in si za, more vsakdo privoščiti užitka in poslušati čarobno petje slavnega pevca, ki ga spi oš, no imenujejo nemškega Carusa. Glede na veliko zanimanje občinstva se bodo dobi« vale vstopnice v predprodaji pri blagajni kina Matice dnevno od 11. dalje.
— Primarij Jenko ne ordinira do konca avgusta.
u— Roko si je zlomil pri Igri. Včeraj pc poldne je bilo v Štirnovem kopališču na Ježici prav živahno. Zlasti razposajena je bila mladina, ki se ie zabavala z metanjem žog in se valjala po mivki in travniku. Med otroki, ki so se Izgrali z žogo, 5e bi!
tudi 13-Ietni Milan Sevšek, sin tapetniškega mojstra iz Beograda, ki je na počitnicah pri starem očeta v Šiški. ,\led -gro pa se je zaletel v Milana Sevška neki dru gi dečko in ga pahnil, da je Sevšek odle-tel po tleh in obležal. Padec je bil namreč tako nesrečen, da si je dačko zl mil levo roko pod komolcem. Ponesreocnfga deč ka so prepeljali pozneje z rešilnim a\tom v splošno bolnico. Zakaj z ježiškega županstva ni bilo dovoljeno telefoniranje po rešilni avto, je uganka.
u— Male tatvine. Restavrater Franc Bučar, je prijavil, da mu je tat odnesel iz restavracijskih prostorov pri Lloydu v zadnjih dneh več različnih predmetov. Ukraden mu je bil blagajniški ključ, vreden 200 Din, dalje mu je zmanjkala koščena igra domino, vredna 400 Din, šahovska deska s figurami, vredna 100 Din in še neke druge igre, tako da znaša skupna škoda 730 Din. Delavec Dragotin Hanžek, stanujoč v Vodmatu št. 22, je prenočeval pri nekem znancu na Klančku št. 1. Zjutraj, ko se je zbudil, je razočaran ugotovil, da mu je nekdo ukradel - iz suknjiča listnico s 170 Din gotovine.
u— Tatvina obleke. Pred vrata stanovanja trgovskega zastopnika Slavka Trebar-ja, stanujočega na Miklošičevi cesti št. 15, se je pritepel v nedeljo zvečer tat ter ukradel rjav suknjič in siv klobuk. Na kljuko je obesil nato svoj klobuk, star. rjav širokokrajnik. Tat je oškodoval Tre-barja za 500 Din.
u— Aretacije. V kolodvorski ulici sta bili ponoči aretirani 34 letna Marija Grilo-va in 27 letna Štefka Spindler jeva, ki sta nadlegovali razne moške in se sploh obnašali tako, da je bil službujoči stražnik prisiljen spraviti ju s poti ter ju odvesti v zapor. Obe imata za seboj že več kazni. Zaradi splošnega suma so bili aretirani neki Ivan H., Pašaga K. in Alojzij K. Peter F. je moral prenočiti v zaporu, ker so ga našli na cesti popolnoma pijanega. Viktor H. se je pritepel v Ljubljano, dasi mu je povratek zabranjen. Izsledil ga je stražnik, in ga odvedel v zapor, nakar so Viktorja pognali spet čez mestno mejo. Josip T. je ukradel Ivanu T. 1000 Din, zaradi česar ga je policija izročila sodišču. Policija je prijela tudi Ernesta S., stanujočega v Prekmurski ulici za artiljerijsko vojašnico, ker je ukradel iz stanovanja upokojenega šolskega upravitelja Petriča blagajaiško knjigo bivše Narodne radikalne stranke.
Iz Maribora
a— Na slavnostnem banketu v škofijski palači v nedeljo po zlati maši vladike di Karlina so spregovorili čestitke nadškof dr. Bauer, ban Sernec, župan dr. Juvan, po možni škof dr. Tomažič, gimnazijski ravnatelj dr. Tominšek in mestni komandant general Stanisavljevič. Slednji je čestita jubilantu kot dobremu Jugoslovenu in so navzoči sprejeli njegov govor z velikim navdušenjem.
a— Češki pisatelj Zemck v Mariboru. V soboto dopoldne je prišel na svojem informativnem potovanju po Sloveniji v Maribor češki pisatelj iz Morave, kapetan Zemek iz Brna, o katerem je prineslo »Jutro« prej šnji teden informativen članek. Zemek je med tem prepotoval Gorenjsko ter v Ljub ljani obiskal razne kulturne delavce, med drugimi urednika «Ljubljanskega Zvona» g. Frana Albrehta in urednika »Naše Do be« g. Borka, v Celju, kjer ima pisatelj svojo sestro poročeno z inž. Oswaldom, pisatelja dr. Novačana in dr. V Mariboru je posetil g. Zemek predvsem nekatere od bornike JC Kge kot dr. Pivka, primarija dr. Cerniča in dr. Reismana, s katerim si je potem ogledal »Ljudsko knjižnico« v Narodnem domu. G. Zemek se ni mogel dovolj načuditi, da ima Maribor tako odlično moderno urejeno in bogato založeno javno knjižnico. Zvečer je gosp. Zemke obiskal prijateljski večer Sokola v čast br. Primo žiču ter se je z nočnim brzovlakom vrnil proti Brnu.
a— Nagradne strelske tekme, ki jih je v nedeljo 27. t. m. priredila na garaizijskem strelišču v Radvanju mariborska oblastna strelska družina, so pokazale ,da. se strel« ski šport čim dalje bolj širi in propagira tudi pri nas. Tekme so bile namenjene v prvi vrsti kmečkim strelcem iz okoliških strelskih družin. Udeležilo se jih je 75 kmečkih strelcev iz Hotinje vasi, Dobrov« cev, Skokov, St. Janža in Prepol. Prireditvi so prisostvovali službeno tudi oba sreska načelnika dr. Ipavic in dr. Hacim ter za mestno občino svetnik Rodošek. Streljanje je otvoriil z nagovorom o važnosti in pome« nu strelskega športa polkovnik Putnikovič. Rezultati strelskih tekem so: iz vseh polo« žajev je dobil prvo nagrado Filip Primec iz Hotinje vasi s 66, drugo Ljudevit Plom« berger (Skoke) z 59, tretjo Feliks Primec (Hotinja vas) z 32 točkami. Iz stoječega položaja prvo nagrado Ervin Tušek (Do« brovce) z 32, drugo Stanko Svenšek (Do« brovce) z 17, tretjo Ludvik Stanec (Prepo« le) z 13 točkami. Na malokaberski tarči, kjer so tekmovali v streljanju na lončene golobe člani mariborske podružnice SLD, je dobil prvo nagrado prof. Pero Cestnik z 144, drugo pofkovnik Božo Putnikovič z 136, tretjo trgovec Jos. Moravec z 131 toč« karali.
i— Smrtna kosa. V soboto je po dolg: m mučni bolezni umrla v starosti 45 let gospa Karla Pipa, žena viš. carinskega kontrolorja. — Včeraj zjutraj pa je preminula v bolnici 47 letna gospa Matilda Vr-tovec, roj. Lisjak, žena zvaničnika mariborske policije. Pokojnica je bila zavedna Slovenka, skrbna in blaga mati ter vzorna žena. Pogreb bo jutri ob 16. na Pobrežju. Blag spomin obema, ostalim iskreno sožalje! — V javni bolnici sta umrla: v soboto zvečer 18 letna pos. hči Neža Zidarič lz Pavlovskega vrha, v nedeljo pa 66 letni kletarski mojster Ivan Kranjc iz Sv. Petra pri Mariboru.
a— DekUška kolonija PRK iz Maribora, ki je na letovanju v Bakarc.i -rl Sušaku, «c bo vrnila po štiritedensKem v aniu ;>b sinji Adriji v četrtek dne 31 L m. zopel v Maribor. Starši, pričakujte svoje od
južnega solnca ožgane ljubljenčke tega dne ob 22.15 na kolodvoru. — Voditeljica.
a— Akademiki mariborske trgovske akademije so se povrnili v nedeljo zjutraj ob 3. z enomesečnega poučnega potovanja po srednji Evropi. Ekskurzijo sta vodila profesor trgovske akademije v Ljubljani g. Prezelj in gospa Ravnikova iz Maribora. Svoječasno je »Jutro« že objavilo nekaj fotografij s potovanja, zlasti po nemških krajih, kjer so bili akademiki od naših rudarjev in naših konzulov povsod gostoljubno sprejeti. Izletniki so obiskali razna trgovska podjetja in druge naprave po Avstriji, Nizozemski, Belgiji in Franciji ter so se preko Benetk vrnili v domovino.
a— Borza dela v Mariboru išče spretno kuharico, ki prevzame kuhinjo z opremo vred na svoj račun v dobro vpeljani gostilni sredi mesta. Znati mora slovenski in nemški. Stanovanje je brezplačno, drugi pogoji po dogovoru.
a— Maribor dobi dva tonfilm kina. Kakor čujemo, bosta oba lastnika tukajšnjih kinematografov, gg. Guštin in Valiak preuredila svoja podjetja tako, da bosta lahko predvajala tudi zvočne filme. Konec avgusta bo predvajan prvi zvočni film v Grajskem kinu, začetek septembra pa tudi že v Union-kinu. Za Maribor pometi to vsekakor veliko novost in Mariborčani bodo imeli pozimi dovolj zabave.
a— Aretiran inozemec. Med občani na Teznu in med delavstvom tovarne »Teksta« je povzročila senzacijo aretacija tekstilnega mojstra Hofmanna baš v trenutku, ko je nastopal dopust. Imenovani se ie — kakor čujemo — žaljivo izražal o naši dr. žavi, kar bo dognala preiskava.
Iz Celja
e— Upokojeni učitelji iz Celja in okolice S3 bodo sestali v .soboto, 2. avgusta ob 15. v Žalcu v Roblekovi gostilni. Ker je zveza vsestran-ico zelo ..goJiu, le uJ<-ie-žha prav številih.
e— Lepa humana prireditev »Svobode«. V soboto zvečer je priredil moški zbor celjskega delavskega pevskega in kulturnega društva »Svoboda« v parku pevski koncert v korist krajevnega odbora vojnih invalidov in Podpornega društva za revne otroke v Gaberju. Koncert, ki ga je vodil g. Ciril Pregelj, je uspel prav lepo in v splošno zadovoljstvo. Krasno so donele v noč izbrane umetne in narodne pesmi. Ob 20.45 je bil poldrugo uro trajajoči pevski ^astop zaključen. Želimo še večkrat poslušati podobne nastope »Svobode«, pa tudi blagajnam naših humanitarnih društev bo močno pomagano.
e— Koncerii Olepševalnega društva v Mestnem parku. Olepševalno in tujskopro-metno društvo si !e izposlovalo pri tvrdki Jugoslovensko Siemcu, d. d. v Ljubljani najmodernejšo zvočno apariuro za prenos glasbe in govora, ki reproducira zvok izredno čisto in močno, in io odslej finev-no prirejalo koncerte v parku dopoldne od 11. do 12. in popoldne ®d 15. do 17. Prva koncerta sta bila žf včeraj. Program plošč je zelo okusno febran. Otvoritveni koncert je bil včeraj dopoldne izvajan s skoro samimi slovanskimi skladbami. Tujskemu prometu bo to gotovo zelo koristilo, ker nimamo v Celju vojaške godbe in nam je edina zabava in učitek v koncertnem pogledu le vsak četrtek zvečer, ko koncer-tira v parku železničarska godba.
e— Obnovite srečke 2. razreda 20. kola državne razredne loterije, ker je zaključni dan za obnovo v soboto, 2. avgusta! Žrebanje bo že 7. avgusta. Ker je povpraševanje po srečkah izredno veliko, bomo vse srečke, ki bi ne bile obnovljene v določenem roku, prodali drugim interesentom.
e— Prepoved prometa na Krekovem
trgu. Celjsko mestno načelstvo sporoča, da je ves Krekov trg od glavne pošte mimo kolodovora do hotela »Evropa« odslej zaprt za vsak vozni in tovorni promet, zaradi asfaltiranja tega. Stojišče za mestne avtobuse je od danes naprej pred mestnim magistratom v Prešernovi ulici, za avto-takse v Razlagovi ulici, za izvoščke pa v širokem delu Kocenove ulice.
e_ Nesrpča pri delu. Predvčerajšnjim
je odrezala žaga 43-letnemu Žagarju Alojzu Kripku iz Celja, Aškerčeva ulica 6, pr! delu kazalec in sredinec desne roke. Pomoč je ponesrečenec moral poiskati v bolnici.
e— Asfaltiranje in tlakovanje okoliških cest. Seja okoliškega občinskega sveta se je vršila v nedeljo dopoldne. Glavna točka je bilo asfaltiranje cest v cbmočju obeh celjskih občin. Po načrtih, o katerih so pred dnevi razpravljale na licu mesta mešane, veččlanske komisije, naj bi se asfaltirale ceste Celje-Cret, Celje-Polule in Celje-Lava, kjer je prišel v poštev tudi še drugi odcep Ipavčeve ulice za novo porodnišnico do železniškega prehoda. Komisija je bila tudi mnenja, naj bi se velika državna cesta Celje-Vojnik in Celje-Vransko ne asfaltirala zaradi neprestanega težkega tovornega prometa, nego naj bi se raje tla-Kovala z velikimi granitnimi kockami. Predlog banske uprave je bil, da krije polovico stroškov (600.000 Din) banska uprava sama, četrtino (300.000 Din) celjski okr. cestni odbor in ostalo četrtino (300.000 Din) celjska mestna in okoliška občina. Seveda mora prevzeti znatnejši del mestna občina Okoliška občina pristane na ta predlog, toda banska uprava naj založi za njo potrebno vsoto, ki jo bo okoliška občina odplačevala v obrokih, ali pa jo vstavila v pioračun za 1. 1931. Sicer na bi morala okoliška občina najeti potrebno posojilo. Rešenih je bilo še nekaj manjših občinskih zadev, nakar je bila 50 minut trajaječa seja ob o 10 zaključena.
