Poštnina plačana v gotovini
Maribor, torek 9. februarja 1957
Štev. 31. Leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla* se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Hmhki tmotidatfat
Beograd, 8. februarja.
Veliko pozornost je zbudil v skupščinskih krogih govor, ki ga je imel v zvezi z obravnavanjem proračuna Kmetijskega ministrstva narodni poslanec ter naš odlični gospodarski strokovnjak Ivan Mohorič.
V svojih izvajanjih je g. Mohorič naj-preje analiziral proračun kmetijskega ministrstva s finančnega stališča. Navajajoč posamezne postavke izraža svoje začudenje zlasti radi tega, ker se ne upoštevajo v proračunu predvidene vsote. Sploh se ne strinja s takšnim načinom sestavljanja proračuna in misli,, da je treba strukturo proračuna povsem preurediti. Smatra, da so poedina zvišanja v resoru kmetijstva premajhna za vsa področja kmetijstva. Zatem govori o kmetu v naši državi ter deli 'kmetski stan po delu in načinu življenja v več skupin. Spričo tega je pač težko govoriti o splošnem tipu kmetstva, prav tako pa je zelo težko, voditi za vso državo eno ter isto kmetsko politiko, Iz tega vidika razčlenjuje tudi uredbo o razdolžitvi kmeta in pravi, da je bilo treba vzeti pri ocenjevanju situacije ‘kot osnovno načelo Plačilno možnost kmetovo. V zvezi s to uredbo navaja slučaj dravske banovine
izraža končno misel, da bi se moral %emeniti zakon o Narodni banki, da bi Se lahko izvajala uredba o razdolžitvi fcnieta. Zatem obravnava kmetstvo kot gospodarski činitclj ter govori o problemu kmetskega proletariata, ki narašča radi zaustavljene fluktnacije emigracije. Nato pTedira, da bi se našle čim večje vsote za izvajanje kolonizacije ter agrarne reforme. Končno spregovori še o Pasivnih krajih ter o uredbi o kmetskih zbornicah in se končno zavzema za to, da se zviša proračun kmetijskega resora.
V zvezi s kmetijskim proračunom je spregovoril tudi narodni poslanec V. Lasič, ki ugotavlja, da ni danes zemlja rentabilna Vzrok temu so nizke cene poljedel skim proizvodom na tujih tržiščih. Zatem kritizira delo Privillsirane Izvozne družbe, ker ni izpolnilo pričakovanih nad ‘ti jo celo smatra za odgovorno radiner katerih neuspehov. Smatra, da tudi uredba. o odkupu pšenice ni dosegla željenih rezultatov. Zatem navaja slučaj letošnjega izvoza sliv, za katere se opaža na tujih tržiščih zelo slabo zanimanje. Prav tako ;'i treba, da bi Prizad delal s tolikimi dobički. Razen tega govori tudi o izvozu živine in kritizira poslovanje Urada za izvoz živine in zahteva, da se ta ustanovi bodisi ukine, bodisi preuredi.
Včeraj je finančni odbor Narodne skup Ščine nadaljeval razpravo o proračunu ^metliškega ministrstva. Narodni posl.
Perič se je zavzemal za to, da se ministrstvo za kmetijstvo, trgovino, indu-strijo ter gozdove in rudnike združi v fo samo ministrstvo Narodnega gospodarstva. Tudi bi bilo potrebno večje Stebla kmetijskih strokovnih šol. Narodni P°slanik dr. Novakovič pa je zahteval,
se uničijo vse tiste vinske trte, ki da-jfio slabo vino in naj se vinogradi d ovojno samo tam, kjer se lahko pridela kvalitetno vino. Poslanec Kabali n pa je opo/.arjal da se nam zna zgoditi da >0 naša prehrana pri stalnem naraščanju Prebivalstva lahko ogrožena. Radi tega ji’0nuno pravočasno skrbeti za raciona-zaciio kmetijstva in povečanje proiz-°dnje. Sreski ekonomi bi ne smeli biti Preobremenjeni z raznim birokratičnim J1 cloni, ampak bi morali veliko bolj za-'awti med naše kmetsko ljudstvo.
' Narodni skupščini pa je bila včeraj 11 dnevnem redu razprava o novem tr-
Dusseldorf ske demonstracije: ..Vrnite nam nase sinove iz Španije
LONDON, 9. febnuarja. Havas poroča: »>Daily Herald« prinaša sledečo vest: »Doznavamo, da so bile v Diisseldoriu velike demonstracije in da so meščani ob priliki teh demonstracij vzklikali:	»Vrnite nam naše sinove iz
Španije!« Razen tega so se čuli tudi razni vzkliki proti sedanjim vlastodrž-cem. Manifestantje so se razšli šele po energični policijski intervenciji. »Dopisnik, ki je poslal v svet to vest, trdi da je sprejel to vest z zanesljve strani, kj ne pripada niti socialistističnim, niti levičarskim, niti židovskim in niti proti nacionalno socialističnim krogom. Te demonstracije so se pripetile pred nedavnim. Krožijo glasovi, da so slični incidenti bili v raznih nemških mestih, zlasti v Berlinu in Monako vem. V tem dopisu se navaja, kako je povsem sigurno, da se nemško javno mnenje vsebolj upira španski pustolovščini. Navzlic vsem opreznostim glede obveščanja o vojakih, ki so bili poslani v Španijo, so prebivalci vendarle doznali, da jih je mnogo poginilo in da je mnogo ranjenih. Ogorčeni so zlasti radi tega, ker menijo, da nima Nemčija v Španiji ničesar iskati. Staršem, ki na ta način izgubijo svojega sina v Španiji, pa sporočijo, da jim je sin poginil pri »manevrih«. Tudi ni staršem dovoljeno, da nosijo črni flor v znak žalosti. Istočasno se prvokrat po štirih letih čujejo tudi druge hude kritike.
iakai se fr tdeu umaknit v tikude Čada
BERLIN, 9. febnuarja. Odpotovanje britanskega zunanjega ministra Edena iz Londona je zbudilo v tukajšnjih krogih precej komentarjev. Med drugim se pov« dairja, da je iskati ozadja Edenovemu potovanju v inozemstvo v tem, ker obstojata v angleški vladi dve struji, od katerih je prva slabša, h kateri spada tudi Eden. Eden se je sedaj umaknil za gotov čida nudi s tem možnost, da skuša močnejša struja stvarno preiskati vse
ftauma Hudoba - ftogatiSie m tawotme
VjoA&ski
NAKNADNE OBČINSKE VOLITVE
V	DRINSKI BANOVINI.
Po uradnih podatkih so bile v urinski banovini naknadne občinske volitve in : sicer v nedeljo dne 7. t. m. ter so rezultati sledeči: občina Srednjeriječka, srez 'moravički, vpisanih 269 volilcev, glaso-, valo 231. Dve listi JRZ nista dobili niti enega glasu, tretja Ista JRZ je dobila 84 glasov in 2 odbornika, lista združene opozicije pa 174 glasov in 18 odbornikov. Občina Milečevačka, srez ljubički: vpisanih 515 volilcev, glasovalo 494. Lista JRZ jp dobila 219 glasov ira tri odbornike, lista združene opozicije pa 230 glasov im 15 odbornikov. Občina Nočajska, srez mačvansfci:	vpisanih	613	volilcev,
glasovalo 542. JRZ 241 glasov in tri odbornike, združena opozicija 301 glas in 15 odbornikov. Občina Pračanska, srez rogatički: JNS 986 glasov, lista JRZ 955.
nemške predloge. Eden ne veruje Nemčiji in se je radi tega rajši umaknil, da bi z neuspehom močnejše struje v vladi dokazal, da ima on prav.
