CirlLAS I%T MINL
Ljubljana, i?. julija 19*6
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO III., ŠTEV. 54
i
i
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
skladno s porastom proizvodnje deloma povečala tudi delovno silo, ki se bo po posameznih strokah v primerjavi z letom 1955 gibala takole:
OBČINA UUBUANA-ŠIŠKA
Družbeni plan
Na podlagi 1., 2., 7. in 9. člena »Plošnega zakona o ureditvi občin J1 okrajev (Uradni list FLRJ štev. 16-289/53) in na podlagi člena 50. •&kona o občinskih ljudskih odborih 'Uradni Hat LRS št. 19/52) v zvezi 8 določbami zveznega družbenega P*na za leto 1956 (Uradni list FLRJ 14-135/56), določbami družbenega na Ljudske republike Slovenije leto 1958 (Uradni list LRS štev. '4-43/36) in na podlagi 23. člena statuta občine ‘Ljubljana-Šiška je ‘t^ejel ljudski odbor na svoji redni dne 8. VI. 1956
Družbeni plan
“čine I,jubljana-Slška za leto 1956. PRVI DEL
Smernice za razvoj gospodarstva v letu 1956 ,
V smernicah in ukrepih za razvoj »QSpodarstva v letu 1956, ki jih pred-Jdeva Občinski ljudski odbor na _''oj etn področju, so upoštevane .“krnice tako zveznega in republi-.j68a družbenega plana, kakor tudi f,aij8 Okrajnega ljudskega odbora Jana v smislu spremenjene gozdarske politike. Poleg tega je /finski ljudski odbor pri izdelavi ^"ibenego plana upošteval dejstvo, J® občina sestavni del mesta g^Mjane, ki je nerazdružljiva ce-
e,	I. poglavje
uPnl družbeni proizvod In narodni
Na povprečni družbeni proizvod in narodni dohodek bo v prvi vrsti vplivala povečana industrijska proizvodnja In povečana gradbena delavnost, v manjši meri pa tudi povečanje proizvodnje v ostalih panogah gospodarstva. Padec pa se zaznamuje pri komunalni dejavnosti zaradi povečanih materialnih stroškov Električne cestne železnice.
II.	poglavje
Industrija
Celotna količinska proizvodnja industrije se bo v občini povečala nasproti letu 1955 za 3,1 */», d očim bo blagovna proizvodnja porastla za 10,9 “/«, proizvodnja predmetov široke potrošnje pa za 14 °/e.
121	Industrija gradib.	
	materiala	98,0
122	Lesna industrija	117,5
124	Tekstilna industrija	106,4
125	Industrija usnja in	
	obutve	112,9
127	Živilska industrija	94,7
128	Grafična industrija	100,0
	Industrija skupaj:	103,1
Porast proizvodnje predmetov za široko potrošnjo je po posameznih strokah predviden •takole:
Stroka
Indeks fizičnega obsega proizvodnje predmetov široke potrošnje (realizacija 1855 - 100)
117 Kovinska industrija	126,2
119 Elektro industrija	218,3
Okrajni ljudski odbor
Na podlagi točke 12 126. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih ter po sklepu 8. seje zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora
sklicujem
zbore volivcev v gospodarskih organizacijah na okrajnem območju. Zbori volivcev morajo biti opravljeni do 15. septembra t. 1.
Dan, kraj in čas posameznih zborov volivcev določijo občinski ljudski odbori.
Predsednik OLO; dr. Marijan Dermastia 1. r.
	Stroka	Indeks 56 : 55
117	Kovinska industrija	100
119	Elektro industrija	100
120	Kemična industrija	104,7
121	Industrija gradb.	
	materiala	100
122	Lesna industrija	96,4
124	Tekstilna industrija	100,3
125	Industrija usnja in	
	obutve	103
127	Živilska industrija	100,7
128	Grafična industrija	100
Skupaj:	100,5
Na osnovi predvidenega povprečnega števila zaposlenih v letu 1956 ln predvidenega povečanja fizičnega obsega proizvodnje bo produktivnost v industrijski proizvodnji v primerjavi z letom 1955 predvidoma porasla za 2,6 °/o.
Da bodo podjetja dosegla čim-večje povečanje produktivnosti,, bodo morali delovni kolektivi:
1.	Uvesti delo po učinku povsod, kjer je možno.
2.	Korigirati norme tam, kjer so sedaj nerealno postavljene.
3.	Sprejeti in izvajati premijsko pravilnike tam, kjer teh še nimajo.
4.	Pristopiti k premiranju tam, kjer pravilniki že obstojajo.
5.	Zmanjšati število neproduktivnega osebja, število izostankov itd.
6.	Izvrševati boljšo organizacijo dela in boljšo mehanizacijo dela ter racionalizacijo proizvodnega procesa,
III.	poglavje
dohodek
j-.^latu 1956 bo v občini dosežen Jr!°4nt porast proizvodnje. Termi ilrJii mu porastu proizvodnje bo Iti 11 tudi povečan izvoz za 240 */., »Lit* nana5a predvsem na podjetje Vod ■tro^" zara<ti povečanja .izvoza W|n'h turbin. Povečala pa se bo zaposlitev prebivalstva skoraj Po v** sektorjih gospodarstva. VečJTana zaposlitev bo rezultat po-Za^ 0 proizvodnje. Število oseb, Valenih v gospodarstvu občine, brot dv|8nilo za 4,6 •/», dočlm bo llin.*Vo<,nia porastla nasproti letu 5®za 7,8 •/,.
V«n družbenem planu je upošte-OfgT »snovno načelo, da gospodarska Veči Zac'ja zvišuje proizvodnjo z fcno- Produktivnostjo in boljšo or-
dela, ne pa s povečanjem ya zaposlenih.
