* Največji slovenski dnemilT*^ v Združenih državsli [jj Velja za ne leto • • • $6.00 B Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA List slovenskih .delavcevT AmerikL TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 81, 1903, at the Post Office at New York, N. Yn nnder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLAtTOT S87«. NO. 56. — ŠTEV. 56. NEW YORK, FRIDAY, MARCH 7, 1924. — PETEK, 7. MARCA, 1924. VOLUME XXXII, — X»ETN^K XXXQL POLITIČNA JCRIZA V WASHINGTON!) ———_____ s __ Odstop generalnega pravdnika Daugherty-ja je baje le še stvar pa ur. — Nadaljna razkritja v preiskavi glede - Velikega petrolejskega škandala, v katerega je zapletenih toliko odličnih javnih mož. — Petrolejske konce-cesije bodo vkratkem razveljavljene. — Odvažanje petroleja prepovedano. Washington, D. C., G. marca. — Predsednik Coolidge ve zelo dobro, da mora nastopiti v petrolejski zadevi in sicer hitro in odločno nastopiti, če noče nuditi svojim političnim nasprotnikom preširoke napadalne fronte. To mu je včeraj pozno zvečer zopet naročil senator Borah, ki je prišel v Belo liišo ter pojasnil predsedniku Coolidgn razpoloženje v kongresu, ki je takorekoč razpoloženje cele dežele. Posledice tega se bodo najbrž še danes pokazale. Predsednik Coolidge je že enkrat naprosil generalnega pravdnika Daugberty-ja, naj odstopi, a Daugherty se je branil z vsemi štirimi ter namignil, da si predsednik najbrž ne bo drznil nastopiti proti njemu, k je vendar republikanski 4'boss" iz Obija. Takrat je predsednik Coolidge le zahteval, a sedaj se najbrže ne bo več oziral na razpoloženja in čustovanja generalnega pravdnika, temveč ga bo sumarično odpustil, če ne bo Daugbertv takoj vložil resiguacije, kakorhitro se bo. vrnil v Washington. Daugherty je v tem trenutku na poti v zvezno glavno mesto. WasMngton, D. C., (i. marca. — Tako v Beli hiši kot \ senatnem komiteju, ki preiskuje uradno poslovanje Daughertyja in justičnega departments, se je danes namignila, da je napočila ura odpusta generalnega pravdnika Daugherty-ja. Dobro informirani krogi so dali danes izraza prepričanju, da so sc pričeli v Beli hiši že pečati z vprašanjem imenovanja naslednika Daughcrty-ja na mesto generalnega pravdnika. Položaj se je razvilu do danes toliko, da se Bela hiša lahko resno peča z naslednikom Daughertv-ja. Osebe, ki ] uidejo vpoštev za urad generalnega pravdnika, so naslednje: Prej t ni senator Kenyon iz Iowe, ki je sedaj sod-, nik v Ohiju in Cutrtis D. Wilbur, liadsodnik najvišjega sodišča v Californiji. Storjeni so bili že koraki, da se u-gotovi, če bi kdo imenovani sprejel mesto, a ničesar ni še gotovega, kdo bo izbran. V zvezi z obnovljenimi znaki, da se peča predsednik Coolidge z vprašanjem odpusta Daughertvja se je posvetoval senatni komite j za zaklenjenimi durmi cele tri ure z John W. Crimom, posebnim zveznim pravdnikoin, ki je vodil kazensko zasledovanje pred veliko poroto v Cliica-gu v zvezi z dogodki v veteranskem uradu. Crim je baje podal komiteju skrajno važne informacije. Čeprav se še ni o.sebno posvetoval s predsednikom, so že v rokali predsednika njegove informacije glede justičnega departmenta, ter informacij je glede dveh članov kongresa, ki sta baje zapletena v celo zadevo. Washington, D. C., 6. marca. — Danes bodo izdane postavne odredbe, kojili namen je razveljaviti petrolejske koncesije, ki so bile dane Sinclair-ju in Dolienv-ju. Prvi korak v tem pogledu bo najbrž obstajal v tem, de se bo vložilo prošnjo za ustavno povelje, s pomočjo katerega se hoče preprečiti nadaljno odvažanje petroleja z o-zemelj, kjer se nahajajo koncesije. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, IT ALT JI IN ZASEDENEM OZEMLJU M potom nait banke isrrinjejo zanesljivo, hitro in po mik: Dsaes so naše oeno iledefe; JUGOSLAVIJA Baspottljs os sedaj* polt« In lzplsSajs "PogtnJ Čekovni uvod" Is "JsdrsMks banka" r Ljubljani. Zagreba, Beograda, Kranja, Celju, Mariboru, Dubrovniku, BpUtu, Sarajevu ali drugod, kjer Je pad sa hitre IsplaBlo najugodneje. 1000 Din....... $13.50 2000 Din. ...... $2680 5000 Din....... $66.50 Prt Mkasltlfc. ki sntiajo manj kot «n M tflnarj«« ralunlmo poaabaj *» ti eantav M paitnlna In Srus« Hiilk*. ITALIJA HI ZASEDENO OZEMLJA: BaspolUJa na sadnje poftte in IsplaBuJe "Jadranska banke" v Trst«. Opatiji in Sadra. 200 lir ........ $ 9.80 300 lir ........ $14.40 500 lir ........ $23.50 1000 lir ....... $46.00 »rt nakazilih, tel tnala, j* manj feat SOS Ur raiunlma »a—Saj P* tt Mit ca paitnlna In Srute atroike. le peiiljaive, U prisegaj* sosseb pel te« Onerjer all pe in tieei Br «ereUnJeaM pe mofaesO »s peseM pepnst. Vrednost dinarjem ln Uram "sedaj nI stslna. menja se veCkraf in eepH-€akovsno; Is tega rasloga nam ni mogofie podati natanCne cene vnaprej. BaConuno po eeol enega dne, ko nam doepe poslani denar v roke. *m " Hew V. t. DRŽAVNEMU PRAVDNIKU BODO PRETIPALI JETRA. Pred krakim je bil imenovan po seben senatni odbor, ki bo preis kal delovanje generalnega pravdnika Združenih držav, Daughertyja. Prvi štirje od leve na desno so senatorji: Wheeler, Broclchart, Jones in Asliu rst. USMRČENJE MORILCEV BODO ODGODILI Na smrt obsojeni morilci dveh ba-.čnih slov bodo vložili prizi-ve in s tem bo preložena njih eksekucija na poznejši čas. POTRES POVEČAL ROPE IN TATVINE Potres je povečal število tatvin v prodajalnah Tokija. — Več kot 300 aretiranih tekom štirih tednov. Morris in Joseph Diamond ter John Farina in Anthony Pan ta -no, štirje mladi bandit i, ki so bili pred kratkim obsojeni na smrt v električnem stolu radi umora dveh bančnih uslužbencev, so smeli v sredo za kratek čas zapustiti smrtno hišo v Simg Singu. Odvedli so jih v arteljej jetniške-ga fotografa in pozneje so vzeli tudi odtise njih prstov. Prvi. ki je storil korake, da se predloži izvršen je smrtne obsodbe, določeno na teden pričenši z dnom 7. aprila, je bil John Farina, ki je. potom svojega zagovornika vloži«! tozadevno prošnjo .Warden Lawes je bil obveščen o tem. Nobenega dvoma ne more biti, da bodo storili isto tudi trije o-stali na smrt obsojeni v upanju, da se jim bo dovolilo nov proces ali vsaj, da se preloži na poznejši Čas dan in uro. ko bodo morali sesti na električni stol. ki jih bo poslal na drugi svet. Včeraj je umrl nenadno, vsled operacije na slepiču sodnijski ste-nograf Pagan, ki je v morilnem procesu spravil obravnave na p*-pir in katerega je v napadu zločinskega humorja Morris Diamond povabil, naj prisostvuje njegovi eksekuciji- Ko se je razširila vest o smrti stenografa. so pričeli upati prijatelji obsojenih v Brooklvnu .da p i prišel mogoče Pagan do tega. da bi prepisal svoje stenograine in da bi mogla ta okoliščina preskrbeti ob-! sojenim nov proces. To upanje pa je takoj izginilo, ko se je izkazalo, da je Pagan vsaki dan posebej prepisal svoje stenografiene zapiske in da je celi protokol bil dovršen Še pred-no je Pagan zbolel na unetjn slepiča. Na smrt olisojeni morilci ne uživajo v Sing Singu nikakih ugodnosti in dosedaj jih ni še nikdo obiskal. ZMERNOST JE REŠILA ŠVEDSKO PROHIBIGIJO RUSIJA HOČE NAJETI VELIKO POSOJILO Boljševiška vlada potrebuje nad dvesto milijonov angleških funt-šterlingov. —■ Denar naj dajo Angleži. Euske in romunske čete koncentrirane na meji. — Položaj postaja vsak dan bolj opasen. 