- Ukradeno kolo zopet najdeno. Pred« včerajšnjim smo poročali, da je policiji pri« iavH mehanik g. Josip Rofc. v Prešernovi ulici bivajoč, da mu je neznan tat odpeljal izpred hiše žensko kolo. Kolo je našel la« stnik pozneje prislonjeno ob neko stavbo v Aleksandrovi ulici. To je v zadnjem času že drugi primer, da si neznan zlikovec iz« posodi kolo in ga po uporabi popusti kjer« koli.
Iz Kranja
r— Osebna vest. Sreski načelnik g.
Jo-
sip Znidarčič se je vrnil z dopusta in zopet nastopil službo.
r— Gostovanje srbskih igralcev v Kranju.
Drevi ob 20.30 priredijo člani raznih srb= skih gledališč' v Narodnem domu zabavni večer. Uprizorili bodo več komedij enode« jank in podali razne komične nastope. Nas hajajo se sedaj na turneji po Sloveniji pod vodstvom ravnatelja niškega Narodnega poz'">rišta g. Spasiča. Nastopili so dosedaj v vs«.'i večjih letoviščih in zdraviliških kras jih Štajerske, kjer so imeli prav lepe uspehe.
r— Pota v Starem drevoredu so te dni v toliko očistili, da je sedaj možen prehod za pešce. Znano neurje je namreč izruvalo in polomilo nad 150 dreves, ki jih je delo« ma vrglo preko potov, da je bil prehod skoro onemogočen. Pogled na Stari drevo= red je res žalosten. Zlasti ga z zanimanjem opazujejo potniki gorenjskih vlakov.
r— Brezobzirnost motociklista. V nes deljo po polnoči sta šla dva delavca peš po državnem savskem mostu domov. Za njima je privozil neznani motociklist v najs večjem diru in podrl delavca Alojzija Uko* viča na tla. da je padel v nezavest. Z glas ve mu je na tilniku posnelo kožo z lasmi vred, medtem ko lobanje same ni poškos dovalo. Sedaj je v domači oskrbi. Za brezs obzirnim motociklistom poizvedujejo orož* niki.
ta dan v naše planinsko mestece avtomo« bilski izlet. Opozarjamo na to prireditev vse Sokole in Sokostvu naklonjeno občins stvo z vabilom, da se prireditve v čim več« jem številu udeleže.
gg— Sokolski pešizlet na Ljubno je v ne* deljo 20. t. m. prav lepo uspel. Udeležilo še ga je okrog 130 sokolskih pripadnikov, vsega skupaj pa je bilo ta dan na Ljubs nem čez 150 Gornjegrajčanov. Dasi prihod Sokolov ni bil najavljen, se je vseeno zbra* lo lepo število domačinov, ki so prav po* zorno sledili prostim vajam članic, mo* škega naraščaja in ženske dece. Občina Ljubno je pogostila deco in naraščaj s kru= hom in malinovcem.
gg— Zbolel je za pljučnico znani planis nec in turistični pisatelj g. Franc Kocbek, nadučitelj v p. Priljubljenemu gospodu že* limo iz vsega srca, da se mu zdravje čim prej povrne.
u— Redek jubilej. Oče upravnika »SIos venskega Naroda«, gospod Josip Christof, lastnik in ravnatelj zasebnega učnega zas voda v Ljubljani, bo praznoval v nedeljo 40 letnico poroke s svojo soprogo, gospo Josipino roj. Veršec, 67 letnico svoje staros' sti, 47 letnico mature na ljubljanskem učiš
teljiščii ter 27 letnico obstoja svojega učne« ga zavoda. Jubilantu, ki je naš zvesti na* ročnik in njegovi gospe soprogi kličemo: Se na mnoga, leta!
Iz Ljutomera
lj— Gradbeno gibanje se letos omejuje na popravilo poslopij. Zdaj popravljajo zis darji župnišče in Mavričevo hišo na Starem trgu. Mestna občina pa izdeluje v lastni res žiji betonske obrobnike za pešce in Sens čairjeve trgovine do Ščavnice.
lj— Vodovod. Naše mesto ima sicer vos dovod s tremi izlivi, toda vsa naprava ne zadostuje več potrebam. Takrat, ko je Ljus tomer dobil naslov mesta, je občinski od« bor sklenil, da zgradi nov, večji vodovod. Pri tem pa je dosedaj tudi ostalo, dasi bi bilo mogoče to idejo realizirati na zadružs ni podlagi. Za to posegajo meščani po sas mopomoči ter inštalirajo hišne vodovode. Pričel je pred leti pokojni dr. Grossmann, lani mu je sledil hotelir Herodi, zdaj in« štalira vodovod lekarnar dr. Schwarz, v kratkem ga dobi tudi odvetnik dr. Stamjs ko. Javnosti bi bilo zelo ustreženo, če bi se dosedanji vodovod podaljšal vsaj do mosta čez ščavnico.
GOSPODARSTVO
nt
ju
Jeseeiie
s— Občinska cesta od Sokolskega doma vzdolž železniške proge do Kobalove hiše je skrajno zanemarjena. Strašno je v dežs ju. Do gležnjev segajočemu blatu in umas zani vodi se ne moreš ogniti. Ponoči še edina svetilka v bližini Sokolskega doma navadno ne gori. Zato je razumljivo ogors čenje prebivalcev Save in Ukove vasi. Skrajni čas, da se oskrbi poprava in zado= stna razsvetljava ene najbolj prometnih občinskih arterij, ki skoro edina veže zgors nji del gosto naseljene Save in Ukove vasi z državno cesto.
Iz Zagorja
z— Nedeljska kronika. Lepa nedelja je izvabila prijatelje narave na Sv. Planino in Čemšeniško planino, kamor je odšlo že v soboto zvečer večje število planinarjev, ki so ob ognju prenočili. Na Sv. Planini je enako bil še v soboto velik obisk, saj pris dejo vsako leto matere k svoji zaščitnici Sv. Ani. V Kotredežu so obhajali svojega patrona Jakoba. Kotredežani imajo ta dan svojega »petelina« bolj trdo privezanega, da ne napada ljudi, ki pridejo na žegnanje. Gasilci so imeli na Lokah vajo, ki so se je udeležili gasilci iz Zagorja, Lok in Izlas kov. To je bila zadnja glavna vaja za gas silski kongres. V nedeljo zjutraj se je vrs šila objava vojnega razporeda na občins skem sejmišču Odzvalo se je 150 vojnih obvezancev, 13 jih pa ni «došlo. Opozarjaš mo. da bodo morali naknadno v Celje. Obrtniki so imeli dopoldne v zagorski šos H vajeniške preizkušnje. Komisija, ki ji je predsedoval šolski upravitelj g. Janko Levstik in člani obrtnih zadrug, je soglass no priznala 15 vajencem pomočniško spris čevalo.
Iz Slovesijgradca
sg— Ban inž. Dušan Sernec je včeraj pos setil naše mesto. Po pregledu uradov sre. skega načelstva je nadaljeval svojo pot z avtom proti Celju.
sg— Avtomobili in motorna kolesa mos rajo skozi vse večje naselbine, posebno pa skozi mesta voziti z zmanjšano brzino in zaprtim izpuhom. Žal se tega drži prav malo motornih vozil, ki pasirajo naše me> sto, a to predvsem zanemarjajo lastniki domačih tovornih avtomobilov, ki večkrat s težkimi tovori brezobzirno dirkajo z od* prtim izpuhom po mestu in je res pravo čudo, da še ni do danes bilo večje nesreče in to v prvi vrsti pri pošti, kjer je cesta tak o ozka, da jo težko pasira na enkrat dvoje vozil. Tudi je tu križišče štirih ulic.
Iz Mozirja
mo— Prva veselica v Šmihelu nad Mozir« jem. V nedeljo 20. t. m. je bila v Šmihelu, turistom in smučarjem dobro znani, eno uro oddaljeni gorski vasi, prva veselica. Pos leg mešanega in moškega zbora je nastopil še domači orkester s štirimi točkami v splošno zadovoljnost. Veselica je privabila okrog 80 Mozirjancev, ki so vrnili prijazs nim Šmihelčanom obiske prireditev v Mo> zirju.
mo— Koncert se je vršil prejšnjo nedes ljo^ v Mozirju v Majerholdovi dvorani. Pris redil ga je domačin, gojenec konservatorija v Ljubljani g. Miloš Brišnik. 18 pevskih točk je spremljal na klavirju organist go* spod Štefan Skoršek. Nastop je bil lep, dvorana polna.
mo— Izdelovanje opeke. Kakor čujemo, bodo opeko za novo občinsko hišo delali doma in v ta namen zopet uporabili razs padlo Delejevo opekarno. Ker je ilovica izs borna, bi kazalo opekarno za stalno upo* staviti in tako oživiti nekdanjo cvetočo obrt, ki jo zelo pogrešamo.
Iz Gornjega grada
gg— Sokolski zlet. 10. avgusta priredi ljubljanski Sokol v naše prijazno mestece . propagandni izlet, združen z javnim nasto« pom, pri katerem bo sodelovalo tudi do« mače društvo in bližnja društva celjske sokolske župe. Določen je naslednji spored: Med 9. in 11. uro sprejem društev, ob 11. SKušnje, ob 14. sprevod po mestu na telos vadisčc, ob 15. pa bo pričetek javne telo> vadbe. Pri telovadbi nastopi tudi tekmo* valna vrsta ljubljanskega Sokola, ki si je na vsesokolsikem zletu priborila darilo Nj Vel. kralja Aleksandra I. — dragoceni meč! in vrsta naraščajnikov istega društva, ki so si na vsesokolskem zletu v Beogradu priborili prvenstvo Jugoslavije. Sodeluje prvovrstna nar. železn. godba »Drave« iz Maribora. Ker je naš kraj precej oddaljen od železnice, naj društva organizirajo z«
Veliko obrtniško zborovanje v Celju
V nedeljo se je v Celju vršil zbor Zveze obrtnih društev za dravsko banovino, kate« rega se je udeležilo 31 delegatov obrtnih društev iz vse banovine, ki so zastopali 15 včlanjenih društev. Zborovanie je vos dil podpredsednik zveze g. Jakob Zadra« vec iz Središča ob Dravi, ki je pozdravil navzočega tajnika Zbornice za TOI dr. Pretnarja in navzočega glavnega ravnatelja Zanatske banke g. Milana Dragica. Preds sednik je v svojem poročilu omenil 10 letno delovanje zveze, ki je bila ustanovljena les ta 1920. ter je poudarjal moralni, gospos darski in kulturni namen te obrtniške ors ganizacije. Od ustanovitve so se doslej vrs šili trije zbori in je sedanji četrti. Obširno tajniško poročilo je podal zvezni tajnik g. Drago Zabkar, ki je omenil, da je delovas nje društva po zadnjem zboru 1. 1925. pres cej popustilo. Ideja ustanovitve zveze obrts nih društev je bila dobra, pa je podlegla oni bolezni, ki je za organizacijo najhujša, to je praznina v blagajni. Zveza obrtnih društev mora biti vodnica vseh prostovoljs nih obrtnih organizacij, ona mora dajati svojim članicam navodila, jih nadzirati v delovanju in uravnavati poslovanje po enotnih smernicah. Zato je potrebno, da se vse obrtniške društvene organizacije strneš jo v novo složno delo.
Pri drugi točki dnevnega reda so bili sprejeti predlogi glede spremembe pravil, ki se nanašajo na sestavo odbora zveze kas kor tudi na naziv društva, ki se odslej imes nuje »Zveza obrtnih društev dravske bas novine v Celju.«
O položaju našega obrtništva je na zbos ru obširno poročal predsednik Zveze obrts nih zadrug v Ljubljani g. Josip Rebek, ki se je dotaknil osnutka novega obrtnega zas kona ter je ponovno poudarjal, da sloven* sko obrtništvo stoji neomajeno na stališču skupnih zbornic, pri čemer pa zahteVa oblU gatornost zadrug v Zvezah, da bo mogoče ustvariti močno obrtno organizacijo. V obrtnem zakonu mora biti tudi določilo 'lede bolniškega, starostnega in posmrtnes ga zavarovanja obrtnikov v posameznih banovinah. Glede Zanatske banke v Beos gradu je postavil zahtevo, da se more v najkrajšem času ustanoviti podružnica tega zavoda v Ljubljani, kakor je to predvide= no v zakonu te banke. Da se dvigne gospos darska moč banovine, je nujno potrebno pristopiti k gradbi železniške zveze Slo« venije z moijem. Glede zbornice za TOI zahteva organizirano obrtništvo, da se čim prej spremeni zastopstvo, ki je bilo izvo« Ijeno v najhujši strankarski=politični borbi in ki ne odgovarja smernicam legalnih obrts niških organizacij. Omenil je tudi strokovs po glasilo »Obrtni vestnik«, ki bi ga moraš la zbornica podpreti, namesto da izdaja posebno glasilo »Jugoslovenski obrtnik«. Referat gospoda Rebeka je bil z odobravaš njem sprejet, nakar je po krajši debati pris šlo do volitev odbora. Za predsednika je bil izvoljen gospod Jernej Golčar iz Celja, za prvega podpredsednika g. Fran IgMč itz Ljubljane, za drugega podpredsednika pa g. Miha Vahtar iz Maribora. V odbor pa so bili izvoljeni g.: Ličnik in Kukovec (Ces lje), Berlič (Ptuj), Holy (Brežice), Rozin (Trbovlje), Vo?lk (Šoštanj), Vrdnik (Ljuto* mer) in Gogaš^ (Jesenice).