°bči ,| * gospodarska aktivnost v v®tii i 0 v *e*u t®58 omogočila ponos'1'6 družbenega proizvoda in na-kor ,e®? dohodka tako v celoti, ko-i na enega prebivalca občine. br(,|,V^eva se. da se bo družbeni V0(l in narodni dohodek celot-gospodarstva gibal takole:
j^ružbonl proizvod ..... Orodni dohodek..................
Predvideno povečanje proizvodnje bp doseženo:
1.	S	povečanjem	proizvodnosti
oziroma	storilnosti dela (uvedbe
norm, premij itd.).
2.	z	izboljšanjem	Izkoriščanja
obstoječih kapacitet.
3.	Z	izboljšanjem	organizacije
dela.
4.	S povečanjem kapacitet.
5.	Z izboljšanjem Izkoriščenosti materiala in boljšo oskrbo z reprodukcijskim materialom.
Po strokah se bo fizični obseg industrijske proizvodnje gibal nasproti letu 1955 takole: v
Stroka	Indeks
fizičnega obsega (realizacija
1955 = 100)
117	Kovinska industrija	98,3
119	Elektroindustrija	116,3
120	Kemična industrija	153,9
	1955	1956	Indeks
	Din	Din	56 :53
4,993.305	6.010.943	120
4,409.669	5,248.427	119
120	Kemična industrija	154
122	Lesna industrija	117,5
124	Tekstilna industrija	106,4
123	Industrija usnja in	
obutve 127 Živilska industrija		U2.9 91,6
128	Grafična industrija	100
	Skupaj:	114
Z dovršenimi rekonstrukcijami v letu 1955/56 in novimi kapacitetami, ki bodo pričele obratovati, »e bo povečala proizvodnja v »Tovarni zamaškov« z dograditvijo novega objekta in proizvodnjo izolacijskih plošč iz plute. za 77 °/», v »Tovarni obutve ZVEZDA« pa za 23 •/*, zaradi nabave novega stroja.
Na splošno pa ima vsa naša predelovalna industrija več ali manj možnosti z manjšimi rekonstrukcijami povečati proizvodnjo. Obrtno uslužnostni obrati naših industrijskih podjetij bodo v letu 1956 povečali izkoriščenost svojih kapacitet tudi na ta način, da bodo delali obrtne usluge državnim podjetjem kakor tudi direktno privatnim potrošnikom.
Za dovršitev proizvodnih nalog bodo industrijska podjetja v občini
Kmetijstvo
Ker je občina Šiška sestavni dri mesta Ljubljane in mora biti na molj obdelave zemljišča drugačen kot v občinah oddaljenih od takih središlk bodo sredstva, ki so določena ft družbenimi instrumenti za leto 1956, uporabljena za preusmeritev dosedanjega načina kmetijske proizvodnje v intenzivno vrtnarsko pridelovanje zelenjave, predvsem za preskrbo ljubljanskega trga. Nadalje za pospeševanje pridelovanja novih kultur (sadno grmičevje), ki dobro uspevajo na kisli in preko metre vlažni zemlji (posebne vrste borovnic in brusnic).
Edina kmetijska organizacija na področju občine Je Kmetijska zadruga v Dravljah. Delavnost te zadrugo pa je omejena na posredovanje nakupa umetnih gnojil in na posojanj* poljedelskega orodja in strojev zadružnikom. Kot taka pa ne more znatno prispevati k povečanju kmetijske proizvodnje, ker gospodari vsak kmet na svojem posestvu, ni p* skupnega strokovnega vodstva Id skupno organiziranega dela. Zato bo občinski ljudski odbor za leto 195$ proučil možnosti primernih organizacijskih oblik povezavanja kmetijskih proizvajalcev.
GLASN®
C
IV.	poglavje Gradbeništvo
Predvidena vrednost gradbenih storitev v občini bo znašala v letu 1956 254,979.000 dinarjev, to je za 134 "/o več kot v letu 1955.
Zvišanje vrednosti gradbenih storitev je pripisati predvsem povečani gradbeni delavnosti na področju stanovanjske izgradnje. 90 °/e sredstev gre za Izgradnjo stanovanj in le 10 odstotkov za dokončanje že pričetih gradbenih del v preteklih letih v Industriji (Litostroj)
Povečanje stanovanjske izgradnje bo financirano v glavnem iz sredstev stanovanjskega sklada (80 odstotkov), okoli 20 odstotkov sredstev pa bo predvidoma vložil v gradnjo privatni sektor.
Sorazmerno s povečano gradbeno
delavnostjo bo porastla tudi zaposlitev delovne sile v tej panogi gospodarstva. Tako je bilo v letu 1955 zaposlenih v gradbeništvu skozi vse leto povprečno okoli 124 ljudi, do čim bo v letu 1956 zaposlenih skozi vse leto povprečno 179 ljudi (porast za 44 °/e).
V.	poglavje
Promet
Družbeni plan za leto 1956 zajema poleg cestnega prometa tudi tri železniška namenska podjetja. Ta podjetja vršijo rekonstrukcijo in vzdrževanje železniškega prevoznega parka in železniških voznih naprav za železniško prevozno po.djetje.
Od celotnega dohodka 886,670.000 dinarjev te panoge odpade:
din /	°/e
na železniška namenska podjetja	830,670.000.—	93,7
na javni cestni promet	56,000.000.—	6,3
Skupaj: 886,670.000,—	100
Delo in razvoj železniških namenskih podjetij je tesno povezano z razvojem in potrebami železniškega transportnega podjetja. Porast količinske proizvodnje v letu 1956 za ta podjetja je predviden za 5 V«.
