9. šteuilkn. D LJubljani, u petek, IZ. Januarja 1906. XXXIX. leto Ithaja rsak tian zvečer, iziuiši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za avstro-ogrske dežele za vse leto '£b K, za pol leta 3 K, za četrt leta « K h, za en mesec < K 3'i b. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za v«e leto 24 K, za pot leta 1^ K, za Četrt leta S K, za en mesec 9 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 9J K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 1 K k. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. - Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira, - Za oznanila se plaeire od peterostopue petit-vrate po 12 h če se ozoaailo tiska enkrat, po 10 b, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se. izvole trank^vati. — Pokopih se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Knattovih ulicah št 6, in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Uredništva telefon št 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. V kritičnem času. Na D u n a j u , 11. jan. Čim bolj se bliža novo zasedanje državnega zbora, toliko več prostora posvečajo časopisi vprašanju o volilni reformi, v toliko večji meri se bavi s to zadevo vse javno mnenje. Opazovalec vsega tega vrvenja zapazi kmalu, da ima splošna in enaka volilna pravica prav malo resničnih prijateljev in da bi vse velike stranke najraje onemogočile vsako volilno preosnovo. Faktično vladajo danes v državi izobraženci, medtem ko bi splošna in enaka volilna pravica prinesla vladanje mas, in tega se marsikdo boji. Oas za teoretično razpravljanje o tem problemu je že minul. Vlada je obljubila, da predloži najkasneje do srede meseca februarja drž. zboru svoj načrt volilne reforme in zdaj se gre pravzaprav le za to, kako se raz-dele mandati. V zadnjih 14 dneh so krožila po listih različna poročila o razdelitvi mandatov. Vse, kar so listi poročali, so več ali manj same kombinacije. Ta in oni je slučajno kaj ujel na uho in potem sestavil svoj načrt. Naravnost naivna je bila vest, ki je ravno te dni vzbudila velike pozornosti, da n. pr. dobe Slovenci v Trstu en mandat, Slovenci na Koroškem dva mandata itd. Mandati se ne bodo razdeljevali po narodnosti, marveč po okrajih, in je čisto nemogoče reči, ali bi Slovenci res dobili n. pr. na Koroškem dva mandata ali ne. Zanesljivo je le to, da priznava vlada le teoretično splošno in enako volilno pravico. Faktično pa hoče uvesti splošno, toda neenako volilno pravico. Ministrski predsednik Gautsch je že v svojem govoru, v katerem je napovedal volilno reformo, izjavil, da se bo pri razdelitvi mandatov upoštevala davčna sila prebivalstva, kulturna stopnja, pomen naroda za državo, historična tradicija itd. S tem je hotel reči, da dobe pac vsi državljani volilno pravico, da bo vsakdo imel en glas, da pa bo Nemcem pripomogel do večjega Števila poslancev, kakor jim gre po številu. To lahko stori pri določevanju volilnih okrajev. Lahko n. pr. zloži okraje tako, da bi imelo med Nemci vsakih 30.000 prebivalcev" enega poslanca, med Slovani pa le vsakih 50.000 prebivalcev. Da bi to ne bila več enaka volilna pravica, da bi se s tem ustanovil za Nemce nov privilegij, Slovanom pa bi se storila velika škoda, to leži na dlani. Z nemške strani se dela z vsemi silami na to, da se izvede splošna in enaka volilna pravica tako, da Slovani ne bodo imeli večine v novi zbornici. Kaka enaka volilna pravica bi to bila, če bi 17 milijonov Slovanov ne imelo več poslancev, kakor iS1.'., milijona Nemcev, tega pač ni treba razlagati. A Nemci zahtevajo to povsem resno. Nemški poslanci iz češke so imeli te dni na Dunaju shod, na katerem so sklenili, da preprečijo volilno reformo z vsemi silami, če bi po vladnem načrtu dobili Slovani večino v z b o r n i c i in so to po posebni deputaciji sporočili vladi. Vprašanje je le, v koliki meri bo vlada poskusila ugoditi tej nemški zahtevi. Da se morajo mandati razdeliti po številu prebivalcev, to stoji in če bi vlada proti temu preveč grešila, bi naletela predvsem na odpor Polj a-k o v, pa tudi na odpor Cehov in izmed Jugoslovanov vsaj na odpor naprednih Slovencev in Hrvatov. Značilno je pri tem, kako se socijalni demokratje pehajo za zahteve Nemcev. Dr. Adler dokazuje z vsemi mogočimi argumenti, da se ne smejo mandati razdeliti tako, da bi vsak okraj imel enako število prebivalcev. Obširno dokazuje, da bodo imeli na primer slovenski mandati veliko več vrednosti, če jih bo — manj, kakor jili je zdaj. Celo federalistična načela mu služijo v dokaz, da volilna pravica ne sme biti enaka, marveč neenaka, sploh, poganja se z vso silo in židovsko zvitobesednostjo za zahtevo Nemcev in namero Gautscheve vlade. Tu se je zopet enkrat pokazalo, da socijalistični demokratizem, kakor ga zastopajo Adler et compagnia bella, ni vreden piškavega oreha, ker pozabijo socijalistični voditelji takoj na ves demokratizem, če se gre za korist in za gospostvo Nemcev. V nekih tednih bo v parlamentu že boj zaradi volilne reforme. Ključ, po katerem bo vlada razdelila mandate — ta bo odločilen v tem boju. Kritični čas se je že začel: vsak dan se oglašajo pri vladi zastopniki različnih strank in skušajo nanjo vplivati v svojem smislu. V obče se sodi, da vladni načrt ne bo ugajal ne Slovanom niti Nemcem, čuje se, da sestavi vlada nalašč tak načrt, da se mu bo vse uprlo, češ, da ga bo potem naj -laglje oktjroirala. V vladnih krogih smatrajo vsa pogajanja s parlamentarci in tudi prihodnje debate v zbornici za komedijo, kateri bo sledil o k tr o i. Ločitev šole od cerkve. Line, 11. januarja. V gornjeav-strijskem deželnem odboru je predlagal deželni odbornik dr. J ager, naj se razsodba naučnega ministrstva, ki proglaša šolsko molitev za versko vajo, popolnoma prezre. Doka-zoTal je, da vedno vznemirjanje šole opravičuje zahtevo po ločitvi šole od cerkve. Deželni odbor je seveda predlog odklonil. Kriza na Ogrskem. Dunaj, 11. januarja. O opetovanih avdijencah barona Fejerva-ryja pri cesarju se zatrjuje, da imajo namen, ustvariti tak položaj, da bi bilo mogoče koaliciji prevzeti vlado. Vprašanje je predvsem, kaj se zgodi, ako se ne doseže sporazumljenje do 1. marca, ko poteče doba odgoditve državnega zbora. Ker koalicija ne bo dovolila, da se drž. zbor znova odgodi, nove volitve pa bi vladi položaj le poslabšale, hoče vlada parlament razpustiti in vladati dalje časa brez njega. To pa skuša baron Fejervary preprečiti. Buda pest a, 11. januarja. Izvr-ševalni odbor koalicije ima jutri pod predsedstvom posl. Kossutha konferenco o političnem položaju. Izvolil se bo tudi pododbor, ki bo imel zvezo z vsemi komi tati zaradi narodne rezistence. Srbsko-bolgarska carinska zveza. Sofija, 11. januarja. Vladno glasilo „Novi Veka je prinesel izjavo, da ima carinska zveza le namen, zbliževati obe narodnosti na gospodarski podlagi. Bolgarija pri tem nikakor ne misli kršiti interesov Aistro - Ogrske. Naklonjenost Avstro-Ogrske za državni in kulturni razvoj mlade kneževine se je vedno primerno cenila. List izreka upanje, da bo skupščina odobrila carinsko zvezo, ker