LONDON, 9. februarja. »Times« poročajo, da se je Eden nastanil v Monte Carlu v istem hotelu, kjer se točasno mudi tudi poljski zunanji minister Beek. Oiba državnika sta že prvi dan konferi-rala preko pol ure.
GIBRALTAR, 9. februarja. Francove čete so po dobro organiziranem koncentričnem napadu zavzele Malago, ki je popolnoma razdejana. Na mnogih mestnih delih švigajo plameni in se je po vkorakanju v mesto razvila po mestnih ulicah strahovita borba na življenje in smrt.
GIBRALTAR, 9. februarja. Včeraj so prispeli v Cadix trije italijanski parniki, ki so pripeljali okoli 10.000 Italijanov. Parniki so bili prepleskani, tako da ni
tuula v	utadi
CURIH, 9. februarja. »Neue Zuricher Zeitung« poroča jz Dunaa: navzlic službenim demantijem o avstrijski vladni krizi se povdarja, da so vesti o notranjih trenjih v avstrijski vladi nanašajo izključno na oslabljeni položaj notranjega ministra bivšega hajmverovskega vodje Neustlitter Sttirmer, ki je prišel v oster osebni konflikt z vojnim državnim tajnikom generalom Zechnerjem. Ta nasprotja med obema merodajnima osebama eksekutivp, ki se smatrajo kot nepre-
bilo mogoče povzeti imena. Neki britanski državljan je izjavil, da je na lastne oči videl, kako sta v petek dva italijanska parnika izkrcala 6000 Italijanov.
PERPIGNAN, 9. februarja. Po ofenzivi okoli Malage so pripravlja sedaj velika ofenziva Francovih čet na odseku Madrid - Aranjuez. »Times« poročajo, da nameravajo Francovi z novo ofenzivo pred Madridom presekati cesto Madrid - Va-lencija in na ta način prisiliti mesto k predaji.
mostljiva, ne morejo dolgo trajati, in bo notranji minister prej ali slej moral odstopiti. Ni namreč nikakšnega dvoma, da bo zvezni kancelar kot vojni minister podpiral zahteve svojega državnega tajnika, zlasti če se upošteva porast prestiža zvezne vojske po uvedbi splošne vojne dolžnosti. Radi mnogih drugih tre-notnih dolžnosti je zaenkrat v vladi politično premirje in ni pričatkovati radi tega sprememb pred koncem tega meseca.
govskem zakoniku. Med drugim so govorili poslanici dr. Dragotin J a n k o-vlč, ki se je lotil novega zakona z jezikoslovne strani, zatem je spregovoril narodni poslanec Sekula Z e č e v ič, ki je dejal, da se je v njegovi odsotnosti mnogo govorilo o tem. da nastopa sicer proti tujemu kapitalu, da pa sam osebno dela s tujim kapitalom. G. Zečevič izjavlja, da je sicer res, da dela on preko 15 let z ameriškim kapitalom, in sicer s \3%. Ni proti tujemu kapitalu, če dela čisto lojalno in odkrito, treba je samo paziti na tuji kapital, ker prinaša prav lahko korupcijo. Narodni poslanec Ivan M o h o r i č pa je v izčrpnih, strokovnjaških I izvajanjih naglašal, da sc morajo mnoge
nejasnosti, ki so se pokazak v zakoniku, odstraniti, saj so se radi nejasnosti zakonskih določb izigravali že mnogi zakonski predpisi. Razen tega bi trebalo še pojasniti odnos novega zakonika na-pram obrtnemu zakonu, ki še ni popolnoma v veljavi, pa se zanj že zahtevajo novelizacije. Končno je poslanec g. Mohorič stavil več predlogov za spremembo ter izpopolnitev posameznih določb v prvih šestih paragrafih predloženega zakonskega osnutka. Po pojasnilih vladnega izvedenca univ. prof. dr. Škerlja je bilo prvih 6 paragrafov novega zakona sprejetih tudi v podrobni debati. Na današnji skupščinski seji se je nadaljevala debata o novem trgovskem zakoniku.
NOV ČLAN BANSKEGA SVETA.
Ker je bil član banskega sveta za lu-gaški srez župnik v Starem trgu Jernej Hafner na lastno prošnjo razrešen, je bil mesto njega imenovan za banskega svetnika posestnik Jakob Kranjc iz občine Begunje pri Cerknici.
NAŠEGA ZLATA VEDNO VEČ.
V	preteklem letu je izkazala proizvodnja zlata v naši državi 300 kg več kakor leta 1935. Napram proizvodnji leta 1934 pa se je povečala celo za 1500 kg. Po uradnih statističnih podatkih izkazuje proizvodnja v naših rudnikih zlata 2744 kg zlata 'napram 2444 kg v letu 1935.
»DUBROVNIK« ZOPET IZHAJA.
V	Dubrovniku je spet začel izhajati tednik »Dubrovnik«, ki je pred vojno zastopal smernice tedanje Srbske stranke. List bo tudi sedaj pisal v duhm, v katerem je bil pred vojno urejevan. Navedeni list je bil ustavljen ob pričetku svetovno vojne.
»DOBRO BO IN TO PRAV KMALU«.
Na shodu zemljoiradniških prvakov vrbaske banovine pri Bosanski Dubici je izjavil narodni poslanec dr. Branko ču-'brilovič, da mu je te dni dejal dr. Maček ob priliki, ko ga je pred nedavnim posetil, da bo dobro in to prav kmalu. Leto 1937 bo v politični zgodovini našega naroda zelo važno.
POVIŠANJE PLAČ DRŽAVNIM URADNIKOM.
»Naša pravda« piše:	»Češkoslovaška
vlada je sklenila povišati plače vsem državnim uradnikom. Svoječasno' so bili prejemki državnim uradnikom znižani zaradi uravnovešenja državnega proračuna. Češkoslovaška vlada je ostala zvesta svoji obljubi, da je redukcija samo začasna in da bodo prejemki ob prvi priliki zopet zvišani. Na enak način, iz istih razlogov ter z istimi obljubami so bile plače državnim uradnikom in uslužbencem državnih ustanov znižane tudi pri nas. Upamo, da je tudi pri nas prišel čas, da vlada izpolni svojo obljubo in zviša res skrajno nizke dohodke državnim uslužbencem, da na ta način koristi splošnim gospodarskim in socialnim potrebam.«
II Rako Mii
Sokolsko društvo Pragersko: V dobi sokolske petletke bomo postavili Sokolski dom
Takšen sklep je bil storjen na odenem /.boru sokolskega društva Pragersko, ki se je vršil v nedeljo, 7. februarja. Pri častni udeležbi članstva je vodil občni zbor brat starosta Velikonja. Društvo šteje 104 pripadnike. Med letom je umrl brat Vinko Brenčič, katerega so navzoči počastili s »Slava« klici. Telovadi se v šestili oddelkih pod vodstvom brata Pirša. Prednjaški zbor šteje 7 članov. Skrbni in vestni blagajnik br. Barbič je povedal, da je imelo društvo med letom nad 50.000 Din prometa, da ima društvo naloženih pri Poštni hranilnici 19.530 Din ir da je vrednost društvenega inventarja 10.000 Din. Posle knjižničarja je opravljal brat Soklič, skrbno sestavljeno tajniško in prosvetarjevo poročilo
sta podala s. Rusova in brat Lurščak. Med letom je bilo 12 prireditev, predvsem gledaliških iger. V imenu župne uprave je pozdravil občni zbor brat profesor Degen, ki je želel, da bi se ta plemenita želja sokolskega društva Pragersko res uresničila. Izvoljen je bil naslednji odbor: starosta brat Velikonja; podstarosta brat Krepek; tajnica sestra Rus Mara, načelnik brat Pirš, podnačel-nika Žitnik Zmago ter Prener; načelnica sestra Primec; podnačelnica sestra Rus Hilda, prosvetar br. Lurščak-Senekovič, matrikar brat lleršič; Odborniki: Sedej, Kac, Žitnik Valentin, Barbič, Lužnik. Revizorji: Soklič, Senekovič, Furman. Blagajnika določi odbor.