Po končanih volitvah je povzel besedo glavni direktor Zanatske banke g. Milan Dragic, ki je poročal o poslovanju Zanats ske banke. Po daljši debati, v kateri so razni delegati utemeljili zahtevo po ustanos vitvi podružnice v Ljubljani, je g. ravnaš telj izjavil, da se bo ta podružnica čim prej ustanovila in da ne bo nikjer ustanovlje* na kaka podružnica banke, preden ne bo v LjuKjani. Priporočal je, da bi obrtništvo po vseh večjih obrtniških centrih organizds ralo obrtne kreditne zadruge, ki bi jih po« tem banka financirala preko bodoče po* družnice. V resoluciji glede podružnice Obrtne banke, ki je bila nato sklenjena, se zato tudi priporoča ustanavljanje obrts nih kreditnih zadrug z omejeno zavezo, ka* terih pravila naj bodo enotna, dočim naj se pravila obstoječih zadrug spremenijo na ta način, da se glasi naslov Obrtnaskreditna zadruga r. z. o. z., da smejo biti Slani te zadruge edini legitimni obrtniki in da smeš jo prejemati posojila prav tako le obrtniki.
V posebni resoluciji, naslovljeni na tr« g »vinskega ministra, se glede obrtnega za« kona poudarja, da slovensko obrtništvo v vprašanju zbc-rnic stoji na stališču, da se mora to vprašanje rešiti s posebnim zako* nom in da morajo te zbornice biti skupne
za trgovino obrt in industrijo brez instanc: ne oblasti. Novi zakon naj tudi obsega dos ločbe glede obligatornosti zadrug v zves zah ter glede avtonomnega bolniškega, stas • rostnega in posmrtnega zavarovanja. Res solucija nadalje zahteva takojšnjo ustanos vitev podružnice Zanatske banke v Ljubs Ijani, apelira na merodajne činitelje, da se čim prej pristopi k gradbi železniške zveze Slovenije z morjem in da se čim prej od« redi sprememba zastopstva obrtnikov v Zbornici za TOI v Ljubljani, ki je bilo iz« voljeno v dobi najhujših strankarskih in političnih borb.
V	resoluciji naslovljeni na Zbornico za TOI v Ljubljani se zahteva, da se zbornis ca zavzame za to, da se davek na poslovni promet ne predpisuje malemu obrtniku, da davčna oblastva čim prej pristopijo k res viziji neopravičeno obdavčenih obrtnikov ne glede na vložene rekurze posameznikov ter končno, da zbornica vzame na znanje sklep obrtništva, da se »Jugoslovanski obrts nik« ukine, ker je dosedanja praksa pokaš zaila, da list nima odziva in podlage za nas daljnji razvoj. Z razpoložljivimi sredstvi naj zbornica podpre edino strokovno glas silo obrtništva dravske banovine »Obrtni Vestnik«.
V	splošni resoluciji apelira zbor na vse obrtništvo, da se združuje v obrtnih drus štvih, da naj bo vsak zaveden obrtnik nas ročnik »Obrtnega vestnika« in da naj vsa ona obrtna društva, ki še niso včlanjena v zvezi, pristopijo k tej matici obrtnosdru« štvenega življenja. Na predlog g. Horvata iz Ljutomera je bil nato g. Jakob Zadravec v priznanje velikih zaslug za obrtništvo iz« voljen za častnega predsednika Zveze obrt« nih društev Dravske banovine. Njegova iz« volitev je bila sprejeta z navdušenim pris trjevanjem.
= Zveza Slovenije z morjem. »Jugoslovenski Lloyd« od 27. t. m. poroča iz Beograda, da je prometni minister g. Laza Radivojevic vzel v razmotrivanje vprašanje gradbe železniške proge od Kočevja do Vrbovskega. Odredil je posebno strokovno komisijo, ki naj v najkrajšem času sestavi podrobni načrt za izvršitev tega posla. Nato se bo proučilo tudi vprašanje financiranja gradbe te proge, ki je tako velike važnosti za vse gospodarstvo Slovenije.
= Nova tvorniea papirja v Čačku je že v obratu. Te dni je pričela v Cačku obratovati nova tvorniea papirja, ki je last beograjske tvrdke Pantič in drug. Tvorniea izdeluje finejše vrste papirja ter bo že v početku zaposlovala okrog 150 delavcev. Po vrsti papirja znaša kapaciteta tvornice 7 do 10 ton dnevno.
= Zedinjene države proti uvozu iz Rusije. Nedavno smo poročali, da so newyor-ške carinske oblasti zavrnile transport gradbenega lesa iz Rusije, obstoječega iz večjega števila ladij. Poprej je bil na podlagi intervencije dovoljen uvoz, s čemer pa Zedinjene države niso spremenile svojega načelnega stališča. Na podlagi pro-ti-dumpingških določb carinskega zakona so Zedinjene države pred kratkim izrecno prepovedale uvoz vžigalic, gradbenega lesa in premoga iz Rusije, sedaj pa je ameriška vlada izdala še novo prepoved glede uvoza ruske celuloze. Kakor prejšnje prepovedi tudi novo prepoved utemeljujejo s tem. da se v Rusiji pri proizvajanju in pri transportu celuloze uporabljajo jetniki. Po informacijah zakladnega urada je v ruski industriji zaposlenih na tisoče jetnikov in deportirancev, ki za svoje delo ne prejemajo plače. Industrija, ki obratuje na takii podlagi, lahko proizvaja svoje blago mnogo ceneje in lahko izvaja najhujši dumiping. Kakor se zatrjuje, bo ameriška vlada na podlagi protldum-pingškdh določb carinskega zakona prepovedala tudi uvoz ruske manganove rude.
= Nazadovanje cen železu na svetovnem trgu. Kakor smo že poročali, je mednarodni železarski kartel nedavno opustil kontin-gentiranje produkcije železa v palicah in tračnega železa kakor tudi navadne železne pločevine ter opustil določevanj? mednarodne kartelne cene za to blago. Mednarodni trg za te proizvode je torej sedaj zopet prost in je vzpostavljeno stanje, kakor ie bilo 1. 1926. pred ustanovitvijo kartela. Cene za to izvozno blago so zaradi tega že precej nazadovale. Belgijske železarne, ki proizvajajo mnogo več, kakor pa morejo oddati na domačem trgu, ponujajo želt-zo v palicah že po 4/12/6 "angl. funta nasproti zadnji oficijelni kartelni cepi od 5/7/3 funta, ceno navadni pločevini pa so znižale od 6/8/6 na 5118/5 funta. Razvija se torej zopet huda konkurenca na mednarodnem trgu. Merodajni činitelji v mednarodnem kar-telu pričakujejo, da bo želja železarn po novi kartelni združitvi zopet močno nastopila, čini bodo občutile končni rezultat prostega konkurenčnega boja s cenami.
= Maksimiranje debetne obrestne mere na Poljskem. Iz Variave poročajo, da je poljska vlada izdala naredbo, po kateri se pri kreditnih poslih ne sme računati več
10431


LJUBLJANA, Dunajska cesta la »Petovia«, MARIBOR, Gosposka ulica, CELJE, Aleksandrova la, PTUJ, Slovenski trg »Petovia«.
morajo vsi bančni zavodi prilagoditi pogoje za tekoče transankcije novim predpisom. Vrbu tega nalaga naredba zavodom dolžnost polletnega bilanciranja in se imajo bilance takoj predložiti okrožnim finančnim uradom.
= Dobave. Prometno-komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 230 komadov signalnih rogov za vlako-vodje in krefcnike. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 5. avgusta L 1. ponudbe glede dobave kadi, štedilnikov, kotlov.
BORZE
28. jnlija.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Večja potreba je bila v devizah Curih in Dunaj. Tečaji deviz so se v spVjšnem nekoiiko dvignili. Tako se je de-viza Newyork okrepila od 56.265 :ia 56.29, deviza London od 274.35 na 274.54, deviza Trst od 295.28 na 295.48 itd.
Na zagrebškem efektnem tržišču so dane« državni papirji razen investicijskega popustili. Vojna škoda je nazadovala za 3 točke ter je za aranžma notirala 437.50-438, za december pa se je trgovala prvotna po 440 in 439, pozneje pa po 438.50 in 438. Investicijsko je bilo zaključeno po 88. Med zasebnimi vrednotami je prišlo do prometa v Unionbanki po 190.50, v Jugo-banki po 77.25—77.50, v praštedioni po 905 in v šečerani po 315.
Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.70, Berlin 13.475, Bruselj 7.8915. Budimpešta 987.16— 990.16 (988.66), Curih 1094.4—1097.4 (1095.9) Dunaj 795.33—798.83 (796.83), London 274.54, Newyork 56.19- 56.39 (56.29), Pariz 221.92, Praga 166.84—167.64 (167.24), Trst 295.48.
Zagreb. Amsterdam 22.67 — 22 73. Dunaj 795.33 — 798.33, Berlin 13.46 — 13 49. Bruselj 78915, Budimpešta 987.16 — 990.1o, Milan 294.381 — 296.381. London 274.14 do 274.94. Newyork kabel 56.30 — 58.55. čeK 56.19 - 56.39, Pariz 220.92 — 222.92. Pra ga 166.84 — 167.64, Curih 1004.4 - 10,)7.4.
Curih. Zagreb 9.125. Pariz 20.25. Lonaon 25.0575, Newvork 514.675, Bruselj 72, Milan 26.97. Madrid 58.25, Amsterdam 2:)7.10, Berlin 122.95, Dunaj 72.745, Sofija 3.730, Praga i5.26, Varšava 57.75, Budimpešta 90.2V5. Bukarešta 3.0(5
Dunaj. Beograd 12.52 12.56, Lor.don 34 37875 — 34.47875, Milan 36.99 - 37.03, Nf.'wyork 706.05 — 708.55, Curih 137.18 do 137.68; dinarji 12.38 — 12.44.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 98 blago, 7% Blair 88 bi., Celjska 160 den., Ljubljanska kredit. 122 den., Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den., Vevče 125 den., Ruše 280 do 300. Stavbna 40 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma .437-5 — 438, kasa 437 — 438, za decf-inber 437.75 — 438.5, investicijsko 88 do 88.25, a'grarne 54.75 — 55.5, 8% Blair 97.5 — 9S.25, 7% Blair 86.75 — S7.75. 7% Drž. hipotek, banka 85 — 86.5, 6% b«iu-ške 75 den.; bančne vrednote: Praštediona 8250 - 8500, Union 190.5 — 191, zi lecem-ber 930 — 940, Jugo 77.25 — 77.75, Etno 150 — 150, Srpska 185 — 186, Zemaljska 134 den., Narodna 8250 — 8500, Poljo 56.5 do 57: industrijske vrednote: Narodna šum-ska 25 den., Gutmann 150 — 163, Slaveks 65 M. Slavonija 200 den., Drava 230 - 250. Šecerana 315 — 320, Brod vagon 105 den., Vevče 125 den., Dubrovačka 360 — 380, Oceanija 210 — 225, Trbovlje 404 - 407.
Beograd. Vojna škoda 453 — 455, za december 462 zaklj., investicijsko 91.5 zaklj. agrarne 56 — 57, 7% Drž. hip. banka 88 do 88,75, 8% Blair 100 — 100.75.
Blagovna tržišča
LES
4- Ljubljanska borza (28. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključenih je bilo 6 vagonov bukovih drv, 1 vagon mecesnovih :n 1 vagon smrekovih plohov. Povpraševanje je za 1220 komadov smrekovih hlodo 7, za iO vaconov bukovih svežih hlodov (2—4 m, premer na tanjšem koncu od 30 cm navzgor, blago zdravo, brez grč in rdečega srca), tia-daljf- je povpraševanje za 14 komadov rezanih tramov iz sirove bukovine (20 "X 30 cin, dolž. 6 m, ostrorobo in zdravo bia. go), za 200 kub. m kratke robe (smraka, jelka, 18 mm, širina 8—16 cm), za 1 vagon bukovih metlišč (20/20 mm, dolž. 1.05, 1 40, 1.45 mL za 1 vagon jelovih letvic (20 X 60 in 25 X 100 mm), za podmerne deske (29 in 25 mm) in za kratice (20 in 25 mm) ter za hrastove pragove (I., II., 16X 16 X 26 in 15 X 16 X 26 cm, dolžina 2.60 ni, fsa Spielfeid).
ŽITO
•
4- Ljubljanska borca (28. t m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudili so (vse slov. postajo, plač. 30 dni): jišc-nico: baško, 80/81 kg po 240 — 242.5, 73/80 kg po 235 — 237.5, 78/79 kg po 230 do 232.5; rž: baško, 72 kg po 170 — 172.5; iefmcn: ozimni, 66/67 kg po 157 > - 160: Ifon j«- baSl-n no 177 5 _ i"" .-,-., ■ s.
pšenice po 405 — 410, iz nove pšenice po 395 — 400.
— Ntnosadska blagovn i Iiorza (8. t. m.) Tendenca stalna. Proine* 30 vagonov plenice, 4 vagonp ovsa, 1 vagon ječmena. 28 vagonov koruze, 27 vagonov otrobov in 4 varone moke. Pšenica; baška, io 8C kg 182.5 — 185; gornjebaška, 79/80 kg 185 do 187.5; baška, Tisa, šlep. 79/80 kg 187.5 do 190; sremska, 78 kg 172.5 — 177.5. Oves: baški in sremski 155 — 160. Ječmen: baški in srem., 63/64 kg 115-120. Koruza: basa in srem. 125—130; ladja Dunav 125 -130-za avgust 130 — 132.5; banaška 122 5 - 125. Rž: baška 120—125. Moka: baš. >0<r«. >0gg< 310 — 320; »2< 280 - 290; j5< 235 - 245" :6t 172.5 — 182.5; >7« 112.5 — 120; >8s 95 — 100. Otrobi: baški, sremski in bana-ški 87.5—92.5.
-i- Budiropeštanska terminska borza (28. t. m.) Tendenca neenotna, promet srednji! Pšenica: za oktober 19.71 — 19.72 (obračunski tečaj 19.80), za marc 21.37 — 213-S (21.50). za maj — (22); rž: za okv>ber 1313 — 13.14 (13.20), za marc 14.38-U.40 (14 50); koruza: za avgust 16.70 — 16 72 (17), tranzitna za avgust 13.95 — 1* (14).