bi bila ta na veliko korist skupnim zadevam. Francija o Macedoniji. _ PaHz 11. januari*. Danes ge je v parlamentu razdelila rumena knjiga o Macedoniji. Knjiga obsega dobo od 26. marca 1903 do 23. dec. 1905 ter opisuje izvrševanje reform, kakor sta jih določili Avstro-Ogrska in Busija v svojem programu v Miirz-stegu. V knjigi se opetovano poudarja, da ima Francija trdno voljo, krepko podpirati akcijo Avstro-Ogrske in Rusije. Nadalje omogoča knjiga pregled, kako se je pobijal turški odpor proti finančni kontroli, kako je polagoma vseh pet prizadetih velesil pritrdilo zvišanju carine, kakor je to zahteval sultan, končno pa tudi z zadovoljstvom konštatuje, kako so velesile omehčale sultana, ker so prišle demonstrirat z brodovjem. Dogodki v Macedoniji. Sofija, 11. januarja. Delegati srbskih vstasev, med njimi izdajalca „A v t o n omn e Mac e d o n i j eu Ta- LISTEK. (Mučeniki. Slike iz naše protireformacije. Napisal A. Aškerc.) (Konec.) Mogočen je vtisk pesmi, ki jih je posvetil Aškerc izvrševalcem protireformacije; vtisk je toliko mogočnejši, ker odseva iz teh pesmi globoko nravno čuvstvo in pesnikovo nravno ogorčenje nad početjem cerkvene in posvetne oblasti. Krepki verzi, poročajoči o temnogledega pobožnjaka Ferdinanda razglasu iz 1. 1001., da je iztirati tekom šestih tednov in treh dni vse protestante, ki se ne spreobrnejo, obsegajo suha dejstva, ali način, kako jih pesnik navaja, razodeva krutost Ferdinandovega ukaza. Škofu Hrenu, kot enemu duševnih provzročiteljev in glavnemu izvrševalcu protireformacije na Slovenskem, je pesnik posvetil posebno pozornost. Hrenova neusmiljenost je vseskoz dobro in ostro karakterizirana in isto-tako njegov fanatizem, toda zdi se nam, da si Aškerc sam ni na jasnem, kakega značaja, da je bil Hren. V |Ksmi ^Škofa Hrena jutrna molitev" nam ga predstavlja kot strastnega fanatika, čigar srce ne pozna drugega hrepenenja, kakor pokončati reforma-r i j o, ali vendar kot poštenega človeka, dočim se nam kaže v pesmi „ Škofa Hrena čudo", kot. navaden f arŠki slepar. Hrenovo protireformacijsko delo je postavil Aškerc v pravo luč v pesmi „Aleksandrijska knjižnica". Vandalizem prvih kristjanov, ki so uničili svetovnoslavno knjižnico v Aleksandriji, ki je bila polna nenadomestljivih zakladov starih kultur, je Aškrec pretresljivo predstavil. Ne da bi omenil Hrena, se vidi, da postavlja Hrenova divjanja proti kulturnim pridobitvam reformacije v isto vrsto z vandalizmom aleksandrijskega Škofa Teofila. In ta pesnikova sodba je pravična; kar je Teofil storil vsemu človeštvu s tem, da je npepelil ale-ksandrijsko knjižnico, to je storil skof Hren Slovencem s tem, da je uničil kulturno delo reformacije ter za 300 let ugonobil vsako narodno kulturno življenje med Slovenci. Hrenov fanatizem je kaj dobro označen v pesmi „Hren v cerkvi sv. Lizabete". Zgodovinska resnica je, da je Hren s podivjano tolpo vdrl v protestantska cerkev v Ljubljani in se je polastil. „Hrenova smrt" je pesem, v kateri daje Aškerc človeškemu Čutu pravičnosti zadoščenja za grozodejstva, ki jih je zakrivil škof Tomaž Hren. Fantastična je ta pesem, kakor kaka Jakopičeva vizija. Škof leži na smrtni postelji in tedaj se mu prikažejo trume tistih, ki jih je vse svoje življenje pregajal; prikažejo se mu predikanti, izgnani moški in ženske. Hren zagleda grmado. Se enkrat se vzbudi njegov fanatizem, kajti misli, da gore slovenske knjige. A že pristopijo štirje luteranski predikantje in ga odneso na grmado, kjer se mu prikaže Trubar in mu vrže postilo v glavo. Surovost, krutost in vandalizem pr o ti reformatorjev je označena tudi še v različnih drugih pesmih, izmed katerih bodi posebno omenjena prelepa pesem „Ana Znojilškova". Duha časa je karakteriziral Aškerc v več pesmih. Pokvarjenost takratne katoliške duhovščine kažejo pesmi „Francesco Barbaro", „Škof Hren v Vinjem Dolu" in „Legenda o Jurje-vem kloštru", ki slone na zgodovinsko dognanih dejstvih. Kake verske zmešnjave so vladale takrat vsled pro- palosti katolicizma in njegove duhovščine, je znana stvar. Pojavljale so se različne sekte. Na Štajerskem so dobili nemški „Wiedertauferji" mnogo somišljenikov, na Kranjskem pa skakači, katerih misli in dela nam je Aškerc predstavil v več pesmih. Vsak Človek gleda — pač vedno le na svoje oči svet in kar se na njem godi. Kranjski in štajerski stanovi so bili dolgo časa reformaciji prav malo naklonjeni, edino ker so se bali, da provzroČi nove kmetske pun te. Istina je, da je reformacija vzbudilo kmet-sko ljudstvo in da je to ljudstvo v novih verskih naukih videlo pred vsem le to, ker je bilo v njih sooi-jalnega. V svrho karakteriziranja Časa in mišljenja ljudstva je Aškerc tudi temu pojavu dal mesta v tej zbirki poezij. Tudi precej zdravega in krepkega humorja je v „Mučenikih". Shakespeare je imel navado, da je v svojih najbolj tragičnih delih vedno dal prostora tudi kakemu zastopniku komike in po tem nazoru se je morda nehote ravnal tudi Aškerc. V „Mučenikih" je več pesmi, kjer pride humor do veljave. Humor Aškerčev je, kakor smo že rekli, krepak, Časih nekoliko ne- ško vi«' i ji Q e r d i š k ov i A so prišl v Sofijo ter imeli posvetovanje z voditelji bolgarskih vstasev glede skupnega postopanja v Macedoniji. Carigrad, 11. januarja. Finančno ministrstvo razpisuje pri novoustanovljeni finančni komisiji za tri macedonske vilajete službe treh finančnih nadzornikov. Prosilci morajo biti turški podaniki, zmožni turškega in francoskega jezika ter morajo dobro poznati turško finančno upravo. — Taka bo tedaj finančna kontrola evropskih vtašev. Vstaja v Livlandiii in Kurlandiji. Riga, 11. januarja. Vojaki postopajo z nemirnimi kmeti skrajnQ strogo. Agitatorje navadno postrele po kratkem zaslišanju. Vsled take strogosti je v obmorskih mestih že nastal mir, a hudo še vre v notranjiih pokrajinah, kjer primanjkuje vojaštva. Vstaši so spravili v promet lastni denar s slikami svojih voditeljev. V Kigi so vstaši včeraj streljali iz treh hiš na' mimoidoči bataljon vojakov. Vijaki so hiše naskočili ter vse OOebo povezali. Zaplenili so v hišah tudi mnogo orožja. Rusko-Poljska. Varšava, 11. januarja. V Sos-novicah je bil boj med rudarji in ko-zaki. Rudarji so zvabili kozake v zasedo ter tri ustrelili. Potem so se polastili rudnika ter si postavili lastno dolžen, a nikdar ne sentimentalen, ne trivijalen; satiri se je to pot- Aškero Čisto ognil. Venec poezij, ki nam ga je podal Aškerc v „Mučenikih", je prepletel s kitami, polnimi čara in vonja, kakor so „Legenda o pepelu8, „Ahas-\'T ob grmadi", „Legenda o stari knjigi" in „ Jezuitov spremljevalec", ki vplivajo, kakor nekaka tolažba* kakor bi se izza črnih oblakov pojavila bela roka in pokazala — olj-kino vejico, obetajočo mir in boljše dni. Sveti ogenj ljubezni do svobode in do slovenstva preveva vse „Mučenike" — to je najznačilnejša poteza pesnikova, posebno v tem oziru je bil vedno buditelj in klicar slovenskega naroda in je to svojo misijo zlasti znamenito izvedel v „Mučenikih." In takih mož nam treba toliko bolj, ko imamo tudi dandanes nio manj hude in nič