7- Rusi nočejo zamenjati Besarabije. — V spor bi posegla tudi Poljska. Tokio, Japonska, 6. marca. — Policija v Toki ju je sporočila presenetljivo povečanje števila slučajev tatvin v velikih prodajalnah izza velike potresne nesreče, ki se je pripetila septembra meeca preteklega leta. Tekom štirih tednov pred pričet kom zimske sezije je bilo aretiranih radl-tega več kot tristo ljudi. To število pomenja, da je pet ali šestkrat toiliko ljudi skušalo krasti v prodajalnah kot pred velikim potresom in požarom. Policija sicer strogo izvaja postavo. vendar pa priznava dejstvo, da so težkoče. s katerimi se morajo boriti ti ljndje, a- glavnem odgovorne za njih prestopke. Ti ljudje nočejo beračiti po cestah, ker nasprotuje beračenje prirojenemu ponosu boljših .japonskih slojev. Izza nastopa mrzlega vremena je sporočila policija. da je aretirala vsaki dan približno dvajset ljudi, ker so skušali ukrasti v prodajalnah volneno spodnjo obleko. Eno najbolj presenetljivih dejstev v zvezi s temi tatvinami po prodajalnah je. da so pred nesrečo izvrševale tako tatvine ponavadi mlade ženske v starosti od šestnajstih 'do dvajsetih let, ker so se hotele lepotic*it L Sedanji kršilci pa so moški in ženske v sta-sti pet in tridesetih do štiridesetih let. ki morajo skrbeti za prehrano mnogobrojnih 'družin, ne da bi imeli na razpolago zadostna sredstva. Vsled tega se rajše izpostavijo riziku aretacije kot da bi gledali trpljenje svojih otrok. Sodniki vsled trga ponavadi oproste take kršile«*, ter jih puste domov s par besedami opomina. •/ Kontrola žganih piac se je izkazala kot zdrava in uspešna odredba, dočim; pomenja. norveška suhaška postava popolno izjalovljenje. HAREMSKIM DAMAM IN EVNUHOM SE SLABO GODI. JAPONSKA POŠILJA BREZPOSELNE V BRAZILIJO. Tokio, Japonska, 5. marca. — Japonska bo na ta način rešila svoj problem brezposelnosti, da bo pošiljala zanaprej svoje brezposelne v Brazliijo. Ljudje bodo prevedeni brezplačno^ iz Japonske v Brazilijo. Carigrad, Turčija. 6- man-a. — Ko je odpotoval odstavljeni tur-ški kalif v Švico, je pustil tukaj dosti svojih žena in evnuhov. Ostali so brez sredstev. Nimajo niti prenočišča, niti hran**: Kanje se bodo najbrže zavzeli pomožni delavci Y. ]Vr. C. A. Berlin, Nemčija, 6. maja. — Ruski poslanik v Berlinu, Krestinski, se nahaja sedaj v Moskvi, da sprejme navodila glede konference med sovjetsko Knsijo in Romunsko, ki bc otvorjena krog desetega marca na Dnjiaju. Načelo-val bo ruski delegaciji, v kateri bodo Levicki, ruski poslanik v Avstriji, Lorenz, poslanik 11a Lit vinskem, in Sreberjakov. Konferenca se bo pečala z vprašanjem Besarabije. Evropa je skrajno interesirana pri stvari, ker se je bati vojaških razvojev, če bi se diplomacija izjalovila. Spopad ob Dnejstru pa bi spravil v gibanje tudi Poljsko. V nekaterih krogih domnevajo celo, da bi bile prizadete vse dežele male antante in da bi se diplomacija izjalovila. Spopad dj Dnejstru pa bi spravil v gibanje tudi Poljsko. V nekaterih krogih domnevajo celo, da bi bile prizadete vse dežele male antante in da bi se iz tega izcimil splošni bal-kansko-centralno-evropski konflikt. Romunska in Rusija imata močne vojaške oddelke na nasprotnih bregovih Dnjestra in razpoloženje med obema je zelo napeto. Romunska trdi, da pripaSa Besarabija dočim trdi sovjetska Rusija, da jje večina prebivalstva ruska in, da bi splošno glasovanje izpadlo v prid Rusiji, ker je cela Besarabija v rokah par romunskih magna-tov ter hočejo kmetje, da se zemljo razdeli mednje. Rusi pravijo, da niti izdaleka ne mislijo na to, da bi zamenjali Besarabijo za petdeset milijonov dolarjev v zlatu, katero je poslala Romunska v Moskvo, ko so Nemci prodirali proti Bukarešti. Tega denarja niso Rusi nikdar vrnili Romunski. Neki uradnik ruskega poslaništva je izjavil danes, da se bo konferenca najbrž izjalovila, če se ne bosta stranki sporazumeli v treh dneh., London, Anglija, 6. marca. — "Sovjetska Rusija bo najbrž skušala dobiti pri prihodnji anglo-ruski konferenci kredite v znesku dvesto in petnajstih milijonov angleških funtov. Ta kredit naj bi se raztegnilo na dobo treh let." Tako pravi moskovski poročevalec 44Daily Expressa". Tozadevne informacije je baje dobil od sovjetskega zastop-jav na tisoč leta 1923. To poro- 11]ka v Londonu, Kristijana Rakovskija, ki je prišel pred čilo temelji na oficijehnh podat- kratkim v Moskvo, da odredi vse potrebno za konferenco. Kredit naj bi soglasno s poročilom obstajal iz blaga in gotovega denarja in sicer iz 67 odstokov blaga in 33 odstotkov gotovine. Anglija naj bi v prvem letu posodila štirideset milijonov funtov, v drugem letu petdeset milijonov in v tretjem letu šestdeset milijonov funtov. Rusija bi po dveh letih pričela plačevati obresti za posojilo. 44Poydarjamo, da so finančni krediti neobhodno potrebni, če hočemo dati naroČila, kaera nameravamo v prihodnji par letih placirati v Angliji," je rekel Rakovski "Ti krediti niso za Rdečo armado, temveč izključno le za gospodarsko reorganizacijo dežele." Poslujoči poslanik, o katerem splošno pričakujejo, da se bo vrnil, v London, kot pravi poslanik, je na ved med potrebami Rusije preclilne stroje, ladje, materijal za rudnike, motorne vozove, kemikalije, kovine in materijal za zračne ladje. Vse to bo lahko kupila Rusija v Angliji, če se ji bo posrečilo" na prihodnji konferenci izvesti svoj program. "O celem vprašanju dolgov je treba razpravljati v zvezi z našimi kreditnimi jjredlogi." Svet komisarjev je odobril pred kratkim sklenjeno ru-sko-italijansko trgovinsko pogodbo. 4 4 Rdeča zvezda", organ sovjetske armade, je priobčilo ob priliki pete obletnice Tretje internacijonale, članek, y, katerem se glasi med drugim: 44 Ta obletnica komunistične internacijonale mora prinesti z vso odločnostjo podano izjavo, da so zaman vsa prizadevanja naših sovražnikov, da odvrnejo rdečo armado od njenega cilja. Naša armada je in ostane armada komunistov ter bo planila kot preje v boj z bojnim klicem: — Sve-» tovna revolucija!" Stockholm, Švedska, 6. marca. Dr. Ivan Bratt je rešil švedsko prohibicijo s tem, da je pregovoril državni parlament, naj sprejme njegov sistem. Pred desetimi leti je švedski parlament prvič izvedel sistem dr. Bratta. Danes ni ta sistem le trdno ukoreninjen na Švedskem, temveč je soglasno z oficijelnimi ugotovili tudi napravil iz Švedov narod, dočim je pomejijala prohibicija v sosednji Norveški veliko izjalovljenje. Soglasno z dr. Brattom se je zmanjšala pijanost na Švedskem od 50 slučajev ined tisoč prebivalci leta 13. ko je bil prvič uveden ta sistem, na devetnajst slu- kili policije. javnih bolnie ter dobrodelnih organizacij. V Stock-holmu. ki ima nekako 3">0,000 prebibaleev. so leta 19,13 policijske oblasti dognale -skoro osem-njast tisoč slučajev pijanosti. Pred enim letom pa je zaznamovala policija le osem tisoč slučajev, čeprav je poskočilo prebivalstvo na 425,000- Zmernostni sistem, katerega je sprejel švedska vlada na ]>ripO-ročilo dr. Bratta. temelji na znanstvenih principijih ter dovoljuje konsum !e tolikih množin alkohola kot ga more prenesti človeško telo brez zlih posledic. Pijač, ki vsebujejo več kot 3.6 odstotkov alkohola, ni mogoče prodajati razven v restavracijah, kjer se servira trudi jedila ter a* vladnih prodajailnah. Pri obedu ali večerji lahko zavžije človlc toliko piva ali vina kot ga hoče. ker ni konsum teh pijač omejen. NEMČIJA NE BO DOBILA MORATORIJA. TURŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK JE RESI6NIRAL. London, Anglija, 6. marca. — Turški ministrski predsednik Ismetf pa&a je resigniral. Predsednik turške ' republike ga je prosil, naj stvori nov kabinet. Imet paša se dosedaj še ni od- DEPORTACUA NEREGISTRIRANIH PRISELJENCEV. v- V. - Včeraj je prišlo v Seavicw Mil-nizipal Tuberculose Sanitoriujn. ki se nahaja v Grankeville, Ij. I., par plseljeniških uradnikov. Zaslišali so več uslužbencev ter jih par aretiraili, ker so pobegnili s tujih ladij ter dobili službo v do-tični bolnišnici. Vse, ki niso regi strirani, bodo depariiraK. Pariz, Francija. 