98. štev.
mcy- —— r- - tih m—■ m n—im——n imi
Velja v Ljisbijaiii in pc pošli:
elo icto	.	K	3S0- —
r»l !el» .	.	.	„	180-—
Četrt leta .	.	„	co-—
za mcsec .	.	„	30 —
Za inozemstvo:
Ml« leto .	K 180-
P°> !cta. . . . „ 240-— četrt leta .	„	120'—
w mcscc .	„	40 —
V Ljubljani, četrtek 21. aprila 1921,
Za Ameriko
!etno . . 8
Oglasi &>. imajo po porabljenem prostoru in slei 1 mm visok <ci r*5 mm iltok prostoi za latttai 2 H za vetkrat popust.
Uredništvo jc v Ljubljeni, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo jc na Marijinem trgu i———ZTTZrrr	štev. 8. Teleion štev. 44.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1"GQ K.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se tvantMiaio —
—		....■'Rokopisi se ne vračajo.  rrr" .. .
Radikalci proti Koroščevi avtonomiji.
Kuš!
_ Beograd. 20. apr. (Izv.) Današnjo sejo ustavotvome skupščine otvofl predsednik dr. Ribar ob 9 in pol uri. Kot prvi govornik nastopi republikanec Milovan Lazarevič, ki govori o zgodovini srbskega naroda in njega ustavi od leta 1835 do danes. —
V	sedanjem načrtu ustave stoje na prvem mestu 2 nedemokratična načela. to je načelo nasledstva dinastije in njena neodgovornost. Monarhistično načelo je nasprotno pravemu demokratizmu. Govornik želi, da se najde kompromis med zdravim federalizmom in centralizmom. Radikalec Ljuba Jovanovič obrača se proti ustavnemu načrtu Jugoslovanskega kluba, ki je najbližji vladnemu načrtu. Govornik je nasprotnik zgodovinskih mej ter v vprašanju teritorialnega in komptenčnega vprašanja ne more soglašati s Koroščevo avtonomijo. Ker ustava po vladnem
načrtu ni svobodoumna, se z njo tudi ne more strinjati. Seja se zaključi ob 1 in en četrt, nadaljevala se bo ob 4, uri pop.
Beograd. 20. aprila. (Izv.) Generalna debata o načrtu ustave se bo najbrže dokončala do torka. Poedini klubi so pozvali vse svoje člane, da se do konca tega tedna snidejo v Beogradu. Zaradi pravoslavnih praznikov skupščina ne bo poslovala do 5. maja. Nato se začne sipecijalna debata.
Beograd, 19. aprila. Od 16.30 rdo 19 je bila seja ministrskega sveta. na kateri se je sklenilo, da Milo-rad Draškovič vodi začasno dalje posle notranjega ministra. Sklenilo se je tudi. da se dr. KrsteU predlaga
v	odlikovanje. Sprejet je bil načrt ministra Draškoviča o varnostnih naredbah v Crni gori.
Protestni shod proti
stanovanjskemu uradu v Celju.
Celje, 20. aprila. (Izv.) Danes zvečer je bil sklican protestni shod proti stanovanjski bedi v Celju v hotelu Union, katerega se je udeležila ogromna množica prebivalstva iz Celja in okolice. Bil je to skupen protestni shod obeh celjskih strank NSS in JSDS, ki zastopate delavno ljudstvo. Od socialdemokratov sta govorila gg. Koren in Leskošek, za NSS tovariš Žabkar. Protestiralo se je proti delovanju celjske stanovanjske komisije, katera deluje tako. da je ljudstvo izgubilo do nje vse zaupanje. Povod protestu je pa dal najnovejši stanovanjski škandal, da se je iz mestne hiše v Vrvarski ulici deložiralo 8 Strank, ki so .se nastanile po raznih neprimernih stano-{ vanjih. V to hišo, ki ima 21 sob in 7 kuhinj, se je naselil policijski urad. Sprejela se je resolucija, v kateri se proti takemu postopanju protestira. Protestiralo se je dalje proti poslovanju celjskega stanovanjskega urada in se mu izrekla nezaupnica. Zahteva se od pristojnih oblasti, da se ta urad preuredi tako. da bo odgovarjal svojemu namenu. (Današnja »Nova doba« je skušala nocojšnji protestni shod označiti kot agitacijo obeh duševno in manuelno delavstvo zastopajočih strank v Celju za občinske volitve, kar pa so govorniki obeh strank pobijali v svojih govorih. Shod je bil namenjen izključno Je protestu proti današnji stanovanjski mizeriji,, ki vlada v Celju. Op. poročevalca.)
JADRANSKI ZBOR PROTI PRIKLJUČITVI BAROŠA K REKI.
Beograd, 20. apr. Predsednik ustavotvorne skupščine je prejel nastopno protestno brzojavko: Po vesteh agencije Selani italijanska vlada vprašanja o luki Baroš še ne smatra kot rešenega. Obenem italijanska delegacija s polno paro dela v Beogradu za hitro sklepanje trgovinske pogodbe. V imenu vseh bratov, ki jih je anektirala Italija, kakor tudi onih. ki čakajo na skorajšnje pridru-ženje v svobdni Jugoslaviji, zaklinjamo narodno predstavništvo, da onemogoči italijansko zanko in ne dovoli trgovinske pogodbe prej. nego da se popolnoma izvrši rapall-ska pogodba, katera nam zagotavlja Broško luko in Delto. Za Jadranski zbor: dr. Tomašič, s. r.
BROŠURA STOJANA PROTIČA.
Beograd. 20. aprila. (Izv.) Danes je izšla napovedana brošura Stojana Protiča pod naslovom: »Trije dokumenti ali en list iz historije naših dni«, v kateri napada demokratsko stranko, Pašiča in polkovnika Nediča ter cika tudi na simpatijo regenta do neke gotove stranke.
NEMČIJA NAJ NAM DA MESTO KONJ POLJEDELSKE STROJE.
Beograd, 20. apr. (Izv.) Danes je odpotoval v Pariz dr. Djoka Mitrovič, načelnik ministrstva za poljedelstvo z misijo, da poroča o sedanjem stanju živine v Srbiji, ki bo zahteval, da nam Nemčija dolžno živino čim-fjreje izroči. Dr. Mitrovič ima tudi na logo, informirati našega delegata na reparacijski komisiji v tem smislu, ; da nam Nemčija mesto nam določenih konj izroči poljedelske stroje v isti vrednosti.
IZ DEŽELE ANARHIJE.
Milan, 20. apr. (Izv.) Ker je poštna uprava invalidom zagotovila, da jih hoče večjo množino zaposliti, se je zasedba poštnega poslopja opustila. Poprej so invalidi ves poštni iti brzojavni promet za en dan ustavili :n sc iz poštnega poslopja tudi niso umaknili, dasi jili je policija mnogo aretirala.
Izpreirovorlt] Jc končno vendarle treba.
Akademiki so dejali, da so molčali na stradanje, molčali na postelje, ki so Hm bl» le postavljene na dež In v zatohle kleti, toda na poslljc duše molčati ne morejo.
In govorili so. Bila Je nam v s oni beseda iz srca, znamenje kipeče moči.
Saj tako so se vrstila stoletja . , .
Potrebna Je bila Izpregovorjena beseda.
Danes se namreč širijo po Ljubljani čudno vesti:
Je nekdo, recimo mu (ali pa njhn) X, ki si poskuša monopolizirati z denarjem vse naše Javno življenje, Id boče usmeriti vso naše stremljenje v svoj tok.
Ne bomo govorili o toku samem, to nam le brezpomembno. Pomembno nam Je pa dejstvo, da sl nekdo v današnjih demokratičnih časih upa nastopati n« lak način, kakor nam ga kažejo znani ljubljanski dogodki, za diktaturo nad vso slovensko duševnostjo, za diktaturo denarja nad človekom.
Cela kampanja izgleda, kakor da bi bil Mamon vrgel nad našo zemljo vse svole sile v boj zsdcilnltlvno svojo zmago ,’n propad ljudi, k] rastejo Iz naše grude.
AU sc ukloni in božaj naš denar, ali pa si izvoli pasjo smrt, to Je parola teh navideznih mogotcev. — Kuš!
Odbor »Ljubljanske podružnice udruženja jugoslovenskih glasbenikov« je v svoji seji z dne 20. t. m. sklenil sledeče: »Podpisani odbor z obžalovanjem opaža rapidno propadanje slovenske opere pod vodstvom sedanjega ravnatelja Rukavine Ker je Idejni in moralni temeJj eksistence podpisanega društva ravno skrb za glasbeno - kulturni napredek našega naroda, ker smatramo, da je razentega naravnost osebni interes vsakega zavednega Slovenca, da naše narodno-kulturne institucije, za kakršno je v prvi vrsti smatrati tudi naše narodno gledališče, cveto in prospevajo: ker sma-
GRŠKO - TURŠKA VOJNA.
Atene, 19. aprila. Poročilo o vojnem položaju z dne 17. t. m.: Na severni fronti so naši oddelki očistili nekaj ozemlja turških tolp. Na južni fronti vlada mir, izvzemši tupatam topniški ogenj zoper naše prednje straže.
AMERIŠKO DELAVSTVO ZA ZNIŽANJE CEN.
Waschington, 20. aprila. (Izv.) Splošna delavska zveza je podala predsedniku Hradingu poročilo, v katerem so zahteva splošno znižanje cen živilom. Poročilo trdi, da cene v nadrobni prodaji še niso dosegle tiste nižine, kakor bi to po cenah surovin bilo za rničakovati.
AVSTRIJO REŠUJEJO.
Dunaj, 20. aprila. (Izv.) Danes dopoldne so se posvetovali delegatje financijskega komiteja zveze narodov z ravnatelji tukajšnjih kreditnih zavodov kakor tudi upravnimi svetniki avstrijske /Veleindustrije. Posvetovanja se bodo jutri nadaljevala,
BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
L v V	20. aprila.
Valute In devize.
Beograd, Valute: Dolarii 35.75—36, franki 252—254, angleški iuntl 130J—130.7, lire 166—167, leji 54.50-55, levi 42.5-43 5, marke 55.5—56, češkoslovaške krone 67.5 do 68, avstrijske krone 5.80—6, napolendorl H 7—118, —JDeyize: London 13&.5—J j?,
javna beseda odveč, ko pod krinko patrlfo« tlzma I11 državnost] v svojem maierijalncni Interesu ubija vse ljudsko poštenje, Kuš! rta dejanja, k; onečaščajo najsvetejše, za kas smo se borili. Veliki Kuš sploh!
Imamo narodne vodnike, ki so javnff oglasili, da ne bodo podpirali nobene pranje za službo, če ni prosilec njihov pristaš* Imamo ugledne može, ki smejo v javnih glasilih pisati, da je ta in ta kompetent dospe1 do tega in tega razreda zato, ker so mu pomagali oni, In da jih Je ta prosilec sa« daj zapustil.
To so neverjetnosti. Kakor da so ti rno-mentano odločujoči »elementi« sami lastniki mest in služb, ki Jih oddaja narod svo* Jim sinovom.