manj pomembne boje, kakor so jih imeli naši lutrov-ski prade ii i m se nam ui mogoče bojevati. Ako pa vam, g. kaplan, ne zaleže nobena pametna beseda — nič — ako nočete poslušati glasa— sloge —, tedaj je pa boljše, da že danes poberemo svoja kopita in gremo. Polagamo vam tedaj danes mirnim potom na srce: Pustite te osebnosti, ne napadajte v svojih večernih kurzih naprednih narodnjakov, pustite jih, in oni puste vas. Zveze vas ne prosimo nobene, ker s takimi ljudmi sploh mogoča ni, a prosimo vas pa — v imenu naroda, ne delajte proti. Ako imate kaj vesti v svojem blagoslovljenem telesu, vam mora ta noč in dan klicati, kako pogubno in krivično je vaše početje . .. X. 4- Y. evne vesti. V Ljubljani, 1*2. januarja. — Anarhija na Jesenicah. „Slovenec*- priobčuje strahopetni telegram iz Jesenic, v katerem se trdi, da je Tavčar ondotne klerikalne razgrajače naznanil sodišču radi hudodelstva po § 76. kaz. zak. Iz te brzojavke diha strah jeseniških farjev, ki zapeljujejo ubogo ljudstvo k zločinom, če pa poseže sodišče vmes, se ti farji kakor rezani zajci pod mizo skrijejo. Tako bode tudi na Jesenicah! Resnici na ljubo pa bodi povedano, da je bil „Slovenec" sam, ki je prvi izdal celo zadevo sodiščem. Dne S. januarja 1906 smo čitali v „Slovencu-1: „Ljudski parlament je v pet »'k, 5. t. m. zboroval v občinski zbornici. Sklicana j*- sicer bila seja občinskega odbora, toda ne liberalni občinski Odbor, ampak množica 400 volilcev, pravi ljudski parlament je bil gospod v zbornici ta dan. Pred otvoritvijo {'?) seje izjavi župan Kli-nar, da izroči predsedstvo seje prvemu svetovalcu Trevnu. Volilci, zbrani na galeriji, zahtevajo, da župan vodi sejo. Župan odgovori: Oddal sem predsedstvo seje, da se mi ne bo moglo zopet očitati nerodnosti, da ne znam voditi sej. Ker je nepostavno po § 45. obč. reda, da bi kdo drugi nego župan vodil seje, ako župan ni zadržan, zahtevali so zbrani volilci, naj župan odloži županstvo, ker tako bi postalo imenovanje častnih občanov isti dan nemogoče. Župan, ki je bil že sit vedne vojne in pritiska od liberalcev, in ker ni odobraval njih početja, izjavi, da odstopi. Trevn hoče nato otvoriti sejo, toda volilci ne dovolilo. Začne se hrup, ki ne pusti nikomur govoriti. Izmed volilcev se Oglašajo govorniki, ki obsojajo delovanje liberalnih odbornikov. Odborniki so sedeli kot obtoženci na zatožni klopi, samo Sekrev si je upal zagovarjati imenovanje liberalnih častnih občanov, toda kmalu so mu volilci VZOll besedo rn mu niso pustili dalje govoriti. Liberalni odborniki so morali zapustiti zbornico, ne da bi bila seja otvorjena." Tako je poročal „Slovenec" z Jesenic dne 8. januarja. In ker so njegova poročila vsekdar resnična, je to poročilo brezdvojbeno resnično. To pa, kar je pisanega v tem poročilu, obsega vse znake hudodelstva po § 76. kaz. zak., ki slove: Wenn jemand fur sich allein, oder in Verbindung mit anderen eine offent-liche Behorde in ihrem Zusammen-tritto, Bestande, oder in ihrer Wirk-samkeit gewaltthiitig stort oder hindert itd. Državni pravdnik bi moral slep, gluh in hrom biti, če bi prezrl „Slo-venčevo*- poročilo. Mi ne živimo na Ruskem, mi živimo pod postavo, in zategadelj zahtevamo, da se zakonu da veljava tudi na Jesenicah. Stvari ne bomo iz oči puščali, če treba, bo-demo o nji tudi v parlamentu govorili. Stroge preiskave zahtevamo in pravične preiskave, pri kateri bi se najprej morali zapreti jeseniški farji, ki se bodo sedaj trudili za krivimi pričevanji. Preiskava „po domače^ tako ala Bulovec nam kratkomalo ne bo zadoščala! To si naj gospodje, ki imajo o tem kaj govoriti, dobro za-pomuijo! Pričakujemo vsaj tiste energije, katero deželno sodišče ravno v teh dneh razvija nasproti sorskim kmetom. Z d v o j n o mero se merilo ne bode! Za to jamčimo mi! Tožiti se ne upajo. Karel Seliškar je bil dogo let eden prvih zaupnikov klerikalne stranke. Kot revizor klerikalne organizacije pozna vse tajnosti teh okajenih poštenjakov, ki so ustvarili to organizacijo, da ž njo kmeta molzejo, sebi pa polnijo žepe. Zdaj, ko je Seliškar razkril nekaj teh tajnosti, sedaj, ko je s polnim imenom nastopil, češ, tu sem, pa tožite, če si upate, tožite, čejele ena moja beseda neresnična, sedaj so klerikalci zlezli pod klop in izjavljajo v „Slovencu-, da ne bodo tožili. Tako se delajo, kakor bi se jim ne zdelo vredno tožiti Seliškarja. Za e n e g a p r v i h zaupnikov, za revizorja cele organizacije jim je bil Seliškar dober. Zdaj naenkrat je postal pre-neznaten, ko se je treba postaviti pred sodišče in proti Seliškar j u nastopiti z dokazi. Naj je Seliškar tak ali tak, u tem nimajo klerikalci nič več govoriti, ker je dolgo let zavzemal v njihovi organizaciji velevažno in ugledno mesto, klerikalci imaj o samo še eno dolžnost, dokazati pred sodiščem, da Seliškar ni govoril resnice. Obdolžitve. ki jih je izrekel Seliškar, so take, da jim od strani napadencev mora nemudoma slediti tožba, kajti take obdolžitve se ne zavračajo s cenenim preziranjem, na take obdolžitve je samo en odgovor: tožba. — Tolovajstvo na Jesenicah. Včerajšnji „Slovenec~ je razjasnil na-silstvo jeseniških klerikalcev po svoje. Sodnija bo pa razsodila po svoje, ker za njo so merodajne le izpovedbe prič, ne pa „Slovenčeve- čenčarije". Dopisnika dotiČnega Članka pa poživljamo, da nam tudi razloži nasilstva z dne 10. decembra 1905. Ali tudi takrat ni bil napaden občinski odbor dejansko med zborovanjem. Sicer je pa vsako pričkanje brezmiselno, po-čakajmo obravnave. Kar se pa tiče poziva dopisnika na vlado, da naj razpusti občinski odbor, ker klerikalcem ni všeč in ker so klerikalci nasilno postopali proti njemu, je pa to največja neumnost in pa otročarija. To bi bila lepa, če bi začela vlada rzzpuščati odbore, ker se odbornike nasiluje. Potem pa drugega ni treba, kakor oklofutati vse občinske zastope na Kranjskem in institucije občinskih zastopov ni več. — Imenovanje« Absolvent geo-detičnega kurza gosp. Adolf Gotzl je imenovan elevom pri evidenci zemljiško davčnega katastra na Kranjskem. — Imenovanje v gozdarski službi. Gozdarski praktikant v Postojni, g. Hugon S c hi e b el je imenovan gozdarskim inspekcijskim komisarjem II. razreda. — Železniška vest. Uuradniški aspirant g. Ivan Zoreč je imenovan definitivnim asistentom pri ravnateljstvu c. kr. drž. železnic v Trstu. — Šolske vesti. Ker se je pro-vizoriČna učiteljica v Grahovem gdč. Marij a Šusteršič prostovoljno odrekla svojemu mestu, je imenovana mesto nje absolvirana učiteljska kau-didatinja gdč. Justina Grilc. — Slovensko gledališče. Po presledku dveh let se je snoči na slovenskem odru zopet igrala drama „Vstajeujea, ki jo je po romanu grofa Leva Tolstega spisal Francoz H. Bataille. Tolstega roman „Vstajanj e* je pred leti, ko je izšel, vzbudil v literarnem svetu splošno senzacijo in bil preveden v najkrajšem Času skoro na vse evropske jezike. Tolstoj je v svojem romanu z umetniško dovršenostjo in z rafinirano rutino naslikal življensko dramo nesrečnega, propalega dekleta, ki se je po krivdi svojega ljubimca pogrezniia v blato, a ki se po zaslugi