6. marca- — Komitej finančnih strokovnjakov je prišel do prepričanja, da nima nobenega vzroka za proglašenje nemškega moratorija. Odbor bo izročil dne 16. marca svoje poročilo reparacijski komisiji. COOLIDGE NOČE DATI FILL PINCEM SAMOSTOJNOSTI. Washington, D. C.. 5. marca. Predsednik Coodklge je danes zavrnil prošnjo Filipincenr za samostojnost. Obenem se je odločno zavzel za administracijo generalnega goverinerja Woo da. V pismu, ki ga je pisal Maoue-lu Roxasu. je rekel; Po vsem svetu prevladude velik nemir in Filipinsko otočje potrebuje sedaj bolj kot kdaj prej zaščitne voke Združenih držav. ZADNJI KONCERT UMETNIKA BALOKOVIČA. V nedeljo zvečer se vrši v National Theatre v New Yorku zadnji newyorski 'koweert slavnega hrvatskega umetnika Mr. Zlatka Balokovica. Newyorska kritika se je o njem jako pohvalno izrazila. .Kdor ga še ni slišal, naj se zagotovo udeleži tega njegovega zadnjega koncerta. RAZPUST NEMŠKEGA DRŽAV-NEGA era,^ London, Anglija, 6 marca. — Danes je dospela iz-Berlina brzojavka, da je naročil predsed- nik Ebert kanclerju Marsu, da; lahko razpusti nemški državni zbor, kadarkoli bi se mu zdelo primerno. Če •bo državni zbor že ta) teden razpuščen ^sef bodo fvrinfte nove volitve že 6. oziroma 13- aprila. DUNAJSKI BANČNI USLUŽBENCI ŠTRAJKAJO. Dunaj, Avstrija, 6. marca. —• Tnkaj je zaštrajkaio 10,000 bančnih uslužbencev. Po ulicah prirejajo veiike demonstracije /tako' da je morala policija že parkrat poseči vmes. Zahtevajo višje plače, češ, 'da' 3 sedanjimi plačium he morejo ži« yeOKATEp ANGLIJA IN FRANCIJA EDEN najvažnejših pridelkov, ki jih potrebuje slovenska gospodinja za kuhinjo, je mlekom Bordenovo Evapo-rirano Jfleko da najboljše uspehe, Bogato je, smetano ima ter . napravija najbolj okusna jedila. Lahko ga uporabljate fieherai dan za kuho in peko. Poskušajte ga v kavi. Če hočete vedeti, kako kuhati z Bordenevim Evaporiranim Mlekom, nam pošljite ta oglas ^s svojim imenom »n naslovom. No. 1. TriE BORDEN 1COMPANY M BLOC. NEW YORK Angleški iuij)i ;rrsrkj predsednik Ram?ay MacDomtld si m* veduu prizadeva ustvariti prijateljsko razpoloženje med Anglijo in Francijo. < 'asopLsjc je pred kratkim objavilo korešpoiuki oo med njim in gospodom Poincarejem. Pisma vsebujejo vse dokaze, ki se jih je posluževala ta ali ona stranska izza pricetka spora med velikima zaveznikoma. MaeDonald ponavlja z nekoliko močnejšim glasom in malo večjo predrznostjo vše, kar sta že E>avid Llovd George in Baldwin povedala Franciji. Poincare pa že prej stotič povedal vse, kar sedaj pripoveduje v malo uljudnejši obliki. Na kratko rečeno — v teh objavljenih pismih ni nobene nove smeri in nobene nove misli. Vsak zunanji minister kateragakoli meščanskega kabineta bi lahko isto povedal in bi moral povedati, kar je oznanil Ramsay MaeDonald, načelnik angleške delavske ylade. To je pa seveda najhujši očitek, ki se ga zamore vrer. ei v lice zunanji politiki prve delavske vide, namreč, da glede tega važnega vprašanja ne zna drugega kot ponoviti tisto, kar so že njeni predniki navedli ter priporočili. Angleška delavska vlada skuša reorganizirati evropsko politiko in gospodarstvo po istem obrabljenem receptu kot katerakoli druga liberalna ali konservativna vlada. Kaj koristijo vse lepe besede i ji doljn nameni, ee pa hoče delavska diplomacija post reč i svetu s pogreto kapitalistično godljo, s katero si je že vsa Evropa pokvarila želodec MaeDonald se j«' jako zavzel za "vzdržanje antante ter okrepitev medsebojnih zvez. Ce se je poslužil angleški ministrski predsednik tega sredstva v namenu, da bi se laže sporazumel s Francijo, bi bilo to umljivo. Toda MaeDonald je na vse pretege zagovarjal impo-teutno Ligo narodov, ki ni ničesar drugega kot opora* močnih in velikih. S tem je postaj očiten sovražnik vseh, ki streme po samostojnosti in neodvisnosti. Prvi nastop MacDonalda na pozorišču mednarodne diplomacije, je kapitalistično časopisje navdušeno pozdra- krožjih s 3 ali 4 mandati so liste v tem pogledu veljale posebne do-izkazovale 3, oziroma 4 kandidate, okrožjih s 5 mandati pa samo 4 vil o. Kapitalistično časopisje že ve zakaj. Italijanski IIi i:« Italijanska ustava je plod prvih revolucijonarnih gibanj ftri-sorgimeata" iu je bila proglašena za tedanjo kraljevino Sardinijo 14 marca 1848. Kralj Karel Albert je pod pritiskom nacijonalistov 9. oktobra 1347. odslovil ustavi sovražno vlado in pet mesecev pozne-jc je bila že proglašena ustava, ki je še dandanes temelj italijanskega državnega življenja. Trinajst dni po razglasitvi ustave, 17. marca 1848., je bil proglašen potem prvi voliln; zakon, na čigar podlagi so se vršile prve volitve že 27 mate-a 1848. Ta parlament se j«* imenoval "subalpinski parlament'* in je zboroval v Torinu. Volilo se je po sistemu enoman-. datskih volilnih okrajev.,. katerih je vsa kraljevina stela 204. Volilna pravica je bila ze:o pzka: vo-Mi so le veliki posestniki, visoki d: zavri in zasebii funkcijonarji, rtrbe z akadeinskjai naslovi iid V Jit(»ev je bilo malo. triko sc bili nekateri poslanci izvo-r j.Hui z naravnost smešno majhnim štc- ilom glasov. Tako je bil ii. pr. Ciuaeppe Oa^balrti pri volit-*>nri 1 oktobra leta 1*48. izvoljen v vc.'.Ir^m okraju Cieagno z 18 gla-i?ro£ di S. Martiro pa 22. julija 1849 v okraju Torriglia celo samo s 6 glasovi, t>ri naslednjih volitvah pa s 13, Ko so se priključile kraljestvu Sardiniji južni italijanske pokrajine (I860), se-je število poslancev zvišalo od 204 na 387 in 17. decembra 1860 je parlament sprejel nov volifeii zakon, ki je kolikorto-liko razširil volilno pravico. Določil se je census. 40 lir, s čimer pa je še vedno ostala ogromna večna državljanov izkiljučena od volilne pravice. Ker so se v.istem letu priključile sardinski kraljevini tudi. srednjeitalijanske pokrajine. je število poslancev narastlo na 443. po priključitvi Benečije Jeta 1866, na 493 in končno po. zavzetju Ripak leta 1870. na 508. Leta 1880. se je pričelo gibanje za splošno in enako volilno pravico, toda načrt .ni prodrl.ia je bil v parlamenta 15. junija leta 1881. sprejet le predlog aa razširjenje volilne pravice na vse pismene državljane moškega spola. Prihodnjo leta 1882. je prineslo znatno izpremembo. Parlament je namreč v svoji seji 14. februarja tega leta sprejel volilni zakon, ki je odpravil enomandatske voliiae okraje in a vedel "glasovanje po listahr Drsiva se je razdelila. y 185 volilnih okrožji s 3 do največ 5 maadati. Zakon je določal, lopju sarajevskega muzeja, Ob-e?iem se pokojniku postavi spomenik na razeestjii Moslar-Guvno Spninenik !x) priprosta kratka piramida s Santieevim poprsjeroi. O-s!iu je se poleg tega Šantičev fond. \ r/. katerega se b«^lo delile nagrade za najboljše leposlavae proizvode, in izda se Šantičeva spominska knjiga. Tako proslavljajo mo-starski rodoljubi -svojega zaslaž-iiega rojaka, ki se je v življenju moral l>oriti s teSkhni gmotnimi razmerami. Pegavica v Sarajevu. V meatoii okolici sta se pojavila zadnje dni 2 slučaja pegaviee. Železniška nesreča. Na progi ZajeeariPara&in je 12. febr, divjal tako silen vihgr, da je nametal na traenrce nad meter snega. Dva potniška vlailca sta skočila s tira. Žrtev k .sreči ai bilo. Bivši dahovafk ^>oaeveril poldrugi milijon kron. Osijek ima svojo senzacijo, ki 'jo je povzročil bivši duhovnik Mirko Bedenk. rodom iz hrvatskega Priraorja in at ar 30 let. Pred par leti.se je zaljubil v neiko Ani-eo SiTOunovič, zaspnstil duhovniški poklic odšel, v 0»j?k, kjer je 4ed>D fliužbo knjigovodje "Hrvat-skag stampareko^ z^VpčU^V Anico ^majjj kot 33 m ne več^Jcot 38; __s* nve& & V o- je imel seveda pri seg ^['k«: ^. . : <\l V . • ea ni bila kd«jn.e kaka, je poneve-l-il denar zavoda. Svota je narasla že iia poldrugi milijon kron in tajiti se ni več dalo. Bedeirk in Anica sla bila aretirana, vendar pa njo že izpustili, ker je bH ljubimec lako kavalirski, da mu uiti na misel ni piišliv. da bi \Tgel krivdo na svojo ljubico. • Doživljaj v stanovanju dr. Janže Novaka. Ko sc )<• vračal tajnik državnega sveta dr. Janže Novak, meseca septembra 1923 na svoje beo-e-rajsko stanovanje, ni mislil, da oo Dresenečen. Stop'vši v sobo, jo je p.aštl zasedeno po štirih možakarjih. Skušal ji mje dokazati, da je stanovanje njegovo, toda za-main. Mc^bo odgovora ga je začel kavarnar Jevremovič psovati. Ko-nt-čno so mu priskočili na podoč še ostali trije to^-aridi, ki so začeli dr. Novaka neusmiljeno pre-ttjjaii. Tepli so ga v sobi in topli tudi v veži. čeravno se tam zbralo že puecej poznih radovednežev. Zadeva je končala pred sodiščem. Kavarn ar je obsojen na 1 mesec zapora in men-a poleg tega plačati dr. Novaku svoto 17C0 Din. Smrtna nesreča delavca. V Beogradti je zidarski pomočnik .Mihajlo Stankovič padel s r.tavbe Starega Monopola in je dbležal na mestu uirtev. Pri aretaaiji ranjen detektiv. V Novem Sadu se je upfi aretaciji zloglasni že par Fran jo Ra-dičie. Detektiv je .bii med ruvanjem raajen v levo' roko. _ Pred kratkim .