Živimo tor*J v dobi absolutnega Kuša. In veseli smo lahko, če smemo to danes š® zapisati. Kajti Kuš! Izteza svoje kremplje tudi že na svobodno besedo. In bližnji dnavl utegnejo prinesti mesto naših uvodnikov, bele lise.
Boj, k} ga aranžirajo denarni baroni duševni parventfi proti ideji poštenja In proti brstju, k] poganja iz naših tal, sprejema naš list s samozavestjo In z odprftmt vfotrjem.
Kuš!. ki n?m ga kliče top] Mamon, gr« mimo nas.
Ideja jc smasala samo takrat, če Je bitu zasidrana vsa) v enem samem človeku.
In tkega člov»lta našim mamonistoib manjka.
opere Rukavini.
tratno, da je ta interes identičen Z onim, ki ga ima in mora imeti naša država za naše gledališče: zato ne moremo ravnodušno gledati propa-s dan ja naše opere in zahtevamo, da vlada takoj stori energične korake, da se umetniški nivo naše opere zopet dvigne, za kar je v prvi vrsti potreba, da se odstrani sedanji oper« ni ravnatelj, čigar letošnje delovanji očižno in neizpodbitno kaže, da je nesposoben in da ni kos nalogam, ki jih ima slovenska opera kot ena ua-i ših prvih kulturnih institucij.« — Odi bor »Ljubljanske podružnice udru-i ženja jugoslovenskih glasbenikov.
5.55. Berlin 56—56.5, Milan 168—178.
Dunaj. Devize: Zagreb 450—154. Bet« lin 1016—1022, Budimpešta 240—242, Buba* rešta 1012.50—1032.50, London 2532.50 do
2552.50, Milan 3080—3100, New York 64* do 648, Pariz 4655—4695, Praga 877—883, Varšava 76.75—78.75, Curlh 11175-11235.
—	Valute: Dolarji 638.50—50—642.50, nemške marke 1016—1022, angl. funti 2520 do 2540, francoski franki 4630—4670, lialljati« ske lire 3065-3085, dinarji tisočaki 1785 do 1805, stotaki 1777—1797, poljske marko 80.50—83.50, švicarski franki 11125—11175, češkoslovaške krone 877—883, madžarsko krone 230—232.
Praga. Devize: Berlin 115.25, Ctuih 1266, Milan 350, Pariz 529.50, London 286.50, New Vork 72.60, Beograd 202.50, Bukarešta
115.50, Dunaj 10.92‘/2, Varšava 8.45, Zagreb 50.25, Budimpešta 26.75, — Valute: Nemške marke 115.25, švicarski franki 1263.50, italijanske Ure 348, francoski franki 527.50, angleški funti 284.50, dolar 69.87, dinarji
133.50, avstrijske kroc.a 11, poljske marKe 5.60.
C tir ih: Berlin 9.14, New Vork 578, Lomit n 22.70, Pariz 41.90, Milan 27.85, Bruselj 42.75, Praga 7.92V», Varšava 0.72, Zagreb 4.10, Bukarešta 9.30, Dunaj 1.64, avstrijske krone 1.
Efekti.
Zagreb: Baska za Primorje 925 d« 930, Jadranska banka 0—2050, Jugoslovanska banka 583—588, Ljubljanska kreditna banka 925—4», Praštedionka	9850—9935*
piječka pučka baufca 435—452,
Zasedba rnfarskega ozemlja končno
določena.
Nove represalije proti Nemčiji.
London. 20. aprila. (Izv.) Angleški vladi se je sporočilo, da Amerika ni voljna se sprijazniti z načrtom Nemčije, katera hoče prevzeti dolgove zaveznikov v Ameriki.
Pariz, 20. apr. (Izv.) Danes so se začela pri maršalu Fochu pogajanja z gospodarskimi in vojaškimi izvedenci. »Echo de Pariš« javlja, da je zasedba rulirskega ozemlja sedaj končno določena. Tudi če stavi Nemčija kakršnekoli predloge, ne more istih izpolniti do 1. maja. Ker zapadlih 12 miljard zlatih mark dosedaj §e ni plačanih, se mora poskrbeti za osiguranje.
Budapest. 20. apr. (Izv.) Od neke visoke, komisiji za zunanje zadeve pripadajoče osebe se poroča, da zasedejo 1. maja francoske čete mesta Essen. Sollingen, Barmen in Bobum, medtem ko bodo belgijske čele prevzele izkoriščanje ruhrskih premogovnikov.
Berlin. 20. aprila. V razgovoru z zastopnikom lista »Berliner Tage-blatt« je izjavil predsednik deželne banke Havenstein, da je popolnoma nemogoče ugoditi francoski zah^ tevi po izročitvi zlate zaloge. Ako se to zgodi, bosta uničeni nemško gospodarstvo in nemška valuta. Tudi napram kabinetu se bo izrazil Havenstein v odklonilnem zmislu. Po neki londonski vesti, ki jo prinaša isti list. merodajni angleški banč-
Briandov sestanek
Pariz. 20. aprila. »Echo de Pariš« poroča, da se bodo nahajali v spremstvu Lloyd Georga tudi lord Cur-zon, državni podtajnik za zunanje zadeve sir Criwe, maršal VVilson in Filip Kerr. Briand bo Lloyd Georgu v velikih obrisih razložil francoski v načrt, kako naj Nemčija poplača, kar je dolžna. Na drugi strani pa se bo „Briand posvetoval z Lloyd Georgom najbrže v glavnem o plačilnih možnosti!!. ki bi se morale Nemčiji izsiliti, da bi v bodoče ne poizkušala -ycč, odtegniti se svojim obvezno-
Krlza v
Rudarji odklanjajo pogajanja.
London, 19. aprila. Kakor poročajo listi, so posestniki rudnikov •stavili rudarjem nove predloge, predvsem glede ustanovitve nacionalnega mezdnega urada.
/- London. 19. aprila. Izjava, ki jo je nocoj izdala zveza rudarjev, ter .odgovor zveze lastnikov rudokopov vsebujeta ničesar, iz česar bi se ,'noglo upati na vzpostavitev poga-, Janj. Po odgovoru lastnikov rudokopov odklanjajo rudarji, razpravljati
niki to francosko zahtevo najostreje obsojajo. Tudi politične posledice take zahteve bi bile nepregledne.
Berlin. 20. aprila. Wolffov urad izjavlja, da ni resnična vest neke agenture, da je Amerika odklonila poizkus Nemčije, narejen s pomočjo nevtralnih sil, da br pridobila Ameriko za posredovalno akcijo. Ta vest jc ena izmed mnogobrojnih neutemeljenih kombinacij poslednjih dni. Minister za zunanje posle bo kar najprej mogoče, odgovarjajoč na interpelacije o tem vprašanju, poročal v zbornici.
Berlin, 20. apr. Iz Pariza se poroča: Ameriška vlada je v odgovoru na prošnjo Nemčije za intervencijo izročeno po rimski stolici, izjavila, da ne more sprejeti posredovalne vloge, ker meni. da nemške ponudbe niso zadostne.
Pariz. 20. aprila. »Echo de Parls« poroča, da Briand v pismu na Lloyd Georgea poudarja složnost vlade ln parlamenta Francije glede misli, da je prišla ura, ko naj se naredi konec zavlačevanju plačil po Nemčiji. Briand naglaša, da se morajo obnove udejstviti. List pripomnija, da bo vrhovni svet sklenil, da mu nemških predlogov ni treba proučevati. Ako Nemčija do 1. maja ne izvrši svojih obveznosti, je doprinesen dokaz, da sc ,emci ne ravnaio po tein. kar so podpisali.
z Lloyd Georgem.
stim. List pristavlja: Dejstvo, da so pozvani v Hythe tudi maršal Focli, maršal Wilson in general Weygawid, jc dokaz za to, da se bo razpravljalo o možnostih novih vojaških represalij, vendar pa se bo končnoveljavno sklepalo o tem šele na medzavezniški konferenci, ki se bo najbrže vršila v Parizu.
London, 20. apr. »Daily Telc-graph« doznava, da so tudi zastopniki Japonske. Italije in Belgije povabljeni. udeležiti se sestanka obeli ministrskih predsednikov.
Angliji.
o plačali, dokler se ne ugodi njihovim zahtevam.
IRSKO VPRAŠANJE.
London, 20. aprila. Ministrski predsednik je v odgovoru Irskim škofom naglaša), da je bila politika vlade na Irskem opravičena in da bi se prenehanje uporabe nasil~ uih sredstev tolmačile kot umikanj,; prod silo !u da vlada nikdar ne bo dopustila ustanovitve samostojne republike na Ir-skem.
Knšl na vse, kar zremo danes v žh-Ijcnjii. Kuš! čc želi gospod X, da ga nlhlo ne iriotl ko nam korumptra aaie narodne hrame, kuSJ ffe misli gospod 9, da mu Jo
Bo] b* lahak.
Sklep »Udruženja jugoslovanskih glasbenikov, pododbor Ljubljana/4 .
Nezaupnica šefu
Pariz 255—257, Geneva 610—618, Solun 240—248, Praga 49—49.25, Dunaj 5.50 d«
Naš nastop.
Ko se je v torek popoldne strnila celokupna akademska oinladina ljubljanske univerze, da protestira odločno in dostojno proti brutalnemu nastopu najete policije, proti gaže-nju najprimitivnejših pravic svobodnega državljana in proti do neba smrdeči korupciji, ki sainopašno vlada v naši operi in jo 'spreminja v Avgijev hlev — je Ljubljana videla, da smo faktor — doslej dosledno ba-gateliziran — preko katerega ne bo mogel iti niti deželni predsednik. iToda gotove ljudi je ta naš nastop tako zmedel, da niso zmogli napisati niti objektivnega poročila o naši demonstraciji. kaj šele o njenem namenu in pomenu. Da ne bodo preveč kolebali in nam podtikali »kla-karstvo« in »statistovstvo«, naj vedo oni in vsa slovenska javnost sledeče :
Predolgo časa smo molče prenašali dejstva in sistem, ki stremi za tem, da po določenem načrtu ubije duh slovenskega naroda, oblati njegove kulturne delavce vseh strank in svetovnih naziranj na naj-nedostojnejši način in spremeni Slovenijo. kolikor jo je še. v turški vi-lajct. Videli smo gnilobo, ki nam je segala že do grla in hotela zastrupiti naš mozeg in naše srce. Najbolj očividno nam je to postalo, ko smo opazovali razmere v našem narodnem gledališču. Tu imamo za intendanta moža. ki ima popolnoma vezane roke iu je le dobrodošel ščit, ki naj pred javnostjo čuva vsaj oni videz resnosti in ljubezni do gledališke umetnosti, ki jo za zagrinjalom opernega gledališča že davno ni več. iTam za kulisami pa vlada mož, ki Izigrava operne moči le, ' da vzdrži sebe. ki si dovoljuje take stvari, ki bi si jih drugod ne mogel dovoliti niti vratar, kaj šele šef opere; ki preko intendanta najame policijo; ki v družbi bankirjev naroča venec, ki naj pokrije nedolžno žrtev; ki zlorablja z napisom na traku venca našo akademsko čast, mož. ki po § 19 brani svojo umetnost in dokazuje #e s tem svojo popolno nezmožnost. Tak mož še vedno lahko pašuje v naši operi, ker ima zavarovan hrbet!