K sobotnim smučarskim tekmam na Planici. Sokolom, ki se udeleže savezne smučarske tekme v Ratečah-Planici od 12. do 14. februarja je dovoljen 75% popust pri normalni železniški voznini. S sokolsko legitimacijo se kupi pri odhodu polovični vozni listek od odhodne postaje do Rateč-Planice in legitimacija št. K14. Ta listek velja za brezplačno vrnitev ob potrdilu prirediteljskega odbora, da so se udeležili tekem. Popust velja za odhod od vštetega 10. do 14. februarja in
za vrnitev od vštetega 12. do 18. februarja t. 1. v vseh vlakih, razen ekspresnih in v vseh razredih, razen četrtega. — Prosvetni odbor sokolskega saveza je sporazumno z načeMštvom dovolil potrebne kredite za sinlironižiranje filma-nja smučarskih tekem od 12. do 14. trn. v Planici. Ker bodo po teh tekmah tudi šestdnevni smučarski tekmovalni tečaj in tekme za slovansko sokolsko prvenstvo, se bodo pomembni momenti fil-mali.
Neme številke
Kakor je številka sama po sebi večkrat mrtva in dolgočasna, je po drugi zelo zgovorna in nad dolgoveznim besedičenjem. Poglejmo, kaj nam povedo naslednje zanesljive številke, ki so merodajne priče o izvoru bede našega krneč ko-delavskega človeka, oziroma bogastva: V prostem letu je bilo 630.000 zavarovanih delavcev z naslednjimi mezdami: 87.000 delavcev do 8 Din, 98.000 od 8—14 Din, 137.000 od 14—20 Din.
111.000	od 20—28 Din, 124.000 od 28—48 Din, 73.000 nad 48 Din. Povprečne mezde: v letu 1930. 28 Din, 1931. 26 Din, 1932. 24 Din, 1933. 23 Din, 1934. 22 Din. 1935 21 Din. Iz tega sledi, da je vsak delavec izgubil od 1930.—1935. okrog 22°'« ali skoro eno petino.
Polovica delovnih rok je torej dobivalo za svoje delo le toliko, kolikor je nujno potrebno za golo življenje poedin-
ca. Kje pa je družina, ki jo lahko računamo najmanj na 4 člane? Od 100 družin si ie moglo zakuriti sobo le 60, ostale so zmrzovale. Tukaj je obširno polje za socialno politiko, protituberkulozno ligo, moralo. Da vidimo, kako daleč za eksistenčnim minimumom (to je najmanj, kar te ohrani pri življenju) je plača našega delavstva, povedo te-le številke o potrebah na mesec za poedinca in družino (v oklepajih): 1930. 890 Din (2500), 1931. 835 Din (2120), 1932. 729 Din (1840). 1933. 639 Din (1620), 1934. 615 Din (1550). 1935. 628 Din (1600). Zneski za ohranitev življenja so od 1930, dalje padali, a le na račun kmeta, ki ie prodajal svoje pridelke po nižji ceni. Na ta način ni imelo okoli 400.000 delavcev niti toliko, da pošteno preživi sebe. L. 1930. so znašale celotne mezde 5 milijard, nato pa se padle na 3 milijarde.
Um v svet Gospodarji sveta
Ob neposrednih angleško-nemških pogajanjih v Londonu, ko bo v opredju problem kolonij, navajamo sledeče po-
nov kvadratnih kilometrov, na katerih živi nad 2 milijardi ljudi. To ogromno površino vlada danes v glavnem le nekoliko držav.
Na prvem mestu je Velika Britanija,
ki ima sama komaj 242.000 kv. km (manj od naše države) s 46 milijoni prebivalcev. Ogromne pa so njene kolonije, ki so skoraj 170 krat večje od njene matične zemlje; saj obsegajo 41 milijonov kv. km s 434 milijoni prebivalcev. To pomeni: da zavzema Britanska eno tretjino zemeljske površine in nad eno petino vsega prebivalstva sveta. Njej sledi Rusija, ki nima sicer kolonij, a meri njena zemlja nad 21 milijon kv. km s 150 milijoni ljudi. Francija meri 551.000 kv. km s 42 milijonoma prebivalcev in njene kolonije v površini 11 'A mil. kv. km s 57 milijon, preb. Njena skupna površina je torej 12V2 mil. kv km in skoro 100 mil. ljudi. Zedinjene države Amerike: površina zemlje-matice 78/io milijona kv. km, 123 milijone ljudi; kolonije: 2V10 mil. kv. km., 14 mil. ljudi. Peto mesto zavzema Italija z matično zemljo 310.000 kv. km in 41 milijonom prebiv.; kolonije: 34/io mil. kv. km in 15 milijoni prebiv. Portugalska: Matične zemlje 93.000 kv. km, 7 mil. preb., kolonije: 3K mil. kv. km z 8 milijoni prebiv. Belgija meri Ie
30.000 kv. km, 28 mil. preb. in ima 2'A kv. km kolonij z 11 mil. ljudi. Holandija: Na 34.000 kv. km. matične zemlje 8 mil. preb. pride nad 2 mil. kv. km s 61 mil. prebivalcev. Španija: Matične zemlje
500.000 kv. km z 24 mil. preb.; kolonije:
300.000 kv. km, 2,800.000 prebivalcev. Japonska: Matične zemlje 380.000 kv. km, prebivalcev 64 milijonov; kolonije: .300.000 kv. km z 26 mil. prebivalcev.
Sovjetski zunanji komisar Litvinov, ki .ie oavodno pod nadzorstvom
učne podatke glede kolonialnega posestnega stanja: Celokupna površina zemeljske krogle znaša okrog 135 milijo-
V gostilno pride vinski trgovec ter zahteva kosilo.
Želite tudi vina? ga vpraša natakar.
Iz katere kleti pa je?
Iz vaše, odgovori natakar.
Dajte mi potem rajši vrček piva.
SDomnite se CMD!
Nikola Ježev, šef GPU
Kako doživiš 100 tet.
Poročevalec: Imenitno! 99 let ste stari! A v čem pa je skrivnost vaše visoke starosta.
Starec: Nikoli nisem pil, ne kadil, zmerno sem jedel, solidno živel. Imam pa šc brata ki ima 101 leto. Tamle v sobi je.
Poročevalec: Ali bi lahko govoril tudi z njim.
Starec: Nemogoče, leži pijan kot čep.