-se je poročila v Downtownu rojakinja. Bila je velika ohcet. skoraj bi rekel, da oh-eet in pol. _ Srečna nevesta je povabila vse in tudi svojo najboljšo prijateljico. In- vsi m> 7irišli. samo njene najboljše prijateljice ni bilo. Prijateljica je bila jezna in je držala šobo. za tri golaže debelo. — Zakaj te pa ni bilo na svad-bo ' —so jo "\T»rašali. — Ah, kaj bi hodila na ohcet. Ce me na krst. ki ga je imela lansko leto. ni hotela povabiti, tudi na njeno ohcet ne bom hodila-* ♦ • Le vprašajte po šestih tednih zakonca, ki sta sc poročila ta pred pust: — No, kako je ? Ali sta srečna ? In iamed desetih zakonskih mož vam jih bo devet odgovorilo: — O, srečna pa, srečna. To se pravi, moja žena je srečna, jaz sem pa oženj en. * * * V čudnih časih živimo. Ako se na primer ob novem letu zaveriš, da ne boš prekršil nobene postave, ia če hočeš za kletev držati, ti ne kaže drugega kot da se daš za eno leto zapreti. Dandanašnji so edinole v kej-hah poštenjaki, zato ker slepariti ne morejo. * * Rojak je naročil nevesto iz starega kraja. Nestrpno jo jo- čakal. Ko jie vozil parnik v pristanišče, je bil ves na trnjih. Nevesta pa ni sama dospela. Njena mati je prišla ž njo. —- Ni je sreče brez nesreče, — je rekel ter se je vdal v božjo voljo. Rojak je pripovedoval: Ko sem prišel na svet je služila v naši hiši najlepša deklica-Ona me je pestovala in me je nosila v naročju. V starosti od šestih do dvanajstih let me je imel ponavadi oče v naročju ter me z debelim bičev-nikom učil maair. V starosti od sedemnajstih do petindvajsetih let sem imel skoraj vsak mesec drugo deklico v aaročju. Sedaj, odkar sem se poročil, imam pa vsako leto drugega otroka v.aaročjos/____ i I ' . \ Sugasitfujutftka } Ustanovljena L 189S JKalnL Ifeitonta Inkorporlrana 1. 190* GLAVNI URAD v ELY, MINN. Gms« H al Glavni odborniki: PrwCnlk: RUDOLF PKRDAN, tU K. 1» 81., CImUaM, Ol Podpredsednik: LOUI3 BALANT. Box 10« Pearl It*.. Lorala. a Tajnik; JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box Ml, Ely. Minn. . Blagajnik nelrplaCanlh amrtnln: JOHN MOVERN, 411 — Kltfc Ara Dulutk. Mina. ____^ VrfioTn! xdravnik: Or. JOB. VI GRAHEK. NT American State Bank Bid*., IN Btxth Ave.. Pittsburgh, Pa. Nsdxorn! edberi ANTON SBABnie. Rooaa SM BakaweU Bldg., Nr. Streets, Pittsburfb, Pa. MOHOk MLADIC. 18S4 11 street. Cklea«o. m. VRANE BKRA-REC. «121 Waaklntfton Btreet. Denver. Porotni odbor. LEONARD 8UUBODNTK. Box 41», Xly. lOnn. GREGOR J. PORENTA. 810 Stevenson Bid*., Puyalln*. FRANK SO RICH. «217 Bt. Clair Ave., Cleveland. O. Zdruievalnl odbor: VALENTIN FIRC, T»0 London Rd.. N. E.. Clevalaad. ■. ' i, PAULINE ERMENC, S83 Park fetr., Milwaukee, Wla. ' JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ~ ANTON CELARC, KU Market Btreet. Waukeffaa. OL — ■ — Jednotino xradno glaano: "Glas Naroda**. , ■ » » - Vse stvari tikajoče se uradnih sadev kakor tudi denarne potUJatv« aaj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse prltoibe naj se poillja na predsednika porotnega odbora. ProSnJe sa sprejem novlb članov la bolniCka spričevala naj se pošilja na vrhovnega sdravnika. Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom s« obilen pristop. Kdor iell postati Clan te organlxacije. naj se sgiasi tajnik« bližnjega druStva J. 6. K. J. Za ustanovitev novih druAtev se pa obrnite na gL tajnika. Novo društvo se lahko vatanovl s t člani ah članlrami. Jugoslavia irredenta. Nesreča s strelivom. V ( rnieah na (ir-riškein je dobil Fra«e Podg«ni:k nek projekt.il, ki -X' ,i«» razpo-Hl iii ga težko ranil. V Gradiškuti rie kopal na polju iTjIetiu Stanko sivee. iled kopanjem je zadel /. motiko <.b neko razstrelivo, ki se je vsleil udarca razpočilo. Zailobil je težke zunanje in notranje poškodbe. Požar v Trebčah. Dne 11. februarja ponoči je v ••■tiisliii kmeta Viktorja Kralju v IVebcaii izbrulmil pnžar, ki je uničil šeno in shinio ter napravil lastniku 12.000 lir škode. "Edincst" o sporazumu z Italijo. Ti*/a£ka **Kdijn>st" pravi gledč jug«»slovensko -italijanskega sjv>-tazuma im-d drugim sledeče: Dej-Ntva ne. Tako j«.' obveljala rapallska po-uodba, neugodnejžci za -Jugoslavijo. Po tej pogodbi sta bila Delta Baroš z Bankino izgubljena za ■Jiiirosla viijo, bi se rapallska pogodba ne spremenila. Pažlr je to-rej prevzel te;;ko dedšeino.po onih rio oklenili rapallsko pogodbo. liil js* med jujro>:!i»vt*n.-ikimi diplomati edini, ki je v skiipšvini opozoril n j nevarnost razsodišča z o-ziro;«i na de^tvo j,- neugt»dna iapal!s!-:a p db;i v veljavi, pismo grofa Sfor/.e pa 11«' Razs odnik, -i je imel biti predsednik Švice, :»i bil nvi-il i'\;*že\'ati to dejstvo in razsrditi nepovoljno za lugo-shiv;jo glede liarr sa. Delte in liau-kina... Bilo je torej v interesu •lngo>lavijc. da se rapal-ka p'g<^l-t;a ( dpravi. To se. jr Pačiču ]>o^re-riio. I£e>:l je k;:;- ,)4' dalo rešiti: rešil je za svojo državi) Bar oš. Delto in Bankino. Sevetla ni šlo !»roz žrtve otl str?ini -lug-nshivije: žrtev je samostojna reška država. Samomor. V Trstu s»> je nstreJil ."ilJlHni nadzornik javnih s»khiidiA<" -l uri j Sf-abin, ki je ž" dalj časa IxMelud na licvrasteniji (živčni bolezni). XjLsii -tj ga mrtvega na stranišču. Nova provinca? •'Corritre d "Italia" ]>ravir da namerava vlada ustanoviti novo provinco z glavnim sedežem na Reki. Provinco bi tvorili otoki ('res rn Lošinj. morebiti tudi mesto Zadar m Wižn.ii istrski kraji. Nakazila v ameriških dolarjih za Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo. V vseh treh državah lahko izplačamo dolarje poljubnim osebam proti naslednji pristojbini: za zneske od $5. do $25. po 75 centov za nakazilo; od $25. naprej po 3 cente od vsakega dolarja. Znesek za pristojbino nam je poslati občnim z onim, ki naj se izplača. Nakazil za zneske pod $5. ne moremo prevzeti. Ako pošljete sorodniku ali prijatelju dolarje samo za potne stroške, pripomnite vidno na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posa) za Združene države. Pod tem pogojem nakazani znesek sc izplača le, če predloži naslovljenec pri banki vidiran potni list. Ako pa dovoljenja za potovanje ne bi mogel do, biti, se mu denar ne izplača, temveč se stavi nakazani znesek zopet na razpolago vplačniku. Povdarjamo pa, da je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti onim, ki bivajo na deželi daleč od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni. Na zahtevo izvršujemo nakazila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo' $1., stroški za direkten brzojav_ (Cable) pa:.v Jagoslavijo $5., v Italijo in Avstrijo $4. PRANK SAKSER STATE BANK IHOVA gAjmmrl tkrn* T BPIiENJE in strahote e bojnih pohodov bivleii slovenskega planinskega polka, V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Gglicije, s Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt* jega hriba, Hudega Log«; Sv. Gabrijela, Pijave in s polkbvem uporu ter njega sakletvi. Jt trdo S70 >tnai bi « niik ta vol / resnično. Usoda mu je tiila doloceira. Poroča Edward H. Smith. Pozno popoldne dne 8. avgustarmaiei in pozneje v Chauncey Juve- preteklega leta se je vrnil Harry C. Moore, agent z zemljišči v Jersey City, v svoje stanovanje na nile Village v Hastings-on-Hudson. Ko je dorašeal, je postajalo obnašanje Araolda še slabše. Cele dni je Van Reypen Street, odšel po stop-lizostajal z doma in pozneje po cel njicah navzgor ter presenetil ne-!tedna. Nobene službe ni mogel ob-ke^ra mladega moža, ki je ropal v j držati. Zbežal je v Boston in tam sobah. Moore je oeividno skušal so ga zaprli, ker se je potikal po premagati vlomilca, ko je videl, da zemljišču neke železnice. Ko se je je napadalec majhen in pohabljen.'vrnil domov, so ga sprejeli stari- Vlomjlee pa je potegnil pištolo ter ustrelil. Moore je bil zadet ter je stopil nazaj. Napadalec se je podložil prilike ter je pobegnil. ši s solzami ter mu vse odpustili. Oče je prišel tedaj do spoznanja, da ni nekaj prav z njegovim sinom. Stvari ni natančno razu- da tli časa se in begunca, katerega je prema-jje obžaloval svoje prejšue jral nek mimoidoči. .. [Tovščine. Sklenil je poboljšt Moore je zbral vse preostale sile nieli vendar pa je vedel, ter sledil vlomilcu na cesto. Tam^jegov sin slab v srcu. Od je s kričanjem obrnil pozonost na-,Jo časa je bil miren, pozoren ter pUSto-poboljšati se. Moore je imel še toliko moči, dajPar (lni »K Par tednov pozneje p£ je dospel do jetnika, ga identifi- Sa je zopet prijelo in vsi njegovi eiral ter pojasnil okoliščine. Kmalu'dobri sklepi so izptditeli v zrak. nato pa je umrl. j Včasih je prišlo do uprav patetič- V prvih tednih tekočega leta je nih prizorov. Nekega večera je pribil stavljen pred sodišče Arnold ,Sel Arnold k svdjemu očetu ter mu Anderson, star šest in dvajset let,|sk*uSaI pojasniti svoje