On ve, da mi vemo to in se je kotel vsled tega maščevati nad nami tako, kot se je »maščeval« v soboto. nedeljo in nato še v pondeljek, ko je dal zvišati ceno dijaškemu sto-fcšču od 4 K na 10 K in nam s tein hotel vsled naše revščine onemogočiti dostop v gledališče.
Toda varal se je in z njim vsi oni, ki stojd za njim. Naša torkova demonstracija proti nasilju policije in korupciji v operi je bila hkratu veličastna manifestacija naše svo-bodne sodbo In naše odločnosti, da bomo branili naše kulturne naprave pred komurkoli in kadarkoli In to do tedaj, dokler ne zmagamo! Različnega političnega in svetovnega naziranja smo. kakor so to tudi naši profesorji in kulturni delavci. Toda druži nas vse iskrena in silna ljubezen do slovenskega ljudstva, ki naj skupni domovini doprinaša neprestano najlepše in najboljše, kar ima: srčno in duševno kulturo, ki naj kot »v organizem sodeluje pr! zgradbi doma za on narod, eno kulturo In to *— jugoslovansko!
Zato bomo branili vse one, ki hodijo to pot, zato se bomo z gnusom odvračali od vseh, ki to naše duševno delo polivajo z blatom In podlimi sumničenji in podtikanji, zato bomo hoteli in delali samo za
eno: za ozdravljenje in mogočen razcvit jugoslovanskega*naroda!
To je bil namen in pomen naših demonstracij!	Akademik.
——★—
Navdušenje na odrešenih otokih.
Split, 19. aprila.
Naša vojska je bila na otokih navdušeno sprejeta. Včeraj ob šestih zjutraj so prišli prvi oddelki naše vojske v Velo luko. Italijani sprva niso dopustili nobenih manifestacij. Ko pa so odšli, je navdušenje izbruhnilo z elementarno močjo. Naša vojska je vkorakala v Blato v spremstvu velike množice naroda. Na poi pota so ji že prišli nasproti Blačani, ki so vzklikali kralju Petru, regentu Aleksandru in dr, Trumbiču. Ob 14.30 je vkorakala vojska v Komis, ki je bil ves v zelenju. Ob 17.30 je došla vojska v Vis. Poveljniku Kovačeviču je prebivalstvo izročilo zlato kolajno v spomin, ki je imela napis:	»Prebivalstvo	mesta	Visa
svojemu prvemu poveljniku.« Zvečer je bila bakljada. Mestc je bilo v zelenju in povsod so se dvigali slavoloki z navdušenimi napisi kralju Petru, regentu Aleksandru in dr. Trumbiču. Na Hvaru je prebivalstvo ob sprejemu prepevalo »Bože pravde.« Tam je pozdravil vojsko dr. Avelin, kateremu se je zahvalil podporočnik Sasič. Na znani Napoleonovi trdnja-
vi	so pokali topovi. Zvečer je šel sprevod pred stanovanje narodnega mučenika Macchiebe, nakar se je razvila prosta zabava s plesom, ki je trajala do jutra.
—*—
Češkoslovaške zadeve.
Praga, 17. aprila 1921.
Pri prezidentu se nadaljujejo politična posvetovanja z načelniki posameznih strank, da se dožene. če je kaj terena za pnrJamentariziranje vlade Še prfcd odhodom na jug, kamor odide sredi maja. Vsa posvetovanja imajo informativen značaj, ker sc hoče prezident osebno in direktno Informirati o parlamentarnem položaju, kar dosedaj vsled dolge bolezni ni mogel storiti.
V	zbornicah osmih ril ničesai posebnega. Interesantna so bila le pojasnila dr. Beneša o stikih z Rusijo. Češkoslovaška ima že po vseli važnejših provincah svoje konzularno zastopnike, ki so že veliko delo izvršili z repatriacijo vojnih ujetnikov. Konzularni zastopniki proučujejo tudi gospodarske razmere, da se dobi na ta način podlaga za trgovske dogovore. Iz ministrovih pojasnil izhaja, da bo imela Češkoslovaška kaj kmalu prav redne zveze z Rusijo.
Začetkom tega meseca se je vršil tu občni zbor češkoslovaškega znanstvenega vojaškega zavoda. Občni zbor je podal takšuo sliko, da mora vzbuditi interes vsakogar, ki mu je kultura kaj več kakor beseda,
s katero tolažijo svojo vest nekul-tumeži. Znanstveni zavod je izšel iz bivše znanstvene zveze češkoslovaškega častništva. Postavil si je za nalogo, ustvariti češko vojaško vedo potom češke vojaške literature, potom povzdige nivoja češke vojske in potom ustanovitve Češkoslovaškega vojaškega muzeja. Zavod izdaja revijo »Vojaški obzor«. izvrstno urejen list. Dalje izdaja »Zbornik vojaških ved«, kjer je izšel prvi zvezek o »operacijah češkoslovaške vojske na Ruskem J. 1917.—1920.«
V	zbirki vojaških priročnic. so izšle knjige o vojaških vajah ih vojnih igrah. V Propagandni knjižnici je izšla knjiga o uničenju pruskega militarizma. v Štefanilcovi knjižnici so izšli: Temelji državljanskih davkov, Družabna vzgoja vojske od prezi-dentevega ceremonijerja dr. Gutha,
o	slovaški literaturi, priročnica splošne izobrazbe (nekakšna vojaško-civilna čitanka) v treh deiih. Zavod je izdal veliko publikacijo »Češkoslovaška armada k 28. oktobru«. Pripravlja se zbirka virov k zgodovini češke vojske. Vrhunec znanstvenega dela bo Vojaški slovnik češko- nemški-francoski, za katerega bo treba več časa.
Zavod ima knjižnico s 60 tisoč deli. obširno čitalnico vojaških in llustrovanih časopisov, domačih in tujih dnevnikov.	C—v.
Beležke.
V zahvalo
za udanostno izjavo je g. Rukavina oprostil polovico orkestra sodelovanja pri operah, ki jih dirigirata «r. Brezovšek in g. Balatka. z. ozirom na sijajne finance opere se tudi orkestru povišajo plače.
Prepoved.
Kritikom, ki končajo njihova imena na -ic, -ec, -ič, -oj in -us ne smejo po nalogu kr. policijskega ravnateljstva ljubljanske papirne trgovine predajati papirja, peres in črnila.
Splenold Isolation.
V	Ljubljani je gospod, ki deli žurnallstom šest dni v tednu v ex calhedra in v »splendidnih« revijah visoke lekcije o dostojnosti; pondeljek si je pa izbral za svoj sedmi dan. leo počiva sam na včliki kalili ter javno opravlja svojo potrebo.
Trezna beseda.
Tako ji pravi namreč »Sl. Narod« ler objavlja neko premetavanje z besedami o aferi akademikov s tem le dopisnikovim uvodom: »Ljubljansko javnost razburjajo v zadnjem času razne afere, ki so v zvezi z gledališčem. O teh aferah nisem poučen. zato si ne prisvajam o njih nobene sodbe, še matij pa da bi zavzel v tem vprašanju kako odločno stališče.«
In na ta uvod ima »Sl. Narod« celo kolono.
Razna poročila.
Andrews v Beogradu. 18. t m, je pri-Sel v Beograd ameriški admiral Andrevvs, da se pred odhodom v Ameriko poslovi od vladnih krocov. Drugega dne je posolil nti-»Istrskega predsednika Paši Ca, s katerim se jo dclj časa raztovarjal.
★
No vi osnutek Knoiovo resolucije vsebuje določbo, da si Zedinjene države pridržujejo pravico, prisiliti Nemčijo, da se
drži svojih obveznosti, Izprcmenjena Kno-xcva resolucija je bila od senata zavrnjena odseku za zunanje posle.
Plače angleških lediedelnlških delavcev so znižajo. Med strokovno zvezo ladjedcl-ulškSi delavcev in rned posestniki ladjedelnic v Angliji je prišlo do sporazuma glede znižanja mezd za trt šilim:e na teden od 1. maja dalje in glede nadaljnjega znižanja, ki se določi kasneje.
 ...........................n	'n~~	-'-‘"““•"ivr—mi
Za lepoto slovenske domovine.
Z ustanovitvijo »Probude«, dru-6tva slovenskih umetnikov, obrtnikov. trgovcev in industrijcev, je napočila nova doba na polju slovenske etnografije. Pred vojno se je začelo gibanje, ki je imelo za smoter: varstvo domačije. To gibanje je v Sloveniji tekom vojne skoro da zaspalo.
Ideja varstva domačije ni vzklila na domačih tleh. Dunaj je bil dal ini-eijativo za varstvo domačije v posameznih pokrajinah, to pa največ iz sebičnih nemških nagibov, ker je bivša avstrijska vlada hotela vse najboljše etnografske posebnosti raznih narodov zase izrabiti in koncentrirati na Dunaju v raznih centralnih umetnoobrtnih zavodih. Za udejstvovanje etnografskih posebnosti v prid resne ohranitve zbranega materijala pri dotičnem. zato v resnici bivši dunajski gospodi ni bilo mar.
Dve leti sta že minuli, odkar smo $e znebili dunajske »narodne« iuicija-
live za varstvo domačije. Dolgo se nismo zganili na polju za varstvo naše etnografi je. V zadnjem času pa so se osokolili možje ter po tehtnem preudarku oživotvorili idejo probude tudi na tem polju.
Ustanovili so društveno organizacijo z imenom »Probuda*. ki naj bo središče in duševno žarišče za pro-bujo slovenske domače umetne obrti m industrije, slovenskega narodnega sloga in ornamentike, z eno besedo: naše domačnosti v najširšem pomenu besede. Lepota slovenske domovine. prekrasne naše domačije mora priti do izraza, do veljave na znotraj in na zunaj. Vsaka hiša, vsaka družina, cela Slovenija, cel narod kot tak mora dati na zunaj dokaz svoje narodne. etnografske individualnosti in samobitnosti.
Seveda je to globoka, dalekose-žna ideja, združena z vzvišenim programom, ki si ga je stavilo društvo »Probuda«, ki se dobro zaveda tež-koč in trnjeve poti, po kateri bo moralo polagoma in previdno hoditi, ako bo hotelo svoj cilj popolnoma doseči. Zato »Probuda.« v svojem bi-
stvu ni nič drugega, kakor zveza znanstvenosti in realnosti, zveza umetnosti in praktičnosti. Zato bodo pod okriljem »Probude« lahko harmonično delovali naši znastveniki, umetniki, kakor tudi praktični obrtniki in podjetni industrijci. Kaj je torej namen »Probude«?
Prva naloga »Probude« obstoji v lem. da se osamosvojimo na polju domače umetne obrti in industrije, in sicer v vsakem oziru:	v znanstve-
nem: umetniškem, v obrtnem, industrijskem in trgovskem. Inicijativa iz Dunaja, nemško-židovska popiava z najrazličnejšimi predmeti, kakor podobe, slike itd., mora za nas enkrat za vselej nehati! — Mi moramo !nl-cijativo sami v roke vzeti, kajti manjka nam vsega in povsod. Seveda ne bo šlo vse naenkrat, ampak polagoma.
