Za gospodarje
Maribor, dne 2. oktobra 1935.
Sedanje poletne in nekdanje jesenske počitnice.
Sedaj imamo že nekaj let sem za šolarje v mesecih julij in avgust poletne počitnice. Pravijo, da so te počitnice zato, ker šolarji in učiteljstvo preveč trpijo vsled hude vročine v šolskih prostorih in da zaradi tega niso otroci zmožni učiti se.
Sola se začne sedaj povsod septembra meseca, ker se popolnoma nič ne ozirajo na kmečke potrebe in ne na zdravje, otrok.
Meseca septembra in oktobra je vsak dan močna resa. Posebno meseca oktobra je večkrat občutljivo hladno in mokro, posebno po hudih deževjih. Otroci prihajajo od blatnih in mokrih klancev in potov premočeni v šolo in pozneje domov. Doma je zelo težko, posebno kjer ;ima. uboga družina malo sobo in se zato mokro oblačilo in obutilo zelo težko suši. Kakšen smrad je v takšnih izbah, za tega gospoda sploh nič ne ve.
Nekdaj so bile glavne počitnice meseca septembra in oktobra. Šolsko leto se je navadno začelo o Veliki noči. Šolske sobe so bile večinoma premale za število otrok; poleg tega sta bila v vsakem razredu po dva oddelka, ki- sta odgovarjala dvema razredoma, tako da je imel drugi ali višji oddelek druge in težje snovi kakor prvi oddelek. Učitelj jei tedaj ves dan poučeval dva oddelka ali dva razreda menjajoč, da je imel eden oddelek po pol ure neposreden in drugi posreden pouk. Poleg tegaj je bila vročina večkrat črez 30 stopinj C. Vkljub temu smo se otroci v prvem šolskem letu tol ko učili, da smo znali že v prvi polovici, torej skozi vroči čas brati in pisati vse besede z malimi in z velikimi črkami, starejši šolarji pa snovi, ki. so Pile predpisane v učnih načrtih. Od vročine noben oirok pa tudi noben učitelj ni zbolel.
Počitnice so bile meseca septembra in oktobra. V teh mesecih ima poljedelsko ljudstvo največ dela. Otrocii so pomagal; pri raznih opravilih ter pomagali spravljat^ poljske in sadne pridelke in pasti' živino.
Marsikateri ubogi otrok si je zaslužit obleko am obutilo. Tega sedaj ni več, Ubogi starši težko oskrbujejo svoje otroi ke s potrebnim oblačilom in obutilom.
Ko so bile jesenske počitnice, so sej otroci mimo in brezskrbno nasitili in ni biilo ne davdce in griže, nobene otro*, ške bolezni.
Sedaj se otroci od same skrbi ne uteg-i nojo zadosti nasititi. Za silo si nekaji vtaknejo v usta, gredoč pa glodajo sad-, je in v šoli se nasrkajo vode. Poleg te-i ga prihajajo od mokrih in blatnih klan-, cev mokri im blatni v šolo. Tukaj so vsi' prostori navadno hladni in marsikateri otroci se nalezejo davice, griže ali kake druge hude bolezni
Večkrat je v jesenskih mesecih hudo deževje in otroci prihajajo premočeni- y šolo im potem domov. Kakor že preje omenjeno, je sušenje mokrega oblačila in obutila v revnih stanovanjih zelo tež-ko. Poleti se tega ne čuti, ker je premo-, ceno oblačilo hitro suho.
Kaj je tedaj manj zdravetviemo, da so| otroci v vročem času v zračnih šolskih' prostorih, ali da so v hladnih jesen s k iti mesecih premočeni?
Pravijo, da mora biti zaradi počitnic jedrnata. Lepo je, če je jednota, ampak povsod ne more biti in posebno ne v go-t spodarskih zadevah.
Ubogi kmečki starši preveč trpijo V gmotnem oziru zaradi šole v jesenskem,' času. Tudi občine imajo zaradi tega več; stroškov, česar prej ni bilo.
Torej imejte usmiljenje s kmečki;« ljudstvom in ozirajte se na gospodarske in zdravstvene razmere ter vpeljite zopet jesenske počitnice!
♦
— 68 —
Modra galica ni priporočljivo razkuževalno sredstvo za semena.
Ker sem opazil, da še nekateri kmetovalci razkužujejo semensko blago z modro galico, se mi zdi potrebno, jih tukaj opozoriti na neučinkovitost tega sredstva.
Naravno je, da se mora kmetovalec pri današnjih prillikah posluževati vseh modernih “pripomočkov, če hoče doseči pri produkciji popolen uspeh. Poleg pravilne priprave in obdelave zemlje in zelo skrbnega in smotrenega gnojenja je potrebno pred vsem uporabljati razkuženo seme, ker le tedaj bo obdelava ter gnojenje uspešno učinkovalo, če so rastlin o mod vegetacijo odporne proti rastlinskim boleznim in škodljivcem, kar se doseže z zdravim odnosno razkuženim semenskim blagom.