Število zaposlenih v podjetju bo znašalo v 1. 1956 skupino 882 oseb ali 3,7 °/o več kot v 1. 1955.
VI.	poglavje
Trgovina
Blagovni promet na področju občine bo v letu 1956 porastel za 13,5 "/o in bo predvidoma znašal 5,119.670.000 dinarjev.
Od tega odpade:
1.	na notranjo trgovino 32 V« od tega:
a)	trgovina na veliko 51 °/o
b)	trgovina na drobno 49 °/e
2.	na zunanjo trgovino 60 °/e
3.	na časopisno založni-
ška podjetja in ostalo trgovino	8 °/e
Zlasti občutno povečan je promet v zunanji trgovini kot posledica povečane dejavnosti zastopniškega podjetja »AVTOTEHNA«, kjer bo porastel promet nasproti letu 1955 Za 36,5 •/».
Predvideno povečanje prometa v ostalih trgovskih podjetjih na drobno in na debelo bo doseženo s povečanjem blagovnih skladov industrijske proizvodnje, predvsem predmetov za široko potrošnjo, zlasti pa kot posledica povečanega uvoza predmetov za široko potrošnjo.
Promet po posameznih vrstah trgovine bo v letu 1956 porastel takole:
1.1955 = 100
trgovina na drobno	106,0
trgovino na debelo	107,4
zunanja trgovina	118,9
Časopisna, založniška
podjetja	101,7
ostala trgovina	104,8
Vzporedno s porastom prometa v zadnjih letih se ni ustrezno povečala tudi trgovinska mreža. V občini je v zadnjih letih zaradi obsežne stanovanjske izgradnje občutno porastlo število prebivalstva, ni pa vzporedno s tem rasti a tudi trgovinska mreža.
Občinski ljudski odbor sl je zadal kot prioritetno nalogo v trgovini razširitev trgovske mreže predvsem prehranjevalne stroke v okolišu po vojni izgrajenih naselij.
Poleg tega bo skrbel, da se bodo potrošniški sveti člmprej uveljavili,
da bo trgovina na drobno posvečala čimvečjo skrb kulturni postrežbi in ureditvi svojih poslovalnic.
Nadalje bo vplival na delovne kolektive v tem smčsl-u, da bodo posvečali vso pozornost pestrejšemu izboru blaga, varčevanju pri materialnih stroških, odpravi nepotrebnih posrednikov in nepotrebnemu kopičenju blaga ter na ta način prispevali k stabilizaciji in znižanju cen. V sodelovanju z Okrajno obrtno zbornico bodo morali poskrbeti za izboljšanje strokovne in praktične izobrazbe delavcev in uslužbencev v trgovini ter voditi računa tudi o njih politično moralnih kvalifikacijah.
VII.	poglavje Gostinstvo in turizem
Promet v gostinstvu občine se bo skladno s porastom celotnega blagovnega prometa in predvidenim turitičnim prometom povečal za 2 «/o, število zaposlenih pa se bo znižalo za 1 •/».
Pri določitvi instrumentov za gostinstvo se je upoštevalo slabo stanje gostinske mreže v občini. S temi Instrumenti je upoštevano, da bo amortizacija v osnovah in po stopnjah omogočila realno vzdrževanje in nadomestitev vseh osnovnih sredstev. Za pavšalirana gostišča pa se je vzela enotna stopnja (10 °/») za vsa osnovna sredstva, zato, da se poenostavi poslovanje in zagotovi nadomestitev.
Obresti od osnovnih sredstev, ki se po določilih zveznega družbenega plana stekajo v občinski investicijski sklad pa bodo služile kot vir za nove Investicije v gostinstvu.
VIII.	poglavje
Obrt
Socialistična obrt občine zabelc-žuje iz leta v leto postopen dvig, ki pa bi bil še večji, če bi se izboljšali nekateri osnovni pogoji. Razlog za to, da do tega ni prišlo, je bil predvsem v pomanjkanju potrebnih investicijskih sredstev, ki so se kanalizirala v ostale panoge gospodarstva. Socialistična obrt se zato ni razvijala skladno z razvojem ostalih gospodarskih panog.
V	občini pa je prilično razvita privatna obrt, tako po številu obratov, kakor tudi po vrstah delavnosti.
V	letu 1956 se bo proizvodnja in storitve obrtniške delavnosti v državnem sektorju povečala za 4 •/•, v zadružnem pa za 4,5 °/». Povečanje proizvodnje je v celotnem družbenem sektorju predvideno za 4,1 */*.
Z instrumenti plana (amortizacija, obresti na osnovna sredstva), so zagotovljena sredstva za postopno obnavljanje tehnične opreme obstoječih obrtnih delavnic, ker je ta v večini obratov že iztrošena. Za razširitev mreže obrtniških delavnic, predvsem uslužnostnih, kakor tudi za razširitev kapacitet obstoječih obrtnih obratov, pa bodo služila sredstva, ki jih bodo vplačala podjetja v občinski Investicijski sklad.
V	letu 1955 se je pokazal kot poseben problem obrti flulctuacija delovne sile iz družbenega sektorja v privatni sektor predvsem zaradi boljših materialnih pogojev. Ce hočemo to fluktuacijo preprečiti in ustvariti med tema dvema sektorjema zdravo konkurenco, ju moramo v družbenih obveznostih izenačiti. Zato bo posebna naloga in skrb občinskega ljudskega odbora v letu 1956, da bodo davčne osnove privatnega sektorja realno ln pravilno ugotovljene in da bo na ta način doseženo izenačevanje družbenih obveznosti med socialističnim in privatnim sektorjem. Sele tako izenačenje bo omogočilo zdravo konkurenco med obema sektorjema. Element, ki bo občutno pripomogel k temu, bo uvedba občinskih doklad.