V	vseh panogah male in velike umetne obrti in domače industrije, kakor tudi na polju stavbarstva, ni narodne ornamentike, povsod mora priti domače delo, domač umetnik do .veljave,	,	*
IKonec prih,)
Gospodarstvo,
.VPRAŠANJE DRŽAVNEGA POSOJILA.
L
V	sobotni številki smo se pečali bolj iz splošnoteoretičnega stališča z vprašanjem umestnosti zunanjega in notranjega posojila. Danes postaja to vprašanje praktičnega pomena, kajti iz Beograda prihaja vest, da namerava vlada razpisati državno posojilo v investicijske svriie, v prvi vrsti za potrebe naših železnic. Mi smo že opetovano naglašali, da se naša železniška mizerija da odpraviti le tako, ne pa da redni dohodki železnic krijejo stroške, ki imajo značaj investicij.
Sedaj nastaja praktično vprašanje. kako naj se financira nameravano državno posojilo. O zunanjem posojilu iz mnogih ozirov za danes menda ni govora. O tem. da naša država radi neurejenosti davčnega in finančnega sistema ter radi neurejenosti naših notranje-političnih razmer nima še v inozemstvu onega zaupanja, ki je podlaga vsakemu zunanjemu posojilu, se je menda docela mogel prepričati naš bivši minister trgovine dr. Kukovec v Londonu. kamor se je bil podal glavno iz razloga, da sklene državno posojilo, kar mu pa ni uspelo. Krivda na tem ne zadene njega, nego razmere v državi in neinformiranost inozemstva o ekonomski moči naše države.
Tu sc nam je dotakniti rak-rane naše državne uprave, ki ne zna informirati inozemstva o naših gospodarskih razmerah, o naravnem bogastvu naše zemlje in o razvijajoči sc naši gospodarski in finančni organizaciji. Druge manjše in revnejše države sc poslužujejo vseh sredstev. da seznanjajo inozemstvo s svojimi gospodarskimi razmerami, le pri nas se ne posveča temu delu potrebna pažnja ali pa se kvečjemu imenujejo za agente osebe, brez gospodarske in trgovske izobrazbe, ki smatrajo svojo službo le kot sine-kuro ali pa kot sredstvo za osebne koristi. Ni čudo torej, ako nas inozemstvo ne-le ne pozna, nego celo krivo sodi.
O	zunanjem posojilu torej pri takem stanju stvari ne more biti za sedaj govora. Ostane torej Ic še notranje posojilo, in sicer prostovoljno ali prisilno. O prisilnem posojilu sploh ni govoriti, dokler niso napravljeni vsi poskusi, priti do zaželjene-ga cilja potem razpisa prostovoljnega državnega posojila. Skušnje vseh držav tiče, ako ni imelo uspeha prostovoljno posojilo, da ga tudi od prisilnih posojil ni pričakovati. Prisilno posojilo zadene v prvi vrsti srednje pridobitne sloje, ki ne morejo zakrivati svojih dohodkov, ne najde pa. saj ne v pravičnem razmerju. bogatih slojev, ki so spretni v prikrivanju svojega premoženja.
Kar se torej ne da doseči s silo, se rnora doseči s tem. da se veliki kapital zainteresira za državno posojilo, ki naj se razpiše kot prostovoljno pod privlačnimi pogoji.
(Dalje sledi.)
MADŽARSKA KRONA IN NAŠA VALUTA.
Madžarska krona, ki je dolgo časa staia na približno isti višini, kakor avstrijska krona, je y zadnjem času poskočila toliko, da notira na Dunaju skoraj dva in polkrat toliko, kakor avstrijska krona, a dosledno pri nas v istem razmerju, t. j. namesto 20—21 kon 50—52 kron, t. j. polovico naše krone.
To zboljšanje madžarske .krone pa ni opravičeno ne v političnem, ne v gospodarskem ali celo finančnem položaju Madžarske. Madžarskemu finančnemu ministru Hegedušu, bivšemu bančnemu direktorju, se je posrečilo z umetnimi operacijami in-scenirati na Dunaju na denarnem trgu živahno povpraševanje po madžarski kroni ter s tem dvigniti kurj. iste. Tako je spravil v roke dunajskih špekulantov 304 milijarde madžarskih kron. Ko je s to vsoto nasitil dunajski denarni trg do mere, preko katere bi lahko nastala nevarnost poloma, je prenesel svojo operacijsko bazo na curiški denarni trg, kjer nadaljuje svoje delovanje. V Čurihu se mu je posrečilo, ker je bilo tam dosedaj le malo madžarskih kron na razpolago, z istimi umetnimi sredstvi. ki jih je uporabljal na dunajskem trgu, dvigniti kurz madžarske krone, kakor to delajo Italijani s svojo liro.
Vprašanje jeM koliko časa bo uspevala ta igra in če ji ne bo sledil Jžreialislej polom. Dnčiiu italijanska
lira, madžarska krona in celo avstrij-ska krona razmerno visoko noti rajo na curiški borzi, se naša krona nika-kor ne more tam uveljaviti, ter noti-ra. takorekoč stereotipna, okoli 4.05 do 4.10, a avstrijska 0>7, kar bi od-! govarjalo pri nas kurzu avstrijske krone od 24.50—25, dočim notira pri nas avstrijska krona okoli 22.50—23. Curiška borza torej, ki ".ivorizira italijansko, madžarsko in avstrijsko valuto, očividno dosledno pritiska na našo. Kje tiči vzrok temu neprijaznemu vedenju curiške borze proti naši kroni, ne vemo. To je še tem manj umhivo. če se pomisli, da naš izvoz v Švico raste.
Sicer pa bi ne bilo nikakor svetovati, da bi se poskušalo tudi naši kroni pomagati z umetnimi operacijami, katerim mora vedno slediti reakcija. Zadovo.jujmo se za sedaj z vzdrzavanjeni stabilnosti naše valute. katero more dovesti do ozdravljenja le zboljšanje našega narodngea gospodarstva. Naravna bogastva naše države so nam pa porok, da mora priti do tega v doglednem času.
★
BRISANJE DAVČNIH ZAOSTANKOV.
Finančni minister je stavil predlog. ki ga je finančni odsek tudi sprejel. da se prebivalstvu odpustijo vsi zaostanki na neposrednih davkih do
1.	1920. ter naj se pobirajo le davki na vojne dobičke.
Od tega bodo imeli korist le Srbija. Bačka in Vojvodina, kjer so davkoplačevalci zaostali do omenjene dobe s plačevanjem davkov, ne pa Slovenija, kjer so se davki redno in strogo iztirjevali in kjer takorekoč ni zaostankov. Ne zavidamo Srbiji popusta davkov za omenjeno dobo. ker je v vojni toliko pretrpela. Neopravičeno je pa. da sta tudi Vojvodina in Bačka, ki sta tekom vojne in po vojni bogatele vsled svojih žitnih in vinskih pridelkov, in kjer kmetje-milijonarji niso nikaka redkost, deležni tega popusta, ki pomenja za državo izgubo okoli 3000 milijonov K. Toliko vsoto namreč znašajo zaostanki v davkih v teh pokrajinah, kakor je bilo konstatirano svojeoasno od vladne strani.
Nastali so ti zaostanki vsled tega, ker so v prevratu kmetje uničili vse davčne spise, tako da je davčnim uradom zmanjkala podlaga za odmero iti izti rje vanje davkov. Ali to se da v>opraviti. in pravičnost zahteva, da se iz omenjenega vzroka neiztir-jani davki naknadno predpišejo in iztirjajo. Ne gre tu za malenkostno vsoto.
Krivičnost takega popusta pa ne ieži le v tem, da ima od tega korist le en del državljanov, in to najbogatejši, ampak tudi v tem, da bodo vsoto 2 milijard kron, ki bo zmanjkala državnemu gospodarstvu, morali razmerno doplačati vsi državljani. Slovenija n. pr., ki je redno plačevala davke, bi morala prevzeti od omenjenega primanjkljaja na svoje rame okoli 160 milijonov kron.
Nadejamo se, da bodo naši poslanci opozorili vlado na to krivičnost.
■k
j+ Trgovina s poljskimi produkti od 19. t, m. Sombor: Kljub prepovedi izvoza se cene žita niso znižale. V poslovanju se opaža stagnacija ter vlada zanimanje cdluo za pšenico, ki notira 1000 kron. Koruza notira 400 K, oves 375—380 K. Vink ovci: Pšenica notira 1030—1040 K, koruza 410 do 415 K, oves 375—385 K. V prometu je nastala popolna stagnacija. Za pšenioo je dovolj kupcev, toda ponudba je slaba.
+ Promot bankovcev jo narastcl od
2	do 8. t. m. od 212,311.670 dinarjev na 3,712,667.910 dinartov. Zvišanje gre največ na račun državne uprave, kor so v istem času obveze države napram banki narasti« za 200,013358 dinarjev.
+ Rezultat zamenjavo »oračev«. Narodna banka je dosedaj vzela iz prometa okolo 200 milijonov bankovcev po 20 dinarjev. Od 1. maja bo zamenjavala te bankovce samo centrala v Beogradu.
+ Koliko živine dobimo iz Nemčije. Po mirovni pogodb] nam mora na račun odškodnine Nemčija tri leta dobavljati skupaj 25.000 konj, 50.000 volov in 100.000 krav in junic ter 40.000 ovac. Ker so nekateri naši pašniki po suši veliko trpeli, jo poljedelsko ministrstvo sklenilo, da neka! te živine proda Nemčiji nazaj.
+ Nabava železnih pragov. V eni zadnjih sej ministrskega sveta Je stavil prometni minister preč .g, da sc nabav] večja množina železnih pragov.
Privatni brzojavni promet je vzpostavljen s Kninom, Mučom, Dernišom, Sl-beričem, Kistanjein, Obrovcem, Pagom, Ncrvoljom, Unešdčcsn, la Perkovičem v. Dal-macUl.	„
— JDS bankirski bič ne seže še povsod. Tako n. pr. ne parira še liberalni »Prekmurski glasnik«, ki priobčuje o svojih gospodarjih to-le vest: Neeuvane naredbe. Državni sekvestri veleposestev v Prekmurju in agrarna reforma so nalagali do-sedaj denar — letno več sto tisoč kron — v tukajšnjih slovenskih denarnih zavodih in bankah. Prišla pa je nakrat naredba, da se morajo vse* te svote pošiljati Jadranski banki v Ljubljano in tam nalagati. Ta naredba je naravnost neverjetna- Pomanjkanje denarnih sredstev v Prekmurju. osobito pri denarnih zavodih, je občutno, ker so prejšnji madjarski denarni zavodi ustavili 'redno poslovanje in je prebivalstvo izgubilo do njih, kakor do denarnih zavodov sploh vsako zaupanje. Zato svoje denarne prihranke drži rajše doma, nego. da bi jih zaupalo denarnim zavodom. Potreba kredita pa je velika. tako pri trgovcu, obrtniku, kakor poljedelcu. Kako naj slovenski denarni zavodi ugode potrebam domačega prebivalstva, ako se jim odvzame velik vir dohodkov in se oropa pokrajina velikih denarnih sredstev, kateri izvirajo iz pokrajine same? Kako pride velekapitalist ičen denarni zavod v Ljubljani, oz. Trstu do tega, da njemu pride v dobro denar, kateri se po inalih zneskih zbira iz žepov prekmurskega prebivalstva in kateri bi moral biti na razpolago temu prebivalstvu samemu? Pn kakšnih potih se je posrečilo imenovani banki, da je napeljala denarna sredstva Prekmurja v svoje? Zahtevamo energično pojasnila in takojšnjo odpravo te nevzdržne naredbe! Stvar bodomo za-
i	Sledovali in ne bodemo odnehali perej, dokler se ta naredba ne odpravi. Radovedni smo samo. ali je izšla naredba od direktorja agrarne reforme za Slovenjo ali naravnost h Beograda od ministrstva agrarne reforme in ali je protekciia ali korupcija? — (Najbrže oboje! Op. ur.)