Da so že naši pradedi poznali bolezni in škodljivce domačih žitaric, je nepobitno, vedeli so pa že tudi, da se jih da ž razkuženjem semena zatirati. Seveda šo bila razkuževalna sredstva še zelo enostavna, kot apno, gnojnica in modra galica, katera so pa za današnje prilike povsem zastarela. Leta 187Ž sa je začela rabiti mo-ra galica kot razkuževalno sredstvo za semena in je ostala po priporočilu oblasti precej časa v rabi. Pri natančnejšem študiju sredstva pa se je spoznalo, da modra galica vendar ni povsem brezhibno sredstvo za razkuževanje semena. Marsikateri kmetovalec je bil ogorčen in nezadovoljen s slabim stanjem žitaric vsled kaljenja semena kljub temu, da je storil vse potrebno za dober razvoj rastline in semensko blago tudi z modro galico razkužil.
Toda prav kmalu so prišli do spoznanja, da povzroča ravno modra galica slabo kaljivost semena, vsled česar je tudi n eo več priporočali kot sredstvo za razkuženje semena. Danes sploh no pride več v poštev za te svrhe. Priznam, da učinkuje modra galica v gotovih okol-ščinah proti zaprtemu smetju na pšenici, povsem neučinkovita pa je proti vsem drugim boleznim žitaric, kot progasti bolezni na ječmenu, prašnati sneti na ovsu in snežni plesni na rži. Pa ne ie neučinkovitost sama razkuževalnega
sredstva, predvsem slab vpliv na kaiji-vost semena je Izločil modro galico iz vrst semenskih razkužovalnih sredstev. Poskusi so dokazali, da je nerazkuženo seme obdržalo popolno kaljivost, medlem ko z modro galico razkuženo v gotovih slučajih sploh ni scimilo. in če Se, zelo nejednakomerno. Na vsak način je pa treba računati, da izpade pri z modro galico razkuženim semenom 15—ŽO odstotkov na nekaljivost, kar naravno povzroča občutno izgubo produkcije.
Da se je uporabljalo modro galico za razkuževanje semena v prejšnjih časih, je pripisati dejstvu, da niso bile tedaj go-jene sorto žitaric tako občutljive za razkuženje kakor pa današnje kulturne vrste. Svojčas niso tako hitro spoznali prav po modri galici povzročene čkvde, katero so pripisovali raznim drugim nimam. Upoštevati je treba tudi mlačvo s cepcem, š čimer se niso povzročate zrnju posebne rane, dočim se pri stroju, ki je danes že skoraj povsod udomačen, zrno veliko ložje rani. In prav ranjeno zrno je zelo občutljivo za razkuženje z modro galico. Vemo pa danes tudi, da ni vsakoletno seme v jednaki meri občutljivo za razkuženje, vsled česar bi se morali pred uporabo semena napraviti poskusi, da se more ugotoviti, s kolikim procentom tega sredstva bi se smelo seme razkužiti, da no utrpi kmetovalec škode. Tega pa danes no dela noben napreden gospodar, ker ima colo vrsto drugih boljših in veliko manj nevarnih razkužovalnih sredstev na izbiro.
Torej razne težkoče i-n pa dognana po modri galici povzročena škoda je napulila strokovnjake in industrijo, da se je začelo misliti in iskati pripravnejših sredstev za razkuževanje semena, ki. sicer le preprečujejo pojave bolezni, (oda niso škodljiva kaljivosti Semena. Znano je, da vsebujejo starejši razkuževalni izdelki gotov odstotek modre galice, dočim so novejša sredstva spojine vsebujoče živo srebro, ttes je tudi, da m moderna razkuževalna sredstva dražja kot modra galica. Toda dejstvo, da se ta nova sredstva danes splošno uporabljajo, izpričuje njihovo rentabilnost. Vedeti in upoštevati pa je treba, da se rabi z modro galico razkuženega semena do 20"« več, kar v gospodarstvu tudi žo nekaj pomeni.
— 69 —
Lepo je obdržati stare navade, toda v današnjih prilikah v gospodarstvu le ono, ki so rentabilno obnesejo, iloeim je potrebno v vseh drugih ozirih iti s časom. da ne zadene gospodarstva občutna škoda. Radi tega priporočam kmetovalcem svinčnike v roke pri uporabi raz-kuževalnih sredstev in prepričan sem, da bo pridelk pri žitaricah pri obstoječi pasivnosti pri nas pomenil velik korak r.aprej.	Inž. Šturm Rado,
*
Za ali proti šmarnici?
Kakor se čita po časnikih, je ali bode ukaz o iztrebljenju šmarnice, vulgo direktor (od ljudstva skrajšana beseda za »Direktträger«) ukinjen.