senzacije, pohabljen in duševno nerazvit, a|Takrat se ie precej časa dobro ob-ob istem Času sin poštenih in zdra-|našal, hodil redno v *olo ter osta-vih sta riše v. |'al zvečer doma. Naenkrat pa ga Tekom obravnave je bil zašli- 'e Z0Pet prijelo. Neka skrivnostna ša 11 oče obtoženega Albin J. An-jsUa gnala ven, proč od do- dedson. lastnik krojačnice na Mon- mf- Boril se P™ti tej sili z vse-tague Ave. v Brooklvnu. Pri tem svojimi močmi/Rekel je, da nošo se završili tako tragični prizo- M PoP««tititi in da ne bo odšel, ri kot se jih je še malo inseeniralo zJ«traj pa je zginil, pred poroto dvanjastih mož. pmel z grozo do spezna- TTničeni in potrti oče je izjavil, nJa' da občuje njegov prijazni in da se ne more izneveriti svoji pri-?krotki z gangsterji in drugimi segi, da reši na ta način svojega jtemnimi značaji. Dozorel je čas za sina, ki mu je priznal svojo kriv-(drasti«"> akcijo. Odvedel je dečka do ter povedal, da je izključno le v otroško sodišče. Na priporočilo 011 odgovoren za smrt Moore-a. j sodnika je od vedel nato oče dečka Porota je nato seveda spoznala kliniko enega najboljših zdrav-obtožeuega krivim umora po pr-jnikov> ki se pečajo z dušeslovjem vem redu, a ga priporočila milo-i ^e Je izvedel, da bi bilo treba sti sodišča. dečka zdraviti za dolgo dobo in Par dni pozneje je bil mladi An- j'obdržati pod opazovanjem, ee se derson obsojen na smrt v elektri-|Sa obvarovati pred karijero enem stolu in sodnik je izjavil, da zjočinca. Deček je rekel, da bo sto-sr ne more ozirat i na neformalno^11 kar se bo zahtevalo od nje-pr i poročil o porote. Eksekueija je Obiskal je parkrat kliniko. Tu-bila preložena vsled priziva in mla-^j medicine je nekaj časa jemal, di mož je sedaj v smrtni hiši v ^ato Pa je ni prišel več ter izgi- čaka na smrt ali1'ni' z doma. Ničesar ni bilo mogoče storiti zanj. Ker so se izjalovili vsi drugi poskusi je bil dečko poslan v House Trentonu, kjer ,----- — ---- oproščen je. S tem smo navedli podrobnosti enega najbolj ostudnih in neopra- vičljiv umorov, sodeč po zunanjo- of Refuge za dve leti, 1913 in 1914. stih. Mlad zločinec iz navade je Pisma,- katera je pisal materi ka-ustrelil poštenega državljana, ker.žej°» da se Je v stiku s še slabšimi ga je slednji presenetil pri ulomu.|tlečki 5e bolj pokvaril. Hitro se je Ker je bil spoznan krivim ter biljrazviJaI v zakrknjenega krimi-obsojea na smrt, skuša mlad mo- nalca. rilec sedaj vzbuditi simpatije jav nosti. Javnosti pa ne moremo za- Bil je izpuščen, ostal nekaj časa na prostem ter bil nato poslan meriti, če smatra vse napore, da se ^azaj. Uradniki zavetišča so spo-reši mladega človeka, za sentimcn!1'0^^ da se je dobro obnašal ter talno navlako in če trdi. da ni me- da ni duševno tako nerazvit kot sta za nobeno pomiljovanje. ras:- *e je domnevalo. Bile je zopet izven za obžalovanja vredne stariše.P '»čen. mladega človeka. v zavetišču se je seznanil z dru- JDejstva pa niso enostavna kot!"''"'' ki so biIi 5e slab5i iu ** «e izgledajo na prvi pogled. Arnold*-'" °PrjeI' ko je Prišel na prosto. And reso u ima za seboj kruto jn'^egovi stariši so ga le malo vi-komplieirano zgodovino. Umor odkar Je bn drugič izpuščen. Jersey City je pomenjaPe nadaIjni,Se man' Pa so vedeli, kaj počne, razvoj in viae k te pove ti. (Navidez so doživeli svoje konečno Arnold Anderson se je rodil V|P<>mžanje, ko so izvedeli, da je bil Brooklvnu leta 1897. drugi v dru-!Poslan Al*nold v Sing Sing za pet zini petih otrok. Njegov oče ' < krojač ter ni niti dobro-tojtč, ni- Prestai je svojo kazen ter ibil 1i reven. Staiši mladeniča so po- Pai'krat tekom pretekle- nižni, pošetni in vsega spoštovanja PoIetja so ga videli stanji- in vredno. Ostali štiri otroci so nor-'z*ntra^ dne 9. avgusta preteklega malni in srečni. Le nje^a je prevzel.!eta. -ie ,*itaJ. niegov oče v lištu, <\ >non. Arnold aretiran radi u- Ainold Anderson *e je ie pogasi,1'10— - • i i i.z-ijal tcr zaostal za svoji.r.i bVa-| Sedaj pa sedi Arnold v smrtni ti in sestrami Kot otroka ga ni jetnišnice v Trentonu ter.ča-^ ... _i____~.;___.; ____v. ■ . 4.______» 1.-Q no i)an I*« 1\>JnA.— :i „**__—t* ti s seb »j \ trgovi-jka na dan, ko bo ali pomBoščen ali lel ka - m« je pri-(odveden na električni stol, ki bo r»'.gla vzeli mat ker je kradel Ka mu ,ie pri t-o pod pi-ste. Kaznovan je.bil kcl,naPraviI konec njegovi zločinski ie kaznuje otroke, včasih e.elo^arijeri. j. iticgo. Vo ni prav nic pomagalo. Ko je pričel hoditi v šol«,-je» zal posebnosti duha in obnašanja. Dostikrat je izostal in pogosto ga tudi ni bilo domov. Ko se je vrnil, jc pripovedoval najbolj -^orasta-sne povesti, katerih pa ni nikdo verjel. Stariša sta bila vznemirjena in žalostna. Odvedla sta dečka k družinskemu zdravniku in drugim zdravnikom. Prosila sta pomoči tu- sjaynosti je izjavil^ da Nemčija n^ sme ižmrfti sve*u edinega .^re^ •stv^ ; pnrti -spalni ^bolezni, *je znano pod imenom ''Bayer Mi^ M)« fteio za nrabcrgljlve: otr^d v Jf- ifrj. NeCTei si mjb ..._______ F ; Kako hočejo dobiti Nemci svoje kolonije. • Ustanovitelj sedaj razpuseette bavarske organizacije "Org«scfc" Eftalieroch je predložil zamrni^ pre^La?, kako na i .,bi Nemci zopet dobili svoje kaWije. Čtidm ?feme v Indoneziji. Na malem otoku jnžno * od' Borne-ja zfvi čudno pleme, ki ima svo-js posebne navade in običaje. Rezanje glav — najbolj prOjnb-ljena zabava. igrajo zogo, zrak zmaje. Dr. Bunger pripoveduje v opisnih svojih potovanjih po Idone-zijd zanimive stvari o tamkajšnih razmerah, navadah in običajih. Med drugimi indonezijskimi otoki je obiskal tudi Pulu L/aut. majhen otok jugovzhodno od Borneja. Pet kilometrov od g lavne go pristanišča, Stagena. se nahaja velik holandski premogpvnik, v katerem delajo večinoma kitajski in malajski delavci, ki stanujejo v j>osebuih hišah, zgrajenih v o-kolici premogovnika imed man-grosovim drevjem, ki pokriva tudi sicer večino otoka. ^Iangrovo-vo drevo- daje zelo trpežen les. ki se uporablja tudi v rudniku. Hiše so tu zgrajene na kolih, tako da je pod stanovanjskimi prostori prazen prostor, na katerem kuhajo ali pa rede domače živali, govedo in praišiče. Otroci se tu ali pa spuščajo v Nogomet je. kakor in-ipovcduje Burger v Indoneziji sploh prastara igra in jc naš nogometni šport, ki je v zadnjih desetletjih zavzel razmah po vsem kulturnem svetu, izšel pravzaprav iz Indonezije. Premogtyvnikovi objekti so zvezani .s pristaniščem z ozkotirno železnico. Naselbine Evropejcev, ki s-0 zaposleni v premofgokopu kot: inženirji in u-radnilri.- sc nahajajo na vrhu obrabe enega. Ii/riba, ki se dviga nad delavsko naselbino. Tu na tem otoku pripoveduje Burger, je prvič naletel na Dajalce. divje malajsko plenic, ki naseljuje notranjost Pulu L/auta, nekatere bližnje otoke in dele velikega otoka Borneo. Ko si je ogledoval delavsike hiše, mu je prišla iz gozda naisproti skupina Dajakov, ovitih le okrog pasu z ruto, drugače pa čišto nagih. Skupina je bila oborožena z dol-,gimi zakrirvljenimi noži in fantastično poslikanimi ščiti. Družba teh najbolj krvoločnih prebivalcev Indonezije se je obnašala prav dostojo in mimo, ker je vedela, da so v bližini liolandski stražniki, s ka/terimi se ni dobro šaliti, ker jih fantastično poslikani ščiti ne morejo ubraniti pred njihovimi krogljami. Za skromen bakšiš. katerega je dal poglavar, ju čete mu je ta celo dovolil, da jih fotografira- Tako miroljubno m prijateljsko srečanje z Dajaki pa je le redka, stvar, ka jti to čudno pleme smatra za svojo najlepšo zabavo — reeati ljudem glave z vratov. Nemci so jim radi tega dali ime "Kopfjaeger". Dijaki napadajo vsakega človeka, ki ne spada k njihovemu plemenu, vseeno. naj bo prijatelj ali sovražnik. moški ali žeaiska ter mu od-režejo glavo, katero odnesejo potem kot trofejo v svojo naselbino in to radi tega. ker mislijo, da postanejo duše onih ljudi, katerih glave so si prisvojili, njihove zašČitnice v življenju, na onem ama na progi. To delo sta morala opravljati vznak leže. Prišla, sta tako počasi tudi do zaviračev. ki so bili' trdno za-, prti. Po neprevidnosl i pa je kiir-jaČ med delom premaknil zavoro in lokomotova se jje začela premakati. V naglici je ubogi kurjač popolnoma izgubil glavo- Zgrabil je za zavoro, da bi jo zaprl, toda v silni zmedenosti je storil baš nasprhotno — odprl