*• &>»¥<***
■ ■
.. -v ••
Pogled na slikoviti Kremelj, ki ga je bil po nekaterih informacijah obkolil Voro-šilov, pa so se te vesti izkazale za neresnične
Davnina Maribora v podlistkih
fkduogiauet
Bil. sem z dvorom v Mariboru. Na neki proslavi sem se saznanil Marjeto, ženo tega možu, ki je kaj kmalu uslišala mojo srčno prošnjo in oboževala kot navadna meščanka moje uglajeno vedenje. Vendar ti prisegam — in tudi tebi', Dečko, —da ni bilo med nama dejanja, ki bi bilo moglo uničiti čast te gospe. Da, Dečko — glej nte — nič sc ni ugodilo! Na sestanku v bližnjem logu naju je videl neki meščan in naju izdal. — Zdaj pa sledi grozna tragedija. Ta mož me je v blaznem načrtu povabil na svoje posestvo v bližnje Slovenske gorice. Lahkomiselno in nič hudega sluteč sem zašel v nastavljeno past. Njegova gospa ni znala za njegov načrt. Zunaj sem dobil samo gospo. Menjala sva si nekaj nežnosti, prepričana, da sva sama, ker je Dečko malo prej sporočil, da je odšel k nekemu prijatelju v Pesnico jn se bo skoro vrnil.
Tedaj so se odprla vrata in v sobo je planil Dečko z velikim mesarskim nožem in kmalu sem bil kljub besni hrambi obtesan kakor ‘kos lesa. Nato ure je trdno povezal in preskušal ostrino noža na svojem nohtu. Prosil sem &a usmiljenja in
ga zagotavljal, da ni njegova čast tako uničena kot si misli.
•>Ne boj se, lepi mladenič!« se je smejal zlobno. »Ne boj se za tvoje življenje, niti za tvojo ljubljenko. Lahko se ljubita še dalje, le tako lepega te ne sme imeti, sicer se ji izneveriš kot se je ona meni.<<
Nad mano se je zasvetil njegov nož, bolečina ob mojem levem uhlju me je poučila o nameri podivjanca. Skoro sem bil še ob desno uhelj, nos in gornjo ustnico. Hladno je obrisal nož in me dvignil.
Gospa se je onesvestila; tudi jaz sem radi izgube krvi padel na tla. Ko sem se prebudil, sem ležal v neki kmečki koči v bližini Sv. Lenarta. Deželani so me našli ležečega roa nekem križišču. Na moje vprašanje po gospe so mi rekli, da je zbla znela in skočila v ribnik. — Ko sem se pogledal v kovinsko zrcalo, sem se zgrozil in povsod, kjer sem se prikazal, so ljudje bežali od mene ali so mo hoteli pobiti. Tedaj sem se obrnil na kralja Matijo, ki me je sprejel v službo in me sedaj imenuje svojega najbolj zvestega stotnika. Moja maščevalnost me je gnala k junaškim dejanjem, ker sem sovražil vsak lep o-braz, ki je mogel ljubiti in biti ljubljen. Tudi jaz sem ljubil, vendar ni dama nikdar videla mojega obličja. V mojem srcu je utonila želja po življenju in ljuibezni — In mojo pot je zaznamovala kri-
Sunkoma so bruhnile iz ust zadnje besede, težko je dihal in se naslonil na svoj meč, dočini se je Andrej globoko presunjen obrnil v stran. — Dečko je zavpil »Torej ni moja žena pri tebi?«
»Ona je mrtva, poslednjič sem jo videl pred osemnajstimi leti,« je odgovoril Paninsko rezko.
Tedaj je planil v sobo Panitiskov sluga, se vrgel pred gospodarja in zavpil: »Že osemnajst let je Marjeta Dečko vedno v tvoji bližini — kot tvoj prijatelj in sluga. — Jaz sem Marjeta ... K temu krvoločnežu se nisem upala in nisem hotela. Ostala sem pri tebi — čišta kot vselej in zvesta tvoji plemenitosti, ki je morala skozi najhujšo preskušnjo in bol.
— Jaz sem vodila včeraj napad in izpolnila tvoj ukaz, Paninsko. Zato te prosim, ne omadežuj si rok s krvjo tega človeka! Njegova vest ga bo kaznovala boljše od tebe!«
Paninsko je ostrmel, pred njim je vstal nov svet in on je tonel vanj v nekdanji sreči in omami. Dvignil je Marjeto, jo nežno držal melo malo pred seboj in z neko globoko odsotnostjo šepetal:	»Ti
— si — Marjeta!? O. ali je mogoča taka ljmbezen? Naj bo ipo tvoji volji! Darujem ti ga, stori ž njim, kar se ti poljubi!«
Dečko se je le s težavo zravnal: »Odpustita — ravnal sem nečloveško!« Pa,-
niiisko je z Marjeto pristopil k njemu. »Odpuščam ti — angel je prosil zate. — Vendar kaj s teboj? Si li močno ranjen?« Dečko se je utrujeno nasmehnil: »Ali bi me bili obvladali tako hitro, če bi ne bila smrtna klica upognila moje moči?«
Zunaj je nastal krik, čulo se je živahno divjanje konj. Paninsko je skočil iz koče. Neki častnik mu je poročal, da sta kralj Matija in cesar Friderik sktsnila mir in vojska se je pripravljala za vstajo.
Med tem je Marjeta klečala ob Dečku, ki je izdihnil v njenem naročju. »Marjeta, prosta si in vrni se v Maribor!« je vzkliknil Paninsko.
»Jaz ostanem, če le ti to želiš, kot tvoja zvesta žena«, je rekla ta in se naslonila na njegova prsa.
Solznih oči je pritisnil »mrtvoglavee« plemenito žensko na svoja prsa in šepetal: »Moja, moja sta odslej ljubezen in srečale
Odšla sta z vojsko na Ogrsko in ko je Matija I. 1481. zopet naskočil Maribor, ni bil več Paninsko njegov stotnik, ampak je takrat sedel z Marjeto na nekem kupljenem posestvu na Kranjskem.
Marjeta je hišo v Mariboru prodala in z delnim izkupičkom'zgradila oltar v cerkvici sv. Ulriha pod gradom.
Stran 3. wmem
Hiaei&Gtske iu
Čudna, tajinstvena smrt prekmurskega posestnika
V Petišovcih jc pred dnevi nenadoma umrl tamošnji 50-lctni posestnik Jurij Šimou. Ker so sc širili glasovi, da je Simon umrl nasilne smrti, so orožniki zadevo preiskali ter prijavili sodišču, ki je odredilo obdukcijo trupla Jurija Simona. Obdukcija je doguala, da je Simona brcnil nekdo trikrat z nogo v spolovilo, tako da je na posledicah zadobljenih poškodb umrl Preiskava je dalje dognala,
Šimou v živinskem hlevu, pa je okoli polnoči vdrl v hlev neznani moški, ki je Simona z nogo tako obdelal, da je obležal in padel v nezavest, iz katere se ni
K'nc Union. Danes bomba smeha »Pat
&.	Patachon kot slepa potnika« v nemškem jeziku. Pravi pustni spored!
Na Dravskem polju se zopet oglaša rdeči petelin. Preteklo noč je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnice Frančiške Franjo v Račah ogenj, ki je v kratkem času zajel vse poslopje. Ra-:en precejšnje količine slame in sena
več prebudil. Dejanja je osumljen 36letni sta zgoreli tudi 2 svinji in 10 kokoši ter posestnik Jožef Matjašič, svak umrlega j vnaša škoda, ki jo trpi posestnica Fra-
da je dva dni pred smrtjo spal posestniki do zanikal.