istega zopet osvobodi iz mlakuže propalosti. Te jedro je pisatelj obdal s pristnim ruskim koloritom in delujoče osebe označil tako spretno, da se nam zdi. kakor da bi dihalo življenje, in da zremo v njih izraz pristno ruske narodne duše. Sujet romanov je splošno človeški, a način, kako ga je Tolstoj obdelal, kako je označil, karakteriziral osebe, kakšna Čuvstva jim je vlil v srce in kakšne besede jim je položil v usta, je pristno ruski. A baš zbog tega, ker je sujet splošnočloveski, je bilo dramatizatorju težko, da bi dramo napisal tako, da bi bila veren odsev romana. Pretresujoča drama, ki je rekli bi skoro s surovo realistiko naslikana v romanu, se je pod rokami dramatizatorja spremenila v sentimentalno melodramo, ki je poleg tega ie izgubila speciliČno ruski kolorit, s katerim se zlasti odlikuje roman. Dramatizator torej zaostaja v tem oziru za pisateljem. Čemur se pa ni čuditi, ako se uvažuje, da je hotel Bataille ustvariti tehnično dovršeno dramo in da je baš dramski tehniki moral žrtvovati marsikaj, kar je posebno odlikovalo roman in kar mu je dajalo njegov specifično ruski kolorit. A vkljub temu je drama, ki je, kakor rečeno, v tehničnem oziru >ek „Reichsbote": . . . Bogato razviti sta iznajdljivost v melodiki in umetnost v karakterizovanju ; a tudi v t. h-ničnern obziru, osobito v obvladanj i orkestra in v često prav interesantni polifoniji stoji ^Visoka pasem* na.i mnogimi drugimi sodobnimi produkt i Posebno kontrapunktično bogati stavki so često presenetljivega učinka in t u. i. novejše zvočne kombinacije s,, d. uporabljene. Posebno dober zgled za to je slavnostna koračnica, katera >■ najprvo intonira samo od harfe ta bobna, pozneje pa se mogočno razvije I mnoga recitativno obdelana mesti i deli s sklenjenimi oblikami 0 nam piše: Dne 7. decembra 1. 1. zborovalo je učiteljsko društvo novomeškega okraja v Št. Lovrencu ob Temenici. Dasi na periferiji okraja, zbrale se je izredno veliko učiteljic in učiteljev, kar kaže hvalevredno zavednost tuokrajnega uciteljstva. V krasno ozaljšani Šoli sta se vršili dve bospi-taciji, kjer sta podala gdč- A. Hinek in g. I\ Potokar v dovršenem nastopu krasni učni sliki. K božičnemu zborovanju učiteljic in učiteljev-sam-cev izvolita se potem gdč. M. Fajdiga iz Trebnjega in g. K. Ghregoreo is Toplic. Sklenilo se je tudi g. tovarišu, pok. A. Jeršetu, bivšemu nad učitelju v Trebnjem, s pomočjo ra^l voljnih prispevkov na društvene treske postaviti dostojen nagrobni SpO menik. Z nabiranjem darov pooblasti se g. F. Pehani, nadučitelj t Trebnjem. Veselo iznenadil je zbrano uci-teljstvo g. F. Kavčič, nadučitelj v D. M. v Polju, koji je — ne upoštevaje troske in zamudo — posetil zborovanje kot gost Pač lep dokaz kolegijalnosti in stanovske zavednoj-.fi Oast mu! Nad vse pa smo bili razočarani, ko se pripelje cela vrsta voz iz bližnje Velike Loke, da nas popelje v dobro znano gostilno g. Šlaj-paiia. čast in priznanje vrlim Veliko- ločanom, ki so na požrtvovalen na-gjn pokazali svojo naklonjenost učitelj u- trpin u ! Živeli! Prihodnje zboro-vanje bo dne 8. februarja t. 1. ob i ari popoldne v Rudolfovem. Prostovoljno gasilno in gođporco društvo v Idriji ima v Jedeljo dne 21. t. m. ob 1. uri popoldan ▼ gostilni g. Josipa Šinkovca v Kožnih ulicah svoj IG. redni letni ibčni zbor s sledečim sporedom: Po-gđrav načelnika, poročilo odbora in r\cunskih pregledovalcev, volitev no-vecra odbora, slučajnosti. V ravno teh štorih je zvečer ob 7. uri društvena veselica s plesom, pri katerem svira oddelek al. godbenega društva. Ker se za to veselico ne bo razpošiljalo posebnih vabil, vabi tem potom k mnogobrojni udeležbi odbor. — Ponesrečen dijak. V 5. številki pod tem naslovom prijavljeno notico popravljamo v toliko, da dijak Fr. Kupnik, ki ni doma iz Kamnika, ampak iz Idrije, ni radi tega pobegnil z doma, ker se je naveličal šole, ampak vsled posvarila staršev. Prijet je bil v Kamniku in se ga je s posredovanjem ondotnega glavarstva odpravilo domov (ne po odgonu). Med vožnjo iz Borovnice v Logatec so se mu v železniškem vozu odprla vrata, kjer je po nesreči padel iz voza, ne pa skočil, kakor se je pomotoma poročalo. — Potres- Iz K o s t a u j e v i c e se nam piše: Dne 10. t. m. ob 11. uri 6 min. po noči presenetil nas je pri šramel* koncertu v Kostanjevici hud potresni sunek, vertikalen, kateremu je takoj sledil drugi istotako močan. Tresenje spremljano z votlim podzemskim bobnenjem trajalo je približne poldrugo sekundo. Čudno, da se v Krškem o teh sunkih skoraj nič ne ve. — Danes 11. t. m. je bil zopet ob 4. uri zjutraj precejšen potresljaj in ob 605 min. zjutraj zopet močan potres, ki je bil podoben sinoćnjemu. Vselej tudi podzemsko grmenje. — Iz Št. Jerneja. V sredo 10. t. m. ob 11. uri 8 min. je bil tu močan potresni sunek s predidočim grome-njem. Domnevana smer proti S. S. Vz. Po polnoči (11. I.) zopet lahek sunek. Ljudje so se prebudili in psi pričeli ajati. — Zvečer 10. t. m. t. j. kake 3 ure pred prvim sunkom je opazovalec slišal vrabiče v strešnem „žlebu žalostno čivkati, a kokoši v drvarnici >o istočasno boječe in pritajeno hre-ščale, kakor bi bil kragidj v bližini. Fažisa iznajdba za naše šte&lpvs gospodinje. Gospa M. K a u č i Seva na Dunaju je iznašla za gospodinstva in prodajalce jedilnih stvari nujno potrebni aparat THydrosu. Ta patentovani aparat povzroči, da ostanejo vsakovrstna živila ktikor kruh. pecivo, sir, surovo maslo, narezane gnjati. klobase itd. brez upotrebe ledu mnogo dni popolnoma »veža. ^Hydi*os~ izdeluje švedska akcijska družba Alfa S e p a r a t o r, katera ima tovarne in zastopstva po vseh državah Evrope. Cena aparata je tako nizka, da si ga lahko, nabavi vsaka gospodinja. _ETydrosu se dobiva pri vseh boljših trgovinah z železnino in kuliiujskim orodjem Avstrije in Ogrske. Povodom obiska dunajske mednarodne kuhinjske razstave je izjavil nadvojvoda Franc Ferdinand, da je aparat rHydrosu izvrsten in tudi dr. Lueger je rekel, da je zlasti za Dunaj ,,Hydros** izboren. Iz-najdnica „Hydrosau je bila na tej razstavi odlikovana z zlato s v e-t i njo. 30!atnica akad. ieira. društva „Triglava11. Kakor se nam poroča iz «Triglavau, obhajala se bode Javnost o priliki 30letnice na prav slovesen način v Celju dne 4. svečana 8 sledečim sporedom: Ob 1/42. uri popoldne slavnostni komers, zvečer ob 8. uri koncert s plesom. Drugi dan, ponedeljek 5. svečana, skupni izlet v St. Juri ob južni železnici. Kakor se čuje, je zanimanje za to slavnost med bivšimi Triglavani prav živahno inje pričakovati obilne udeležbe. Abad. tehn. društvo „Triglav* v Gr&dCU priredi v soboto, 13. t. m., izredni občni zbor. — Nov način plačevanja davkov je vpeljal davčni izterjevalec, ki raznaša ^opomine- po Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Izterjevalec je sicer popolnoma gluh, toda njegova glava je vredna velikega izuma. Gostilničar Ferk je bil dolžan na davkih -~> K, gospod eksekutor pa Ferku na sapitku in zajedku 20 K. 25 K — 20 K = 5 K in za 5 K je dobil Ferk opomin s pripombo izterjalčevo: „Za znesek 20 K jamči izterjalec." To je vsekakor