— Vsled neopravičenega napada Socijalno - demokratskega glasila »Naprej« na g. Peska se je odposlal »Naprejeveniu« uredništvu sledeči pooravek: Z ozirom na notico z naslovom »Ne Se Se!«, priobčeno pod zaglavjdm Politične vesti v. številki 88 z dne 20. t. m. v Vašem c. listu, iVas imenom gda. Antona Peska vljudno poživljam, da priobčite temeljem §-a 19 tisk. zak. v jutrajšnji Izdaji Vašega dnevnika na istem me--Btu in z istimi črkami sledeči popravek: Ni res, da bi bil »Jugoslovanski kreditni zavod« posodil NSS Č140.000 K »airf Nimmer \viederse-fcen«. pač pa je res. da ne dolguje NSS imenovanemu zavodu ali gospodu Pesku niti vinarja in da lima napram imenovanima prav nl-
l	ake obveznosti. — Z odličnim spoštovanjem: Dr. Krcjč.
— »Koroški Slovenec«. Pod najtežjimi neprilikatni je pričel na Dunaju izhajati »Koroški Slovenec«, list. ki je našim trpečim sorojakom na Koroškem nad vse potreben. »Koroški Slovcnec« ie edini glasnik naših koroških bratov. Dolžnost nas v svobodni domovini je. da mu pridobivamo tudi pri nas naročnikov in ga s tem podpiramo. »Koroški Slovenec« se naroča na Dunaju V.. Margaretenplatz 7, Lidova knihti-skaraa.
— Ljudsko štetje v Prekmurju je popravljeno ter izkazuje sledeči izid: vsega prebivalstva je 92.415 (1. 1910: 91.240). Po narodnosti je Slovencev 74.447. Srbohrvatov 763, drugih Slovanov 67. Nemcev 2081, Madžarov 14.435. •- Po veri je fifi.414 rim. katolikov. 24.754 protestantov in 642 Zidov. Leta 1910. je bilo Židov 978.
— Kočevske tožbe. V Kočevju izhajajoči list »Der Genossenschafter' v št. 15. (še vedno »Gottschee, am 14. April 1921« na čelu) člankar jadikuje, zakaj sc Nemcem ne godi med Slovenci tako dobro, kakor Nemcem v Banatu? — Kočevarje in Nemce v Banatu ne gre staviti v isto vrsto! Oni v Banatu so bili prej sužnji Madžarov in so jih Srbi osvobodili. Kočevarji pa so bili kruti gospodarji, ki jih ni vzdržavala lastna pridnost, ampak Izobilna podpora vlade ter so sedaj postali Slovencem enakovredni in enakopravni! Tega to ljudstvo nikdar ne pozabi in ne preboli, da so .prej živeli od slovenskih žuljev ter imeli vse predpravice, a Slovenci no-Aenih niti najenostavnejših pravic ne! 'In sedaj: delati morajo! Naj pokažejo 'svojo moč, kakor so jo Ncrnci v Banatu proti hudi nadvladi Madžarov, ^ te nimajo, ohranili so se le s polnočjo .avstrijske vlade in potom
: vesti.
»asimilacije«, kakor so zvali nasilno ponemčevanje. — In dokler si bodo upali Kočevarji take reči uprizarjati, kakor so jih uprizorili v Koprivniku, dokler bodo še vedno nam Slovencem kratili pravice — v mestni župni cerkvi še vedno pri slovenski božji službi (ki je še vedno le vsako drugo nedeljo) oznanujejo v nemškem jeziku —, dokler bodo Slovence sramotili in zaničevali, tako dolgo ne moremo Kočevarjev gledati drugače kakor jih mora gledati oprezen človek, da ne bo ogoljufan. Ko je Karel uganjal po Ogrskem svoje budalosti, so nekateri Kočevarji kar zadrževali sapo, češ: ali bo Jugoslavije potem konec ali ne? Oh, ko bi vedeli, da je bo, s kako slastjo bi padli po nas, pa nas Karelu prinesli kot glavno daritev za zjedinjenje z Avstrioj! Pa naj bomo z Vami prijatelji? Saj nismo šalobarde!
— Nezaveden slovenski kaplan. Nc dolgo tega Je v Kočela umrl. g. Bcrlan, zaveden Slovenec, prlstaS NSS. Pri pogrebu so bili navzoči pretežno sani! Sloveči, pa Je kaplan — Slovenec — molil vse molitve nemško! — Prav tisti gospod Je to storil pred kratkim pri pogrebu Hrvata E. Ribiča v Dolgi vasi, tudi tu je molil samo nemško! Mi se borimo za pravice slovenskega Jezika v cerkvi, ne dosežemo pa nič
—	župni pečat v Kočevju Jc še vedno nemški — slovenski kaplan pa pri pogrebu umrlega Slovenca moli nemško! — Seveda se bo dotičnl gospod ježil radi tega, da Javno ožigosamo tako ravnanje In nas imenoval »kulturkampferjec, kakor imenuje vsakega, ki ravna proU njegovi volji, kakor da Je on katoliška cerpev! Mogoče tudi, da bi rabil še kako drugo dokazno figuro: palico afli pest, kar so že tudi okusili ti in oni; če morete, pa utajite eno In drugo, g. Rovtarl Ne vznominjojte se, iavna dejanja sodi Javnost in ima pravico v to, skrivna pa seveda le vest in Sodn!k!
— Prevoznina dr2. nameščencev Iz zasedenega ozemlja. Iz krogov prizadetih nam pišejo: Po skoraj dveh letih so prišli sedaj pri knjigovodstvu deželne vlade na to, da so ■ b prihodu državnih nameščencev iz 7,-c denega ozemlja Izplačali nekaterim prt č prevoznih stroškov, t. j. nekateri sc imeli že Itak kreditirani železniški prevoz, a vendar so prijeli Se povrnjeno prevozne stroške. Vlada sedaj zahteva povrnitev teh stroškov. Do tukaj le vse prav. Ti«la m n o;; o Je talcih drž. nameščencev, k! niso imeli kreditirane vožnje ter so morali sami trpeti vse stroške, a povrnil) so Jim stroške le deloma, nekatorlm komaj do polovice. Prav je tore],, da tisti, ki so prejeli preveč, povrnejo, obenem pa naj vlada popravi krivico napram tistim ki so dobili premalo.
— Po!enlsfce Toplico za Invalide. S 1. majem priSnc invalidska uprava z brezplačnim zdravljenjem invalidov v DoJenj-skih Toplicah. Oni ivalkLI, ki sc žele zdraviti v teh toplicah, naj pošljejo svoje prošnje najkasneje do 20. maja Invalidskemu oddelku poverjeništva za socialno skrb (St. Peterska vojašnica.) Prošnje mora'o biti opremljene z Izvidom o nadpregledu in zdravniškim izpričevalom okrajnega ali okrožnega zdravnika, kjer se potrjuje, da je prosilec res potreben zdravljenja v Dolenjskih Toplicah in da je bolezen dejansko v vzročni zvezi z nlegovo invalklitclo. — Prošnje, ki ne bodo v tem smislu opremljene, se ne bodo upoštevale. Zdravljenje bo trajalo povprečno za vsakega invalida 3 do 6 tednov. Onim invalidom, ki so že letos vložili prošnje za sprejem v Dolenjske Toplice, ni treba istih ponoviti.
—Spomenica za vojno osvobojenje la tilodlnjenje 1914—19(8. S kraljevim ukazom je ustanovljena spomenica (spominska kolajna) za vojno osvobojenje in ujedinjenje. Pravico do te spomenice Imajo: vsi aktivni oficirji, rezervni oficirji, vojni činovniki, podoficirji, kaplar!, redovi in vojaški obvezniki vseh pozivov narodne vojske in poslednje odbrane (srbske in ne avstrijske vojske), ki so bili uporabljeni na bojišču in v službah v ozadja v času od dneva mo-billzaoije 1914. pa do .11. novembra 1918; vsi naši aktivni ministri in narodni poslanci v tem času; oficirji in redovi črnogorske vojske; vsi dobrovoljcj raznih odredov* ki so bili do 11, novembra 1918 uporabljeni na bojišču; vse osebe, uporabljene v službah v bolnicah ali kaki drugi vojni dolžnosti na bojišču ali v ozadju, kakor tudi člani raznih tujskih mlsdj. — Podelitev Sipomenice je prosta vsake fakse. Po smrti podeljenca preide spomenica v last njegove družine. — Vsaic upravičenec do te spomenice naj sc s tozadevnimi dokazili zglasi pri Občinskem uradu svojega bivališča. Za cme, ki stanujejo v Ljubljani, sprejema te priglase do konca tega tedna mesUii vojaški urad v Mestnem domu.
— Otvoritev Javne telefonske govorilnico v Dolenjem Logatcu. Pri poštnem in brzojavnem uradu Dolenji Logatec oziroma pri tamkajšnji telefonski centrali se je otvarila 5. t m. Javna govorilnica za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo.
— Kavalir hi Kočevja. KamUo Tcipo-
tltz je sicer v Kočevju samo trgovski vajenec, toda ko bi bi! moral dne 15. t. m. odriniti v Maribor k glavni razpravi kot obdolženec zaradi hudodelstva tatvine, Je ostal raje v Ljubljani. Tu si je poiskal dve mladi damici, najel avtomobil ter se vozil med rožicami po mestu in okolici. Ob koncu zabave se jc izkazal pravega kavalirja, zato je šoferju velikodušno ostal dolžan, ker ni imel denarja. — Vožnjo v Maribor pa sl je vendar prikrajšal, ker so ga že v Ljubljani zaprli.
— Uboj. V Sp. Berniku ie Andrej Stare z gnojnimi vilami ubil Blaža Jenko ta.
— Roko si je zlomil. Lesarju Alodzliu Iz Kota okr. Kočevje Je na poti domov nenadoma spodrsnilo. Pri padcu sl Je zlomil desno roko.