Simona, ki so ga skupno z njegovo zeno Katarino orožniki aretirali in oddali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Pri zaslišanju pa jc Matjašič vsako kriv-
Himen! Poročila sta sc podnarednikj Minister dr. Krek v Mariboru. Z dana-pri orožniški postaji v Košakih Blaž.šnjim dopoldanskim osebnim vlakom ob Šreic in posestnikova hči Anica Seneko-j 11.15 se je pripeljal v Maribor minister vičeva iz Sv. Trojice v Slovenskih gori- brez listnice g. dr. Miha Krek.
Prošnja za pobiranje milodarov za ponesrečene pogorelce iz Loperšic. Dne 9. januarja 1937 so pogorela poslopja z vso krmo in živežem štirim posestnikom iz Loperšic pri Ormožu in sicer:	Pu-
klavcu Antonu, Tropu Antonu, Zadravcu Vojniku pri Celju, Viligoj Kotnik pri Ivanu in Horvat Francu. Imenovani se
eah. Nadalje sta se poročila Jožef Marki, občinski tajnik in Terezija Koležnik, posestnikova hči od Remšnika. Bilo srečno!
Iz učiteljske službe. Napredovali so v 6. položajno skupino Ivo Vertačnik v
Sv. Marjeti pri Ptuju in Marija Duh pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah.
Sokol Maribor II. Pobrežje, priredi v dvorani br. Renčelia v torek 9. t. m. veliko pustno zabavo. Vabljeni vsi člani, članice in cenj. občinstvo. Torej na pustni torek vsi na to zabavo!
Iz poštne službe. Upokojeni sta bili poštni kontrolorki Marija Mohorčič v Šmarju pri Jelšah in Zofija Rakovec v Mariboru ter poštni inšpektor Leopold Košenina v Mariboru.
Zdravniško društvo v Mariboru ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 14. februarja ob 17. uri v hotelu »Orel«, Aljaževa soba.
Danes veliki pustni vrvež s pustno večerjo in konkurenco mask, kabaretom neznanki v Veliki kavarni.
nahajajo v veliki bedi, ker so bili že prej slabo stoječi in nimajo denarja za nabavo življenskih potrebščin, še manj pa za obnovo poslopij. Prosimo dobre ljudi, da ponesrečencem pomagajo po svojih močeh z denarnimi sredstvi. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Odpri roke, odpri srce, otiraj bratove solze!« Prispevke je poslati na upravo občine Hum.
Med. Univ.
Dr. Ivae K oislič
specijalist za očesne bolezni ord. od 9.-11. in 3.-5. ure Ciril Metodova ulica 12 II (vis-a-vis parka).
žadtoje Mefj&me vesti
V Ptujskem gozdu so našli obešenega
28 letnega tesarskega pomočnika Jožefa Frasa iz Hoč. Prerezali so vrv, na kateri se je obesil in so ga nato marib. reševal-Iz prometne službe. Premeščeni so ci nezavestnega pripeljali y tukajšnjo bol Ptomctnik Franc Oset iz Maribora v Cc- Mšnico, kjer so mu rešili življenje. Kaj tehnični uradnik gradbenega oddel-j ga je gnalo k temu dejanju, ni znano, ker ka Železniške direkcije v Ljubljani Sta-; nj hotel ničesar izpovedati.
'dslav Potočnik k III. terenski sekciji v j Smrtna nesreča v Počehovi pred sod-, - Progovni nadzornik IV. sekcije za „ikI pred mariborskim okrožnim so-vzdrzevanje proge v Mariboru gl. kol. j diS5em $e je danes dopoldne moral za-
Mihael Pintar k VIII. sekciji za vzdrževanje koroške proge.
Združenje brivcev in frizerjev naznanja svojemu članstvu, da je umrl njihov član Marko Oskar. Počastimo ga s številno udeležbo pri pogrebu jutri obl6.30 Uri na mestnem pokopališču.
Koncert R. Firkušnega, ki ga priredi koncertni biro Glasbene Matice v sredo '7. trn. v Grajskem kinu, pomeni za Maribor pravo glasbeno senzacijo. Menda Maribor doslej še ni imel prilike slišati umetnika, ki ga svetovna kritika šteje 'bed tri, štiri največje na svetu. Mladi češki umetnik je že v svojem desetem letu zbudil pozornost v domovini. Pozdravljen jc bil kot izreden glasben ta-*er»t, prorokovana mu jc bila sijajna bodočnost. Firkušny jc izpolnil najsmelejše "ude, ki so bile stavljene nanj. Odšel jc v svet, zadivil Pariz, Rim, žel velikanke uspehe na Dunaju, v Nemčiji. Izred-
1,0	srečnemu slučaju se imamo zahvaliti, bomo imeli tudi v Mariboru priliko, slišati enega največjih pianistov sedaujo-s|i. Prepričani smo, da mariborsko občinstvo ne bo zamudilo edinstvene pri-!lke za doživetje, ki sc bo vsakomur ne-lzbrisno vtisnilo v spomin. Vstopnice so v Predprodaji pri blagajni Grajskega kiha.
Hotel »Orel«. Jutri kuharska razstava, Zvečer slanikova pojedina.
Zahvala. Prvi slovenski športni klub "Maribor« se tudi tem potom najprisr-J-heje zahvaljuje vsem onim, ki so na ka-
6rikoij način pripomogli k sijajnemu u-
JPehu klubove tradicionalne »Gala redu te«.
Sinoči literarni večer je lepo uspel, "godile besede je spregovoril predsodek Ljudske univerze inž. Kukdvec. Dvo-
govarjati 21-letni delavec Josip Klemenčič, ki je, kokor smo svojčas poročali, dne 18. oktobra 1936 s svojim dvokolesom zavozil v posestnika Štefana Žižka s tako silo, da ga je podrl in je Žižek obležal s strto zatilnico mrtev. Klemenčič sc je pri današnji obravnavi zagovarjal češ, da Žižka ni videl, ker je korakal mimo nekega voza in da so mu radi velike brzine odpovedale zavore. Klemenčič jc bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora, pogojno za dobo 2 let.
Vlomilec v Bizjakovo urarno piše policiji. Mariborska mestna policija je danes zjutraj prejela neko pismo, v katerem nekdo navaja, da mu je padla v roke precej čedna vsotica, tako da se je lahko pošteno napil in z ženskami pozabava'. Nadalje pravi v pismu, da ga ne bodo zlahka dobili, ker se zna spretno skrivati . . Vendar pa je bilo slabo, ker je to pismo napisal, ker sedaj že vedo, kdo je dotični . .
Umoholni hlapec ubil gospodarja. Pred malim kazenskim senatom se je danes vršil epilog krvavega dejanja dne
5.	decembra 1936 v Gornji Bistrici, ko jc gluhonemi hlapec Štefan Horvat udaril z železnim cesljem svojega gospodarja Ivana Cvetka s tako silo po glavi, da je posestnik Cvetko na posledicah zadobljenih poškodb umrl. Ker je ubijalec umobolen, ga državni tožilec ni obtožil in jc kazenski senat sklenil, da se odda v umobolnico.
iija, nad 10.000 dinarjev. Sumijo, da je zopet na delu zločinska roka.