Skrb občinskega ljudskega odbora v letu 1956 bo usmerjena k temu, da bodo tudi organi stanovanjske skupnosti ustanavljali remontne uslužnostne delavnice.
IX.	poglavje
Komunala
Poleg Električne cestne železnice bodo v letu 1956 v občini poslovala kot komunalna (podjetja tudi pekarne in podjetja za predvajanje filmov.
V	letu 1956 se bo predvsem povečala delavnost »Električne cestne železnice«, ki bo nadaljevala z rekonstrukcijo cestnega prometa in ureditvijo prometa z bližnjo okolico.
Pekarne v letu 1956 ne bodo povečale svoje proizvodnje. Stanje zastarelih pekarskih obratov je precej kritično. Ta problem bo v 1. 1956 obravnavan z vidika celotnega mesta in je predvidena po okrajnem družbenem prlanu obnova 17 obratov na področju mesta. Izdelan pa je tudi investicijski program za gradnjo nove parne pekarne s kapaciteto 20.000 kg kruha in peciva, katere izgradnja pa se bo pričela, ko bodo na razpolago potrebna sredstva.
V	letu 1956 so komunalna podjetja oproščena plačevanja zveznega davka. Z Instrumenti tega plana je določeno, da komunalna podjetja občine obračunavajo amortizacijske stopnje po zveznih predpisih. Električna cestna železnica je za leto 1956 oproščena tudi plačila obresti od osnovnih sredstev.
Pri določanju vseh instrumentov komunalnih podjetij občine (razen Električne cestne železnice) je upoštevano le kritje materialnih izdatkov in najnujnejše investicijske potrebe.
DRUGI DEL Ekonomski instrumenti občine Ljubljana-Siška za leto 1956
X.	poglavje
Kot komunalna podjetja bodo poslovale na območju občine Ljubljana-Siška naslednje gospodarske organizacije:
a)	Električna cestna železnica
b)	Pekarna »Spodnja Šiška«
c)	Pekama »Zgornja Šiška«
č) Kino »Titovi zavodi LITOSTROJ«
d)	Kino »Šiška«
XI.	poglavje Amortizacija
1.	Gostinstvo In turizem
Gostinska podjetja in gostišča tel “ pavšalirana samostojna gostišča bodo ^ obračunala polni znesek predpisan1 q amortizacije, izračunane po amoirti' ^ zacijskih stopnjah, ki so določene •
zveznimi predpisi
Gostišča na pravila bodo obračunala amortizacijo po stopnji 10'n vseh osnovnih sredstev.
2.	Obrt
Obrtne gospodarske organizacij6 fi bodo obračunale polni znesek pred-
pisane amortizacije, izračunane tl
stopnjah, ki so določene predpisi.
zveznimi
3.	Komunalna podjetja
Komunalna podjetja bodo obračunala polni znesek predpisan1 amortizacije izračunane po stopnja® ki so določene z zveznimi predpis*
XII.	poglavje
Obresti od osnovnih sredstev
1.	Gostinstvo
Obrestna mera za osnovna sred-stva znaša na leto za:
a)	zgradbe 2°/«,	.
b)	ostala osnovna sredstva 4 Podjetja in gostišča družben*
prehrane ne plačujejo obresti osnovnih sredstev.
sred'
2.	Obrt
Obrestna mera za osnovna stva znaša na leto za:	,
a)	obrate, ki izdelujejo gradben*
material 1 %,	...
b)	obrate živilske stroke, stroH-
osebnih uslug, storitev ln poprav
kakor tudi za vse novoustanovljen P] obrate 2 °/o,
c)	obrate s pretežno ročnim delom 3 "/o,
d)	obrate z večjo uporabo strojev 4 °/o,
e)	obrate, ki se bavijo z veti1 ali serijsko proizvodnjo 6*1*.
Razvrstitev obrtnih podjetij delavnic po navadenih skupinah !" razvidna iz seznama, ki je prilog planu.
3.	Komunalna podjetja
Obrestna mera za osnovna sredstva znaša na leto za:	^
a)	podjetja za predvajanje f*1
mov 1 °/o,	.,
b)	vsa ostala komunalna P°° jetja 2°/».
Električna cestna železnica oproščena plačila obresti od osno' nih sredstev.
4. Splošne kmetijske zadruge
Obrestna mera za osnovna sre61 stva znaša na leto 2*1*.
XIII.	poglavje
Zcmljarina
Stopnja zemlja rine znaša za
munalna podjetja 13 •/« katast^ skega dohodka od zemljišča.
XIV.	poglavje Razdelitev dobička
1.	Trgovina:
Dobiček trgovskega podjetja ,
3 jf’
ko se odločijo sredstva za oki'9^
drobno oziroma trgovine, ki os*
družbeni investicijski sklad P° ^ členu in sredstva za razdelitev ™ trošniikom po 92. členu Uredb9 ^ delitvi celotnega dohodka
organizacij (Ur. list Puj-
skih organizacij (Ur. list F ■ št. 10/56) se vloži v občinski beni investicijski sklad in sc s ^ uporabljati le za investicije v vini
B. Gostinstvo«
Dobiček gostinskih podjetij in BostišČ, ki ostane, ko se Izločijo tredstva za okrajni družbeni investicijski sklad po 113. oziroma to- členu Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij wr. 1. FLRJ št. 10/86) se razdeli:
50 % v občinski družbeni lnveoti-d)ski sklad,
80% v občinski proračun.