SOKOL
Javni nastop Sokola na Ježici
Ko so se sestali leta 1920. v marcu fantje in 'eklet iz Ježi* in soglasno sklenili, da ustanove Sokola, si gotovo niso mislili, da se bo novo društvo v prvem desetletju ta» ko brzo razmahnilo in razširilo. Saj se nI šlo samo za to, da se osnuje novo društvo, potrebno je bilo, dati istemu tako trdno osnovo, da se mu je s tem zagotovil obstoj in trajni razvoj. In Ježičani so pričeli z des lom, delali tako, da so se po petih letih osamosvojili kot društvo, poskrbeli so za primeren Sokolski dom ter prirejali vsako leto dobro uspel javni telovadni nastop, kjer so polagali domačinom in tudi gostom vsakoletni obračun o svojem delu. Pa tudi pozimi deluje društvo prav dobro ter goji poleg dela v telovadnici tudi gledališke predstave in prireja tudi druge prosvetne večere.
Včeraj je slavilo sokolsko društvo Ježi« ca svojo lOsletnico z javnim telovadnim nastopom, ki je pokazal, da razpolaga dru« štvo z zadostnim številom telovaiečih, ima pa tudi mnogo prijateljev, ki so vsi pose« tili prireditev, ki se je vršila tudi to pot na obsežnem vrtu pri »Štirnu« ob veliki udeležbi gostov iz Ljubljane od vseh so» kolskih društev. Telovadbo je točno ob pol štirih otvoril nastop članov, ki so izvajali precej zadovoljivo predpisane zletne pro« ste vaje. Takoj potem je sledil nastop žen« skega naraščaja, ki je odvežbal proste vaje prav dobro, medtem ko moški naraščaj nI pokazal onega, kar bi moral. Mogoče je bi« lo deloma krivo tudi to, ker ni bilo poprej poskušnje. Sledila je točka moške in žen« ske dece s skupnimi vajami s praporci ozi« roma venčki, ki je pokazala, da ima dru« štvo Ježica lepo četico mladine v svojem krilu. Sledile so članice s prostimi vajami in nato najprej nastop domačega društva z vsemi oddelki na orodju, nakar so poka« zali Domžalčani, Šišenčani itd., da tudi pridno goje telovadbo. Med obema zadnji« ma točkama je izpregovoril br. Kregar ne« kaj lepih in iskrenih besed zbranemu ob« činstvu o desetletnem delu društva, o po« menu Sokola kraljevine Jugoslavije za naš narod, nakar je končno vzkliknil navduše« ni zdravo kralju Aleksandru, ki se mu je pridružilo vse občinstvo. Godba Sokola I. je odsvirala državno himno.
Po javnem nastopu se je razvilo ob zvo» kih priljubljene godbe Sokola I., ki je bila ojačena z brati iz Jesenic, prav lepo sokol« sko veselje po obširnem prostoru, ki ga je posetilo izredno mnogo občinstva. Uspeh torej ni bil samo moralen, temveč tudi gmoten, kar je nrav, saj naši pridni Ježičani tudi potrebujejo denar, da popolnoma opremijo telovadnico in s tem še bolj iz« polnjujejo svoje sokolske dolžnosti. Zdra« vo!
pri kreditnih poslih ne sme računati več ranjski, novi, dof sva v prvi po ovici av^u-kakor 11% letnih obresti. Do 1. septembra I sta po 210 - 215; mol a ' a^a iz stare
Godb eni odsek Sokola I. na Taboru opo« zarja člane salonskega orkestra, da se vrši v sredo, 30. t. m. prva skušnja in jih po« zivlja k točni in polnoštevilni 'id-l^žbi. Pihalna godba ima vajo v petek, I. avgusta. — Kap ilnik.
Izjava
Podpisani Halmoš Evgen, trgovec v Mur« ski Soboti obžalujem, da sem na sokolski Veselici v Murski Soboti 1. junija t. I. ža« lil na časti g. Kolarš Bela, zasebnega urad« nika v Murski Soboti in se mu zahval ju« iem, da je odstopil od obtožbe
Halmoš Evgen 1. r.
Izjava
Podpisani izjavljam, da je dopis v »Ju« tru«: »Surov napad na fotografa« zlobno izmišljen in ne odgovarja resnici, kai bodo dokazale številne priče
Kari Holynski, fotograf.
>JUTSO« št 173
6
Torcfc 29» m 1930
IZ ŽIVLJENJA IN SVETA I Radio
Strahotna slika s pokopališča v Meltfju
Med križi starih grobov leži dolga vrsta žrtev zadnje katastrofe in čaka pokopa. Desno spredaj leži na nosilnici komaj prinesen mrlič, višje pa je videti že par krst, pripravljenih za pokop ponesrečencev.
Domislica za bodočo vojno
Mlad angleški inženjer je obogatil "možnosti bodoče vojne z novim izumom, ki omogoča letalcem obstrelje-. vati tudi za njegovim hrbtom ležeče cilje. Doslej je moral vojni letalec leteti naravnost proti takšnemu cilju, če ga je hotel obstreljevati, a če se je n. pr. zgodilo, da ga je vzel na muho sovražni letalec, ki mu je sledil, mu toliko časa ni mogel odgovarjati, dokler ni obrnil letala proti njemu ali mu prišel sam za hrbet. Izum omenjenega inženjerja pa mu daje sedaj možnost streljati tudi nazaj, s strojnico, ki bo nameščena pod pilotovim sedežem in bo sama naperjena nazaj. To se bo zgodilo s pomočjo sistema treh zrcal. Prvo zrcalo, tudi pod pilotovim sedežem, ima vlogo periskopa, ki meče prejeto sliko v drugo zrcalo nad letalcem, drugo zrcalo jo vrže spet v ciljno zrcalo, v katero pilot gleda. Cim o7>azi sliko cilja za seboj, sproži strojnico. Vsa tri zrcala se brišejo s posebno električno pripravo, tako da so uporabna tudi v deževnem vremenu in y megli.
Čudodelni čevlja* -zdravnik
Neki čevljar v madžarskem mestecu Hatsegu je nedavno sprejel v službo mladega pomočnika, ki je bil sicer zelo razumen videti, o rokodelstvu pa je imel malo pojma. Mojstru pa se je mladenič, priljubil, zato ga je obdržal v službi, hoteč ga izpopolniti v čevljarski umetnosti. Kmalu nato pa se je izkazalo, da zna mladi pomočnik vse kaj važnejšega nego je čevljarstvo. Hčerka njegovega mojstra je namreč nenadoma obolela. Imela je hudo vročino, zvezano z glavobolom in z vnetjem dihal. Mojster je hotel pozvati zdravnika, mladi pomočnik pa mu je odsvetoval, češ, da bo bolnico ozdravil sam vsaj tako dobro kakor kak zdravnik. Čez teden dni je bila deklica res zdrava in mojster je na ves okraj raztrobil zdravniške sposobnosti svojega pomočnika, da so bolniki z vseh strani oblegali čudodelnega čevljarja. Mladi mož je zdravil z velikim uspehom in je jemal le skromno plačilo za svoje usluge. Pa naj so bili honorarji še tako skromni, diplomiranim zdravnikom delovanje tekmeca ni bilo všeč in ovadili so ga sodišču zavoljo maza-štva. K obravnavi je prišlo vse mestece, da se požene za svojega dobrotnika. Pred sodiščem je mladenič prosto-
dušno izjavil, da ni nikakršen mazač in se je izkazal z diplomo doktorja medicine. Pripovedoval je dalje, da nima denar/ija, da bi si najel ordinacijsko stanovanje, v ostalem pa ljudje ne zaupajo mladim zdravnikom. Kakor je videti, je mož dober psiholog, kajti vse mesto je takoj začelo čislati čudodelnega čevljarja - zdravnika. Po tem posvečenem prijemu se je mladeniču takoj nasmejala sreča, dobil si je stanovanje in ima vedno dovolj pacientov. Posnemanja vreden primer za mlade zdravnike.
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Torek, 29. julija.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba.
—	13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio - orkestra. — 19.30: Kolar: Prosveta v Sokolstvu. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila.
—	22.15: Prenos z Bleda.
Sreda, 30. julija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba.
—	13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio - orkestra. — 19.30; Literarna ura. — 20: Prenos iz Prage. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 12.30: Koncert radio - kvarteta. — 19: Enodejanka. — 20.30: Klavirski koncert. - 21.30: Operetni večer. — 22.30: Poročila. — 22.45: Narodne na harmoniko.
—	ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba.
—	20.30: Vokalni koncert. — 22: Lahka godba orkestra. — PRAGA 17: Koncert iz Brna. — 20: Koncert na flavto. - 20.25: Pevski koncert. — 21: Prenos iz Brna. — 21.40: Godba za ples. — BRNO 17: Popoldanski koncert. — 18: Plošče. — 1935: Koncert solistov in orkestra. — 20.25: Prenos iz Prage. — 21: Parodija »Dvorni pevci«. — 21.40: Plošče. — VARŠAVA 18: Koncert orkestra mandolin. — 20.15: Koncert solistov. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.45: Koncert orkestra. — 20.05: S poletnega Dunaja. — 21: Arije in pesmi. — 21.20: Ruska klavirska glasba. — Godba za ples.
—	BERLIN 18.40: Lahka godba orkestra. — 20: Francoske in dunajske operete. — Godba za ples. — FRANKFURT 18.35: Prenos iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.30: Koncert solistov. — 20: Orkestralen koncert: slavnostne skladbe. — Lahka godba. — STUTTGART 19.30: Reportaža iz solnega rudnika. — 20.15: Koncert filharmoničnega orkestra. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert
—	17.30: Ciganska godba. — 19.10: Klavirski koncert — 20: Iz klasičnih operet — Plošče. — RIM 17.30: Lahka glasba. — 21.02: Simfoničen koncert
M Urugvaja zabili šest golov. K tekmi se Se povrnemo.
Po rezultatih dveh semifinalnih tekem iz* padejo torej iz tekmovanja vsi oni, ki so postavili Jugoslavijo ali Ameriko na prvo ali drugo mesto. Ostali pa morajo še po* čakati na finalno tekmo Uruguay : Argon* tina in na tekmo za tretje m četrto mesto med Jugoslavijo in Ameriko.
pili kot poroki in plačniki Franjo Roblek, veleposestnik, Josip Sirca, posestnik, Franjo Piki, hotelir, Jurij Kjašovic, trgovec, in Josip Larber, tovarnar, vsi v Žalcu, dalje Anton Vodenik, trgovec v Petrovčah, in Ivan Naraks, tovarnar v Zg. Ložnici.
Šport
Nedeljski športni dogodki
V nedeljo, oziroma v ponedeljek so 6e končala tekmovanja za plavalno prvenstvo
Juniorske pokalne tekme. Sodniki, ki so vodili tekme I. kola, se prosijo, da od* dajo sodniška poročila in postave moštev zanesljivo tekom današnjega dne pri bla* gajni v kavama Evropa. Seja medklubski ga odbora bo jutri, v sredo ob 19. v ka* varni Evropa. M. o.
Iz Ilirije. (Nogometna sekcija) ima za* radi saveznih pokalnih tekem trening I. moštva danes in v četrtek od 18. dalje. Pri* dite točno in vsi. — Plenarna odborova se* ja bo danes ob 20.30 v kavarni Emona. Pri* dite polnoštevilno.
Nedeljska prva dirka tezenske sekcije »Peruna« je bila za kolesarski šport dogo* dek svoje vrste. Jedva lani ustanovljena 6ekcija odlične kolesarske družbe »Peruna« je pokazala svojo življensko moč. Priredi* k je kot predpripravo za 10 letni jubilej »Peruna« — kolesarsko dirko v dveh sku« pinah, in sicer na progi Maribor — šent Janž na Dravskem polju in nazaj (25 km) ter damsko dirko Tezno—Smiklavž in nazaj (10 km). V skupini — damska dirka je bil rezultat naslednji: 1. Hedi Feličeva 26 mi* nut 15 sekund; 2. Anči Očkova 26 min. 35 sek., in 3. Pepca Vombekova v 27 minu. tah. V glavni skupini (Maribor — št. Janž 25 km) je bil rezultat naslednji: 1. Cotič Drago 46.25, 2. Mlakar Jaka 46.35 in 3. Ile-šič Tone 47.35. Zanimivo je zabeležiti, da se je znani matični dirkač Štefan Rozman, ki ima za seboj, kakor znano, svojo letošnjo 8. zmago, udeležil te vzgojne dirke izven konkurence. Za celih devet minut je pre. kosil najboljšega vozača dirke.
ASK Primorje (plavalna prvenstva): od danes naprej dnevno od 7. do 10.30 ob. vezen specialni trening za naslednje pla* vače: WMfan, Maier, Jandl, Tuma, Šturm, Kukovec, Otruba Jožica, Hock Lisi, Dou* gan Ljuba, Prekuh Vika, Aplenc Viktori« ja, Mahkota Manica; skakači obvezen tre* ning na Ljubljanici od 14. do 16.: Živec
Dopisi
ŠMARTNO PRI LITIJI. Velika pevsKa slavnost 6. julija ob priliki 401etnice »Zvona« je uspela tako imenitno, da čuti društvo prijetno dolžnost izreči vsakomur, ki je na ta ali oni način pripomogel k srečnemu uspehu, iskreno zahvalo. Iz dna srca izrekamo presrčno zahvalo vladnemu zastopniku in pokrovitelju 401etnice gosp. svetniku Podboju, gosp. županu Drčarju, predsedniku Hubadove župe gosp. dr. Šviglju, pevskemu zboru »Glasbene Matice i, pevskemu društvu »Slavec«, pevskemu društvu »Zvon«, pevskemu društvu »Cankar«, slovenskemu vokalnemu kvintetu Krakovo-Trnovo (vsi iz Ljubljane), pevskemu društvu Jezica pri Ljubljani, pevskemu društvu »Zvon« Trbovlje, pevskemu društvu »Lipa« Litija in vsem gg govornikom. Presrčno se tudi zahvaljujemo društvu »Slavec« ter mačiin pevkam in pevcem za spominsKi trak, društvu »Zvon« iz Ljubljane za spominsko knjigo, »Glasbeni Matici«« za slike, gospe Hvalovi iz Ljubljane za krasen venec, nadalje tudi cenjenim damam za pecivo ter za sodelovanje pri veselici, darovalcem dobitkov in zneskov, dalje vsakemu izmed stotero gostov. Srčna hvala tudi kumici ge. Zoretovi, navzočim skladateljem, opernim pevcem in pevovodjam. Da pa se je mogla slavnost vobče vršiti, gre v prvi vrsti zahvala našemu neumornemu pevovodji g. Kovačiču. Naposled lepa hvala našemu bivšemu pevovodji gosp. Premelču iz Ljubljane, ki je bil ves čas priprav odboru v dobro pomoč z nasveti in delom — Pevsko društvo »Zvon«.