Tatica v detektivovem stanovanju. V stanovanje policijskega nadzornika g. Orla v Cvetlični ulici se je včeraj vtihotapila neka mlajša ženska, ki je nameravala iz predsobe odnesti zimsko suknjo. Toda imela je smolo, kajti g. Orel je bil doma in je takoj skočil v predsobo in žensko prijel. Na policiji so ugotovili, da je ženska identična s 24-letno delavko Alojzijo J. iz Sp. Kungote, ki je specialistka za vlome v stanovanja. Na vesti ima več takšnih tatvin in so jo po zaslišanju oddali v zapore tukajšnje ga sodišča
Tihotapščine s poprom. Naši graničarji so zgrabili na meji pri Št. liju nekega 41-letnega šoferja Antona F. iz Maribora, ki jc nameraval vtihotapiti v Avstrijo 25 kg popra.
Z ukradeno hranilno knjižico izvabljal posojila. Lani meseca avgusta je bila posestniku Ivanu Novaku v Selenburgu ukradena hranilna knjižica z vlogo 1239 dinarjev. Kakor jc potem preiskava ugotovila. jo je oh neki priliki ukradel 26-letni delavec Karel Štriker, ki jc bil svoj čas pri omenjenem posestniku zaposlen. Ker pa Štriker hranilne knjižice ni mo gel vnovčiti, je od raznih ljudi v Šelen-hurgu izvabil manjše zneske, češ, da ne dobi svojih prihrankov iz den- nega zavoda. Naposled je pri nekem gostilničar ju zaslavil za posojilo 150 dinarjev lira nilno knjižico in tako je vsa zadeva prišla na dom ter so orožniki Štrikerja are tirali. Včeraj dopoldne sc je moral Stri ker radi tega zagovarjati pred tiikajš-niim malim kazenskim senatom in je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora.
Nočno lekarniško službo imata tr teden Albancžcva lekarna na Frankopaiio-vi cesti in Konigova lekarna na Aleksandrovi cesti.
Kako bo z vremenom. V smislu dunajske vremenske napovedi za danes bo po večini oblačno, ponekod padavine.
POFREŽKE NOVICE Tatvine svežega drevja in lesa.
V
Stražunskem gozdu jc bilo raznim posestnikom izruvanih več mladih hrastov in borov ter trpe radi tega občutno škodo. Naša marljiva stalna orožniška pa-trola jc krivce že iztaknila.
General Kleber ujet? — Na-dalnja Francova ofenziva
SALA M AN CA. 9. februarja. Sovjetski general Klelrer, ki je bil poslan na jug. Je bil po Francovih četah ujet, vendar ta vest še ni potrjena. Republikanska milica se je umaknila več kilometrov za Malago, da se ponovno utrdi. Po vesteh iz Francovega glavnega stana je vsa Malaga'v rokah generalov Francovih čet. V poročilu se navajajo tudi številke o zaple njenih letalih, tankih in oklopnih avtomobilih. General Mola je imel v radiju govor, v katerem je dejal, da je padec Malage začetek konca. Po njegovem mnenju bo tudi Madrid preje padel, kakor si to mislijo celo največji optimisti. V zavzeti Malagi vlada red in mir in je del prebivalstva navdušeno pozdravil Francove čete. Francove čete so zaplenile tudi dve valencijski torpedovki. 300 talcev je bilo v zadnjem trenotku rešenih. Pri Cordobi in Granadi so bili napadi repiibli kanskih čet odbiti. Pri AviH in Seriji je bilo 5 častnikov in 32 mož valencijske vlade ujetih. Francove čete so presekale zvezo med Madridom in Valencijo.
Gospodarski razgovori mod Parizom in Burgosom
PARIZ, 9. februarja. Kakor poroča »Republique« se je francoska vlada odločila za spremembo stališča napram generalu Francu. Poslala je v Burgos posebno komisijo, ki naj se pogaja o zadevah izmenjave blaga na področju po Francu zasedene Španije, List prinaša to poročilo pod naslovom »Franco je gospodar španskih bakrenih rudnikov«. »Jour« čestita Blumovi vladi k politični spretnosti, ki se pa omejuje samo na gospodarsko področje. Francija se ne bo pomišljala, da še vnaprej dobavlja sadje »n zelenjavo s Kanarskega otočja.
lutri: Halifaz — Ribbentrop
LONDON, 9. februarja. Nemški poslanik v Londonu ven Ribbentrop je za jutri napovedal svoj obisk pri namestniku zunanjega ministra lordu Halifaxu. Ob tej priliki se bo po informacijah od Rib-bentropove strani sprožilo vprašanje nemških kolonialnih zahtev.
Tudi v Angliji rezervni častniki
LONDON. 9. februarja. »DaHy Tele-grapit« poroča, da se v angleških vladnih krogih resno pečajo z revizijo, oziroma reformo vojaške službe v tem smislu, da se tudi v Angliji uvede ustanova rezervnih častnikov, ki se bodo izšolali v posebnih šolah za rezervne častnike.
Ne pozabi naročnine!
:.t~> m
' - s -
Država Illionis je bolj podobna morju ko kopnini
Odkritje ponarejevainice kovancev v Slov. goricah
Ob priliki hišne preiskave pri posest-
_______________niku Francu Cerjaku v Spodnji Koreni
*a»a je bila prav dobro zasedena. O ve- so orožniki odkrili vse priprave za po-
?eru prinesemo v etii prihodnjih številk lzcrpno poročilo.
narcjanjc 50 dinarskih kovancev. Obla-stva so vse priprave zaplenila, posest-
Mrtvaškj zvon. V splošni bolnišnici je nik Cerjak pa se bo moral radi tega za-"mrl brivski mojster Marko Oskar, star1 govarjati pred sodniki. Tudi so našli 43 let. Žalujočim naše toplo sočutje! | orožniki ob priliki hišne preiskave pri
omenjenem posestniku celi šop ponarejenih ključev, kar daje slutiti, da je Cerjak izvršil nekaj vlomov in tatvin, ki so se v zadnjem času izvršili v tamošnji okolici. Ta sum je podkrepljen zlasti radi tega, ker je bil Cerjak radi sličnih deliktov še predkaznovan.
Lojzek sedi s svojo izvoljenko Nado na klopi v temnem parku. »Vse je tako tiho!« vzdihne Lojzek. »Tako božaostve-no. Samo stopinje onega starega gospoda, ki stopa tam po stezi proti nama, motijo to tišino. Kdo pa je ta začarani starec?« »Upam, da vendar ne boste presenečeni, če vas ta gospod nagovori. To je namreč... moj oče!«
Stran 4.
Mariborski »Ve čer n ik« Jutra
fcspadatske Mežke
WBaammKt^^wimav'>r>’rr- ■: ••■t—ki—■
Italija pripravlja načrt gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo. Brnske »Li-dove Novit»y<. poročajo v svoji številki z dne 31. januarja, da trde dobro pouče ni kro^i v Beogradu, da se v Rimu pripravlja načrt gospodarskega sodelova nja Italije in Jugoslavije. V Rimu so mnenja, da je Jugoslavija ena najboljših odjemalk.Italije, ker danes Jugoslavija v veliki množini nakupuje industrijske predmete Za nove trgovinske zveze prihajajo /a Italijo v poštev v prvi vrsti države, ki morejo poleg novih trgov dati Italiji tudi surovine, ki jih ona potrebuje. Takšna država pa je zlasti Jugoslavija Iz vseh teh razlogov sklepajo neki narodnogospodarski strokovnjaki, da bo skušala Italija obnoviti z Jugoslavijo tr govino v onem obsegu, v katerem se je gibala pred izbruhom vojne v Etiopiji Dopisnik zaključuje svoja izvajanja, da je obnova trgovinskih stikov z Jugoslavijo posebno važna zato, ker je Italija za časa sankcij izgubila večino svojih tujih trgov.