3.	Komunalna podjetja
a)	Od komunalnih podjetij vlo-* tijo 50% del dobička, ki ustreza
zveznemu davku: pekarne v občin-c ski družbeni investicijski sklad, ki Se namensko uporablja za investicije V Pekarnah, ostala komunalna podivja, razen Električne cestne železne, v svoj investicijski sklad.
b)	Ko odvede gospodarska orga-Mzacija iz svojega dobička znesek ^ investicijski sklad, krije obvez-
po zakonu iz dobička (39. člen Uredbe o delitvi celotnega dohodka fvspodarskih organizacij Ur. 1. FLRJ - “ ■ 10/56).
I c) iz dobička po odbitku zakon-m obveznosti se izloči plačilni s«lad iz dobička s prispevkom za ^cialno zavarovanje in prispevek 13 stanovanjski sklad.
Plačilni sklad iz dobička znaša “° 16 °/o plačilnega sklada pred iz-raČunom dobička.
, d) Po odbitku plač iz dobička sc ~*°Či določeni del za samostojno razpolaganje, ki znaša 1 % od celega dohodka.
Sredstva za samostojno razpela-”anie komunalnih podjetij se smejo grabiti tako, kot določa 51. člen Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list št. 10/56).
v-. . e) Dobiček gospodarske organiza-I JJ® Po odbitku dela za samostojno \®*Polaganje se odvede v občinski ^uibeni Investicijski sklad.
4- Splošne kmetijske zadruge
- Dobiček, ki ostane po Izločitvi ti-j< ^e8a dela, ki ustreza zveznem* v^vku od dobička se razdeli:
8) 10 •/• v občinski proračun, h) 40«/» v sklad Okrajne zadruž-16 zveze.
ZM^redstva tega sklada sme Okrajna zveza uporabljati samo za ^Pcševanje trgovinske delavnosti.
c)	50% kmetijski zadrugi.
XV.	poglavje
Sklad za plače gospodarskih organizacij
1.	Trgovina:
Svinskim podjetjem in trgo-tj0 I3 sc določa sklad za plače oc
^stotkif3 prometa v nasloni1*
procent plač< od prometa 5,0
r *Kn?Voprodaia*
«ja„ ‘^-Železničar« "Koda,
Izvije« ' ir,ol°vcc«
»č^hada«
,Sovo.
feC,* Sir-
4 tesarskih
4.1
5.7 4,5
4.8
4.9 4.3 4,5
4.2 1,7 3,0 1,7
hiojst
.rov
2.	Gostinstvo:
((e^^Dnskim podjetjem in gosti ^0sežrJe	sklad za plače o
»totki^Ka prometa v naslednjih od
procent plaO« od prometa
Gost. podj. »Majolka«	18
Gost. podj. »Primorje«	17
DUR Litostroj	14,5
DUR Megrad	1»
Svet za gospodarstvo se pooblašča, da lahko v teku leta v utemeljenih primerih spremeni zgoraj navedene odstotke plač od prometa.
XVI.	poglavje
Občinske doklade
1.	Občinske dosladc na dohodke
od kmetijstva
Občinska doklada na dohodek od kmetijstva znaša 15 % od katastar-skega dohodka.
2.	Občinske doklade na dohodnino samostojnih poklicev in zasebno
pravnim osebam
Občinska doklada na dohodnino samostojnih poklicev in zasebno pravnim osebam znaša 45 %.
Brivci in frizerji, čevljarji, čistilci Čevljev, čuvarji lokalov, stanovanj, vozil in prtljage, dežnikarji, dimnikarji, garderoberji, izdelovalci perila, krojači, krpalci vreč, krznarji, maserji in pedikerji, modist-ke, perice in likalke, popravljavci glasbil, popravljalci nogavic, preprog in drugih tkanin, predtiskovalci tkanin, snažilci oken, šivilje, veziljke, žagarji drv in osebe, ki se ukvarjajo s prepisovanjem, razmnoževanjem, kopiranjem, plakatiranjem ter sestavljanjem oglasov in reklam — pod pogojem, da se pretežno bavijo z uslužnostnimi opravili zasebnim potrošnikom, plačajo samo 10°/o doklado na dohodnino.
Občinska doklada samostojnim poklicem in zasebno pravnim osebam se ne odmeri zavezancem, katerim celokupni letni čisti dohodek ne presega 160.000 dinarjev.
Način odmere in pobiranja občinske doklade bo določen s posebnim odlokom.
XVII.	poglavje
Družbeni skladi
Sklad za stanovanjsko in komunalno graditev
Za kritje potreb na področju stanovanjskih in komunalnih gradenj sc ustanovi sklad za stanovanjsko in komunalno graditev.
Dohodki tega sklada so:
a)	10% najemnine od stanovanj,
b)	56% najemnin od poslovnih prostorov,
c)	izkupiček od prodaje hiš ploš-nega ljudskega premoženja,
d)	18% od občinskega prometnega davka, ki se vplača na področju občine izvzemivšl 10% občinski prometni davek od alkoholnih pijač.
Sredstva pobrana od najemnin od poslovnih prostorov se smejo uporabljati Izključno le za razširitev mreže poslovnih prostorov.
Sklad za pobijanje alkoholizma
Za podpiranje proizvodnje alkoholnih pijač in trgovine z brezalkoholnimi pijačami ter finansiranje protialkoholnih ukrepov se ustanovi sklad za pobijanje alkoholizma.
Dohodki tega sklada so:
10% občinski prometn^ davek od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinstvu In
10% občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini na drobno.
Ta sklad je proračunski sklad ln kot tak sestavni del proračuna občinskega ljudskega odbora.