BRDO PRI LUKOVICI. V nedeljo smo imeli pri nas gasilsko veselico, čije dobiček Je namenjen nakupu nove brizgalne. Pri* reditev je bila izvrstno obiskana in se je prav dobro obnesla v moralnem in gmot« nem pogledu.
Izjava
Podpisani Kvartič Josip, posestnik tn lesni trgovec v Stari vasi pri Velenju ne jamčim brez svoje štampilje in lastnoroč.
Nepotreben zakon
Egiptska zbornica je nedavno odgla-sovala zakon, ki prepoveduje ženskam nošnjo kratkih kril. S tem zakonom so egiptski zakonodavci prišli precej pozno, kajti razsodišče pariških kroja-čev je že zavrglo kratka in uzakonilo v modi dolga krila. Pred dvema ali tremi leti bi bil morda ta zakon izzval burjo nejevolje, danes pa je samo priča, kako zakonodavci počasi šepajo za življenjem in njega razvojem. Ker pa so^ zakonodavci cesto kratkovidni in domišljavi ljudje, bodo gotovo uverje-ni, da je njih zakon odpravil kratka
končala tekmovanja za plavalno prvenstvo I Stanko Germek Nada	rr'Y~ I k^ P'23	I}ar?ciI° !n ne
LPP. »Ponedeljek« je že objavil podrobne Er^est SuSSŽ AdM	v n* "" T- P^e, & bi kdorkoli na
rezultate. Ilirija s je s 311 proti 201 točki neSlStT	g	' ^ T "" J T/f1- ,, ,
1 n seua-	' Stara vas pri Velenju, 27. julija 1930.
Kvartič Josip.
Primorja priborila juniorsko prvenstvo, dalje s 76 : 1 prvenstvo v seniorskih sko* kih, s 47 : 10 prvenstvo v juniorskih sko* kih in s 26 : 16 prvenstvo v junioTskem waterpolu. Primorje je z 271 : 228 postalo prvak v seniorskem plavanju in s 36 : 16 prvak v seniorskem waterpolu. Zanimivo je, da Ilirija kljub juniorskemu prvenstvu pri juniorjih, Primorje pa kljub seniorske* mu' prvenstvu pri seniorjih nista zasedla niti enega prvega mesta. Vsa prva mesta juniorjev je zasedlo Primorje, pri seniorjdh pa Ilirija.
Zaradi vse graje vrednega in docela ne*
Iz uradnih in dragih službenih objav
Dražbeni oklici. Okrajno sodišče v Mariboru razpisuje za 29. septembra ob 10. dopoldne dražbo nepremičnin: zemlj. knj kat obč. Koroška vrata, vlož. št. 23. Cenilna
JTIo^t^26-964-20 Din; vrednost pritiklin 110.370 Dm; najmanjši ponudek za zemljišče s prit. 353.452.10 Din, za zemljišče brez pritiklin 287.205.42 Din. - Isto sodišče razpisuje za 8. septembra ob 10. dopoldne v
Poceni in vendar najboljša je
Sever jeva otomana
z 32 peresi v sedežu ln 4 v zglavju.
Velikost 185 X 78
krila, ne pa" pariški damski krojači v I športnega nastopa g. inž. Bloudeka, ki je J ?°bi Št 27 dražbo nepremičnin, zemlj. knj. zvezi z vel eka ni ta listi	~— I v n^ek onemogočal nričetek tekmovanja. I al" 0D?- bv- Magdalena, vloz. št. 38. Cenii-
zvezi z velekapitalisti svetovnih predilnic, ki se jim hoče zopet dobrih kupčij.
v petek onemogočal pričetek tekmovanja, se je morala točka 1500 m seniorji vršiti v
na vrednost 148.757.35 Din; najmanjši ponudek 74.368.68 Din: z dne 15. septembra
Kevmatizem, bolezni prehlada in glavobola
Bolečine takoj ponehajo, kakor z roko odnešene.
Gospod Rado Markovič privatni nradnik iz Beograda. Dobropoliska cesta 66. nam piše v obširnem pismu, kako se ie njegova mati popolnoma ozdravila s »Togal« tabletami po dolgoletnih strašnih revmatičnih bolečinah proti katerim Je uporabljala brez vsakega uspeha najrazličnejša sredstva — Gospod Markovič zaključuje svoje pismo: Meni osebno ie »Togal« pri prehladu služil izvanredno dobro, tako da ga morem iz osebne izkušnie priporočati vsakomur.
Slično sodi mnogo tisočev, ki so uporabljali »Togal« proti revmi protinu. bodljajih. bolečinah v sklepih in udih. glavobolu in živčnih bolečinah. Togal se le izkazal kot odlično sredstvo zlasti proti glavobolu. Nek' policijski stražnik je strašno trpel radi glavobola od leta 1913 pa tndi vse zdravljenje zdravnikov za živce ni pomagalo ali pa je bila pomoč le prepozna in kratka.
Uporabljajoč redno skozi osem dni »Togal« tablete. je bolnik ozdravel popolnoma od svoje težke bolezni. Ne uporabljajte druga mani vredna sredstva. Tudi najboljša niso za vaše zdravje dovolj dobra. Kakovost »Togala« ie priznalo več kot 6000 zdravnikov, med katerimi so mnogi zdravniki znameniti profesorji. Nad 700 zdravnikov je dognalo posebno neškodljivost »Togala«, oziroma njegove prednosti in odlike v primeri z drugimi preparati. Poskusite tudi vi s »Togal« tabletami I Dobivajo se po vseh lekarnah, če Jih nI v zalogi, lih takoi dobavimo.	5390
ponedeljek popoldne. Startali so 4 tekmo*	1 ob 10. dopoldne pa' dražbo'"nep^emičnm
valci in izven konkurence Ilurijan I um*	zemlj. knj. kat. obč. Mesto Maribor, vlož. št
šek. Na cilj so prispeli v naslednjem redu:	224. Cenilna vrednost 213.628 25 Din- vred-
1. Otruiba (I) 27:20.8, 2. Tuma O. (P.) 28:52.	nost pritiklin 2000 Din; najmanjši ponudek
3. Gregorič (I). Prknorjaš Erbežnik je pri 1 3"0 00n n,'n — PrJ ---—j«*-- - * -
700 m odstopil. Turnšek je izven konkuren*
ce dosegel najboljši čas s 27:06.6. Končno stanje v seniorskem plavanju je torej 279; 228 za Primorje.
Ilirija je izboljšala 4 seniorske in 4 ju* niorske, Primorje pa 7 juniorskih podsa* veznih, odnosno državnih rekordov.
Od domačih nogometnih tekem bi bilo omeniti, da je Maribor z zmago 6 : 1 (1 : 1) vrgel ASK Primorje iz nadaljnjega tek* movanja za pokal JNS. Primorje je zlasti v drugem polčasu docela odpovedalo.
Juniorslke tekme za pokal Ilirije so dale naslednje rezultate: Ilirija II: Mars II 3 : 0, Ilirija I : Jadran 12 : 1, Korotan : Hermes 17:1, Svoboda : Reka 4:1, Hermes II: Mars 14:1, Grafika : Mladika 3 : 2, Že* lezničarji (Maribor): ISSK Maribor 5 : 1.
V Beogradu je Jugoslavija porazila du* najski Sportklub s 5 : 4 (2 : 0).
Francija si je s 4 : 1 proti Ameriki pri« borila za eno leto Davisov. pokal. Borba Cochet*Tilden je trajala dve uri in je kon* čala s 4 : 6, 6 : 3, 6 : 1, 7 : 5 z zmago Francoza.
Grozno razdejanje v mestu Melfiju
Slika nam prikazuje dvoje prizorov iz Melfija, ki leži v središču potresnega ozemlja in ki je bilo najbolj prizadeto. Strahoviti kup razvalin kaže, kako silno so divjale podzemske moči: Prej cvetoče mesto je sedaj le še ogromna groblja žalostnih razvalin.
Naš poraz v Montevideu
Uruguay : Jugoslavija 6 : 1 (3 : 1).
Optimisti, ki so svoja prorokovanja ba« zirali na res lepi in upoštevanja vredni zmagi jugoslovenske nogometne reprezen* tance nad Brazilijo in Bolivijo, so bili prevarani. Njihova pričakovanja se niso izpolnila. Že včerajšnji »Ponedeljek« je v svoji prvi izdaji javil poraz naše reprezen« tance v prvem polčasu semifinalne tekme z U<ruguayem 1 : 3, v drugem pa končni re« zultait 1 : 6 v korist Uruguaya. Ta poraz jugoslovenske reprezentence nikakor ne zmanjšuje veliko propagandno delo, ki so ga naši nogometaši opravili v daljnem sve« tu za našo domovino, osobito za naš nogo« metni šport. Kljub nedeljskemu porazu so si tudi pri tej odločilni tekmi ohranili sim« partije in spoštovanje publike. Iz odgovo« rov na naš razpis nagrad, ki so nam v ne« pričakovano velikem številu prihajali, se vidi, da je razmeroma le majhno število naših oitateljev verovalo v zmago naše re« prezentance. Poraz torej ne bo pomenil prevelikega presenečenja. Vendar pa smo si vsi želeli, da bi bil poraz čim manjši. Goldiferenca 1 : 6 pa je splošno razoča« rala in kaže, da kljub prejšnjim uspehom nismo spadali med resne konkurente za svetovno prvenstvo.
O tekmi je dosedaj le znano, da so naši po Tirnaniču v 5. minuti dosegli vodstvo. Sodnik Brazilijanec pa regularnega gola ni priznal, kar je vplivalo na naše igrače ze« !o deprimirajoče. Vrgli so se bolj na obrambo, vendar niso mogli preprečiti, da
150.000 Din. — Pri okrajnem sodišču v Litiji se vrši 16. septembra ob 10. dopoldne dražba nepremičnin: a) zemlj. knj. Vel. goba, vlož. št 97; b) zemlj. knjiga Vodice, vL št 404. Cenilna vrednost ad a) 50.470.51 Din; ad b) 248.70; najmanjši' ponudek 33.647 Din. — Pri okrajnem sodišču v Mariboru se vrši dne 17. septembra ob 10. v sobi št 27 dražba nepremičnin, zemlj. knj. kat obč. Kamnica vlož. št 151. Cenilna vrednost 70.330 Din; vrednost pritiklin 8600 Din; najmanjši ponudek 46.886 Din. — Ravnotam se vrši dne 29. septembra ob U. dražba nepremičnin, zemlj. knj. kat obč. Brestemica, vlož. št 152. Cenilna vrednost 97.444.50 Din (vrednost pritiklin 127O Din že zapOpadena v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek 64.962.70 Din.
Dražbeni oklic in poziv k napovedi. Na predlog zahtevajoče stranke Iv. Kresnika, posestnika, Slance št 3. bo dne 22. avgusta ob 9. dopoldne pri okrajnem sodišču v Celju, odd. III., soba št. 4 dražba sledečo polovice nepremičnin: zemlj. knj. Zagrad, vi. št. 489 (hiša z gospodarskimi poslopji, nji-re, travniki, gozdi in pritikline). Cenilna vrednost zavezancu lastne polovice 22.833 66 Din; naimanjši ponudek 15.222.50 Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje. Va-dij 2283.50 Din.
Vpisi v trgovinski register. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani je vpisalo: a) firmo »Brzoprometc, avtonrevozniška družba z o z. s sedežem v Ljubljani. Obratni predmet: prevažanje vseh vrst blaga « tovornimi avtomobili. Osnov, klavnica 10.000 Din je v celoti vplačana, bi Tvrdko .ToaLim Srhapira, razpošiljalnica »Oigniac Obratni predmet: razpošiljalnica vseh gospodarskih in galanterijskih prodmetov. Imetnik: S?!ia-pira Joabim, trgovec v Ljubljani, Miklošičeva c. 34. c) Tvrdko »Proda«, družbo z n. 7.. v Ljubljani. Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki in trgovska ag«ntura. Osnovna glavnica 5000 Din ie v celoti vplačana. Poslovodja: Zabka Miroslav, trnovski eotnidnik v Ljubljani, Prečna ulica št 6
Vpisi v zadružni register. Pri Nabavlial-ni zadrugi državnih uslužbencev v Celju, r. z. z o. z. so izstopili iz načelstva: Srabot-nik Gvidon, Anžlovar Andrej in Koc;ai Franc; vstopili na: dr. Likar Ivan, sn !nik upravnega sodišča v Celju; Mastnnk Martin, prof. drž. realne gimnazije v Celjj in Burdian Ivan, šol. upravitelj v nok. v Za-vodni št 20. — Zveza gospodarskih zadrva ta Jngoslaviio v Ljubljani r. z. z o. t. se imenuie odslej tudi srbohrvatsko: Savez nrivrednih zadruga za Jngoslavijn n Ljubljani. I/briše se član načelstva Koren Fra-nio, vpiše pa se član načelstva Vilhar Franjo. ravnatelj Zadružne banke v Ljubljani.