jako praktičen način plačevanja davkov in upati je, da se tudi ^u^od uvede. — Avtomobile za svoje tovore namerava vpeljati veletržec Pster Majdič v Celju, če mu bo cestni magistrat dovolil tako vožnjo P° mestu. — Talijo za rešitev življenja Y znesku 274 K so dobili trije mladenič^ ki so v Št. Janžu na Dravom polju rešili 9 oseb gotove smrti 12 deročih valov Drave. — Velikansko jablano ima neki s*djerec v Krčevini pri Ptuju. Ja- blana meri v obsegu 210 cm. To spri-Čujo, da so bili že naši pradedje izvrstni sadjerojci. — Na pokopališču se le obesil v Celovcu gostilničar Josip Koper. Vzrok samomora ni znan. - Po neprevidnosti je ustrelil v Podgorjanah na Koroškem gospodar Servicelj svojega hlapca Markica. Servicelj je sredi soee nategoval nabito puško, ldapec je pa pri mizi jedel, kar se sproži puška in strel zadene Markica v vrat, da je v par urah izdihnil. — Velika družina. V Lesanah na Koroškem živi družina, ki obstoji iz t>6 oseb : starih dveh, 10 njunih otrok, 49 vnukov in 5 pravnukov. Stara dva pa pričakujeta še sama svojih otrok. V vodo je skočil in se ustrelil v Steiuteldu na Koroškem ondotni občinski tajnik, ker je pone-veril občinskega denarja 800 K in so prišli na sled slepariji. — Pod železniške vozove je padel v Podkloštru neki 221etni delavec in kmalu nato umrl. Isti dan bi moral biti stalno nameščen. Tržaški tatovi zopet na delu. Nekaj časa sem so mirovali tržaški tatovi, zdaj so se pa spet pojavili. Tako sta dva uzmoviča ukradla čevljarju Dragotinu Kovaču omot usnja, vrednega 33 K. Mesarju Hi-larjiu (rregorcu so neznani tatovi vlomili v mesnico in odnesli 38 kg, mesa, čevljarju Josipu Glešiču je pa neki Fr. Sosič na cesti strgal verižico z uro vred in hotel pobegniti, vendar Glešič je bil tudi uren, pa je Sosiča zgrabil za uho in ga oddal bližnjemu redarju. Sam©210r.221etna Olga Ban v Trstu je izpila precejšnjo množino karbolove kisline. Dasi se je več zdravnikov trudilo jo rešiti, je kljub temu umrla čez par ur v silnih bolečinah. Gospodar, ki slepar! svojega posla. Neki pekovski mojster v Trstu je svojega vajenca G ulica goljufal na ta način, da mu je v knjižico vpisaval, da mu je več kruha izdajal za stranke, nego je bilo v resnici. V treh tednih ga je opeharil za 17 K 19 h. Stvar pride pred sodišče. — Zaradi ponarejanja vina je bil v Trstu obsojen trgovec Konstantin Vasilli na oOOO K globe ali na 8 dni zapora. — Za -j\z:/-l,i je sedela. Gostil- ničarka P. Skoda v P ulj u je bila obsojena v 21 dnevni zapor zaradi utihotapljenja. S svojim možem se je pa zmenila, da pošljeta svojo natakarico Kristino Sikerič v zapor in ji plačata za to po 2 K na dan in zlato verižico. Sikerič se je res dala pregovoriti in presedela 21 dni v zaporu. Ko se je vrnila k Škodovima, izplačala sta ji sicer 42 K, a zlate verižice ji nista hotela dati. Ker se je Sikerič pritoževala okrog, je zvedela o tem policija in naznanila vso stvar sodišču, ki je obsodilo natakarico na 5 dni zapora, moža Škodo pa ravno tako. Eazstavljessa slika. V izložbi L. Schvventnerja je konservator gosp. M o i- e r t i razstavil Michelange-lovo sliko, ki kaže snemanje Kristovo s križa. Slika je vredna 100.000 kron, a ni naprodaj. Monogram slavnega slikarja je v obliki očesa pod drugim lestvinim klinom. Glas iS Občinstva. Dovoljujemo si one organe slavnega magistrata, katerim je izročena skrb za snago in zdravstvene razmere po ulicah in javnih napravah v Ljubljani, in kateri to svojo nalogo vrše sicer vestno in v splošno zadovoljnost, opozoriti na javni pisoar pri šentjakobskem mostu, ki je v izvanredno slabem stanju. Kajti navadno se cedi iz njega zoprna, umazana tekočina na vse strani ter večinoma potem po daljših ovinkih po bregu Ljubljanice v reko, kar povzroča pri toplejšem vremenu, posebno poleti, neznosen smrad! — Prosimo torej, da se to iz zdravstvenih in vzgojnih ozirov temeljito popravi. — Razstava briljantnoga slikarstva. Gospod Edvard Ubach iz Berlina se je odločil tudi v Ljubljani — ustrezajoč raznovrstnim željam — prirediti razstavo, oziroma pouk bri-Ijantnega slikanja. S tem je tudi za umetnost zanimajoČemu se ljubljanskemu občinstvu podana prilika, se tukaj na licu mesta naučiti briljant-nega slikanja, ki otvarja popolnoma novo panogo slikarstva, ki je že v Lincu, Gradcu in v mnogih drugih mestih zbujala zanimanje. Bodi torej razstava, ki se najbrž že v prihodnjih dneh otvori tu v hotelu pri ^Slonu", toplo priporočena. Prememba posesti. Hišo Štev. 7 na Marije Terezije cesti last g. dr. Josipa Stareta, je kupil tukajšnji pek g. Avgust Jenko za 7G.000 K. — Plašni konji. Včeraj popoldne so se splašili na Kongresnem trgu nekemu vozniku konji in pri vhodu vWolfove ulice do mrtvega povozili nekega psa, katerega je potem vzel konjaČ. — Prevozniškemu hlapcu Jožefu Skufin se je pa splašil konj v Florjanskih ulicah, Šel v divjem diru po Starem in Mestnem trgu in se povsod tako dobro izogibal električni železnici i* hodnikom, da se je ob-činstvo kar čudilo. Sele v Spitalskih ulicah se je zaletel na hodnik pred Kreditno banko, tam padel in zvrnil voz, na katerem sta bila voznik in neka gospa, ki sta se pa k sreči oba samo prestrašila in se je nekoliko poškodoval voz. — Pes je ugriznil včeraj popoldne na Krakovskem nasipu uslužbenca mestne elektrarne Martina Ta-borja in ga na levi nogi nekoliko poškodoval. Napravil mu je tudi na obleki 7 kron škode. Lastnik psa je znan. Mlada lovska psica se je zatekla pred nekaj dnevi k slugi kurilnice na južnem kolodvoru, Ivanu Menartu, stanujočemu v Vodmatu št. 9G, kjer jo lastnik dobi nazaj. Delavsko gibanje. Včeraj so se odpeljali z južnega kolodvora v Ameriko 4 Ogri, nazaj je pa prišlo f> Hrvatov. V Heb je šlo Iti, v Ino-most 4, v Ljubno pa 10 Hrvatov. Izgubljene reči. Neka gospodična je izgubila zlat prstan z bri-ljantom, vreden 100 K. — Pogreša od 27. decembra 1. L gospa Marija Pecar iz Vod-iiiata št. 77, doma zapušča nedorasle otroke. Kdor ve kje biva, se prosi, naj to ovadi policiji. — „Šramel"-kvartet koncertuje jutri zvečer v „N ar o dn i kavarni^. Začetek ob 9. uri. Vstop prost. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubjanske od 1. do 6. januarja 1900. Število novorojencev 13 (= 17*99 %(, mrtvo-rojenec 1, umrlih 18 (=24-93%), med njimi so umrli za j etiko 3, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 13. Med njimi je bilo tujcev 9 (=50%), iz zavodov 12 (^=66*6%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za otročico 1, za škarla-tico 1, za vratico 1 oseba. — Jugoslovanske vesti. Nova hrvatska opereta. Kapelnik hrv. domobranskega polka v Zagrebu Ivan Muhvić je dovršil novo hrvatsko opereto v 3 dejanjih, kateri je napisal libreto Stjepan Sirola. Opereta se bode zvala „Persida" in bo šaljivega značaja; glasba je lepa in lahka ter ima slovanski značaj. Opereta se bo še v tej sezoni pela na zagrebškem gledališču. — Princ Arzen Karagjor-gjević, brat kralja Petra, ki se je udeležil rusko-japonske vojne, je predvčerajšnjim dospel v Belgrad. Do Novega Sada sta se mu peljala nasproti njegov sin princ Pavle in posebna deputacija. Na kolodvoru v Belgradu ga je sprejel prestolonaslednik Gjorgje, kraljev adjutant, vlada in mnogobrojno občinstvo, ki ga je navdušeno pozdravljalo. Govori se, da bo princ Arzen imenovan za višjega poveljnika v srbski vojski in da bo rezidiral v Nišu. Civilni pogreb v Belgradu. Na pravoslavni božič so pokopali v Belgradu nekega srbskega socijalista brez cerkvene asistence. To je prvi slučaj, ki se je zgodil v Belgradu. Mesto križa so nosili pred krsto dve rdeči zastavi. Pokojnik je na smrtni postelji izrecno prepovedal, da bi se ga cerkveno pokopalo. Pogreba so se udeležili vsi belgradski socijalisti. — Razžaljen sultan. Včeraj je bila v Belgradu zanimiva obravnava. Kot zastopnik turškega sultana je namreč tožil turški poslanik Feti-paša urednika v Belgradu izhajajoče rAlbanijeu Svetozarja Živkovića radi razžaljenja časti. — „Hrvatstvo" in nadškof PosilOViČ. Kakor je izvedela „Edi-nosta iz Zagreba, ustavi nadškof Po-silović klerikalnemu listu „Hrvatstvo" svoje denarno podporo, ker ni list po njegovem mnenju izpolnil naloge, kakor je on mislil. • Najnovejše novice. Marijina podoba se joče. Blizu Mun-kača na Ogrskem je božja pot Poč, kjer imajo zelo staro Marijino podobo. Sedaj se je raznesla vest, da se je ta podoba 3. decembra 1. 1. solzila. Takoj se je začelo zbirati vsak dan na stotine ljudstva, med njimi tudi mnogo duhovnikov, ki utrjujejo lahkoverneže v veri. Tudi škof se zanima za dogodek, a še ni dal razglasiti, ali se Marija joče nad trdovratno koalicijo ali nad pojemajočo darežljivostjo vernikov za cerkve. — Zadolženi škof Bubič v K ošieah je povedal zastopniku na-učnega ministrstva, da ima desetkrat več premoženja, kakor pa znašajo dolgovi. Dolgov ima le 96.000 K, a samo njegova posestva na Tirolskem so vredna 200.000 K. — Velik hotel je zgorel v Minneapolisu. Zgorelo je tudi 8 gostov. — Vseučiliščne bataljone namerajo ustanoviti na Ogrskem, da povzdignejo vojaški duh in razvijejo vojaške Čednosti. * 9982 samomorov v enem letu. V Cikagu je ravnokar izišla statistika o samomorih v Zedinjenih državah v pretečenem letu. Statistika izkazuje 9982 samomorov. Število -e je od leta 1899. podvojilo. Najodlič-nejši psihologi se bavijo s tem žalostnim dejstvom, snujejo se društva proti samomorom s tem, da podpirajo osebe, ki hočejo vsled bridke usode obupati. Pač pa je linčanje nekoliko popustilo. Lani je bilo linčanih samo 66* oseb. * Smrt zapravljivčeva. V Pen-silvaniji je umrl glasoviti zapravljivec John Stell, ki je v sedmih mesecih zapravil 15 milijonov kron. Obleko je imel pokrito z bankovci. Za enkratno britje je plačal 50 K, za enkratno osnaženje Črevljev 25 kron. Napitnine je dajal 25 do 50 K. Kopal se je v šampanjcu. Končno je moral delati, da se je preživel. * Škof v tirolski šoli. Med kmetskim ljudstvom na Tirolskem je običaj, da se brez razlike starosti in stanu med seboj tikajo. Ko se je nekemu vaškemu učitelju naznanilo, da pride škof v šolo, si je učitelj veliko prizadeval, da nauči otroke, da ne smejo škofa tikati, temuč vikati z nagovorom n presvetli**. Skof pride ter začne izpraŠevati otroke iz krščanskega nauka. Vpraša nekega učenca : „Povej mi, kako se glasi sedma božja zapoved ?u Deček je zinil, pa brž prvo besedo požrl, potem pa rekel: rPn-svetli naj ne kradejo". * Vrhovni glavar budhistične Cerkve Taši Lama iz Tibeta je prišel nedavno v Kalkuto na obisk indijskega podkralja. V Kalkuti ga je pričakala ogromna množica vernikov. Taši Lama se je temu zelo čudil ter izjavil, da ni vedel, da je toliko ljudi na svetu. * 801etna dvojčka. Dne <;. t. m. sta obhajala 80. rojstni dan dvojčka šolski svetnik Pavel Perkmann v Marienbergu in dr. Peter Perkmann, gimnazijski profesor v Ino-mostu. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Zvit ptiček je Henrik Premru iz Novega mesta. Vstopil je kot pisar pri notarju v Cerknici v službo, in ker je več potreboval nego je zaslužil, je opeharil razne stranke za 118 K, potem jo pa popihal iz Cerknice in se potikal po Hrvatskem brez dela. Obsojen je bil na r> mesecev ječe. T epe ž. Jožef Grešnik, mizarski pomočnik, je v gostilni pri „Burskem taboru** na Glincah neko nedeljo iz razposajenosti razbil kupico. Prišlo je med fanti do prepira. Jakob Trampuš je prijel Grešnika za vrat, na kar se je cela tropa fantov priruvalo v salon, kjer se je plesalo. Tu je potegnil Orešnik nož iz žepa, ga odprl ter zamahnil ž njim dvakrat proti Aleksandru Franku. Obdolženec pravi, da se je moral braniti. Obsojen je bil na pet mesecev ječe. Jazbece so šli lovit fantje France in Jožef Pucihar ^Fi-štrova**, France Puci har ^Kecev" in Tone Pucihar iz Gajnič v lovišče Cirila Kocha. Oborožili so se s puškami, rovnico, lopato in senenim kjučem. Vsi so bili krivim spoznani zaradi lovske tatvine, in sicer: France Pucihar „Fistrova je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe, France Pucihar „Kecev** na 14 dni, Jože Pucihar na 8 dni in Anton Pucihar na 5 dni strogega zapora. Cesar j a žalil je prisiljenec Henrik Auinger, doma iz Gmun-dna, 18 let star. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe. Telefonsko in brzojavna poročila. Dunsj 12. januarja. Z m a čija r s k o koalicijo so se začela nova pogajanja in si cer jih vodi vojni minister Pittreich. Konkretna vsebina teh pogajanj ni znana, vendar sa zatrjuje, da je krona priprav Ijena odnehati. Ogrski tr govinski minister Voros pravi da je tudi Kjjervarvju na tem ležeče, da se rešijo trgovinske pogodbe parlamentarni m potom Min;strski predsedn k Fejervarv je bil danes novic jako dolgo pri cesarju, in je žurnal« stom rekel, da je cesar odobril njegovo poročilo, kako doseči par lamentarno rešitev trgovinskih pogodb. Dunaj 12. januarja. Češki Nemci so glede volilne preoanove oglasili med drugim tudi to zahtevo, da se mora njim dati dva mandata več zato, ker izgube Nemci na K r a n j s k e m dva ve" leposestniška mandata. Dunaj 12. januarja. Srbija in Bolgarska ne mislita opustiti sklenjene carinske unije, ker se ne nanaša na blago, ki se uvaža v ti dve deželi oziroma izvaža. Bolgarski diplomatski zastopnik S a-rafo v je izročil v tej zadevi danes grofu Goluchovvskemu posebno noto, glede katere se mora vlada tekom dveh dni odločiti. Dunaj 12 januarja. Od danes dne 12. t m naprej se zopet sp e-jema in odpošilja tovorno blago za Trst južne in Tr*t c. kr drž. železnice, izvzemši pošilj tve rezanega in dolgega lesa. U twljeno je še sprejemanje tovornega bhga za Trst prosto luko, železniško skladišče Pjvo in lahko pokvarja-joče se stvari za Trst prosto luko, železniško skladišče, se sprejemajo in odpošiljajo Kakor dozdaj ostane tudi zanaprej ustavljeno sprejemanje in odpoš Ijanje lesa za Trst c. kr. drž železnico Zx Tr*t prosto luko juž jO in za Trst prosto luko c kr. državne železnice se sprejema in odpošilja: shdkor, slad, rnagGozija, premog, pločevina, špirit v reservoirjih m les, r aslovljen na trgo^no transportno družbo v Trstu Budimpešta 12. januarja „Pcster Llovd" potrjuje, da se je grof Aodrassv te dui skrivaj maci 1 na Dunaju ter izposloval, da so se začela