jo je še bolj nego je bila odprta, prej. Za že-lezničara je nastopila grozna situacija. V smrtni nevarnost i sta se oprijela želez j a na lokomotivi. Dviglilla sta sc kolikor mogoče od tal. da bi ne zadela z glavo ob železno trariiovje meti tračnicami. Lfokomotiva je med tem liadatjevala vožnjo in sicer ved-n^ hitreje. Železnačarji; ki so videli to nenavadno premikanje dalje, si niteo moglr prhi na jasno, kaj- je vzrok celi stvari. Šli pa so vendarle telefonirat na bližnjo postajo in so naročili, naj se tam drveča lokomotiva ustavi. Medtem pa sta. reveža -železničarja prestala- naval smrtnega strahu in sta prišla k sebi. Strojniku,' ki je na'taneno poznal mehanizem lokomotive, se je posrečilo doseči zavoro, in jo zapreti. Lokomotiva se je nahajala že na prostem tiru in je vozila vedno počasneje. Končno se je* pogumni strojnik spustil na zemljo ter počakal mirno ležeč, da sta od-drdrala čezenj lokomotiva in voz si premogom. Potem je vstal, zdir-jal zalokomotivo, skočil na njo in zaprl zivirače. Lokomotiva, se je ustavila, in tako je bfl rešen tudi kurjač, ki se je krčevito držal zelenja- Železničarja se pač morata zahvaliti le usodnemu naključju in prisotnosti dulia. da sta se rešila, grozne smrti, kateri sta bila talko blizu. Kaj seje novim Vojaki so iz radovednosti odprli Kašputinov grob. — Poleg trupla je bila božja slika in na sliki podpisi carine ter njenih i otrok- Kuvki zgodovinski list " Istorik Sovremenrk** je priobčil zanhniv protokol o preiskavi proti moril cem carske robine. Protokolu je priložena izjava bivšega poveljni ka carske palače v Carskojem Se-lu, za easa provizorne vlade, ko je bil ^Nikolaj If. interniran v tem svojem letnein letovišču. Tedanji poveljnik palače. Kobiljan-ski. je podal pred sodiščem v .Tekat erinburgii zanimive podrobnosti o ekshumaciji Ba.sputinovega tmpla. Kobljanski pravi: eiRa.sputino vo truplo je bilo pokopano v Carskojem Selu. Tam je bila zgrajena cerkev in Rasputin je bil pokopan v enem izmed njenih od delkov. Kb je to ifzvedela krajevna posadka^' so revolticijonar-ni vojaiki odkopali'grob iii odprli krsti, da bi videli čudnega popa. V krsti je res ležalo njegorvo truplo. Ob desni strani je bSa ob truplo naskmjena božja slika s podpisi: Aleksandra, Od ga , Tat jana, Manifja, Anaštaeija, Ana. To so bili podpisi carice in princozmj. Ko ' je * to izvedel poveljnik - topniške baterije, si je prilastil sliko. Videl-sein jo sam prd njfem- Medtem -stsn javil vso /stvar pokrajinskemu Štabu.' Dobil sem nalog, ■nkj se ttuplo odp^je na. postajo in od tam v Srednjo Bogatko, kjer bi mot^ bai Ropamo. V«e to bi se rt^r^o izvrški tkjfto Vendar pa se ■ povelje-ni 'niogto izviti Sieer sem jaz re?r od peljal truplo na postajo in"ga natovoril v tovorni vagon, ne da bi ji povedal, koga straži. Drugi (Jln se je javil pri mfni komisar Kui>činsk!' s pismom kneza LvQva. V pismu je stalo, da moram truplo takoj predati.-Kupčiuski je imel nalog Rasputinove ostanke nekam odpeljati z avtomobilom. To pa je preprečil tok revolucije. Truplo je ostalo v vagonu, ki je bil pozneje priključen nekemi« mešanemu vlaku za Pavlovsk-Tam so spravili truplo v zaboj in ga pokrili s cunjami. Knpčrnski je nameraval odvesti skrivnostni tovor a* Petrograd. Toda temu je prišlo, na sled ljudstvo. Odvzelo je Kupčinskemu truplo in ga zažgalo. BEPORZ* t MOM Golše vseh oblik serta> Tisj)e?no zdravijo1 brez noža. bylnt£nu-e. bolečine ali m-uirodnosti i>ott>m^ nizkritjji. evroi>. wi;ui-stevnika. člana Mardol l^aboraLory. mlobro no po največjih svetovnih zdravnikih. Na stotine zahvalnih pisem dnevno. Ne izpn-bito upanja. Če so ae vsa. zdravila izjairez. plaOno vsakemu, ki piše ponj. Če vas b"le sklepi in mišioe. če so okorele, če trpite vsled izpremembe vremena, se vam tukaj nudi prilika. .Način je priprost, cenen ter je že neštetim pomagal. Ne ozirajte se na najupor-nejše slučaje." če ste trpeli eno leto ali deset let, če ste poskušali vse brezuspešno, pišite takoj za našo pripro-sto metodo. \i jo pošljemo na prosto preiskušnjo-. BREZPLAČNO—NA NAŠE STROŠKE Mi nočemo niti penija vnaprej, samo vaše ime in naslov. Sli vam bomo takoj poslali ta prosti vzorec na. naSe stroške za poskušnjo in uporabo. Stoterim ježe pomagala ta nova. prlpros-ta. domača metoda. Če trpite vsled revmatlzma ne zamudite te ugodne priliko, PIŠITE DANES. PLEASANT METHOD CO. F. 21 3624 fJ. Ashland A v«., _ Chicaflo, III. Tui& pme M moral Bojo izdajo "PESMASICA GLAZBBNM MATIC®'1 fk Sfiri molke glaaoTt Uredil Matej Enhl Knjiga ima 298' strani, ter Tsebn je 108 najboljših in najnorejiii pe*mi m notami. Gin* 0 poitnino |3.0t. "GLAfl NAHODA" « Cortlandt St., New Ydrk, H. T HARMONIKE, najboljše na svetu. Des< t let garantirane. Xaže cene f=o nižje kot drugih izdelovalcev. Breaplačcn pmik v igranju kupcem. Pišite im> BliEZl'LACXI cenik. RUATTA. SERENELL1 & CO. 17 Bule Island Ave. Dept. 43. Chicaao. Ml. LiuuuuLr " ^ n n n n n n n " &AVN0KAX JE IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA mm knjiga Najnovejša ilustrovana izdaj*. Vsebuje 308 strani. Cen* t poštnino $2.— SLOVENK? PUBLISHING CO. 92 OortUndl St. Hew York City, N. Y, Potovanje v Jugoslavijo. Kdor nainernvu potovati tu s|ium-lati v stari kraj na ««lusk ali za stalno, priitorocanto. tla si» mlkni eh pnrnjk "PATHS", največji iu najnovejši parnik franr-osko pan»l>r0 za drugi razred, da mu preskrbiiiu» dnbro kabino zt sedaj, da lie bodo boljši prostori vsi oddani. Frank Sakser State Bank Sew York. N. Y. Pozor čitatelji. Opozorita trgovca !a o-brtnike, pri kstorih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo i* dovolj da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" ADVERTISE IN "GLAS NARODA**, Pred začetkom pomladi je najboljši čas za pošiljanje denarja v staro domovino, ker jfe pomoč, katero nudite Vašim sedaj, bolj izdatna nego vsako drugo dobo v letu. Zemljo in IU vse kar je ž njo počivalo, je treba obnoviti in obde-lati, a vse to se more boljše izgotoviti z Vašo polj močjo. II Vsled nase dovršene organizacije Vas glede I točnosti, naglosti in cene za HI Pošiljanje efeharja lahko bolje poslužimo, nego katerakola dru^a banka. Naširtnmrogim strankam je to dolino znano, a da ^ tudTVi' o tem prepričate, pošljite nam Vaša na-TOcilai. . . . BSNARNE VLOGE OBRESTUJEMO PO 4% NAEETO. ODPBEMA IN DOPBEMA POTNIKOV. 82 Cortiandt Street New York, N. Y. (klavno zastopstvo Jadranske Banke, GLAS NARODA, 7. MARCA 192* O gospodu, ki je v Spisal Georges- Cq^rteline. TP. uro. »1 Tramvajski voz, v katerem sem sedel, je dospel do postaje Place RJan *]'«, ko pogledam skozi okno, vidim, tla preko trga nervozno stopica moj prijatelj Breloc. Zrl je Jako togotno predse, da sem }>i;oeil z voza ter ga vprašal: — Za božjo voljo, kaj se ti jc pa zgodilo, Breloc? Držiš se, kakor da prihajaš z vislic! Odgovoril mi je r — Z vislic ravno ne: iz luknje pa skoroda. Misleč, da* je zakrivil kak zločin, sem skreinžil obraz in široko odprl nsta, da ntešim s primernim krikom čustvo strahu, ki se me je polotilo. To je opazil inoj prijatelj in ine je prehitel: — Motiš se, je dejal. Vtaknili bi me bili skoro v luknjo, ker sem našel ponoči na bulevarju Saint Michel uro in sem bil tako prekleto neumen, da sem jo nesel zjutraj na policijski komisarijat. To ni šala. moj dragi! Se zdaj se ticsem jeze in groze. Sicer pa : spremi me par korakov, vse ti povem. .. — Hudiča ! — Poslušaj torej in glej, da ti bo v prid. — Davi torej, točno ob devetih, sem hitel na policijski komisarijat z ominozno uro — lepo zlato čebulo s platinastim 1110110-gramom — v žepu. Komisar je sedel za pisalno mizo in srebal mle-čno kavo. Ne da bi mi voščil dobro jutro ali karikolibodi, me je pogledal izpod čela ter mi rekel: — Kaj hočete? S prijaznim nasmehom človeka, hi je doprinesel dobro delo in pričakuje pohvale, sein mu odgovoril: — Gospod policijski komisar,— dovolite, da vam izročim uro, ki sem jo našel danes ponoči in ki ... Preden sem še končal, vstane in reče: — 1*10 ste našli? V predsobi so igrali stražniki karte. Komisar zakrič nanje: — He. zaprite vendar okno na ulico! Človek ne razume lastne besede ! Stal je in žvečil med zobmi razne kletvice, dokler ni bila njegova zapoved izvršena. Potem se je spustil v svoj naslanjač in mi v navidez