Zo leta 1893 je obstojala v Vinarski šoli v Mariboru zbirka prilično 28 vrst teil takozvanih Direkttriigerjev v svrhu preizkušnje. To pa se ni doöti vpošteva-lo. Šele dr. Ceršak, takratni notar in vinogradnik v Ormožu, je po takozvani Rfeiferjevi rezi, ki je takrat napravila velik trušč, prišel na idejo, da je vpeljal in začel propagirati šmarnico, ki ee pa pravilno zove »Klvira«.
Dr. Ceršak je bil mnenja, da napravi vinarstvu veliko uslugo, reši vinogradnika toliko omržnjenega škropljenja vinske trte ter napravi velik preokret v vinarstvu. Vpeljal je pa s tem zlo za vi-norejce, ki je v precejšnji meri vzelo ljutomerskim in slovenjegoriškim vinskim pridelkom prejšnji sloves. V Halozah je ta vrsta manj razširjena. Vse druge samorodnice, kolikor jih je, niso nikakor vplivale na kvaliteto vina, kakor ravno sorta Elvira in deloma še tudi N'oah.
Večina vinogradnikov je že prišla do spoznanja, da je najboljše, da se ta vrsta iztrebi. Mnogi so že vso šmarnico precepili, mnogi pa kratkomalo izkopali, kar je najboljše. Tisti, ki imajo lege za uspešno vinorejo manj primerne, se še držijo šmarnice, pa bodo počasi tudi orišli do prepričanja, de nimajo nikakor prav.
♦
Trgovina s hmclfcm.
(Ro »Hmeljarju«)
Savinjska dolina: Tekom zadnjih H dni jc bila kupčija večinoma prav ž -
vahna. Zanimanja in povpraševanja za vse vrste blaga je bilo vedno več in so sc tudi cene učvrstilo ter dvignile, Tako se plačuje za izbrano prvovrstno in tudi v barvi brezhibno blago 27—30 Din za 1 kg .in čez, za prvovrstno 25—20 Din, za dobro srednje 23—24 Din, za srednje 21—22 Din in za slabo srednje 18—20 D za kg. Strogost v presoji kakovosti je že močno popustila in so vse vrste blaga v navedenem okviru znatno napredovale v osni; vsekakor pa poedini kupci kakovost raznih vrst blaga zelo različno presojajo. Tudi za cenejše in v barvi pokvarjeno blago je mnogo zanimanja on tudi to napreduje v ceni. Računa se, da je predanega iz prve roke že nad tri-četrt letošnjega pridelka.
Vojvodina: Pri razmeroma bolj mirni kupčiji so cene nekoliko popustile in se plačuje za najboljše blago 13—15 Din, zn dobro srednje 10—12 Din in za sred-nj3 8—9 Di'n za 1 kg. Računa ?e, da je iz prve roke prodanega žc nad polovico letošnjega pridelka.
češkoslovaška: Tekom zadnjih 14 dni je bila kupčija v začetku prav živahna in so se cene v Žatcu dvignile do 66 Din za 1 kg. Pozneje pa je zanimanje popustilo in prav tako tudi cene na 54—63 Din za 1 kg, vse le boljše in najboljše blago. Presoja kakovosti je prav stroga in je več povpraševanja le za boljše in najboljše blago, zn katero se izjemoma plača tudi šc nad 63 Din, slabše pa se kupnjo tudi pod 54 Din za kg. Računa se, da je v žatcu prodanega iz prve roke že blizu polovice letošnjega pridelka, zmmikovanegn pa jc doslej 2899 stotov. Tudi zi> lanski žnteški hmelj je šo nekaj zanimanja in se trž; po 41—45 Din za 1 kg. V Ušteku in Roudnici so se cene najprej dvignile na 41 — 49 Din za 1 kg, zadnji čas pa je kupčija zopet bolj mirna in so ceno popustile na 40—45 Din; prodanega iz, prve roke jc nad polovico letošnjega pridelka. Hmelj iz Dube notira 30 36 Din zn 1 kg. Da se zn .letošnji pridelek vzdrže na vsak način primerne cene. se te dni vrše na merodajnih mestih v Pragi pogajanja glede določitve dopustnih obveznih najnižjih cen.
Najvišje cene, dejansko plačane 'zad> n j. čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, so bile naslednje: Nemčija Spalt. Tettnang. Hallertau 106 Din,
Češkoslovaška Žalec 62 Ddn, Francija al zaški 34 Din, Jugoslavija savinjski 29 Din, Belgija Alost 17 Din.
Razna obvestila.