— Darovi Slovenski Matici. Češkoslovaški generalni konzul g. dr. Otokar Be-neš Jc nabral znesek 7000 K kot prispevek za izdajanje dr. Lahove »Češke antologije«, Darovali so: Ceskoslovacka obec 5000 kron; uradništvo »Češke ir.dnstrijalne banke« 1000 K; ataše čs. konzulata g. dr. Za -horsky 400 K; g. Anton Volny, uradnik čs. konzulata 200 K; ostalo p. h. osobje čs. konzulata 400 K. Gospodu generalnemu konzulu, ki je Iz lastnih sredstev daroval v Isti namen 10000 K, kakor tudi vsem odtalim darovalcem bodi izrečena najtoplejša hvala!
— Slovenska Matica Je prejela od češkoslovaškega konzulata znesek 2500 K kot prispevek za Izdajo dr. Lahove «Češke antologije«. Darovala sta: Ljubljanska kreditna banka 2000 K in neimenovan 500 K. Prisrčna hvala.
Ljubljana.
'= Z ljubljanske univerze. Svetovno znani profesor pariške univerze A. Meillet, ki je po svojih temeljitih delih o zgodovini grškega in armenskega jezika, po nebrojnih etimoloških razpravah, ki obravnavajo v veliki meri tudi slovanske jezikovne pojave, gotovo eden prvih sedanjih primerjajočih jezikoslovcev na svetu, obišče te dni na svojem znanstvenem potovanju po Jugoslaviji tudi Ljubljano. Počastil bo našo univerzo z javnim predavanjem »O razvoju slovanskega glagola«. Predavanje se bo vršilo v nedeljo, dne 24. t. m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani univerze (bivši deželni dvorec). Inteligentni krogi ljubljanskega občinstva, ki obvladajo francoski jezik, se k temu predavanju vljudno vabijo.
— Obzuana iunkdionlra. Sinoči se je vršil zelo dobro obiskan v odrl n j shod NSS pri Zlatorogu na katerem se Je oglasil k besedi tudi komunist Bartulovlč. Po zborovanju pa ga jc detektiv aretiral radi baje protidržavnega govora.
— Mesno vprašanje. Mestni magistrat bo dobavlja! za ljubljanski trg 50 do 60 volov po znižani ceni. Glede poziva deželne vlade za nizko maksimiranje cen govejemu inesu je mestni magistrat dogovorno s predsedstvom deželne vlade setavil komisijo treh članov: Zastopnika deželne vlade, zastopnika mestnega magistrata ter uradnega živinozdravnica mestne klavnice, ki bo ob navzočnosti komisije dala zaklati 10 rarJičnih volov, ki pridejo na ljubljanski trg v poštev. Po rezultatu bo komisija določila podlago za maksimiranje cen. Poročilo komisije se bo uradno objavilo v časopisju, da bo prenehalo neopravičeno govoričenje.
— Knstituiranic odbora »Društva z*. urarfnišfva Slovenije«. Na občnem zboru
kraj. skupine Ljubljana »Društva zaseb. uradništva Slovenije« izvoljeni odbor kraj. skupine, ki tvori pomnožen z delegati krajevnih skupin teven Ljubljane Osrednji odbor organizacije so je v svoji seji dne 19. t m. konstituiral. Za predsednika Krajevne skupine in Osrednjega odbora ie bil enoglasno izvoljen dosedanji predsednik gosp. Fran Orehek, za podpredsednika pa gosp. Valentin Urbančič.
— Vojaška patrulja na Viču. Po razpadu avstrijske armade, ko Je na glavnih cestah vse kradlo in ropalo, se je dogovorila družba petih Vičanov in Glinčanov, da tvorijo vojaško patruljo. Pod pretvezo, da rekvirirajo živino za častniško kuhinjo v belgijski vojašnici so izvabili stražniku Fr. Japlju 4 vole in dve kravi. Živino so prodali, denar pa zapili. Obsojeni so bili te dni: Fr. Ronez na 5 tednov, Ant. Oblak na 7 tednov, Ivan Oblak na 4 tedne, Anton Selan na 4 tedne in Janez Avbelj na 5 tednov težke ječe.
— Najdbe. Fr. Grom, trgovec v Trstu (vla Camercialc 329) je našel dne 9. m. m. v češkoslovaškem vlaku pri Logatcu žensko srajco in 9 svilenih rut. — Zasebnica Kokalj Neža je našla dne 13. t. m. na Vodnikovem trgu srebrno žensko uro. — Fr. K. je našel dne 5. t. m. na glavnem kolodvoru zlat uhan z briljantom.
— Izgubljeno, Uradnica Margareta Lenček z Rimske ceste jc dne 13. t. m. Izgubila v gorenjskem vlaku moder plašč, vreden 2500 K. Tehnični uradnik Mili. Do-bovišek je izgubil dne 9. t. m. z jermenom povedan šop 7 ključev. Percgrina Kopitar, trgovka iz Krašnje Jc izgubila dpc 14. t. m. od Mestnega trga do Dunajske ceste čmo nsnjato listnico z vsebino 9000 K, 1 zlat prstan s 3 kamni In rajnimi računi, —
čevljarski pomočnik Andrej Sodnik je Izgubil dne 10. t m. rujav klobuk z zelenim trakom. (Oboževalec nemške noše je bil gotovo globoko zamišljen, kar se po nedeljah zvečer v Ljubljani kaj rado pripeti. Op, poročevalca-) Delavka Ana Šušteršič je izerubiia zlat prstan v obliki planinske rože v zelenim kamnom. Zasebnica Zofija Jakil je izgubila od Prisojne ulice do Leo-nišča zlato zapestnico v obliki verižice. — Sluga Cubka Al. je izgubil dne 7. t. m. od Zvezde do dr. Tavčarjeve pisarne 13.000 K in dva čeka na Blasnikovo tiskarno.
-- Nesreča pri delj. Elektrotehničnemu vajencu Josip Ničmanu na Trnovskem pristanu je pri rezanju žice skočil koncc žice v oko ter ga poškodoval.
— Sokolsko društvo v Šišk] vabi na predavanje o zvezdah (II. del), ki se vrši v četrtek 21. t. m. ob 20. v I. razredu deške ljudske šole v Šiški.
~ Ukraden »parlzar«. Kavarnarju Fr. Krapežu je bil prejšnji teden Iz šupe v Mestnem logu odpeljan velik tovorni voz takozvani parizar, vreden 4000 K. Voz je bil zeleno pobarvan. Tatu so na sledu.
— Čuden »orel«. 32 letni Vencel Khin, dninar in godec, doma iz okolice Plzna, !e bil pred tuk. dež. sodiščem obsojen na 10 mesecev težke ječe, obenem pa Izgnan iz naše kraljevine. Obsojenec je ves tetoviran, kakor kak indijanski poglavar. Čez cc-la prša je tetoviran razpet orel; na levi roki ima: nago žensko, jelena in srce z mečem; na desni roki pa sc blestijo: lovec, golobčeit in vzhajajoče solncc.
— Policijska kronika. Včeraj je podala ljubljanska policija 26 poročil, in iscer 13 zaradi cestnega polic, reda, 7 zaradi pijanosti in kalenja nočnega miru, 3 zaradi pasjega kontumaca in 3 razna poročala.
Maribor.
Stanovanjska mlzorHa v Mariboru po-
stajja od dne do dne hujša. »Jugoslovanski Lloyd«, lastnik »Križevega dvora« je odpovedal stanovanje 5 strankam, »Gospodarska banka* pa 15 strankam.
Društvo odvetniških In notarskHi uradnikov mariborskega okrožja je poslalo vsem gospodom odvetnikom In notarjem okrožnico, v kateri je zahtevalo za zmožne pis. vodje to konciptjente 3000 K, za perfektne strojepiske 1500 K mesečno, ostado osobje pa po sposobnosti in dogovoru. Te plače naj b! veljale od 1. februarja 1921. Pogodil pa se je slučaj, da pisarnovodja iz lastnega nagiba ni hotel do 1. aprila Izplačevali vlač v tem smislu, dasiravno so okrožnico sprejeli vsi gg. Sefi brez pristavka, ker so itak uvideli težki položaj, v katerem se nahaja uradništvo vslod rastoče draginje. Tako je pa uradništvo, ki spada v to kategorijo za 400 K prikrajšano Mislimo, da tako ravnanje posameznikov ne spada v okvir društva In zahtevamo pojasnila.
Obrtno nadzorstvo v Mariboru (za
okrajna glavarstva Maribor, Ptuj, Lluto-mer in Prekmurje) ima začasno svode uradne prostore na mariborskem magistra-t u.
Drugi koroški večer se vrši dne. 4. maja v Narodnem domu.
Poročila se je gospa Marta Voh, rol. Stmovšek, z gosp. Stanko Ravtarjem, s okoljskim uradnikom juž. žel. v Mariboru.
Nenmljlva milost. Pred mariborskim sodiščem se je včeraj vršila zanimiva obravnava proti Rozi Kramaršič, ki je Imela z brivcem Apačnikom otroka. Ko je prišel otrok na svet, ga je babica Vele — seveda v sporazumu z materjo —■ živega polila s špiritom in zažgala. Obsodba teh zvenln pa je naravnost neverjetna: mati R. Kramaršič je bila oproščena, t motivacijo, da Jo notorična pijanka, brivec Apačnik je dobil 5 mesecev, h?b!ca Vele pa 1 leto Ječe.
Celje.
Občni zbor celjsko podružnice Jugoslovansko Matice se je minulo nedeljo vrši Ob srednji udeležbi. V uvodnem govoru Izreka dosedanji predsednik g. Sancin zahvalo vsom, ki so materijelno podprli Matic). Tajnik g. Lužnik je podal taoniško poročilo. Blagajničarka gdč. Omladičeva poroča, da Je zbrala podružnica v preteklem letu na članarini (344 članov) 10.799 K 60 v, na darilih 18.907 K 5 v ter zbirko ob priliki aneksije 17.324 K 68 v; v Ljubljano se ie poslalo centrali 22.100 K, stroškov je bilo 2.896 K 46 v. Odboru se da absolutortj. V novi odbor so izvoljeni gimn. ravn. g. Anton Jeršitiovič za predsednika, kot odbornik) gg. dr. Omerza, dr. Dornik, dr. Orožen, Jcrše, Lužnik, Černcj, kot namestnik! gdč. Omladičeva, gg. Plahuta In Batič kot preglednika gg. Wutt In Gobec in kot delegata gg. Jcršinovič Jn Lužnik. Razpravljalo se je nato še o raznih predlogih in željah tor se končno na predlog g. Huznrka sprejeli dve resolncijf, v katerih se od merodajnih krosov zahteva odločnost v represalijah za krivice, ki se gode našim ljudem na Koroškem, dalje se zahteva, da sc zastavijo vse sile v rešitev koroškega vprašanja v smislu, kakor Je bfilo rešeno vprašanje Gor. Slezlje. H koncu se je izrekla še zahvala dozdanjemu predsedniku gosp. Sancinu, Id je prestavljen v Mariboru. Zborovalci so soglasno izrekli svoje soglasje z Izvajani!, nakar je g. Jcršinovič zaključil občni zbor.