XVIII. poglavje A. BILANCA
sredstev občine I.jubljana-Slška za leto 1956
Dohodki:
V 000 din
1.	Del dobička gospodarskih organizacij
2.	Del prometnega davka iz gospodarstva
3.	Del posebnega proračunskega prispevka
4.	Del dohodnine kmečkih gospodarstev
5.	Del dohodnine ostalih poklicev
6.	45% občinske doklade na dohodke od kmetov
7.	Občinske doklade na dohodke ostalih poklicev
8.	Občinski prometni davek enkratne obdavčbe
9.	Občinski prometni davek
10.	Občinski prometni davek od prenosa nepremičnin
11.	Lokalne takse
12.	Zemljarina (brez kmetijstva)
13.	Dohodki uradov in usta nov
14.	Ostali proračunski dohodki
15.	Davek na maloprodajni promet
16.	50 % ostanka dobička gost. podj. in pavšal, podj.
17.	Dotacije
SKUPAJ proračunska
sredstva:	139.321
Izdatki:	
1. Administrativni pro-	
račun	120.956
2. Dotacija gospodarstvu	—
3. Negospodarske investi-	
cije	18.365
SKUPAJ izdatki:	139.321
B. SREDSTVA SKLADOV občine Ljubljana-Siška (V tisoč din)
1.
Občinski investicijski sklad bo znašal v letu 1956 14.047.
22.217
11.662
2.050
2.822
35.260
1.075
5.156
1.000
36.000
450
3.000
235
4.000 40
6.350
7.950
2.
Občinski sklad bo znašal 930.
3.
Sklad za pobijanje alkoholizma bo znašal '9748.
4.
Sklad za stanovanjsko in komunalno graditev bo znašal 20.000.
5.
Sklad za zidanje stanovanjskih hiš bo znašal 117.110.
Ta odlok velja od 1. jan. 1956.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: Jenko Marjan 1. r.
PRILOGA
k predlogu družbenega plana za leto 1956.
SEZNAM
o kategorizaciji obrtnih podjetij in delavnic po stopnjah obresti od osnovnih sredstev:
kategorija b) (2%)
1.	Medenjak, Ulica Milana Majcna 13,
2.	»Učila«, Vodnikova 42;
kategorija c) (3%)
1.	Avtopopravljalnica, Celovška cesta 95,
2.	Mehanična delavnica, Ilirija, Vodnikova 65,
3.	Krovstvo, Aljaževa 3,
4.	Oblačilna produktivna zadruga, Celovška 72;
kategorija d) (4%)
1.	Olepšava, Aljaževa 35,
2.	Mizar, Knezova 28,
3.	Cirman Stane, Aljaževa 8,
4.	Čevljarska produktivna zadruga, Celovška 79,
5.	Mizarska zadruga, Dravlje,
6.	»Dekor«, Pod hribom 76,
7.	Pleskarstvo in soboslikarstvo »Sloga«, Celovška 80,
8.	Pleskarstvo, Kebetova 8;
kategorija e) (6%)
1.	Elektromehanlka, Knezova 28,
2.	Kleparstvo in vodovodno Insta-latenstvo, Knezova 28,
3.	Spektrum, Celovška 81,
4.	Stavbno obrtno podjetje, Šiška, Knezova 28.
Predpisi občinskih ljudskih odborov
OBČINA
LJUBU ANA-BEŽIGRAD
Na podlagi 21. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/56), 1. ter 2. člena Temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19/55), XXI. poglavje 1. točke Zveznega družbenega plana za leto 1956 (Uradni list FLRJ, št. 14/56) ter po predlogu Sveta za gospodarstvo, izdaja občinski ljudski odbor Ljubljana-Beži-grad na 11. redni seji dne 5. junija 1956
ODLOK
o uvedbi občinske doklade na dohodnino od kmetijstva, od samostojnih poklicev In od zasebno-pravnlh oseb v letu 1956.
1.	Hen
Na območju občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Bežigrad se pobira v letu 1956 občinska doklada na dohodnino od kmetijstva, od samostojnih poklicev ln od zasebnopravnih oseb.
2.	člen
Občinska doklada na dohodnino je dohodek občine za kritje komunalnih, gospodarskih, zdravstvenih, socialnih, kulturnih, prosvetnih ln drugih potreb, predvidenih za leto 1956.
3.	člen
Osnovo za občinsko doklado od kmetijstva tvori za leto 1956 ugotovljeni katastrski dohodek od kmetijstva, doklada pa se odmeri po enotni stopnji 12,5%.
4.	člen
Samostojnim poklicem in zaseb-no-pravnlm osebam se za leto 1956 odmeri občinska doklada na dohodnino, predpisano na dohodke iz njihove pridobitvene dejavnosti ozir. samostojnega poklica, ne po na dohodke iz njihovega premoženja ali premoženjskih pravic, v kolikor se obdavčujejo po 34. členu Uredbe o dohodnini. Občinska doklada se po tem členu ne odmeri zavezancem, katerih celokupni letni čisti dohodek ne presega 160.000 dinarjev.
Vsem ostalim zavezancem se po tem členu odmeri občinska doklada takole:

I.	samostojnim poklicem m za-sebno-pravnim osebam 45 °/e dohodnine, odmerjene na pridobitno dejavnost oziroma na dejavnost samostojnega poklica;
II.	brivcem in frizerjem, čevljarjem, čistilcem čevljev, čuvajem lokalov in stanovanj, vozil in prtljage, dežnikarjem, dimnikarjem, garderoberjem, izdelovalcem perila, krojačem, krpalcem vreč, krznarjem, mesarjem in pedikerjem, modistkam, pericam in likalkam, popravljalcem glasbil, popravljalcem nogavic, preprog in drugih tkanin, predtlskoval-cem tkanin, snažilcem oken, šiviljam, veziljam, žagarjem drv in osebam, ki se ukvarjajo s prepisovanjem, razmnoževanjem, kopiranjem, plakatiranjem ter sestavljanjem oglasov in reklam pod pogojem, da se pretežno bavijo z uslužnostnimi opravili zasebnim potrošnikom ... 10 °/e dohodnine.