MiM.itiJfova (»pela 13.
Potrditev orisilne poravnave v stečaju. Okrožno sodišče v Celiu je notrdilo poravnave, sklenjeno dne 12. julija med ste-falnikotn Kve4rom Vineenc^m, trgovcem v žalcu. teir njegovim! upniki za 34 % ter* jatev; kvota Jp plačljiva v treh enakih obrokih, prvi obrok v fiO dneh. drugi v 105 dneh in tretji v 135 dneh po pravo-modnoeti poravnave. Poravnavi so pristo-
Najboljši materijal.
Cena 570 do 850, po Izbiri preobleke. Zahtevajte vzorce!
SEVER RUDOLF, Marijin trg St 2.
Poslovne prostore in skladišča
za galanterijsko veletrgovino IŠČEMO v najem. V poštev pridejo Miklošičeva, Kolodvorska in Dunajska cesta.
KUPIMO event. tudi HIŠO v strogem centru mesta.
Ponudbe pod značko »Veletrgovina« na oglasni oddelek »Jutra«.	10393
Češke tkanine dobite direktno iz ČSR
franco, izcarinjeno na dom. Napišite svoj naslov (dopisnica Din 1.50), pa Vam pošljemo jesenske in zimske volnene in dr. vzorce (za obleke, suknje, plašče, perilo itd) na vpogled. — Izvrstna kakovost.	, .
Tkalnica.
Jaroslav larek,
Bystrč nad Metujf, ČSR.
10404
KSIL0LITNI TLAK
za kuhinje, kopalnice, veže, trgovske lokale, hotele, nrade industrijo itd.
ni mrzel, se z lahkoto čisti, je tirajen in ne drag.
Polaga:
MATERIAL
trg. d. z o. z. Ljubljana, Dunajska c. 36.
157
Tetef. 27-16.
Brz.: Material.
/ •
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
MaUvglasi
&Cdot hcce
poiti IMMfo«
aR GaGe druge tn/cfmaetfo Ciecec «« matih eflaMOV naj prifoit v mnamGah a /J^® n'c«r n« bc \»r«/«/ odgovora / » £^mWM
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitvš in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie aposla-H obenem z naročilom, sicer s$ oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. prt Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
1+LU

2L&
Vajenca
za manufakturno trgovino v Ljubljani, ob lastni oskrbi sprejmem. Ponudbe na ozlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Manufaktura«. 29260
Prikrojevalko
(Zuschneiderin) za moško perilo. Drvovrstno in popolnoma samostojno sprejmem. Ponudbe DOd šifro »Industrija perila« na ocl. oddelek »Jntra«. 29204
Pekov, vajenca
sprejmem v parno oekarno in oreskrbim obleko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	29203
Trg. pomočnika
zmožnega slovenščine In nemščine, vojaščine prostega. sprejmem v galanterijsko trgovino. Reilekti-ram !e na Drvovrstno in agilno moč. t lepim ter »igurnim nastopom. — Ponudbe s sliko, referencami iti zahtevami pod značko •Galanterija« na oglas. oddelek »Jutra«.	29201
Jedilonosca in nata-karskega vajenca
sprejmem takoj. Predpogoj znanje nemščine in slovenščine. Kolo-
Spretnega potnika
usnjarske stroke proti stalni plači in zaupnim stro škom spreime takoj Komi dar. Ljubljana. Stari tre 1 •	29445
2JL2
•4
Zastopnike
z carancijo za prodajo šivalnih stTO-jev in svrho mkasa iščemo Plača in pro-vazija. Pismene ponudbe je oddati na Si-ngcr šivalni stroji <1- <1-, Novo mesto
29357
Še nekaj
zastopnikov
za prodajo šivalnih stro-lev. koles, gramofonov itd. spreime »Centra«. Llublia-na. poštni predal 248.
290S1
dvorska Maribor.
restavracija, 29366
Več šivilj
npreimem. V krznarski stroki izvežbane imajo prednost. Poizve ee v osrl oddelku »Jutra«. 29361
Mesarsk. vajenca
krepkega in zdravega, poštenih staršev, ki bi imel veselje do mesarije, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoi. Jože Križnar. mesar in prekaje-vaiec. Preddvor nad Kranjem.	29169
3 kleparske vajence
pridne in poštene iz LJubljane spreime Peter Žitnik, snlošno kleparstvo. Ambrožev trg 9.	29166
Magistra
ali asistentinlo Išče lekarna Polič v Crikvenici. Mesto stalno, nastop takrt. — Ponudbe ood »Crikvnnica« na ozlasni oddelek »Jntra« 29160
Kdo ve
za dobre ideje, iznajdbe ali druge prilike, s katerimi se da zaslužiti. Ponudbe ood šifro »Praktično originalno« na oglas, oddelek »Jutra«.
29405
3
Šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana. Gosoosvetska 12
Enomesečen kurs. Moderne metode.	28976
Francoščino
in nemščino
poučuj« nčencefke) sa pc navijata izpit Dopise pod »Strokovna učiteljica« na oglasili oddelek »Jntra« 28187
I. oblastv. koncesiionlrana
šoferska šola
Camernik. Ljubljana
Duoalska cest* štev. 30 (Ingoavto) telefon 2236. Pouk Id praktične vožnle.
- 251
Klepar, pomočnika
s hrano in stanovaniem spreime takoi Ig. Tome — Mengeš.	29C96
Mlekarja
izurjenega v sirarstvu in vestnega sprejme takoj v službo Mlekarska in si-rarska zadruga logaška ^ Logatcu.	29377
Vzgojiteljico
k dvema fantkoma takoj za stalno sprejmem, proti dobri plači. Pogoj snažnost in lepo postopanje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 29381
Kroj. pomočnika
za fino damsko konfekcijo snrejniem takoi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
29389
Korespondentinjo
perfektno. hitro in natančno računarico sprejmem takoj ali s septembrom. — PoioJ ie znanje slov. in nemškega iezika ter zdrahi živci. Ponudbe z zahtevkom plače na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »268«.	29392
Dekle
za vsa hišna dela. mlado, pošteno, čisto in pridno, sprejme v stalno službo tričlanska nemška obitelj. obširne dopise z zahtevo plače na naslov: Ing. Iva-novič. Leoben. Langg.nsse. Avstrija.	293S2
Gospodične
mhde in lepe. za prodaio kolačev. cvetlic in parfu-meriie. kakor tudi bla-gainičarke rabi Ruski re-»taurant »Strelna« Borov-Park«. Beograd — Kralja Aleksandra 246. Ozira se le na oferte s sliko. 29341
Učenca
s predpisano šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Tabor 4.	29425
Učenca
t.ikoi spreimem v špecer. trgovino. Poizve se v ogl. oddelku »Jutra*. 29416
Vajenca
sprejme takoj tvrdka .los. Zalta & Ko., novoustanovljena trgovina z železni-no	29430
Pipničarja
fSchankburscha). krepkega fanta išče hotel Strnkell 29443
Krojačico
dobro Izurjeno sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27569
Strojepisni pouk
med počitnicami se vrši vsak dan od 6. do 9. nre
zvečer. Začetek 4. avgusta Vpisovanie 1. avgusta In dalie vsak dan od 6. do % 8. ure zvečer. Tečaji za začetnike in izvežbance. — Posebni tečaj za starejše dame in gospode. Učna ura 4 Din. Christofov nčni zavod. Ljubljana. Domobran ska cesta št. 7-1. 29404
Šivilja
išče službe Ponudbe na
po-liužnico »Ju-tra« v Celiu pod šifro »Izurjena«. 29364
Mladenič
ki je dovršil realko s prav dobrim uspehom, t triletno pisarniško prakso, želi službe. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« ood šifro »Marliiv in vesten 27«.
29344
Maturantka
realke, vešča francoščine, italijanščine, slov., srbohrvaščine. deloma tudi angleščine fn nemščine —
želi službo v kaki pisarni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Marljiva in vestna začetnica«. 29329
Službo
kokršnokoli iščem, tudi kot praktikant. Razumem na posestvo ter grem ev. na veleposestvo. Znam šofirati. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru ood »abs. trg. akademije«.	29147
Kot trg. učenka
z 2 leti meščanske šole, s prav dobrim uspehom, poštenih kretskih staršev z dežele, išče v mestu ali na deželi mesto v trgovini. za kar ima posebno veselje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna učenka«. 29369
Plačilni natakar
z letnimi spričevali, išče stalno mesto. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 90«. 29390
Sodavičar
treznega značaja, vsestransko verziran v sodavičar-ski stroki, s koncesijo, bi šel kot družabnik ali poslovodja. Nastopi lahko takoj. Ceni. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sodavičar«.	29374
Gospodinja
zmožna vsakega dela in kuhanja, srednjih let, išče mesta — tudi pri vdovcu z otroci. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva gospodinja«.
29409
Plačilna natakarica
išče nameščeoja v boljši restavraciji. Na zahtevo položi kavcijo. Vzame ev tudi v najem. Poseduje osebno pravico. Cenjene ponudbe pod šifro »Verzi rana 21« na oglasni odde lek »Jutra«.	29421
Gonilna jermena
prima in vse mlin. tehnič ne potrebščine vedno i zalogi pri tvrdki Čadež & Brcar. Ljubljana. Kolodvorska ulica.	62
Stare sode
od 400—2200 lit. ceneno prodam po lit. Vidovski trg 5. Varaždin.	29194
Razglednice
ioteke tn pisarniške potrebščine kupite najceneje pd tvrdki Ivan Bahovec, Ljubljana. Stari trg it. 20 165
Opremljeno
brivnlco
v Ljubljani takoj prodam. Plačilni pogoji ugodni. — Ponudbe na oglasni odde lek »Jutra« pod »Eksisten ca« .	29420
Šofer
vešč vseh popravil, službo. Opravljam druga dela. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 29417
želi tudi
Kontoristinja
išče službe, zmožna stro jepisia. stenografije, knii govodstva in vseh pisarni ških del. Gre trdi v trgovino za blagainičarko. — Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Valerija«.	29410
Kroj. pomočnik
dobro izurjen, išče stalno mesto. Nastop takoi. Ger ievič Franjo. Zakot 1. Bre žice.	29436
Natakarica
začetnica
išče službo v Mariboru ali okolici. Vprašati Pra orotnikova ulica 200. dvorišče. Krčevina pri Mariboru.	29447
Prodajalka
z dobrimi izpričevali, ve šča v trgovini z mešanim blagom, želi službe kjer koli. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Vest na«.	29449
Motorno kolo
»The James« dobro ohra nieno poceni proda Franc Jerko. Črnuče.	29318
Avto
mali. dvosedežen — ki se lahko z malimi stroški predela v tovornega, ugodno prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika 19«. 29219
Poltovorni Citroen
davka prost. z generalnim popravilom, za 12.000 Din proda Fr. Kham. Miklošičeva cesta 8.	29080
Moderna limuzina
štirisedežna. s popolnoma novo pnevmatiko, dobro ohranjena naprodaj za Din 25.000. Na ogled v garaži hotela »Union«	29079
Kot družabnik
želim pristopiti z nekai kapitala in sodelovanjem k dobro voeliani tvrdki. — Event. prevzamem službo
potnika
s položitvijo kavcije Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mali kapital 27«. 29127
Prikolico
za B. S. A., 500 cm*,
lahko, kupi Ivan Šenica. Straža-Toplice pri Novem mestu.	29380
Motorno kolo
DKV. 6 Ks. malo voženo poceni proda Seben-ik. Sp. Šiška. Knezova ulica.
29406
Natakarica
zmožna kavcije in z letnimi spričevali, želi službo v boljši gostilni, ali pa vzame isto tudi na račun. — Nastop po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Natakarica 25«.	29399
Fina šivilja
gre šivat na dom. Poizve se na Sv. Petra nasipu 39 29388
šofer
trezen in zanesljiv vozač išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
29303
Prodajalka
izučena v trgovini mešan, blaga in šivanju, želi me,-sto v kaki večii trgovini, v večjem kraju na deželi. Naslov tl oglasnem oddelka »Jutri«.	29383
»;» f«1
Tehtnice
»Florenz Ezpress«. tehta 10 kg, brez ntežev. deci-malke 1/.100 1/1000 k«, malo rabljene po nizki ceni prodam vsled opustitve trgovine. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 29052
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju, naimani 5 kg. potem čisto belo gosje kg po 130 Din In čisti pub kg po 250 Din. L. Brozovič. Zagreb. Ilica 82. kemična čistilnica peria.	262
Premog, suha drva
dobavlja Pogačnik. Bohoričeva nI. 5 — telefon 2059.
Gostilna
ki proda letno 150 hI vina
in 10 hI Dive. v večjem mestu Slovenije naprodal z vsem inventarjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »475.000«.
29376

Vozovi
Radi pomanjkanja prostora prodam braek za 6 oseb lahko kočijo, omnibus «ani s streho za 12 oseb in luksusne sani. vse v naj-bolišem stanju. Cena po dogovoru. — Naslov: Ana Šmid. Škofia Loka. Sp. trg 80/81.	29046
Posteljo
z zimnicami in nočno omarico poceni proda Golob. Emonska cesta 10-1. 29408
1 ali stari žimnici
tudi v slabem stanju, samo čisti, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zima«.	29423
Underwood
pisalni stro!, malo rabljen, zaradi opustitve pisarne za izredno nizke ceno napro daj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29439
Pisalni stroj
znamke Stoewer. dobro ohranjen, moderne konstrukcije. poceni prodam. 1. Kokalj. LJubljana. Gradišče U. 1. nadstr. 29440
Domačo hrano
dobro, išče 6 gospodov. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* ood »Stalni«.	29412
Dva gospoda
sprejmem takoi na hrano in stanovanje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 29429
Gospodično
sprejmem na dobro domačo hrano. Več pove ogla«, oddelek »Jutra«. 29448
Deklico
dobre hiše sprejme boljša pbiteli na hrano la stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« nod »Strogo nadzorstvo 50«	29450
Kino aparat
večji, dobro ohranjen, kupim. Točen popis in zadnio ceno poslati pod »Kino aparat« na oglasni oddelek »Jutra«.	29199
Stare majolke
dobro ohranjene kupim. — Ponudbe z navedbo signa-cije na oglasni oddelek »Jutra« pod »Maiolke«.