Zborovanje hišnih posestnikov minula
nedeljo se je vršilo ob precejšnji udeležbi Hišni posestniki so rned drugimi vprašanj' razmotrivali tudi povišanje najemnine.
Primorje.
Fašisti v Postojni Dne 13. t. m. so fašisti ustanovili v Postojni svojo podružnico. Po shodu je kakih 40 oboroženih divjakov izzivalo od go-stilne do gostilne. Prepevali so sra-motilne pesmi ter kričali, da Postojna jc in ostane italijanska, * slovenske svinje« naj gredo v Ljubljano. Ker je neki naš mladenič ugovarjal, so ga neusmiljeno pretepli, nato pl izročili orožnikom, ki so vklenjenega odpeljali. Italijanski časopisi pa poročajo o »dostojni manifestaciji«.
Renegat ustrelil Slovenca. Pretečeno nedeljo so bili v neki gostilni v Rojanu slovenski fantje. Med nje se je vsilil tudi neki italijanski orož-nik slovenske narodnosti v civilni obleki ter dosledno govoril italijansko. Ker mu je vsled tega Al. Legiša očital odpadnišlvo, ga je renegat počakal pred vratrni in ga z revolverjem ustrelil. Italijanske oblasti bodo orožnika gotovo oprostile in še, poli valile.
Nar. soc. stranka.
Kočevje. Kakor znano, je NSS V Kočevju edina vložila pravočasno kandidatno listo. Zato je to listo smatrati kot izvoljeno. Po vložitvi liste pa so nekateri kandjdatje rudarji* zapeljani po komunističnih hujskačih. kandidaturo preklicali. Vsled tega se je izpraznilo 5 odbomiških mest. Akoravno je imela stranka še obilico zmožnih in zanesljivih mož na razpolago, se je vseeno odločila, da v interesu prepotrebnega složnega sodelovanja vseh Slovencev v Kočevja ponudi izpraznjenih 5 od-borniških in 4 namestniška mesta ostalim nar. strankam v izpopolni*’ tev, kar se je tudi storilo. V bodočem občinskem sveta mesta Kočevje bo-do tedaj zastopane NSS, JDS in SLS. Vodilni kandidati NSS so: PoloviČ Ivan, profesor, Miklavčič Peter, rudniški paznik. Rovan Rudolf, sedlar, in hišni posestnik. Repovš Edvard, rostajni načelnik, Novak Ivan. mizar. In hišni posestnik. Medved Viktor, sod. oficijal v p„ Beljan Jože, go«, stilničar in posestnik, Sotlar Martin, rudniški paznik, Draškovič Gašpar, rudar, Mavrin Jure, hišni posestnik, Vatovec Anton, davčni sluga. Stolpa Zdravko, davčni uradnik, Vuičič Anton, nadpoštar, Velički Friderik, rudar, Podvržan Franc, rudar. Smo-* le Franc, slikarski mojster. Muravec Franc, rudar, Cetinski Anton, sodni nadoficijal in Kranjc Ivan. rudar.
Odborniki ostalih strank: Kaj-fež Anton, veletrgovec, Watzl Franc, gimnazijski ravnatelj, Novak Josip, Šolski nadzornik. Huter Iv?a, sodni svetnik. Reven Oabrijel, davčni nad-i upravitelj.
Slovenska javnost v Kočevju je hvaležna NSS. ki je s premišljenim m treznim nastopom preprečila volilno borbo med Slovenci ter po popolni zmagi ustvarila podlago za skupno, složno in uspešno sodelovanje vseh Slovencev. Odstraniti je bilo marsikatero zapreko, premagati precej osebnih nasprotnikov — uspeh pa je popolen. Prvi slovenski cbčinski odbor v Kočevju nam po svojih pripadnikih jamči, da bodo njegovo delo uspešno in za sploš-nost koristno. Kočevskim Slovencem pa kličemo: »Složno in vztrajno po tej začrtani poti naprej!«
Sokolstvo.
II.	pokrajinski Sokolski zlet t
Osjeku. Pripravljalni odbor je izdal že 3. oklic na prebivalstvo pod naslovom »Pomen Sokolskega zleta za mesto Osjek«. Oklic pravi, da je Sokolstvu glavni cilj, dvigati moralna in telesno moč naroda ter ga vzgojiti v narodnem in demokratskem duhu. Po tolikih borbah, trpljenju in robovanju sino doživeli čas. da moremo brez nevarnosti nuditi roko tako Srbu. Hrvatu in Slovencu, da smemo s ponosom reči vsemu svetu: bratje simo ene krvi. edinj smo, edna nam je dražava, eden nam je narod. Naša sokolska naloga je sedaj. da to edinstvo utrdimo, da vzgojimo narod v tem duhu. — Morda bo velika manifestacija sokolske ideje ravno v Osjeku. v tem potuj-čenem mestu, zmagala; morda privede v naš krog ljudi, ki dosedaj ni-i so Sokolstva prav razumeli, a na Vidovdan ga bodo videli v popolni veličini, ga bodo razumeli In vzljubili.
Pošljite naročnino!
A. K. Green:
Nevestina skrivnost.
(Dalje.)
Oprostite, kako pa si je upala uboga šivilja odpirati vaše predale in šariti po vaši skrinjici za lepotičje? S kakšno pretvezo si je dovolila to predrznost?
Genovefa je zbrala poslednje moči ter odgovorila hlastno: Ničesar ni rekla; vse se je zgodilo tako naglo, da ni bilo časa za pojasnila.
Toda kako je mogla vedeti —.
Doktor, ki je spoznal, da sc bliža ženino stanje katastrofi, ga je prekinil nagi?:
Genovefa, samo to mi povej: ali it bila stekleničica s prusko kislino rista, ki sem ti jo dal takrat, ko —.
Vprašanje je bilo zaman. Velika rdeča lisa sc je pojavila zdajci na njenem licu; zdelo se je, da ne vidi in ne sliši ničesar več.
Bolna sem, Vater, bolna sem, je zaječala z ubitim glasom, in v naslednjem trenotku je ležala onesvc-ščena pri njegovih nogah.
Dvajseto poglavje.
Minil je bil dan, strahotno resen dan za doktorja Kainerona, ki je bil iedva iztrgal svojo mlado ženo smrti. Še zdaj je bila tako bolna, da je bilo dovoljeno po vsej hiši le tiho šepetanje in neslišna hoja, toda najhujše je bilo pri kraju.
Kakor hitro so ga mogli doma pogrešiti, se je napotil Kamc%on h Grycu, da bi končal negotovost, ki so jo bile povzročile Gcnovefine zadnje besede. Vedel je, da more to storiti, zakaj pomnil je še dobro, pri kateri priliki je bil dal Genovefi nevarno zdravilo, ki ga jo smela rabiti le po predpisu, to je, silno razredčeno z vodo; in nadejal se je, da spozna stekleničico. dasi je bil listek z napisom »Strup!« in njegovim lostnoroč-* uim navodilom baje odpraskan.
Gryce, ki je spoštoval doktorja Kamerona zelo visoko, je čutil do njega odkrito pomilovafije; čakal ga je, ker sta bila zmenjena, in ga sprejel prijazno, toda resnobno.
Ali imate kosec razbite steldeni-čice, iz katere se je zastrupila'»Mild-red Farley? je vprašal doktor brez dolgega uvoda.
Da, celo tu, pri sebi. Morda jih želite videti?
Rad bi vam dokazal, da je bila stekleničica tista, ki sem jo dal svoji sedanji ženi kmalu po najini zaroki. Dobro še pomnim, da jp imela na vrhnjem robu majhno zarezico, no večjo od bucikine glavice; ako je tisti kos še ohranjen, vam jo lehko pokažem.
To bi bilo vsekako važno odkritje, je rekel detektiv, jemljoč črepinje iz predala. Ali je to (isto znamenje?
Da, je potrdil Kameron.
Resna stvar, zelo resna stvar, je mrmral Gryce.
Doktor se je vznemiril: kaj misli detektiv? Njegov prispevek je vendar zgolj potrjeval, da je govorila soproga resnico, in je bil dragocen kot člen, ki ga je dotlej manjkalo v verigi dokazov. Ali mari detektiv ne verjame Genovefi? Menda ni ojačil sumnje proti nji, namestu da bi jo uničil?
Moj položaj, je izpregovoril, ne bi mogel biti mučnejši, nego je. Vi sumite mojo ženo. ki se bori s smrtjo, jaz pa zaupam brezpogojno njeni besedi. Verjel bi ji, magari če bi prišlo deset prič, ki bi izpovedale, da so jo videle, ko je dala Mildredi farleyevi strup.	„
Grycu ni bilo do razgovora, ki ni obetal nikakega pametnega uspeha. Ali mi morete povedati, je vprašal zdravnika, kdaj1 bo vaša soproga spet toliko okrevala, da jo bo moči izpraševati?
To utegne trajati več tednov, morda tudi mesecev, se je glasil resnobni odgovor. Ako želite pojasnil o njenem zdravju }n o ten«, kdaj jo boste smeli zaslišati, izvolite vprašati doktorja Westona. Pritegnil sem ga baš s tem namenom hi ne bom vplival na njegovo mnenje v nobenem pogledu. Ako bi bilo po mojem — to boste pač razumeli — ji sploh ne bi več omenil te mučne stvari.
Bodite prepričani, da ne bom vznemirjal niti vas niti vaše bolne
gospe soproge, ako se bo le količkaj strinjalo z mojo dolžnostjo, je sečutm no odvrnil Gryce.
Ali sc vam zdi neugodno, da je bila stekleničica last gospodične Gre-torexove?
Žal nii je le, je dejal detektiv, da nama vaša gospa soproga danes še ni pojasnila, kako da je uboga šivilja toli dobro poznala vsebino njenih predalov, da je mogla na prvi mali zagrabiti smrtonosno pijačo.
Tak to je tista sumljiva okolnost? Doktorju se je zvalil kamen s srca; hvaležno je pogledal Gryca. Morda vam moja žena sploh ne bo vedela pojasniti, saj pravi sama, da je neverjetno.
Detektiv se je molče naklonil.
Ali ste govorili z Molesworthom in mu povedali, da je izpovedala moja žena drugače nego on ter priznala, da je bilo dekle že mrtvo, preden je stopil v hišo? je vprašal Kameron,
O tem ne moreva govoriti, gospod doktor; najprej je treba počakati, ali nam ve vaša žena razložiti nekaj temnih točk; dokler se to ne zgodi, sc ne moremo spuščati v zaupanje z njenim soprogom.
Dobro, je vzkliknil Kameron strastno; jaz, gospod Gryce, vam svojega zaupanja ne odrečem: nočem vam skrivati, da,ljubim svojo ženo — kako iskreno in globoko, t» vem šele zdaj, odkar sem videl nad njenim čelom senco smrti. Moja dolžnost je, da jo skušam rešiti. Neizmerna bol in morda celo neizbrisna sramota preti njeni bodočnosti, ako se mi ne posreči dokazati ne-ovržno, da je njena izpovedba o Mildredi Farleyevi sama najčistejša resnica. Cesa zahtevate? Rateji dokaz njene nedolžnosti bi vam zadoščal? Z besedo mi sicer niste povedali, ali vendar čutim prav dobro, kaj mislite: da ni vzel steklenice iz skrinjice nihče drug nego ona sama!