nova spravna pega-janja s koalicijo. „Pester Lloyd" men*, da je upati na ugoden uspeh teh pogajanj. Petrograd 12 januarja. Ga-neral S o log u b javlja, da je re volucijo v Estlandiji popolnoma zatrl Petrograd 12. januarja. Izvzemši na progi Krasnojarsk-Ir-kutsk, na vzhodnosibirski in na transkavkaški progi, se vrši ž e-lezniški promet v celi državi v popolnem redu. Riga 12. januarja. Generalni guverner je dovolil popolno svobodo zborovanja. Bbrolin 12. januarja. Dne 21 začno socialni demokrati e s pri-rejevonjem brezštevilnih shodov delati za uvedenje splošne in enake volilne pravic j zri s^ški in praski deželni zbir. Sklenili so opust ti vsako poulično demonstracijo in ne napadati v g vor.h ne cesarja Vdjema, iie saškega kralja. Madrid 12. januarja. Kralj A'fouzo se snide s Swrojo bodočo nevesto v februarju na aapu Mir-tinu pri Monte Kuriu, kjer bo slo-wsn;t zaroka. Zahvala. Velecenjeni gospod Franc Hrašovec, c. k. sodnik v pokoju v Gradcu, rojen (Vo-potov) v Berkovcih, je šoli Sv. Duh, kjer je sprejel on prvi svoj pouk, v hvaležen spomin zopet podaril veliko, krasno „Prešernovo podobo". Takisto je vložil blagi gospod ustanov-nino pri Slovenski Šolski Matici, pri odboru Mohorjeve družbe in razen fcćfffl tej šoli podaril mnogo lepih knjižic za šolsko knjižico ter vrhutega daroval lepo denarno podporo za opremo tukajšnje nove šole. Za ta velikodušni dar se izreče gospodu dobrotniku najvdanejša presrčna hvala s tem pristavkom, da mu Vsemogočni ta dar povrne v obilni meri ter nam našega največjega dobrotnika še ohrani mnoga leta zdravega in čvrstega. Sv. Duh na Stari gori, dne 9. januarja 1906. Janez Vuk Josip Sterniša šol. načelnik. šol. vodja. Umrli so v Ljubljani. Dne 3. januarja: Edvard Komp, c. kr. major v pok., 70 let. Zaloška cesta 1. Dne 8. januarja: Marija Bobek, posest-nica, 95 let. Streliške ulice 8, vsled starosti — Ivan Hrovat, delavec, 49 iet. Radeckega cesta 11. — Ana Germek, delavka, 53 let. Stari trg 17, jetika. Dne 9. januarja: Marija Korenčin, delavčeva žena, Ravnikarjeve ulice 3. — Boštjan Žabjek, črevljar, 86 let, vsled ostare-losti. Dne 10 januarja: Andrej Lavrič, posestnik, 53 let, Ilovica, naduha. V deželni bolnici: Dne 3. januarja: Valentin Podlipec, go-stač, 51 let, pljučnica. — Cecilija pl. Rus, oficijalova vdova, 68 let. Dne 4. januarja: Teodor Sedej, sprevodnikov sin, 22 let, jetika. Dne 6. januarja: Anton MalenŠek, delavec, 72 let, vsled ostarelosti. — Fran Hir-šenfelder, delavec, 44 let. Alkoholismus. Dne 7. januarja: Ivan Skerjanc, delaveca 38 let, naduha. — Angela Železnik, čuvajev hči, 3. leta, davica. Dne 8. januarja: Juri Majhen, delavec 75 1 et, vsled ostarelosti. — Helena Ressman, delavka, 81 let Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzt dun. borze 11. januarja 190$. Naložbeni papirji. 4*2#/# majska renta.... 4*2*70 srebrna renta . . . 4Q/# avstr kronska renta. 4°/0 . zlata „ . . 4°/0 ogrska kronska renta 4% jf zlata 4% posojilo dež. Kranjske 41 a0/0 posojilo mesta Spljet 4Vt°/c - - Zadar Denar | Blago 100— 100 20 9895] 10015 100 15; 10035 117 901 118 10 96 15 90 35 114*50 114 70 99\H); 101- - 100G0 101*60 100—1 100 — 4m/a*/o bos.-herc. žele/.niš o posojilo 1902 . . . 4% Češka dež. banka k. o. 4»/, „ „ n 2- O. 4l °'o 7ast- pisma gal. dež. hipotečne banke . . pest. kom. k. o. z 10 pr......; 106 30 107-30 100*55 toi'55 99*751 100- 9975| 100*20 100*4.Y 10140 10050 101-50 100-—! 100*40 100— 100 90 99-50 10050 100— 101 — 99 i>o 99*50 ioo*- 317 75 319 75 100 75 101-75 190*501 192-50 290— 291— IGO 65 162 65 293— 303* — 297— j 306.50 202 - 2GT 50 102— 111 — 149 - 25* 473—, 78-91-50 62 — 52 25 32 — 59 — 525 - 150-- 27 -483--82-— 99 50 6S*— 54 25 34 — 62*— 76 — 535*— 4',° o zast. pisma Innerst. hranilnice..... 4Vi% zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . 4' t*.„ z. pis. ogr. iiip. baji. 4*/»*/« obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. 4' .v , obl. češke ind. banke 4n ~ prior. lok. žjlez. Trst-Poreč...... 4° w prior, dolenjskih žel. . 3% prior. juž. IcL kup. 1 , ■.. 4 / . avstr. pos. z:\ žel. p. o. ifrrčke. Srečke od I. !8g0'/s . . . „ od !. IS64 .... „ tizske...... „ zem. kred. t. emisije n ogrske hip. banke . 9 srbske a /rs. 100*— 9 turske...... Basilika srečke . . . Kreditne „ ... inomoške » ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avstr. rdeč. križa „ ... Orrr j, - ■ r» » n ••• Rndolfove » ... Saicbtirške „ ... Dunajske kom. „ ... Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-cgrske banč ne delo.. Avstr kreditne banke . . Ogrske Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix Aipntske munt?.:i .... Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe V3U!C. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci....., Rublji........ 250 50 25125 Dolarji........j) 484 5*— Žitne cene v Budimpešti. Dne 12. januarja 1906. Termin« Pšenica za april ... za 100 kg K 1720 „ oktober . . „ 100 „„ 16 82 Rž „ april ... „ 100 „„ 1408 Koruza „ maj . . . . „ 100 „ „ 13'64 Oves u april ... , 100 , „ 14*46 f^:rekti V. Neizpremenjeno/ brez kupčije. Meteorologično poročile. 120-75 12175 669*50 G70-50 1G30 — 1639 — 67675 G77 75 791 — 792 — 24 G — 246 50 662— 660 — 527*50 528-50 2585'— 2595 — 524 — 525 — 277'—: 281 50 558 — 562 — 156- - 160-— 11-35 1139 19 16 19 18 23 52 23 59 23*96 2402 117-60 117-80 9575 95*95 Višina nad morjem S0< 5-2. Srednji zračni tlak 736 0 mm. k. =3 eš ►-a 1 -Caa opazovanja . Stanje ! barometra v mm |ci j J*> i Vetrovi g « &M \ Nebo 11. 9. ZY. 742-7 1*2 si. »vzhod del. jasno 12. i» 7. zj. 2. pop. 744 6 7447 07 j si. j zahod 2 2 brezvetr. pol ohlač. sk. oblaC. Srednja včerjyšnja temperatura: —1*9% normale: —2 7». — Padavina v mm 0'0. Kupim poceni več rabljenih moških in ženskih 152-1 m Pismene ponudbe sprejema Karel Čame mik, Dunajska cesta št. 9« Mirna stranka išče za majev termin malo tanovanj obstoječe iz ene ali dveh malih sob in kuhinje. — Ponudbe na uprav. „Slov Naroda" pod „Mirna stranka". 134--2 se sprejme na hrano in stanovanje pri j boljši rodovini s 1. februarjem 1906. Kje — pove upravništvo „Slov. j Naroda". 155—1 št. 0625 153—1 Razglas. Pri mestnem magistratu ljubljanskem se sprejme v službo paznik za gozdne in druge nasade na gradu z letno plačo 6U0 kron in s prostim stanovanjem na gradu. Prošnje je vlagati do 15. t. m. v vložnem zapisniku mest. magistrata. Mest. magistrat ljubljanski dne 10. januarja 1906. trgovinski prostori 8 Stanovanjem, ki leže na jako prometnem mestu na Zagrebški cesti v Karlovcu na Dan^i. Primeren položaj za trgovino z mešanim blagom in z železnino ter z žitom. 129—2 Interesenti nuj se blagovolijo obrniti na g. Josipa Katica v Karlovcu, Hrvaško. 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevliev, črnih ali navih na trakt ve z močno zbitimi podplati, n jn<>vejse oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih tu lahkih. %'nl -S «a*Mitft .