I, jugoslovanski sadni sejem v Mariboru. Vse sadjarske in vrtnarske kakor tudi kmetijske podružnice, katere imajo letos dobro sadno letino ter so gospodarsko napredne in se nagibajo gospodarsko k Mariboru, so se dogovonHe, da sporazumno s svojimi člani, naprednimi sadjarji, priredijo letos od 25. do 28. oktobra v Mariboru v verandi Unionske pivovarne na Aleksandrovi cesti, veliko sadno razstavo pod imenom I. jugoslov. sadni sejem v Mariboru. Zanimanje od strani kmetov-sadjarjev, članov teh podružnic, je zelo veliko. Gre za to, da napreden kmet-sadjar brez bahanja pokaže, kaj je z umnim delom v sadjarstvu dosegel. Obenem pa tudi hoče doznati, kakšno ceno bo za svoje delo in trud dobil. Na tej podlagi se bo naš slovenski sadjar še bolj zanimal za napredek te krasne gospodarske panoge. Dosedaj se je prijavilo za udeležbo na tem sejmu nad 20 sadjarskih in kmetijskih podružnic. katere bodo razstavile 2200 ameri-kanskih in 300 holandskih zabojev polnih pakovanega in najfinejšega sadja, približno 6 vagonov kabinetnega sadja. Prirejajo se pri vseh podružnicah, ki se udeležijo tega sejma in to zahtevajo, tečaji za pravilno pakovanje iin sortiranje sadja, katere vodijo napredni kmečki fantje, kajti kmet kmetu še najbolj veruje. S sadnim sejmom bo združena vinska poskušnja najfinejših sortiranih vin. Tudi se vrši razstava in prodaja žlahtnega grozdja. Pridružila se bo tud« razstava sira in mleka in mlečnih izdelkov. Povabljeni na ta sejem so vsi pridelovalci sadja in vina, kakor tudi mleka, da si to razstavo ogledajo. Povabljeni so pa tudi vsi nakupovalci, tuzemoi in ino-zemci, iz sosednih in drugih držav. —; Sodstvo sejma.
Vinogradniki, člani Kletarskega dru-Itva v Ormožu, odlašajte s trgatvijo kolikor mogoče dolgo! Letos je grozdje zdravo in pri sedanjem lepem vremenu se iz plača čakati, pri obetajočem se večjem pridelku bo mogoče le za dobra
70 —« „
vina doseči kolikor toliko povoljne in visoke cene.
Cene in sejmska poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 28. septembra so pripeljali 35 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10—12, slanina 12—13. Kmetje so pripeljal« 5 voz krme po 55— 62, 17 voz krompirja 0.75—1, 3 čebule po 2 Din, česen 6—8, zelje 1—3, kislo 5, hren 8—10. Jabolke 3—4, hruške 3—6, slive 2—3, breskve 4—8, grozdje 4—6, brusnice 10—11, luščeni orehi 28, koštaj 4. Na trgu je bilo 12 vreč pšenice po 1.50, 5 rži 1.25, 12 ječmena 1.25, 14 koruze 1.25, 12 ovsa 0.75—1, 8 prosa 1.50, 7 ajde 1.25, 14 fižola 1.50—2. Smetana 6—8, mleko 1.50—1.75, surovo maslo 18 —24, čajno maslo 26—28. Prinesli so 34 kokoši 15—22, 820 piščancev 15—45, 16 gosi 22—25, 32 puranov 25—30, 28 rac 8—15, 26 domačih zajcev 5—25 Din.
Mariborski živinski sejm 24. 9. 1935. Prignanih je bilo 13 konjev, 18 bikov, 122 volov, 418 krav in 12 telet, skupaj 583 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na tem sejmu so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 2.75 do 3 Din, poldbeli voli od 2.25 do 2.50, plemenski voli od 2.— do 2.90, biki za klanje od 2.— do 2.50, klavne krave debele od 2.— do 2.75, plemenske krave od 1.50 do 2.—, kravo za klobasanje od 1.— do 1.25, molzne krave od 2.25 do 2.50, brej© krave od 2.25 do 2.50, mlada živina od 2.50 do 2.50, teleta od 3.— do 4.— Din. Prodanih je bilo 347 komadov.
Mariborski svinjski sejm 27. 9. 1935. Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 177 svinj, 1 ovca in 1 koza, cene so Me sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 45—50 Din, 7—9 tednov stari 60— 80 Din, 3—4 mesece stari 120—150 Din, 5—7 mesecev stani 200—250 Din, 8—10 mesecev stari 300—350 Din, 1 leto 450— 580 Din, 1 kg žive teže 4.50—5.50 Din, 1 kg mrtve teže 7.50—9.50 Dih. Prodanih je bila 101 svinja in 1 ovca.
Mesno ceno v Mariboru. Volovsko meso I. vrste kg 8—10 Din, II. vrste 6—8; meso od bikov, krav, telic 4—6; telečje meso I. vrste 8—10, II. vrste 4—6 Din; sveža svinjsko meso 8—12 Din 1 kg.