Dohodnina skupaj z občinsko doklado ne sme znašati več kakor 80 odstotkov davčne osnove.
5.	člen
Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini Istočasno in na isti način kakor odgovarjajoča dohodnina.
6.	člen
Uredba o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 56/53) z vsemi spremembami in dopolnitvami, Odlok o davčnih stopnjah dohodnine za leto 1950 (Uradni list FLRJ, št. 6/56) ter Uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov velja tako, kakor za odmero in pobiranje dohodnine — tudi za odmero ln pobiranje občinske doklade.
7.	člen
Davčne olajšave pri dohodnini se morajo upoštevati tudi pri občinski dokladi na odgovarjajočo dohodnino.
8.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1956.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora:
Franc Drobež 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-MOSTE
Na podlagi 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52/10) in 23. člena statuta Občine Ljubljana-Moste in na osnovi sklepa Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste na 10. seji dne 8. VI. 1956 izdajam
ODLOK
o ustanovitvi Sklada za stanovanjsko komunalno graditev na območju občine Ljubljana-Moste.
1.	.člen
Ustanovi se Sklad za stanovanjsko komunalno graditev kot samostojen družbeni sklad.
Sklad je pravna oseba s sedežem v Ljubljani.
2.	člen
Iz sklada se dajejo sredstva za zidanje stanovanjskih hiš in komunalnih naprav, ki so v zvezi z ureditvijo stanovanjskih okolišev.
3.	člen
V sklad se stekajo naslednja sredstva:
1.	sredstva od prodaje hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, last splošnega ljudskega premoženja;
2.	del najemnin oa stanovanj ter poslovnih prostorov, in sicer 10 */o od najemnin za stanovanja ter 56*/» od najemnin za poslovne prostore iz zgradb, ki so v družbenem upravljanju, in 70»/« od najemnin
za poslovne prostore, ki jih upravljajo zasebniki;
3.	sredstva, ki so določena po družbenem planu in eventualna dotacije lz proračuna;
4.	sredstva skladov za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij v višini, ki jo določi delavski svet;
5.	posojila, ki jih dajejo gospodarske organizacije iz sklada za samostojno razpolaganje;
6.	sredstva danih posojil, ki so razpisana za kreditiranje za graditev stanovanj in komunalnih naprav.
4.	člen
Sredstva sklada se nalagajo na poseben račun pri komunalni banki v Ljubljani, ki izvršuje proračun Občinskega ljudskega odbora.
5.	člen
S skladom razpolaga kot upravni organ Svet za komunalne in gradbene zadeve.
6.	člen
Pravila sklada sprejme Svet za gradbene in komunalne zadeve. Pravila potrdi občinski ljudski odbor.
7.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku« OLO Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1956. dalje.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora:
Fain Ciril 1. r.
OBČINA UUBLJANA-ŠIŠKA
Na podlagi i. in 2. Člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ št. 26-269/55) ter 10. in 25. člena statuta občine I.jubljana-Siška, je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Šiška na lt. seji dne 8. junija 1956 izdal naslednji
ODLOK
o ustanovitvi sklada za stanovanjsko komunalno graditev
1.	člen
Ustanovi sc sklad za stanovanjsko komunalno graditev kot družbeni sklad.
Sklad je pravna oseba s sedežem v Ljubljani.
2.	člen
, Iz sklada sc dajejo sredstva za zidanje stanovanjskih hiš in komunalnih naprav, ki so v zvezi z ureditvijo stanovanjskih območij.
3.	člen
V sklad se stekajo naslednja sredstva:
1.	sredstva od prodaje hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, last splošnega ljudskega premoženja;
2.	del najemnin od stanovanj ter poslovnih prostorov, in sicer lOVo od najemnin za stanovanja ter 56*/o od najemnin za poslovne prostore;
3.	sredstva, ki se plačujejo po odloku o zagotovitvi povračila investicijskih stroškov za komunalne naprave;
4.	sredstva, ki so določena po družbenem planu, in dotacije iz proračuna;
5.	sredstva skladov za samostojno razpologauje gospodarskih organizacij v višini, ki jih določi delavski svet;
6.	posojila, ki jih dajejo gospodarske organizacije iz sklada za samostojno razpolaganje;
7.	sredstva danih posojil, ki so razpisana za kreditiranje za graditev stanovanj in komunalnih naprav.
4.	člen
Sredstva sklada se nalagajo na poseben račun pri komunalni banki v Ljubljani, ki izvršuje proračun občinskega ljudskega odbora.
3.	člen
Sredstva od najemnin za poslovne prostore po 2. točki 3. Člena tega odloka, se v okviru sklada vodi posebej. Ta sredstva se uporablja za razširitev poslovnih prostorov v skladu s potrebami stanovanjskih območij.
6.	člen
Sklad upravlja svet za komunalne in gradbene zadeve.
7.	člen
Pravila sklada sprejme svet za komunalne in gradbene zadeve. Pravila potrdi občinski ljudski odbor.
8.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v uradnem glasilu OLO Ljubljana »Glasnik«, uporablja pa se od t. januarja 1956 dalje.
Predsednik
Jenko Marjan I. r.