28520
Družabnika
sposobnega za otvoritev realitetne pisarne v Ljubljani. kot namestnika sprejme takoi Realetctna pisarna v Mariboru. Sodna ul. št. 30.	29386
Tihega družabnika aH financirja
s kapitalom 40.000 Din. za dobro in staro vpeljano trgovino mešanega blaga, v mestu na deželi iščem. — Poznejša soudeležba ni izključena. Samo resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Oa-ranciia 100.000 Din«. 29378

Parcele
Po zelo ugodnih cenah le naprodal več Darcel v ljubljanski okolici. Naslov oove oslasnl oddelek Jutra
29235
Nasvete za nove gradnje
načrte, proračnne. nadzorstva Izvršule po zmerni cent gradbena in arbltek-tonična Inženlerska ol«arna Tehnični biro .T E H N A« Llubljana. Mestni trs 25-1.
159
Pozor!
Ceneno na prodai lepa družinska hiša. 3 sobe. velika shramba, velika kuhinja, vse podkletno. električna luč. vodovod in velik vrt, 3 minute od glavnega trga v Mariboru. Kresnik. Ma-sarjkova «1. 20. 29151
Stanovanje
2 sob. pritiklin In kopalnice. sredi mesta oddam takoi ali s 15. avgustom. — Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«.	29393
Stanovanje
sobe. kabineta in kuhinje išče mirna stranka. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno«. 29410
Mirna stranka
(1 oseba) snažna išče stanovanje sobe in kuhinje event. sobo s štedilnikom. Naslov z navedbo stanarine na oglas, oddelek Jutra pod šifro »Dobra stranka«.
29413
Stanovanje
v centru mesta s kopalnico. 1 ali 2 sobi in priti-klinami Išče zakonski par brez otrok. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 29424
Stanovanje
3—4 sob v pritličju ali I. nadstr. si želi zasigurati za november boljša stranka. Ceni. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Solnčno — november 35«.
29435
Sobo in kuhinjo
oddam takoj v Zg. Siškt. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	29442
Hišo
v dobrem stanjn. pripravno za vsako majhno obrt. blizu farne cerkve in ob glavni cesti prodam za 25.000 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 29379
Hiši
št. J in 19 (Handlern, Kočevska Reka) z zemlii šči in kmetskim orodjem naprodaj. Hiša št. 1 Je po pravljena In v prav do brem stanju. Pojasnila daje Joh. Wittine. Handlern 10, pošta Kočevska reka.
•	29375
Tovarno olja s hišo
veleprometno. ugodno proda Real*etna pisarna Mariboru. Sodna ulica 30.
29387
Hišo
aH večje posestvo v LJubljani. pripravno za trgovino in obrt. kupim proti tak. plačilu. Ponudbe navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ta. koi 38«.	29438
Malo posestvo
ooceni prodam v okolici Celja. Natančna pojasnila se dobe na Brega št. 2" Celiu.	29446
Gostilno
brez konkurence v Meži ški dolini tik ob Industriji oddam kavcije zmožnemu na račun, event. tudi v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe poslati ood šifro Brezkonkurenčna gostilna« na oglasni oddelek »Jutra«.
29186
Trgovino
z kuhinj, posodo
na Glavnem trgu prodam ali oddam v najem. Naslov oglasnem oddel. »Jutra«.
29174
Gostilno
vzamem na račnn. alt na grem tudi kot natakarica. Pismene ponndbe na pgl. oddelek »Jutra« ood šifro »Pridna 86«	29046
Staro izložbeno okno in vhod. vrata
staro, oboje z rolojem In veliko mizarsko peč kupim Ponudbe z navedbo cene in dimenzije na oglasni oddelek »Jutra« ood značko »Rolo 16«.	29016
150—200 stolov
že rabljenih kupimo za kino. Ponudbe na Sokolsko društvo Sevnica. 29053

Družabnika
osebno pravico za trg. barv v Liubljani iščem. — Vodil bi sam. Potreben kapital 30.000 Din. Poizve se Anton Ježek. Podgori-ca. Sv .Jakob ob Savi.
29431
Inozemski kapital
išče Industrijske zztadbn okoli 4000 metrov Dovršine In približno od 500—600 ks vodne sile. bllza železnice z dovollno delavsko silo v okolici. Resne ponudbe na Intermissor. Jelačičev tre 28-1. Telefon 21-64. 29181
Večjo manufakturno trgovino
z zalogo vred. v mestu na Gorenjskem oddam v najem. Za tretjino zaloge potrebno 300.000 Din. Velik promet na drobno in debelo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Redka priložnost 300«.
29373

rri
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin oddam mirni stranki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	29277
Stanovanje
2 sob. brez pritiklin. s separatnim vhodom, v sredi Ljubliane oddam mirni stranki bre« otrok. — Ponndbe aa oglasni oddelek »Jntra« pod »2 tobi avgust«.	29331
Stanovanje
enosobno. podstrešno, oddam stranki brez otrok. Poizve se od 10.—11. nre Vošnlakova 20. Pucher.
29444
Studie
Maline
vsako množino po najnižjih cenah fco postaja Kočevje dobavlja Franc Tschinkel. trgovec. Kočevje.	29068

Vsakovrstno zlato
knpuJe po najvišjih cenah
Černe — juvelir
Ljubljana. WoIfova nI. 3.
38
Pletilni stroj
nov »Ideal« 8/60. s triletno garancijo ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29371
Pletilni stroj
št. 8/60 prodam ali posodim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29428

Sobo
čisto, tudi z uporabo ku-binie oddam dvema osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29397
Sostanovalca
z vso oskrbo sprejmem v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
29391
»Vigred«
Ima čas četrtek ali petek od 17. ure dalje. Naiiskre-nejše ...	29407
Sobo
mirno in čisto oddam so- | lidnemu gospodu s 1. avgustom. Naslov pove osi. I oddelek »Jutra«. 29i!2 |
Opremljeno sobo
event. z uporabo kuhinje, s posebnim vhodom, par-1 keti in elektriko takoi oddam na Kodeljevem. Slomškova 17.	29398
Kateri starejši gospou
I bogat, bi pomagal finan-cijelno 37-letni nesrečni I gospej. Neanonimni dopisi na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Dobrotnik«.
29189
Ležalne stole
Separirano soho
čisto, opremljeno, po želji I s souporabo klavirja in kopalnice takoi oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jtttra«.	29370
140 oo oovzetio 150 Din
Spalne fotelje
Sobo
strogo separirano. z vhodom iz stopnjišča. išče mirna stranka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood »Pri cestni železnici«.
29411
Prazno sobo
oddam v palači Vzajemne zavarovalnice, Masarykova cesta. Naslov oove oglasni oddelek »Jutra«. 29422
oatent. divane otomane. garniture, modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje in tapetniške izdelke nndi o a I c e o e I e
Rudolf Radovan
Upetnik	141
Mestni trg štev. 13.
Obiskovalcem Jugoslovenskega gasilskega, kongresa se priporoča
gostilna „PRI JERCI"
(Perles) Prešernova aiL 9, dvorišče
Točilo se bo dvojnomarčno zagrebško pivo, prvovrstna štajerska vina. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. — Senčnat vrt in kegljišče.
Priporočata se J.« in A. Zičkar.
TRGOVINO
z mešanim blagom, sredi mesta v Kočevju (pri prejšnjem konzumu), vsestransko opremljeno in z raznim blagom iz proste roke takoj PRODAM.
Pojasnila v tiskarni J. Pavliček, Kočevje.	10395
PATENTNE FOTELE
divane, otomane, madrace, klubne in salonske garniture, vseh vrst žimo, gradi za žimnice in vsa tapetniška dela Izdeluje solidno in najceneje	10118
FRANC JAGER
Ljubljana, Sv. Petra nasip štev, 29.
Za 2 osebi
IšSem 2 manjši ali eno večjo sobo s klavirjem. ; Dr. Kenk. univerza. 2941« |
Sostanovalca
sprejmem s hrano. Florjan-ska ul. 19/41.	29414 |
Sobo
čisto, z elektriko, oddam 2 gospodoma, mlajšima, s celo oskrbo. Cena nizka. Stari trg 34/11. levo. 29426 |
Opremljeno sobo
* električno razsvetljavo I in posebnim vhodom oddam s 1. avg. zraven gar-niziiske bolnice. VeS se | poizve pri F. Cenčič. Moste.	29427
Sostanovalca
sprejmem v lepo Langusova ul. 5?.
sobo. 29433
Opremljeno sobo
s posebnJm vhodom oddam I sostanovalcu. Naslov pri Ogl. odd. »Jutra«. 29434
Dve gospodični
mladi in srčkanl. pristna I blondinka in črnka, želita znanja z akademikoma — event. medicincema — v svrho nedeljske zabave. Ponudbe, če mogoče s sliko na oglas, oddelek Jntra pod šifro »Blondinka in Crnolaska«.	29384
Če nujno rabiš sliko
slike za legitimacije, tih dobiš v 10 minutah pri Jo-ško šmucn, industr. ii umetn fotografa. Ljublja na Wolfova alica 12. 17242
-jiimS 'aH''
Jazz-tolkala
kompletna, že rabljena ku Pi Stanko Kune. Dol. Logatec.	29385
2 jazbečarja
prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 2944)
4 mladi psi
12 tednov stari, nemški kratkodlakarii (Fermači), samci. 1 samica, starši mati »Bistra«. hSf Lune von Feilhofen, oče »Blltz Krški«, naprodaj. Vpraša se pri Srečko Robiču. Limbnš pri Maribora.	29177
Rujav jazbečar
mlad. se Je zatekel. Last nik ga dobi nazai v Pod-limbarskega ulici št. 41-1.
29368
flJJJJJJJJJ
Zlato verižico
obeskom sem izgubil iz Kleč proti Liubljani — za kamniško železnico. Pošten najditelj naj jo odda Fr. RoJini, Kolodvorska nI. št. 8.	29400

Stanovanje
dvosobno, kuhinja fn pritikline oddam za avgust. Podrožnik. cesta 12. št. 11.
29161
Stanovanje
obstoječe Iz 3, oziroma 4 sob takoi oddam. Pojasnila daje tvrdka K. S o s s. Mestftj trt 18. 29396
Železna to vino
lekarnarja dr. O Pioeolija v LJebltjMrf krepi« odštelo. malokrat«. odtMie ta
otroke.	161
Svedrevca
(»tavžentrože«)
brez korenin, na hladn sušenega, imam preko 200 kg, ki ga prodam po Din 8.—. Naslov v oglas. odd. »Jitra«.	29437
Znani kolesar
ki Je v noči od nedelje na I ponedeljek našel na Blei- | weisovi cesti pred hišo št. 5 kovčeg z damsko obleko I in perilom, se prosi, da | ga proti dobri nagradi izroči hišnici iste. hiše.
29395 I
Dotični moški
kateri Je pobral v soboto I popoldne na Dunajski cesti blizu železniškega pre- | laza zavitek ženske obleke. se naproša, da isto I proti nagradi odda na po- | iicijskem ravnateljstvu.
29402 I
Motoristi pozor!
V začetku avgusta bi rad I naredil malo osemdnevno potovanje z motorjem v Avstrijo (Ljubljana—Ljubel | —Linz—Wjen—Semmering —Jezersko—Ljubljana). Ka- I teri športnih tovarišev bi se hotel tega potovanja udeležiti, naj se zglasi pri metri, naslov dobi v oglas, oddelku »JutTa«. 29415
Pliuča!
Zdravniški zavod dr. Peč- I nika za pljučne bolezni (Privat Ltrejfenheilanstalt) Senovo, poŠta Rogaška | Slatina. Prospekt 3 Din 96178 I
IZVANREDNA VUUKAI 2el«zna dolinska patent postelja (loiliiva, * ta*
{teciraaom madracom, te-o praktična sa vsako hilo, hotele, notne slal-b« in potnh>C* ' osobe ftan« samo Dia J98.—■ Razpošiljam po poštne* nom povzetja.
Lesene patent ptetelia.
zložljiva. * tapeciranim madracom. aelo pr»k-tična. stane lamo O 18».
Letnike te tnniaafc —
(Liegeslnhl) najnovije vrsti, stane samo Din 1S8.
Madracl panični i vol-nom staneio samo D L. BROZOVIČ, ZAOU* OICA 12.
DVOKOLESA — teža od 7 k p naore*
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški | vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pne uma tika, posamezni deli. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki frank o.
TRIBUNA F. B. Lfc, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, rJUBLJANA. Karlovška cesta St. 4.
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja povodom smrti naše nadvse ljubljene žene, matere, sestre in svakinje, gospe
Katarine ferčnikove
se tem potom najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni gg. dr. čedeju, dr. Lovšinu in dr. Flajsu za večkratno zdravniško pomoč, č. g. dr. F. Kruljcu, vsem pri pogrebu udeleženim prost. gas. društvom, pevskemu društvu Hum, darovalcem cvetja in vencev, vsem onim, ki so nam izrazili sožalje pismeno, kakor tudi onim, ki so rajno spremili na poslednji poti.
J. FERČNIK, soprog;
BERTA in ANICA, hčeri in ostali sorodniki.
Brez posebnega naanaraila.
Mestni pogrebni zavod Maribor
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, gospa
Karla Pipa
v soboto, dne 26. julija 1930, ob 5. uri po dolgotrajni mučni bolezni previdena s tolažili sv. vere v 45. letu svoje dobe boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v ponedeljek, dne 28. julija, ob 16. uri pop. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Magdalensko pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana 29. juliia ob 7. uri v župni cerkvi pri sv. Magdaleni. Maribor, dne 27. julija 1930.