mirnem tonu rekel; — Izročite mi predmet ! — Storil sem, kakor je želel. Vzel j«- uro. jo ogledoval spredaj in zadaj, odpiral in zapiral pokrov, jo navijal in jo nazadnje celo po-d ulial. — Da, je dejal na to, to je ura. o tem ni dvoma. — O gotovo, sem si dovolil pripomniti. Nato je odprl predal svoje mize, položil vanj uro in ga zaklenil. Jaz sem ga začuden gledal. Potem jc dejal: — In kje ste. prosim vas, našli ta predmet* — Na križišču bulevarja Saint Michael in ulice Monsieur le Prince. — Na tleh, na trotoarju? vpraša komisar. — Da, na trotoarju. mu odgovorim. — Čudno, me zavrne zagonetni človek in poškili name z nezaup-nim očesom; trotoar vendar ni lnesto. kamor se polaga ure! — Dovolite, da pripomnim. .. — Pustite pripoml>e, mi seže v besede; jaz si domišljam, da poznam svoj poklic Povejte mi rajši kdo ste! 1'ovedal sem mu svoje ime. — Ki stanujete? — Place Blanche, številka 26. prvo nadstropje. — Od česa živite? — Razodel sem mu, da imam dvanajsttisoč frankov letne rente. — Ob katerem času ste našli uro? t — Ob treh zjutraj. ~ — * — Nič kesneje? pripomni ironično komisar. — Ne, mu naivno odgovorim, — Čestitam, pravi nato komisar; zdi sc mi, da živite čudno ž vi jen je. — Živim, kakor se mi poljubi, mu odgovorim. Mogoče, me zavrne komisar« toda jaz imam pravico, da vaš vprašam, kaj vraga imate opravi- ti ob treh zjutraj na križišču bulevarja Saint Michel in ulice Monsieur le Prince, vi, ki pravite, da stanujete na place Blanche. — Zakaj pravite, da pravim? — Zato, ker pravite. — Če pravim, bo tudi res. — To bo treba šele ugotoviti. Zaenkrat vas prosim, da odgovarjajte strogo v okviru vprašanj, ki vam jih moram staviti v izvrševanju svoje službe. Vprašam vas torej, kaj ste počeli ob tako pozni nočni uri v okraju, kjer po lastni izpovedbi ne stanujete? Obrazložil sem mu, kakor je bilo res, da sem prihajal od svoje prijateljice. Zabeležil si je mojo izpoved ter vprašal: — Kaj dela vaša prijateljica ? — Moja prijateljica je omože-pa. sem mu priznal. — 8 kom? — Z nekim lekarnarjem. — Njegovo ime? — To vas ne briga, mu rečem vznemirjen. — Ali z menoj govorite? me vpraša komisar. I — Menda. Komisarjevo lice postane rdeče. potem vijoličasto. — Oho, dečko moj. mi pravi; izpremenite svoj ton. sicer se pomeniva drugače! Po kratkem molku jc nadaljeval: — Ali ste bili že kdaj kaznovali, Breloc? To me je docela raztogotilo. — In vi ? pa. vprašam. Komisar skoči pokonci: — Nesramnež! mi kriči v obraz. — Tepec! zavpijem jaz. Toda zazdelo se mi je, da je prišla moja zadnja ura. Komisar se mi je bližal s penečimi ustmi in krvavim pogedom : — Kaj ste rekli, je jecal, kaj ste rekli? Hotel sem mu nekaj odgovoriti, toda ni mi dal časa. — Človek, je rjovel, vi se hočete noreeveti'z menoj? Upirati se mi hočete, meni in postavi, ki jo zastopam? Ila, dobro ste naleteli! V luknjo vas spravim, čujetc, v luknjo! In pri tem je razbijal po svoji mizi. da so odskakovali papirji in leteli na vse strani: — Ali vem, kdo ste? Ali vas poznani? Pravite, da se imenujete Breloc. Kaj jaz vem! Na place Blanche stanujete, pravite. Kdo mi je porok, da je to res? In da imate dvanajsttisoč frankov! Kje pa so? Stal sem kakor od strele zadet. v — Tu nekaj ni v redu, je kričal. Ce ure niste našli, kar je dvomljivo. je prav lahko mogoče, da ste jo ukradli! — Ukradel! — Da, ukradli! Sicer pa: prepriča jmo se! Dva stražnika sta prihitela v sobo za/adi vpitja. — Preiščita tega človeka! Človek, to sem bil jaz. Minuto kesneje sem stal v Adamovi obleki pred komisarjem. — Ha, vi se hočete šaliti z menoj? Vzdignite mu roko! In nogo! Potepuh! Da boste vedeli, kaj se pravi norčevati se z uradno osebo! . V duhu je preživljal še enkrat vso strahoto svoje zgodbe in ko mi jo je pripovedoval, ubogi prijatelj Breloc, je kričal, da so se začeli zbirati ljudje okrog naju: — Ha, če najdem še kdaj uro, jo razbijem na kosce! Jaz pa sem se smejal>da so ml tekle solze po licu, veseleč se. da sta jo zopet enkrat tako imenitno polomila stara sovražnika vseh poštenih ljudi: uprava in postava. F. J. r a Volilno gibanje v Italiji. POTREBUJEMO izkušene šivalke za moške slamnike. Delo čez čas in bonus. Oglasite se pri: S i!orel Co., 104-106 Bleecker St., New York, N. Y. (7-8—3) Vatikan in sovjetska Rusija. Rimsko časopisje poroča, da pride v kratkem do zveze med Rusije* in Vatikanom. Še tekom leta posije papež svojega nuncija v Rusijo, ruska sovjetska vlada pa bo imenovala svojega poslanika v Vatikanu. Tozadevnih pogajanj, ki se bodo vršila najbrže v mesecu juniju, se udeleži tudi ČSčerin. _ ALI JIH ZE IMATE? NOVE REKORDE KVAKTKT t>li '■UK GLASBENO LJL'BUANE: 24015 (Ciganska sirota. (Slartca — 24001 {Pod oknom. (Pri zibeli — 24002 (Naš maček. (Po celi vasi lučke ni — 240C3 (Jadransko morje. (Colničku — 24007 (Slabo sveča Je brlela. (OJ Jta soldaški boben — (Prav lepo mi poje črni kos, (Ko pridem na sred vasi — .75 24009 (Pogled v nedolžno oko. (Raztanak Hraboslav — .75 .75 .75 .75 .75 .75 24008 Aprila meseca bo dana italijanskemu narodu prilika, da izreče z gla-sovnicami v rokah svojo sodbo o fašizmu. Mussolini in njegovo spremstvo neprestano zatrjujejo, da imajo že davno za seboj večino italijanskega naroda. Če bi to bilo res, bi že davno razpisali dravnozborske volitve. V Italiji ni predčasen razpust zbornice nekaj nenavadnega. V Franciji, kjer je potrebna odobritev senata, bi to pomenilo državni udarce, ki bi dovedel do ostrih političnih oojev. Fašizem sc jc polastil državne oblasti nasilnim potem. Formalno se ustava sicer ni kršila in Mussolini jc po imenovanju za ministrskega predsednika prisegel nanjo v roke kralja. Toda fašizem sam priznava revolucijonamo bilježje fašist ovske akcije. V lajal je petnajst mesecev in pri tem upošteval besedilo ustave, vendar z neprestanim teroriziranjem zbornice. Da bi preprečile ustavne beje. so opozicijonalne stranke dovolile vse. kar so fašisti zahtevali. Na zunaj izgleda precej lepo, da so se fašisti podvrgli ljudskemu glasovanju. V resnici pa je stvar nekoliko drugačna. Z Mus-solinijevo volilno reformo je. bila opozicija prisiljena stopiti v volilni boj brez vsakega Izgleda na večje uspehe. Praktično uživa od vlade podpirana kandidatna lista vse ugodnosti uradnih kandidatur. Upravna oblastva so .->e takorekoč spremenila v stražarska obla-stva. Brezdvomno je torej, da bodo fašisti zasedli dve tretjini poslanskih sedežev, med tem. ko bo opozicija obsojena na brezupno parlamentarno manjšino. Kljub temu pa je postalo volilno globauje zelo živahno. Dogodki so potrdili dejstvo, da se fašizem ne upa stopiti pred volilce ,, . 1 , . . , A10090 (Ne zapusti. ValOek. sam s svojim bledim programom. ^ svojem govoru, ki je pomenjal b (Vesela Tiroika. vaitek. _ .75 začetek volilne borbe, je Mussolini izjavil, da odklanja vsako zvezo A10093 (Vedno sv"a' SotiS-z drugimi strankami. Napovedal je absolutno nesprav'^vost z vsemi drugimi političnimi tedeneaani- V resnici pa se skrivajo koalicije pod uradno vladno kandidatno listo, čeravno ne obstojajo formalni dogovori z drugiimi skupinami. Zanimiva je fašistovska snubitev nefašistovsko političnih voditeljev. Nittija smatrajo za svojega smrtnega sovražnaka radi tega se z njim niso dogovarjali. Njegova odsotnost v parlamentu bi bila za fašistovsko stranko največji triumf. Giolittiju so ponudili mesto na. vladni li-sti. On je odklonil. Mussolini 11111 je obljubil se-natorsko Čast, toda tudi t oni pomagalo in Gioliti bo kandidiral na listi svojih strankinih pristašev. Bivši zbornični predsednik de Ni- 14016 (Pozdrav iz Gorenjskega, Val.. (Mariborski vatcer. Valček — << iotlba) ...................75 24013 (Miramarska. :\i:izurka. (Ohioska krasotica. Marš. — <<;(.u> ...................75 24014 (Bleski valčki. Valček. 