OBČINA LJUBLJANA-CENTER
Na podlagi 2. tč. 24. člena Statuta Občine Ljubljana Center z dne 19. avgusta 1955, v zvezi s 1. čle-r nom uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. list FLRJ št. 12-69/53), s 3. in 8. členom Temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 46-428/51 in štev. 58-633/55) ter na predlog Sveta za gospodarstvo ObLO z dne 22. junija 1956, skladno s predlogom odloka o namenski uporabi lokalov (Glasnik OLO Ljubljana št. 48/56),
izdaja Občinski ljudski odbor Ljubljana Center po sklepu 11. seje z dne 28. junija 1956.
ODLOK
o namenski uporabi poslovnih
prostorov na območju Občine Ljubljana Center
1.	člen
Za poslovne prostore po tem odloku se smatrajo prostori, ki so grajeni ali preurejeni za trgovsko, gostinsko, turistično, obrtno usluž-nostno delavnost in za namene ateljejev (kiparjev, slikarjev, arhitektov).
Za poslovne prostore se smatrajo tudi oni prostori, ki se na dan uveljavitve tega odloka uporabljajo za potrebe javne službe, družbenih organizacij in društev.
2.	člen
Stanovanjski prostori, ki se uporabljajo za poslovno delavnost, se štejejo za poslovne prostore in se zanje plačuje najemnina kot za poslovne prostore.
Poslovni prostori, ki se uporabljajo za stanovanja, se morajo vrniti svojemu namenu.
3.	člen
Vsi investitorji večjih gradbenih objektov, namenjenih v stanovanjske svrhe, so po odredbi oddelka za komunalne in gradbene zadeve Občine Ljubljana Center dolžni zagotoviti v delu gradbenega objekta prostore za gospodarsko poslovno delavnost v skladu z urbanističnim načrtom za posamezne mestne predele in s potrebami prebivalstva.
Dokler ne bo potrjen splošen urbanistični načrt za posamezne predele v območju občine, sme svet za komunalne in gradbene zadeve ObLO Ljubljana Center v sporazumu s pristojnimi sveti po svoji komisiji v postopku za določitev zemljišč v gradbene namene določiti, v kake sVrhe morajo biti poslovni prostori namenjeni.
Za večje gradbene objekte se ne štejejo zgradbe, namenjene za eno ali dve družinski stanovanji.
4.	člen
Občinski ljudski odbor lahko na predlog pristojnih svetov odrem
posamezne mestne predele za doto-čeno gospodarsko delavnost.
5.	člen
Svet za komunalne in gradbeni zadeve mora izvesti razvrstitev P9-
slovnih prostorov na svojem obmOČ-L,
ju v roku 6 mesecev s pritegnitvi)6, strokovnih Izvedencev in predsiaVjL nikov zbornic. Razvrstitev poslovilnih prostorov »e izvrši po namen j gospodarske delavnosti, za katert so prostori primerni.
Pri razvrstitvi poslovnih proste, rov je treba upoštevati namen pr°' štorov po gradbenem dovoljenju j primernost uporabe prostorov P° sedanjem stanju, možnost uporab* 1 prostorov za namembno gospodar sko delavnost in za katero gosp9' darsko delavnost bi ustrezali; razei tega je treba upoštevati tudi W jevno lego in zunanji izgled posloV' nih prostorov.
Pri razvrstitvi je treba upošt«' vati krajevno potrebo posamezni Sp vrste delavnosti.	h
in
----.-j... evou laurvu doloČi)6 j]1'
sporazumno s svetom za stanovanj'!'
6. člen Pristojni sveti lahko
ske zadeve na podlagi razvrstitvi J poslovnih prostorov najemnino i°j.
tarifo za posamezno vrsto in ok9 ^ liš, v katerem se poslovni prost9'.
nahaja
7. člen
Poslovni prostori se smejo odd*
jati v najem le za gospodarsko d9 j lavnost, za katero so .namenjeni P’ razvrstitvi, ne smejo pa se oddaja11 v najem za drugo poslovno delšv\| nost, ki bi spremenila razvrstit*’" poslovnih prostorov.	,
Izjeme od tega določila lahjf odobri od občinskega ljudskega o**' bora pooblaščeni organ.
8.	člen
Ce najemnik po izteku najemne^, roka ne sklene nove najemne P9?) godbe, se smatra, da jo je odpov*f dal s prvim dnem naslednjega nj?1 seča. Najemodajalec v takem P6? meru lahko sklene najemno pogodi bo z novim najemnikom.
9.	člen
Ce lastnik poslovnega prost9*1 ozir. hišni svet noče oddati pr>[ nega poslovnega prostora v naj91* v roku enega meseca, ga odda V P* jem občinski ljudski odbor.
10.	člen	j
Najemnik mora ob vložitvi vl<®
za izvrševanje gospodarske del6’ nosti predložiti pristojnemu s v9 pogodbo o najemu poslovnih P1" štorov.
11.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 se kaznujeta predsednik hišb 4 sveta ozir. lastnik hiše in najeJflP, če ne skleneta pismene najeb^b, pogodbe ali če ne sporočita \ memb najemne pogodbe. Prav Vjdo, se kaznuje najemnik, če se v.g*tvi v prostore brez odločbe o dovo1-1. nju za določeno gospodarsko del5 no®t ozir. pred izdajo odločbe, 8 L tero se dovoljuje prenos ee* podjetja.	j
12.	člen	j{*(°<1
Pristojni upravni organ J®
prisilno izpraznitev poslovnih Pjjtih'j štorov, ki so zasedeni v naspr°
e določili tega odloka.
Prisilna izpraznitev po tem Čjjjl •e izvrši takoj ln sicer po	j
Izvršitev upr**v
'0v
ti
ki veljajo ca odločb.
13. člen
Ta odlok velja od dneva
f*a|
v uradnem glasilu okraja LjubU* l||cj
Predsednik
Občinskega ljudskega odbo1*' Lojze Ocepek 1. #.
N