.ALOJZIJ PIPA, viš. car. kontrolor, soprog; VIDA PIPA, hčerka, ter vsi ostali sorodniki.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša ljubljena soproga in mati, gospa
jtiatilda Vrtovec roj. £is]ak
dne 28. julija ob pol 3. uri zjutraj po kratkem trpljenju previdena s tolažili sv. vere v 47. letu starosti preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo, dne 30. julija, ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana 31. julija t. 1. ob 7. uri zjutraj v Magdalenski cerkvi. Maribor, dne 28. julija 1930.
ANTON VRTOVEC, pol. zvaničnik, soprog; EDO, STANISLAV in VLADIMIR, sinovi ter vsi ostali sorodniki.
Umrla je naša blaga, dobra mamica, gospa
Marija Rebolj
Pogreb blagopokojne se vrši danes 29. t. m. ob 6. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice.
Ljubljana, dne 27. julija 1930.
14436	Žalujoči otroci.
V. Williams:
KRVAVA MAŠA
Epopeja velike francoske revolucije.
»Moj odgovor je: nič,« je dejal. »In zastran tistega plašča: v Cafe 'des Mille Colonnes, kjer sem obedoval po svojem prihodu v Pariz, sem ga pomotoma vzel namestu svojega lastnega. Po vsem, kar nam je državljan komisar pravkar povedal, je jasno, da je mladi mož. o katerem govori, nalašč ukral moj plašč, da bi se iznebil svojega lastnega. Drugače pa samo pripomnim, da me očitki državljana komisarja nekam presenečajo. On vendar ve, da sem pomotoma vzel tisti plašč iz palače Egalite, ko sem ga še tisti večer sam prosil, naj ga namestu mene zanese tja.«
»Ali je to res?« je vprašal Couthon.
»Sprejel sem plašč, ker mi vsa istorija že takrat ni prav dišala,« Je zagodrnjal grbec, »in reči moram, da nisem našel'v kavarni des Mille Colonnes nikakega potrdila za njegovo trditev!«
»Seveda ne, ker mojega plašča že davno ni bilo več tam!« je vzkliknil Hektor. »Sicer pa, državljan komisar, ali ne bi bilo najbolj preprosto, če bi pripeljali Loisonko semkaj, da bi sama povedala, kaj je napravila s plaščem, ne pa da s takimi jalovimi obtožbami kradete državljanu Couthonu njegov dragoceni čas?«
Hromeč se jfe s kratkimi, naglimi potezami gladil brado, kakor .vselej, če je napeto premišljeval.
»Da,« je pokimal. »Dekle pripeljite, Grand-Duc!«
Grbec je vzdignil okrogla ramena. »Nismo je še mogli dobiti v pesti.«
»Aha!« je drzno vzkliknil Hektor. »Zato, ker dobro veste, da bi njeno pojavljenje mahoma razpršilo to mrežo laži, v katero hočete zaplesti poštenega človeka, ki mu morete očitati samo to, da vdano služi velikemu domoljubu Couthonu!«
Ta udarec je zadel v živo. Grbec je vidno zlezel vase, med tem
ko je Couthon pokimal svojemu tajniku. Hektorja je pričenjala stvar zabavati.
»Odvežite me službe v svoji hiši, dTŽavljan,« je zaklical, »če smatrajo to za izdajstvo zoper državo!«
»Ne razburjaj se, dragi Charpentier,« je rekel Couthon in se nato obrnil h Grand-Ducu.
»Državljan komisar,« je nadaljeval z ledenim glasom, »odsek za javno blaginjo bo takoj preiskal zanikamo poslovanje v Engstromo-vem slučaju. Za svojo nemarnost se boste morali zagovarjati. Idite zdaj, in kadar boste imeli spet kako obtožbo, ne hodite mi brez dokazov z njo pred oči!«
Grand-Duc se je ugriznil v ustnico, počasi je del klobuk na glavo in stopil h Couthonovi zofi.
»Dokazov?« je zarenčal. »Prav, državljan, dobili jih boste! Dotlej pa vsekako pazite na državljana Charpentierja.«
S tem odklobuštral skozi vrata in se odhajaje še enkrat strupeno ozrl na Hektorja.
Posledica Hektorjevega napada je bilo odkrito sovraštvo med njima. Mladega moža je nehote zaskrbelo, kakšen bo Grand-Ducov protinapad...
22. POGLAVJE Nevihta se bliža
Tako se je Hektor spet lotil svojih poslov pri Couthonu. Samo štirinajst dni je bil odsoten iz Pariza, a tolikanj se je bilo razpoloženje v mestu med tem izpremenilo! Navzven je bilo videti, da je še vse po starem. Dan za dnem so stali kupci v brezkončnih vrstah pred prodajalnami, dan za dnem je videl čete, ki so prihajale in odhajale v svojih razcapanih uniformah, dan za dnem so zjutraj in zvečer čakale blatne dvokolnice na dvorišču justičnega dvorca, kjer so z neučakano naglico nalagali nanje zmerom nove žrtve za giljotino, zdaj že kar po šestdeset na en mah.
V svoji notranjosti pa je mesto vrelo in kipelo kakor ognjenik pred izbruhom. Javoirjeva opazovanja so bila pravilna. Ljubosumje med strankami, ki je dolgo časa skrito tlelo, se je bilo naposled raz-
raslo v plamen. Vsak trenutek je utegnil buhniti požar, ki je moral neizbežno uničiti bodi Robespierra, bodi njegove nasprotnike.
Skrivnostno premikanje čet iz Pariza na mejo je zdaj prav posebno zanimalo Couthona, zakaj vkljub svojim utopijam je dobro vedel, da je vojna moč vendarle edina opora zakonu. A Billot-Varennes, Collot d'Herbois in Barere, ki se niso več upali spati med svojimi štirimi stenami, ker so vedeli, da jih Robespierre že ima na »malem spisku«, so čakaK nadaljnega razvoja dogodkov. Po načrtu so prav za prav na skrivaj spravljali čete iz Pariza ter prežah na pravi trenutek za veliki udarec, ki so ga počasi pripravljali v skupščini.
Vohunov je bilo ob tem času v Parizu več ko kdaj poprej. Mrgolelo jih je po ulicah, na političnih zborovanjih, v skupščini in po ječah; bili so celo taki vohuni, ki so morali nadzorovati druge vohune.
O miru ni bilo v Couthonovi hiši niti govora več. Vse noči in vse dni je stala na dvorišču straža, in kadar se je peljal z doma, ga je vselej spremljala četa oborožencev.
Couthonova delavnost je bila neumorna kakor še nikoli ne. Komaj da si je privoščil časa za spanje. Pri obedih je skoparil z vsako sekundo in se celo med jedjo zatapljaJ v došla poročila ter delal zapiske za govore, ki jih je imel v skupščini skoro sleherni dan.
Hektorjeva prva misel po njegovi vrnitvi je bila Loison. S težavo je prišel do nje, zakaj Grand-Ducovi ogleduhi so mu spet povsod viseli na petah, in tudi Couthon, ki je bil odredil, da naj tajnik v bodoče nočuje v ulici Sv. Honorija, je bil s tem ukrepom zelo omejil njegovo prostost.
A naneslo je, da ga je Couthon tisto jutro po vrnitvi iz Neuillyja poslal v Conciergerijo z nekim sporočilom za Fouquierja. Javoirja so mu dali za spremljevalca in Hektor se je vprašal, ali je to skrb za njegovo varnost ali dokaz, da je šel grbčev svet Couthonu do živega. Ko je Hektor, spremljan po policijskem vojniku stopil iz hiše, se je ločil iz množice, ki je oživljala ulico, sumljiv dedec in jo ubral za njima. Tako so zdaj vsi trije drug drugemu za petami korakali po Parizu.
Čuvajte krzna in vse ostale zimske stvari!
[FliY TOI (FLAJ TOX)
Uničuje vse insekte, kar jc spomladi, ko ležejo insekti jajčeca, najlažje doseči.
Kupite še danes ročko FLY-TOX-a in škropilnico! Zahte-
| va.ite originalni plavi omot s francoskim napisom.
Zastopstvo za Slovenijo:	J01	Dobiva se povsod.
Dr. A. Kansky, kemična tovarna, Ljubljana, Krekov trg štev. 7.
INSERIRAJTE V „JUTRU"
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izrekavi tem potom najtoplejšo zalivalo za izkazano sočutje v bolezni in smrti najinega nepozabnega soproga in strica, gospoda
Frana Premrov
podpreglednika fin. kontrole v pokoju
Obenem iskrena hvala onim, ki so ga obsuli s cvetjem in ga spremili na zadnji poti.
V blag spomin ga priporočata globoka žalujoča soproga Marija in nečakinja Nina.
V Ljubljani, dne 28. julija 1930.	1042S
Tovarna POHIŠTVA
I. L NAGLAS, Turjaški trg št. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
ž
ALUZIJE,
lesene tekstilne rolete (drvonitke), rolete iz gradlna, samonavijalce tn lesene rolete »Esslinger« v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka
PETER KOBAL
Kranj — Slovenija Brzojavke: KobaL TeL interurb. 32.
LkentcdiCno indu&hijd&o podjetje
v Ljubljani ali okolici kupim (eventuelno vzamem tudi v najem za več let.) Ponudbe pod ,1 miljon* n« oglasni oddelek MJutra".	103921
POTNIKE
za prvovrstno tvornico špirituoze. Res flektiramo samo na prvorazredne, so* Iidne moči, ki so dobro uvedene.
Ponudbe pod »Za*23892« na Publi* citas d. d. Zagreb, Ilica 9.	10405
Iščemo_
hitro pomoč!
proti golazni. Najsigurneje pokončava vsako golazen »PIRE-TRIN«. Enostavna uporaba. Ni strup. Dobiva se povsod.
„PIRETRIN" d. d.
ZAGREB, Branimirova 43.	291/1
Mag. št. 18361/30 — ref. IX.
14433
Objava.
»IVIMAL" OZDRAVI PIJANČEVANJA!
Izdelek berlinskega lekarnarja Francka, je edino sredstvo, ki pa je zdravju neškodljivo; z njim morete odvaditi pijance, ne da bi sami kaj vedeli za to. Polno zahvalnic ozdravljenih. Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo:
N. Popovic, Beograd, Kolarčeva 7
Hotel in restavracija
z vsem inventarjem in hišo, renomiran in uveden posel,
v Zagrebu,
v centru mesta, takoj NA PRODAJ zaradi bolezni. Potreben kapital 1,200.000 Din, ostanek pod ugodnimi pogoji.
Reflektanti naj se javijo pri Jugosl. Rudolf Mosse d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »Goldgrube«.	10388
•Va; modernejše pohištvo
za spalnice, jedilnice, gosposke sobe itd. kupite po najnižjih
cenah pri tvtrdlkj
Alojzij Majcen, železniški restavrater na Pragerskem, naznanja v svojem in v imenu bratov ter vseh drugih sorodnikov žalostno vest, da je dne 26. julija po dolgem mukapol-nem trpljenju previden s tolažili sv. vere v 91. letu starosti preminul oče in stari oče, gospod
Ivan Majcen
Pogreb predragega pokojnika bo dne 28. julija ob 9. uri dopoldne v Tržišču pri Mokronogu, kjer se bodo brale tudi zadusnice.
Bodi mu lahka in rahla zemlja domača.
Tržišče-Pragersko, dne 27. julija 1930.
10428
J, Jlepse, JEjubljana, (Dvorni frg t
10430
Mestna občina ljubljanska gradi zbiralni kanal na novo projektirani cesti ob tobačni tovarni. Radi prekopa Tržaške ceste za ta kanal, bo Tržaška cesta od jutri dne 29. julija 1930 naprej za vozni promet med Langusovo ulico in Blei-weisovo cesto zaprta. Do nadaljnjega se naj vozovni promet vrši po Langusovi, Marmontovi in Groharjevi cesti.
Mestno načelstvo v LJubljani,
dne 28. julija 1930.
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja povodom smrti našega nad vse ljubljenega očeta, starega očeta, pradeda, tasta in svaka, gospoda
Ivana Lenassi-}a
trgovca in posestnika v Planini
se tem potom najtopleje zahvaljujemo.
Čut dolžnosti nas veže se zahvaliti vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev, sosedu g. Blažon-u in sovaščanom, ki so se v tako častnem številu udeležili pogreba blagopokojnika. Vsem in vsakemu posebej: najiskrenejša zahvala. Planina pri Rakeku, dne 28. julija 1930.
10429a
Globoko žalujoči ostali.
10432
V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da nas je naš nad vse ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, stric in svak, gospod
KAREL AHAČIČ
trgovec in posestnik
danes, dne 28. t m., opoldne po kratkem, mukapolnem trpljenju za vedno zapustil.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 30. t. m. ob 16. popoldne iz doma žalosti, Črnomelj štev. 193, na tukajšnje pokopališče. Črnomelj, dne 28. julija 1930.
MATILDA, roj. BUČAR, soproga; DRAGICA in VANICA, hčerki in ostalo sorodstvo.
«
Cenjenim trgovcem, obrtnikom in zasebnikom se priporoča
»BRZOPROMET
auto-prevozniška družba z o. z., Ljubljana, MikloSičeva cesta 4
co
Tf
o
Prevažanje vseh vrst blaga, odvoz in dovoz na kolodvor. — Prevozi tudi na deželo ob vsakem času in najhitreje. Jamstvo za točno in brzo dostavo. Minimalne prevozne tarife, pri stalnih prevozih popust po dogovoru. — Cenjena naročila naj se oddajajo osebno ali telefonično v pisarni, Miklošičeva cesta štev. 4.	Telef. št. 2182.
Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adofi Ribnika*. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Franc Jezeršek. Za inseratni de* je odgovoren Aknzaj Novak. Vsi v Urbani