> Za naročite v zadostuj, dolgi isi. 164 Rnzpoftjljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31. Neugajajote rad zameniaoi Ifičem spretnega 149 1 pomočnika ki bi bil zmožen prevzeti vodstvo v pro dajalnici in delavnici srebrarja. Moral bi biti posebno spreten v izdelovanju cerkvenih priprav iu v cizeliranju. Več pove uprav. „{Slov. Naroda". Slama za steljo, ion, 4 krone za KO kg se pn.Oaia v h«lab na skladišču na Martinovi cesti št. 10; <>ndi se prodaja ceno uai dobro seno sa konje istotako v halah. 147—1 Izj ava. Ivan Zaje, gostilničar v Soteski, vljudno naznanja eastitim gg. gostom, da zaradi neugodnih razmer z 12. prosincem začasno preneha Izvrševati gostilniški obrt. 156—1 cm Učiteljica se išče. p. II Je v specialni trgovini 169 Antona Šarca na Sv. Petra cesti št. 8 razstavljena na ogled!! Min 10 tu do 600 kron postrarnkega zaslnžka garantiram kompanjonu, ki bi imel za mogočo potrebo do 1^00 kron kapitala na razpolago. Sprejemam le resne in ne anonimne ponudbe pod „Kompanjon 1500 kron" na uprav. »Sto*, j Naroda" do 15. t. m. 160—1 Sredstvo zoper kašelj! 12. januarja 1905. Gospodu j lekarnarju P/cco/iju Protrfn* /ioštjite mi 12 iknt-tfie Vaših izhornili snint iiahorih j f ta stil. IZ velespoštovanjtni J nI i/a M Hi sr/i ka , MM u mtj XMW M, **<>l aelezjiic* v Beljaka J^crrođ. l& *r::t -lak *f Trbiž, Beljak, Celovec. Mali Glodnitz, Pranzensfeste, Inom ost, Moitakovo L;r.bao. cen KeSithal v AoMee, Solnogrnd. ces ELim^-Rcining v Stevr, v Line, -.a Ehmaj via Amstetten — Ob 7. ari & s n>jati?j osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Moraa, Maaterndorf i\ 'cuec&fesie, Ljabno. Dunaj, ce» Se)stb&> e Solnograd, Inomost, čez Klein-Reitliag v Steyer, tj Fiiac, Bndejevice, Plren, Marijina vare, Heb, Fraiicove vare, Prago, Lipako. Cex Aiparetten aa Duiaaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobn* /lak v Trbiž, Pontabel, Bejjakk Celovec Mali Glod-nitz, Ljubn«, SeUsthal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezera, k-ocio»tf 8regecc Carich, t» r?evs, Pariz, čez Anstetten na Douaj. — Ob (L iri 68 m popoldn« osobni vl'-'k * TrbLS Šmohor, Beljak, Celovec, Frai»tensfeste. Inomost, Monakovo, LfolMM, ees Klcm Rei^iag v Steyr Lidc, Bude)-7jce, Pisen, Marijiii« vaic iieb, PaSBODirs vare, Kanove vnre, Prago, (v Prago direktni t?os I. in D., rasr.;. Lipako, i^a Dtuiaj čess Amstetten. Ob 10. ari pa^oci csobn vlak v Trbiž, Beljak, Fransen&feste, Inomost, Moirakovo (Trst-Monakovo direktni v©2 I, ia ii r^č-i*,. — v* SOTO MESTO EN KOČEVJA Osebni vl»ik). Ob 7. 1? is potraj osebni vlak t Ni*?v8 mesto, Su-ažc, Toplice, Kočevje, ob i ori b m poy iKtorake. Ob «. ar: o a, a»ecei * i^ovo mesto, iocevja. — PRIHOD V LJUBLJANO jaž. kol PEOGA IZ TRBIŽA Ob 3. ma V.3 m sjatraj osobni vlak s Dunaja te* Amstetten, Monakovt (Monakovo-Trst direkč. voz 1., TI. rais). Inomoal, Franzensfeste isoLnocjrad [jiac, Steyr, Isl Aassee, Ljabno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. ari 11' m sjatraj osobni vlak *.% Trbitr.. — Ob 11. ari 10 m dopoldne etiobci via« i D^anja iez Amstetten, Lipsko, Pra^o j.z Prage d-rektni voz I. m II. r&zredtt), Francove v»re, Karlove vare, Heb, Marijne vare, PLsea Bndejevice. Line, Steyr, Pariš ženeva, Cnrih, Bregom Jnomost, Zeli ob Jeaera, Bad Gastem, Solnograd, Ljabno, Ceiovcc, Štnoher Pontabei. — Ob 4. rj. 29 m popoldne osebni vla£ s Dunaja, Ljnbnu 'Se!zthala, Beljaka Celovca, Malega Glodnitza, 5ficnafeo7egas In* mosta Franzensfesta, Pontabla, — Ob 8. nri Ob ca zvečer osobni t...: z Dunaja. Ljubna, Beljaka, Murnua, Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, fiez SelzfhaJ od Inomosta in Solnograda, čez Klein-Reiflirg iz Steyra Linca, Budejevic, Pl/.n-. Marijinih varov, Ueba, Francovvin vnruv, Pragj, Liptikega. — JrBCGA u NOV£GA M£STA IN iiOĆ£VJA. Osobm vlaki: Ob -5. un 44 la ;.- ;tra; obobni vlak is Novega meeta u ^oćorrja, ob 2. ari 33 m popoldne iz Straže. Topite, Novegs m«sti»ka, Kočevja in ob S. ar: » m sve-c^r istotska — ODHOD IZ UD PIJANK -iri k-Si. V KAMNIK. Bdeiani vlaki: Ob 7. ar 88 a zjutraj, ob 2. on 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m ■r. — Ob 10. ari 4u m pc&ao samo ob nedeljah ic praznikih in le v oktobru. — PRI V,< 'O V LJDBLJANO drž. kol. V/, MMltllTi Pečani vlak*; Ob 6, on 4i< a Bjutraj, ob nri 69 m dopoldne, ob ft. ari 10 m reveža Ob i. ari 5f» a; pori»>či sam ^odeijab n ii i h in le ** oktobra. — HrmlaUMVlOuflk* 5^*f^^pf*iJis*SKS(*^^*p^^^*5 ^*p^r^^*p oj ilr- HOTEL „UEGA". Otvoritev tega novourejenega hotela v Spodnji Šiški se vrši 14. januarja 1906 ob 3. popoldne s sodelovanjem ljubil, društvene sodbe. n. delničarji združenih pivovaren Žalec in Laški trg se opozarjajo, da bo občni z "bor ki je bil sklican 14. t. m. ob 10. dopoldne v dvoriščni dvorani družbenega hotela „ILIRIJA". 154 Uprawni svet. POZOr PrBlJ DOnareOO^mi! ZdolaJ" stoječa etiketa, beseda Milly in pa ] znamka soince so oblastveno varovane. ■ Caa. kjalV raaa*}, tvortlea HITl7-«rQcć»-I fllesriBa, F. A Sarga sin I drug, Seč. rs. mij. crmn st&tTilaa. rV.AildeeaM« 2^ k«a i r\]tt „*»ILlY*" zakonom raiiičtna. 5S0 Bmm.ua. HX>*!đ:«mm f »13 ■■•a bh l t** « jr Vsemu za umetnost se zanimajočemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem 1.) Koncert od 3. 6. ure. 2.) Prosta zabava s plesom. Vstopnina presta Točila se bodo bizeljska, ljutomerska in vipavska vina ter dolenjski cviček in izborno mengško dvojno marčno pivo. K obilni udeležbi vabi najvljudneje z velespoštovanjen 99_5 HIIIUII iiUVKU Anton Maver, v hotelu pri Slonu v Ljubljani otvori I --razstavo - briljantnega slikarstva. Razstava zastopa iz Berlina izhajajočo pozornost zbujajočo iznajdbo na polju slikanja na blago, žamet, svilo, sukno, platno, les, steklo, ilovico, usnje itd. itd. in je tako čudovitega učinka iu lepih efektov, kakor jih ni're proizvesti samo briljantno slikanje. Ta iznajdba, ki obenem tndi popolnoma nadomešča veziljno slikanje, lokacijo in otvarja damam docela novo torišče ročnih del najodhč-nejše baze, ki se lahko nauči brez vsakega prejšnjega znanja, da more vsaka dama že v najkrajšem Času si najlepše stvari brez nabave stmjev napravljati sama. Razstava bo samo kratek čas odprta od 9. dop. do 5. pop* Vstopnina 20 kr. Obilnega obiska prosi vljudno z odličnim spoštovanjem Edvard Ubach. Sprejema savarcvanja Človeškega življenja po rjAjraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnim; pogoji, ko nobena droga »'varovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje aa doživetje in smrt s BmaujBujoCimi se vplačili. Vaak član ima po preteka petih let pravico do dividende. PIP se &* j & m in. zciTarcvalaa, o a n k & v JE3 r ra. g I. Rez. fondi: 31,865.386*80 X. Izplačane odškodnine in kapitallje: 82,737.159-57 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države s vaeralMftzl slo« Mntilto • ninroaiiio upmwo. 2 5 V m pojaaniia d*le. 6«neralni UStop w Ljubljani, eega? pisarne ao v taa.ne) banenej hiii Za varajo posiopia in premičnine prot. požarnim fikodam po najmSjib cenar Škode oec)oje takoj in najkniantneje Oživa najboljši aioves, koder poalajo Oovcljaje iz disto-ra dobička iadatnu podpore v narodne in obenckonatnt namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne"*.