Naš izvoz in uvoz leta 1936.* Po pravkar objavljenih statističnih podatkih smo v letu 1936 izvozili 2,868.221 ton raznega blaga v vrednosti 4.376,152.873 Din, dočim smo v letu 1935 izvozili 3,326.883 ton v vrednosti 4.030.360.017 dinarjev. Naš izvoz v letu 1936 je torej mapram letu 1935 glede količine za 13.79% manjši, vrednost izvoženega blaga pa se je povečala za 8.57%. Od posameznih pridelkov srno največ izvozili lesa, in sicer 550,216.194 kg v vrednosti 476,823.458 dinarjev, zatem razne rude kakor baker, svinec, železo, itd. v vrednosti Din 847,337.350, pšenice smo izv. 293,801.944 kg v vrednosti 431,853.502 Din koruze za 91,215.562 v vredosti 91,656.388 Din, sadja kg 58,112230 v vrednosti 106,873.494 Din, živine v vrednosti 632,524.000 Din, mesa za 318,572.000 Din, raznih sirov, inasla in jajc za 163,450.317 Din, razne kože v vrednosti 138,326.500 dinarjev, svinjske masti za 101,716.066 Din, železniških pragov in raznih lesnih rzdelkov za 39.113.54(> Din, cementa za 57,641.511 Din itd.
V istem času smo uvozili skupno 971.328.379 kg raznega blaga v vrednosti 4.077. 009.616 di:
ni uaprarn letu 1935 za 1.03% manj, po
vrednosti pa za 10.2% več.
do 26. februarja; 2 Leipzig, spomladanski velesejem: 28. februarja do 5. marca; 3. Praha, spomladanski velesejem: 5. do 24. marca; 4. Wien, spomladanski velesejem: 7. do 14. marca; 5. Lyon: 4. do 14. marca; 6. Koln, spomladanski velesejem: 14. do 21. marca; 7. Ankara: 26. marca do 26 aprila; S. Basel: 3. do 13. aprila; 9. Milano: 10. do 27. aprila;
10. Breslau: 5. do 10. maja: 11. Pariz: 15. do 31. maja; 12. Ljubljana: pomladanski velesejem: 5. do 14. junija; 13. Ljubljana: jesenski velesejem: 1. do 12. septembra; 14. Beograd, I. velesejem:
11. do 21. septembra. Vse nadaljne informacije pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22, ter »Putniku«, Celje, Aleksandrov trg 1, telefon 119.
Tri svetovne velesejme v Leipzigu, Pragi in na Dunaju si zamorete ogledati ob priliki »Putnikovega« izleta z luksuznim, udobnim in kurjenim avtoka-rom. Odhod iz Maribora dne 28. februarja, povratek 7. marca 1937. Cena le 1000 Din za osebo. Na razpolago je še par mest, zato pohitite s prijavami. Sedeži so numerirani. Vse potrebne informacije pri: »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22.
noč. Oškodovani lastnik utrpi škode o-krog 8.000 Din. Konj in kobila sta bila črne barve in kobila vrini tega slepa, na kar se opozarja prebivalstvo.
Drevo v podstrešju. Na Grajskem griču so te dni podirali dozorela jasenova drevesa. Ker je ta stran proti obmejni reki Muri precej strma, je podiranje seveda precej otežkočeno, pa tudi nevarno. Pri podžaganju enega teli orjaških dreves1 so pri padcu popokale vrvi in verige ter je drevo zgrmelo po strmini nizdol naravnost proti veliki Kodoličevi kletni stavbi ob vznožju tik banovinske ceste. Orjaško drevo je poškodovalo nekaj tramov na ostrešju ter se zvalilo pod streho, od koder so ga morali nato izvleči z vprežno živino. Masivnosti te ogromne v starodavnih časih zgrajene stavbe je pripisati, da ni bila stavba porušena ter da je sunek orjaškega drevesa vzdržala.
Bo&jfakske H&Me
V M a r i b o ir n, dne 9. II. 1937.
■Mimn v-:, or-vn-v"••:I "SM*
bave, plesa in petja. Najelitnejša je bila pač gotovo prireditev SK. Slavije »Noč v peklu«. Renčljeva dvorana je bila okusno dekorirana. Pa tudi »Zarja« naslednjega dne ni zaostajala. V nabito polni dvorani se je publika prav dobro zabavala ob zvokih godbenega kvarteta ! »Drave« in ubranem petju pod spretno j taktirko šol. upravitelja g. Janka Živka. Tudi ertodejanka »Šartel« in pevski nastop domačih živali je bil efekten. Pri Ridlu so gasilci priredili prav tako lepo uspelo pustno zabavo_____________
Studenške t umite
V četrtek 11. t. in. ob 19. uri predava v studenški Ljudski univerzi glavni ured nik »Večernika« dr. Fran Vatovec o Špan ski državljanski vojni. V svojih izvajanjih bo prikazal vzroke, ki so vodili do sedanje drž. vojne, obenem pa bo vstala pred poslušalci prava podoba španske tragike.^ Številne slike pa bodo penazor-jevale špansko življenje, španske šege neizrečeno bogastvo ter neizmerno revščino, v kateri živi okoli 90% španskega ljudstva.
Za regulacijo Dravinje. Te dni se je
vršil občni zbor pred letom ustanovljene vodne zadruge, katere 'naloga je pred; vsem regulacija Dravinje. Bansko upravo je na zboru zastopal inž. g. Bogina. Za predsednika zadruge je bil izvoljen g. župan Henček Anton. Ko se bo regulirala Dravinja, naj se ima v mislih tudi grad nja prepotrebnega kopališča, ki bi bilo za kraj nedvomno velika pridobitev. Znano je, da pohiti vsako leto pod okrilje košatega Boča lepo število izletnikov; prav tako privabi kraj zaradi zdravega podnebja vsako poletje lepo število tujcev. Gotovo je, da bi se isto s pridobitvijo primernega kopališča pomnožilo.
Končno stanje slovanskega smučarskega prvenstva. Kakor smo že včeraj poročali, se je letošnje tekmovanje za .slovansko smučarsko prvenstvo zaključilo v nedeljo v Banski Bistrici. Število skupnih točk po oceni vseh disciplin v letošnjem tekmovanju znaša za Češkoslovaško 1501, za Jugoslavijo pa 1431.2 točk. Skupno število točk vsega triletnega tekmovanja pa je naslednje: Češko slovaška 4298, Jugoslavija 3950.84, Poljska 1318.37.
pAtiuikaue mavitt
»Putnik« sporoča termine bodočih velesejmov; 1. London in Birmingham: 15.
Houiie te ijtUmuetske okatim
trnke
Pustna sobota in nedelja je potekla pri nas mirno. Povsod je bilo mnogo za-
MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Torek, 9 februarja ob 20. un: »DR«. Četrtek, 11. februarja, ob 20. uri: >.Dežela smehljaja«. Premiera. Red B.