(Dalje prib.)
EDINI SLOVENSKI DNEVNIK,
K! POROČA STVARNO IN NEPRISTRANSKO.
JE ..JUGOSLAVIJA".
ClTAJTE JO!	NAROČAJTE .101
Mali oglasi.
8»rotia se s
POSTELJA
dobro ohranjena, z žimnico, postelj je iz trdega lesa. Resljeva cesta 24. Ii.
LESNI TRGOVCI IN GOSTILNIČARJI POZORI
Proda se posestvo obstoječe iz 8 oralov rodovitne zemlje, njiv in travnikov. Tik velike ceste je gostilna, mesarija in lesna trgovina na Zg. Polskavi št. 4. Več se izve pri g. dr. Pučniku v Slov. Bistrici. 683
CENTRIFUGALNA SESALKA
(Hocbdruckevolvcttenpumpe) popolnoma nova, nerabljena, iz predvojnega materijala, na 3 stopnje, Neumanovega tipa 2.0, ki daje 300 litrov vode na min. pri motorni sili 5 konjskih sil, je naprodaj. Ogleda se pri gasilnem društvu v St. Vidu pri Ljubljani. Fr. Bernik, načelnik, Podg ira 28.
VELIKO POSESTVO
v Ziljski dolini na Koroškem se zamenja an proda. Zaraščen gozd, senožet in planina. Naslov v upravništvu »Jugoslavije«,
PRODA SE:
Kompleten »Valvazor«. Cena hi na ogled v upravi lista.
TRGOVSKA HISA NA VOGALU
z lepim vrtom. Vpraša se Zappotli, Gajeva utica 15, Maribor.	680
VEČ ZABOJEV
velikih starih. Cena in naslov v upravništvu Jugoslavije,	614
PRODAJA KOČIJE!!!
Proda se iz proste roke krasna skoraj nova, popolnoma izborno ohranjena kočija. Cenjene ponudbe prosim na upravništvo Jugoslavije pod »kočija«.
Kupi se:
HIŠA
ako mogoče primerna za trgovino v bližini železniške postaje se kupi. Ponudbe z navedbo cene pod naslov H. Logar, Sv. Petra cesta 12. II. Ljubljana.
KONJA
uporabnega za ježo in vožnjo kupim. Ponudbe pod »Jahač« na upravo ■ .o-slavije.
693
Službe:
KNJIGOVODJO popolnoma samostojna moč, bilančnih in zmožen za pisarniškega vodjo se išče za takjšnji nastop v večje industrijsko podjet« je v Ljubljani. Ponudbe z zahtevo plače na upravništvo tega lista pod »knjigovodja««
685
DOBREGA POMOČNIKA
za trda boljša dela, tedenska plača poljub« no tudi na akord s hrano, potem učenca koji bi imel veselje in resno voljo izučiti se mizarske obrti,	680
VEČ UČENCEV SPREJME
V	podučevanje na gosli. Aleks. Czickalj Prešernova ulica, Ptuj.
KN J1GOVODKIN J A
vešča dvojnega knjigovodstva, samostana moč išče službe. Ponudbe naj se blagovoli vposlati pod »Vestnost« na upravništvo Jugoslavije.	691
KUHARICA
se sprejme takoj, katera mora znati dobro kuhati. Prednost imajo one z dobrimi spri« čevali. Plača dobra. I^totam se sprejme šl« vilja na dom. Naslov .pove uprava Tugo-slavije.
3	mlade pripravne delavce sprejme, katere bi izučil v papirni stroki. Prednost imajo oni, ki so se izučili kakega obrta ali dovršili obrtno šolo. Kartonažna tovarna J. Bonač sin, Ljubljana.	682
Hazno;
HIŠO ALI VILO
iščem z prostim stanovanjem v Mariboru t 2 hi pol nadstropno, z vsem komfortom urejeno hišo in prostim stanovanjem ter, velikim vrtom v Gradcu (Nem. Av.) v bližini finančnega ravnateljstva. Premoženjski davek Je že plačan. Ponudbe na upravo Jugoslavije v Mariboru pod »Zamenjava?,
692
IŠČEM PEKARIJO V NAJEM
( v prometnem kraju v mestu, trgu ali na ; deželi za več let. Naslov pove uprava »Ju« : goslavije.	690
POŠTNINA se s 1. majem zviša; naročite si pravočasno: vaniliu-sladkor, pecivni prašek, čaj, afran v zavitkih in v vrečicah po 250 gr. Cene znižane. Adria izdelki, Ljubljana. 687,
TRGOVSKI LOKAL
z vso opravo odstopim proti primerni od« škodnim. Kdo, pove upr. lista.	676
HOTELI
na Jesenicah
najbolj prometen in industrijski okraj j na Gorenjskem, važno železniško križišče, zelo razvita industrij#, so z vsemi pritiklinami in z vso opremo
PRODA.
K hotelu spada: restavracija s celo opremo, 16—18 popolnoma opremljenih tujskih sob, (vsak dan oddane), tovarna za sodavico z več 100 rezervnimi steklenicami, lep vrt, even-tuelno vso posodo v kleti vse v najboljšem stanju.
Samo resne ponudbe naj se pošlje do 28. t. m. na upravništvo .Jugoslavije* pod šifro »HOTEL*
Krojiteljica
oziroum dcloTodkiuJn,
več pomočnic in 2 učenki
se takoj sprejmejo.
Išče se tudi v«č šivilj, ki bi sprejemale delo na dom. Vprašati: Izdo-tovalnica perila G. VOJ8K4,
Ljniiljisna, Poljanski nasip 10.
SpecHciJska tvrdka
161 Šli t
na RAKEKU
oskrbuje točno, najhitiejše vse v spe-dicijsko stroko spadajoče posle, tndi »»carin {cuje.
Hišnega
upravitelja
išče »Udruženje želj. činovnilra* v Ljubljani za upravljanje zdraviliškega doma v Rogaški Slatini za dobo od 1. maja do konca tega leta. Nastop takoj. Prednost imajo vpoltojeni železniški uradniki. Ponudbo nujno na .Udniženje željezniekih činovniko" v Ljubljani, Poljanska cesta 73.
izdelki čeških mizarskih mojstrov na Dunaju.
Spalne in jedilne sobe, sobe za gospode, saloni, klubove garniture od navadnega do najfinej-šega izdelka, kuhinjske opreme, stoli, tapetirano pohištvo, železno pohištvo, pohištvo iz mehkega lesa, domači izdelki po zelo nizki ceni na debelo in drobno v zalogi pohištva
tis,
Slomškov trg O.
Ceniki franke E Prosti ogled!
tali tam Mi ISalSsj!
Kompletno pohištvo za tovarno ledu, iz tovarne N. I.efeld & LentSch SchCninger, sistem „Sch\vefeIsfiure, izdeluje 80 leg ledu na uro, kompres-sor, kondeusator, 7 bakrenih cevi, kompletna napeljava cevi, ter 77 celic za po 6 kg ledu. Samo 1 leto v obratu, izvrstno ohranjeno, pripravljeno za transport ter takoj na razpolago.
Erstc Bitezalniaficr Valz-m ti lilo A. <Gi. Baoruluioa.
f
,Triglav
sS-scIe5!© kauo
kavine konserve s sladkorjem kavine konserve brez sladkorja marmelado
nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini
a
tovarna Strani*
v Sm^trci p« SCamhSStu
Kupuje tudi tozadevne surovine.
stavbeni in strojni se Jokoj sprejmejo.
Za elan in hrano preskrbljeno. — f.Tiroinj , meh. delavnica Vrhnika.
Autodelavuica
Fr. Puh
Karlovška cesta št. 10.
Izdeluje vsa posamezna dela za avtomobile, popravlja tudi stroje vseh
vrst. Prevzema vsa železostrugorska dela točno in najceneje.
oacnBncQnon®9KicaBC!aDD2D«i
Prima angleški Kristal
,Boraks‘
vsaka množina se dobi po K 31 — franco skladišče. — Naročila na
PROMET
tclin. industr. podjetje d. z o. z.
Ljubljana, Gradišče 9/1.
Proda se motor
220 volt, 8 konjskih sil s 600 obratov na minuto. — Naslov pove upravništvo »Jugoslavije".
Po najnovejši medi izdeluje najelegantneje moške obleke, modni n teli jo
Fram Maiis, fgsgn
© Ljubljana, v Rebri St. 2. (Stari trg).
300 volt, 10 konjskih sil z 1200 do 1600 obratov na minuto. — Ponudbe pod „MOTOR11 na upravništvo »Jugoslavije".
vHM&szaasa
Kadi opustitve tega predmeta se proda cela zaloga auto-gumi plaščev in cevi najboljših znamk vseh dimenzij po izredno nizki ceni
tehn. induelr. podjetje (dr. z o. z.) LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 9 I.
— —J
!! Pozor kolesarji!!
Vljudno naznanjam, da lakiram z najboljšim uspehom vozna kolesa, Šivalne stroje itd. v peči. izvršim v dveh dneh. Priporočam se tudi za lakiranje automobiiov.
A. MALGAJ, Sp. SSšks, Knezova 121.
GBgSSCgSSSI Priporočajo se sledeče domače tvrdke
Avtogaraža
Popravila vseh strojev Šušteršič & drug.
■mr—i i —■■■ i in.■ mn—ii.m. im ii«rrrn
Kleparstvo
Teodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8.
Pisalni stroji Kontrolne blagajne
prodaja m popravlja Franc	Cankarjevo	nabr.	5.
Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33.	Specialna trgovina z juveli in zlatnino Lud. Černe, Woliova ulica 3.	e papirjem Uranus, Mesini trg n.	b špecerijo, železnino in cementom Alojzij Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta št. 31.
		s pohištvom in mizarstvom Franc Škafar, Rimska cesta 16.	
Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telet. 366).			
	Orodje in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37		Šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c. 15.
		n pisalnimi stroji The Rex & Co., Selenburgova ulica štev. 6.	
Špedicija Uher J. & A. Selenburgova ul. 4. Telefon St. 117.			z železnino na debelo in drobno Breznik & JTitsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1.
		s čevlji -Aleksander Oblat, Sv. Petra c. 28.	
	Trgovina s Špecerijskim in delikatesnim blngoin Janko Stupica, Sodna » ulica.		
Slikarstvo, pleskarstvo Ivan Martinc, Poljanska c. 20.		s Špecerijskim in kolcnijalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10.	z delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg 19.
z železnino Erjavec & Turk, Valvazorjev trg 7, nasproti Križ. cerkve.
Arhitekt
Viljem Treo, Gosposvetska c. 10.
Fotografski atelje in povečevalni zavod
Franc Kunc, Wolfova ulica 6.
Slike za legitimacije
Hugon Hibšer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 7, naspr. Križ. cerkve.
Odgovorni urednik. A«t«n Rcseft,
Tiska »Učiteljska tj.ska-foa«. v LiubljanL