1 Slovenska četvorka. Mitrš. — (Godlja) ...................7Š A1C140 (Josefina polka. Godba, B (Štaberle polka. Godba. — .75 (Lepa Alfi. Valček, — .73 SAMOSPEVI IZ LJUBLJANSKE UPERE: 24005 (Sezidal sem si vinski hram. (Podoknica. — .75 24006 (O te ženske. (Ljubljanski postrešček. — .75 24010 (Oj zlata vinska kaplja ti. (fzbrišimo to. — .75 Orijentalski humor. Neko noč se je sanjalo Nasradi-nu-hodži. da mora na potrebo, počepne zo grm in opravi, kar je treba. Ko se drugo jutro zbudi, evo ti nesnago! Olajšal se je v posteljo. Revež se ne upa vstati, se pokrije z odejo in tuhta in tuhta, kaj in kako bi s to sramoto pred ženo. Končno se domisli, pozove ženo in ji reče: "Žena, poslušaj, čudne stvari sem sanjal ponoči. Sanjalo se mi je, da stoji medena skleda ibaš na vrhu minaret a (stolp mohamedan-ske cerkve, vitkejši od naših stolpov), na skledi pa sedim sam, silen veter piha in vsaik trenutek pričitkujem. da me vrže v globo-eino in da se ubijem. Premisli, žena. kakšen strah sem prestal, in povej mi po pravici, kaj bi bila ti naredila, da kaj takega sanjaš'."' Žena je bila vsa preplašena in pove, kaj bi naredila od strahu. Nato reee Nasradin-hodža : 4'Ej, vidiš, žena, tudi jaz sem to naredil l*7 Vstane iz postelje in pokaže ženi svojo sramoto. kažean hrbet, ir. to ni prav. Jahal bom tako. da vidim vašo družbo in vas tako počastim!" Komične pripovedke: 24004 (Kako Je krjavelj hudiča presekal (Krjavelj na slemenicah, — .75 24011 (Leginarji, (Legionarji. — .75 24012 (Osel in beg. (Jože s Petan za pričo not dan, .75 eola in bivši ministrski predsednik Orlando sta izjavila, da se ne S^Tt fiS^rSTL^tE udeležita neenakega volilnega boja in se odtegneta javnemu živ-/' "a v*akorn eramofonu. zai,^.. imam . ti , , - , . .. v ....... T „ , veliko ter jih pošiljam na vse kraje Ztlm- ljenju. rasistovski snubci so postali s tem ze vsiljtvejsi. Južna Ita-jžtnih držav, evna komadu T5c. Poštnino lija in Sicilija nista fašizmu haš najbolj naklonjeni. Tu je fašizem i^f^Š ^^Hu^ o^T^' potreboval ugled priznanih parlamentarnih in političnih vodite- mp«rm> watttvcttpw Ut 1 r, , -j , . „ , 1*1 - ... vioiuit riAvinoiuiK ev, kakor Orlanda m de Nicole. Orlando je končno privolil proti. ^ Greeve g Conem h> Pa svečani izjavi, da ne bo fašizem skušal* spremeniti ustave. Poleg teh j _ uglednih imen je na fašistovski lisi i v?>e polno liefašistovskih kan-i, didatov, ki bodo s svojim ugledom nadomestili nezaupanje, ki ga go-i je do.fašizma prebivalci raznih pokrajin. Značilno je tudi, da obstojajo 1'ašistovski desidenti. ki so ustanovili društvo 4 4 Za domovino in svobodo". Ta organizacija pobija nerednosti in teror, ki vladaj v fašist ovski stranki. Popoladi bodo postavili lastno listo. Don Sfurzo sicer ni več glavni tajnik ljudske stranke, kar pa ga ne ovira, da ne bi vodil volilnega boja. Se pred kratkim je v obliki novinarskega razgovora ostro kritiziral fašizem. Svoje stališče so popolari skušali olajšati z odstranitvijo poslanca Migliolia. D011 Sturzo ga je pregovoril k izstopu iz stranke, kandidiral pa bo na lastno pest. Položaj raznih meščansko-liberalnih skupin ni še povsem jasen . . • Vsekakor pa postavljajo svoje liste povsod, kjer menijo, da so jim volil-ci naklonjeni. Pri soeijalistih vlada kaos. Razne skupine, začenši pri reformistih do komunistov, so skušale spočetka priti do sporazuma, bodisi glede postavitve skupne liste, bodisi glede vzdržan j a od volitev. Toda vsa pogajanja so ostala brezuspešna in taiko koraka vsaka skupina na volišče z lastno parolo. Mussolini in fašize m sorazvili živahno delovanje in vso energijo. "Moramo zmagati", se glasi z njihovega tabora in v resnici morajo zmagati. Ako odstopi MacDonaldov kabinet, bo MaeDonald še vedno obdržal svojo važno vlogo v angleškem političnem življenju, ako pa propade Mussolini, bo za vedno 4'mrtev mož". Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. TT DOB Je namenjen potovati f atari kraj, je potrebno, da ]• natančno poučen o potnih listih, prtljagi In drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih ranoreme dati vsled naše dolgoletne lzkofinje, Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnlke, ki imajo kabine tudi ▼ III. razredu. Tudi oni ki Be niso amerlikl državljani, morejo potovati ▼ stari kraj na obisk, toda potrebno je. da se povrnejo tekom Šestih mesecev in bo pripnSčeni bres vsake neprillkt v to dežela Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor fell dobiti sorodnika alf pa svojca iz starega kraja, naj m« plSe za pojasnila ln navodila. Jugoslovanska letna kvota 942c novih priseljencev. Za potne stroSke lsplačnje po na-iem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih. ; Frank Sakser State Bank 82 Cortland* Street Now Torfc Glavno zastopstvo Jadranska banke. Nekoč se je odpravil Nasradin-hodža z diuimi hodžami v neko vas na svatov.šeino. Vsi so alti ipe«, samo Nasradin-hodža je jahal na komju. Ko je že dolgo jahal pred njimi, se domisli, da je tolikim soli ratom okrenil hrbet, zazdi se mu, da to ni v redu. in da je nedostojno. Hitro razjaže konja in iga za-jaše narobe. Hodži ga vprašajo, zakaj je to naredil, in Nasradin-hodža jim od-viTtel ~ "Če jaham kakor popreje, vam Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan* Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeče; Fm del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE, Tretji del: .VAJE, Četrti del: POGOVORI IZ .VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN Hew York, H. ¥ f^T Kretanje parnikov - Shipping News ■da 15. marca: Aqultanla, Cherbourg: Or d una, Cherbourg; Orduna, Cherbourg, Hamburg: N®w Amsterdam. Boulogne; Conte Verde. Genoa. 20. marca: Cleveland. Cherbourg ln Hamburg Mlnn-kahda. Cherbo-;*« in Hamburg. 22. marca: Leviathan, Cherbourg; Olympic. Cherbourg; Rochambeau, Havre; Saxonla Cherbourg; Zeeland. Cherbourg. 2C. marca: Bremen. Bremen. 27. marca: Dullo, Genoa. 29. marca: La Sdvoie, Havre; Prea. Harding, C tire bourg; Orca, Cherbourg. Hamburg; An da nla, Cherbourg- 2. aprila: BerengarJa, Cherbourg. 2. aprila: liercnguria, Cherbourg; Talis, llavr«\ 5. aprila: M.ijcstic. <*lierlK»urji: Tyrrlienia. Cherbourg; Cripr^«* Washington. Cherbourg. 9. aprila: America. t*h«»rbourg. 12. aprila: I.e via than. Cherbourg; Olympic. Cherbourg, Yeendam, Cherbourg. 16. aprila: Aquitania. Cherbourg: Chicago. Havre. 19. aprila: Homeric. Cherbourg; Ausonia. Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg: New Amsterdam. Rotterdam; Rochambeau. Havre. 23. aprila: Tarfs. Havre: Bcrengarla. Cherbourg. 26. aprila: Majestic. Cherbourg: Albania. Cherbourg; Pres. Harding. Cherbourg. 29. aprila: Republic. Cherbourg. 30. aprila: Mauritania. Cherbourg. 3. maja: Leviathan. Cherbourg: Olympic. Cher-»•ourg; Pres. Wilson, T:st; La Savoie. Havre. 7. maja: Aquilauia, Cherbourg. 10. maja: Homeric. Cherbourg. America. Cher- biAirp. 14. maja: Paris, Havre; Martha Washington, Tr*t; l'vrennaria. dlcrbourB. Udobnost in brzina na ameriških parnikih Ce nameravate potovati v Jugoslavijo, — vpoštevajte velike ameriške vladne potniške paniike NAJPREJ. Geo. Washington 8. marca: 5. aprila Pres. Hardinq . 29. marca; 26. aprila America ........ 12- marca; 9. aprila Leviathan ..... 12. aprila: 3. maja Pres. Roosevelt 22. marca; 19. aprila RepuDlic ...... 29. aprila; 3. Junija N:t i i:ui lil: i h 1'nilcil Slates T. i ties so velike privatne sobe »i 2,4 ali <5 oseb. Najboljšo in jako raznoliko hrano strežejo v velikili čistili jedilnicah. Kadilnica, salon za ženske, prostoru i izprehajalni krovi, Kodlieni koneerti in druga zabava. llitra služba do PIvmoutlia, Southainptotia. Clierbourpu in Bremena 7. zvezami za vse evropske kraje. Za cenc, navodila in karte vprašajte lokalnega agenta. UNITED STATES LINES 13 BROADWAY, NEW YORK MANAGING OPERATORS FOR UNITED STATES SHIPPING BOARD HITRA POTNIŠKA SLUŽBA od NEW YORKA do TRSTA (prsko Qenove) Najbo'jia in naj k raji* pot po Sredozemskem morju z našimi veličastnimi parniki, *DUI L.IO____27. marca; 1. maja; 17. Juni. COLOMBO .. 16. aprila; 24. maja; 1. julija TAORM1NA ____ 25. junija; ---- 4. avg. GIULIO CESARE 8 Juli.; 16 avg.; 19 sept. •Največji ln najhitrejši pamik na. olje za Sredozemsko morje. Udobne kabine tretje?« razred* z 2, 4 ln C posteljami za. drufcine ln Seneke. Prt okusnih obedih je vino brezplafino. Za podrobnosti vpraBajte n&Sega agenta v vaJem mestu all pa naravnost pri »imzioHE smmiE mm Italia-America Shipping Corporation i Stat« Street General- Agenti New York Nafil zastopniki v JujcoalavljI: Jadranski Banks, Belgrad ln njene podružnica Izpremeinba imen žel. postaj. Ponikve na progi od Ljubljane g-1. kolodvor do Novega mesta .se imenujejo odslej: Ponikve na Dolenjskem: Konjice na projri od Poljean d