Sobota, 13. februarja ob 20. uri: 'Baron Trenk«. Zadnjič. Gostuje Marij Šimenc Premiera operete »Dežela smehljaja« bo ta četrtek za red B. To je ena najboljših in najlepših Lebarjevih operet, ki jo človek vedno rad znova posluša. Nje-' ne krasne arije in pesmi so si na mah o-! svojile ves glasbeni svet. Letošnjo upri-1 zoritev je zrežiral in plese naštudiral An-| ton Harastovič. Nastopijo v večjih ulo-'gah Igličeva, (Liza), Barbičeva (Mi), j Sancin, (Sou-Hong), Verdenik (Gustl), Harastovič (evnuh) in Košuta (Čang). i Dogodek za Maribor bo gostovanje prvega jugoslovanskega tenorista Marija Šimenca, ki nastopi po večletnem presledku to soboto v naslovni partiji operete »Baron Trenk«. Ta naš najodličnejši junaški tenor, ki je začel svojo operno kariero bas v Mariboru, si je pridobil velik sloves tudi v tujini. Partijo barona Trenka poje stalno v zagrebškem »Narodnem kazalištu«, kjer so uprizoritve te operete vedno razprodane. Na to edinstveno gostovanje opozarjamo še posebej.
Kolo iugosiovenskih sester v Ljutomeru je priredilo v Sokolskem domu na Svečnico zabavni večer s pestrim sporedom in plesom. Prireditev je bila še precej dobro obiskana. Čisti dobiček je namenjen revni deci.
Lovska trofeja. Gosp. dr. Ciril Prekar iz Ljutomera je ustrelil pri nas zelo redko ptico »sokola selca« (falco peregri-nus).
Poroka. Poročil se je g. Gorjak Franc, ekonom v Ljutomeru, z gdč. Hericovo iz Vogričevcev. Našemu vrlemu Frančeku — bilo srečno.
Uspela maškerada. Ob krasnih zvokih jazza iz Maribora se je v soboto zvečer vršila maškerada Sokola v Ljutomeru. Bila je lepo obiskana.
h fatkje lladgme
Konj in kobila... V soboto ponoči so sc d rani vlomilci zglasili na vinograd-nem posestvu tvrdke Kleinoscheg iz Gradca, ki se nahaja v Zbigovcih pri Gornji Radgoni ter ga upravlja ekonom g. Matija Štrakl. Iz zaprtega hleva so od vedli 1 konja in l kobilo, ju vpregli v la-lKk gospodarski voz ter izginili v temno
Posest
CENENA STAVBIŠČ\
na Teznem. Ptujska cesta na prodaj nr Din 4.—. Naslov v uprav; »Večbrnika«. (.54
Prodam
RADI SELITVE
različne stvari (pohištvo, posoda itd.), naprodaj. Aleksandrova (i4. Kopic.	t;50
Sobo odda
Lepo, solnčno. opremljeno SOBO
separiran izhod na stopnji-šče, takoj oddani. Naslov v upravi.	N	9
Stanovanje
SOBO IN KUHINJO
oddam Primerno za železničarja. Praprotnikova ul, 17. 653
Širite „Večernik“
■■■■■■■■■■■■■■■■■■B
Dunajski velesejem
7. — 13. marca 1937.
Tehnična in poljedelca razstava
do 14. marca
Naivečiš trg srednje Evrope
razstavljale! iz 19 držav kupci iz 72 dežel
Nobenega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim 'istom prost prehod meje v Avstrijo — Ogerski prehodni vizum sc izda proti predložitvi sejmske izkaznice na meji. — Znatne vozne olajšave na jugoslovanskih, ogerskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu.
Vsakovrstna pojasnila in sejmske izkaznice (a Din 50) dobite
pri
WIENER HESSE A.G. WIEN VSt
in pri častnem zastopstvu v Mariboru:
Podružnica Ljubljanske kreditne banke, zastopstvo „Putnlk’% Aleksandrova c. 35
Ul ON JUAN
• Moja poroka se jc vršila v znamenju zavesti in prepričanja o sigurni sreči, ki me čaka. Zapustila sem hišo svojih staršev. da se pomudim preko poletja na gradu svojega moža ob krasnem Krimu.
V	tej čarobni okolici ter obvladanju polnosti življenja sem razodevala možu svojo globoko, toplo nežnost svojega srca. Toda že po osmih dneh mi je dejal: »Saj veš, drago dete, kakšno poroko sva sklenila. Bil je prost dogovor. Moje me-trese so se tudi morale k temu privaditi.«
Nato pa je na široko pripovedoval o ženskah, ki jih je premagal, o uspehih, ki si jih je priboril, o polnosti življenja, mimo katerega je šel. Vsa ta pripovedovanja so lomila inoje srce. Od dne do dne se je večaj prepad med nama. Objokovala sem lepe iluzije in s tem izzivala njegovo jezo. Kakšne očitke sem morala |
26
poslušati! Večkrat sem pobegnila v samoto. Nisem več vedela, kaj bi storila. Tedaj me jc nenadoma obšinila misel, ki mi je nakazala rešitev. Odločena, da pretjašam vse grobosti in slabosti še vedno ljubljenega moža in v zavesti, da moram trpeti za nekaj, česar nisem zakrivila, sem se odločila, da vse to mirno prenašam in sem pustila, da pride nad me že karkoli. Ce se mu je zazdelo, da me poišče, ni čttl nikakšnih očitkov. Če pa me je zanemarjal — oh, radi kakšnih žensk! — potem sem dopustila, da se je odtujeval. Toda vedno me je navdajala iluzija, da bo prišel trenotek, ko bo konec mojemu trpljenju in ko se bo, obvladan po tihi sili, moji trpeči ljubezni, vrnil zopet k meni in bova pričela novo življenje.
Starka zima jc prikašljala in moj mož se je moral vrniti v službo v prestolnico. Čakala sem njegovih odločitev glede odpotovanja, ko me je nekega dne v jutranjih urah presenetil njegov obisk. Stopil je tiho v mojo sobo. Na njegovih ustnicah sem opazila nasmešek, ki me jc nekoč razburjal. V njegovem pogledu je bila milina. Prisedel je k meni in dejal:
»Moram nekaj važnega z Vami govoriti, Vera. Vi ste angelj. Moram Vam dati to spričevalo, da ste najlepša in najnežnejša žena, ki sem jo kedaj spoznal. Če bi se na svetu našel mož, ki bi bil vreden vaši ljubezni, potem bi moral žc na tJin svetu najti nebesa. Toda takšnega moža menda ni. Nevrednež, kakor sem jaz, draži v ženi vraga in ne more biti ponižan po tnoralični premoči, kakor je vaša, draga Vera.«
Ko je opazil, da sem obledela, je nadaljeval:
ram odkloniti to vlogo spokoncnca. Ko sem vani sporočil, je bil moj namen, da sklenem poroko, ki bi mi pustila svobodne roke. Dal sem vam to razumeti. Nisem nikdar računal na vašo ljubezen, ki mi je zelo neprijetna. Tega, da bi živel poleg hirajoče mučenice, ne morem prenesti. Radi tega sem sc odločil, da sc od vas ločim.«
ledaj se je v meni kakor prelomilo. Tiho, brez solze sem sedela pred njim-
V	tem trenotku ni bil moj obraz s spa-činimi potezami preveč privlačen. Morda je bil celo oduren.
»Odputujem v inozemstvo«, je nadaljeval, »Vi se pa lahko vrnete k svojim staršem. Nikar ne bodite v skrbeh za svoje ime. Ves svet me pozna in ve, da nisem rojen za moža. Bila je uajvečja neumnost, ki sem jo storil, ko sem sc, poročil. Sedaj pa si hočem privoščiti nekoliko svobode in preživeti v Parizu nekaj veselih uric. 'Jaz bom pisal vašemu očetu in mu bom vse pojasnil.«
»Zdi se, da ste si delali iluzije glede Bilo je par mesecev po najini poroki. [ moje spreobrnitve. Obžalujem, da mo-
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za Inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.