Stev. 58 Trst, v četrtek 27. februarja 1913 Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN >;fi efe Rftdaljah In praznikih ob 5., ck panedcljkili ab 9. sjetraj. i- Mimljce it«T. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) ▼ mnogik '•-»bakaroah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, rostoini, Sežani, Nabreiini, St. Luciji, Tolminu, Ajdor-Sf&ai, Dornbergu itd. Zastarele IteT. po 5 nvfc. (10 sfcoi.) 5hsla8i 8e računajo na milimetre t Hrokoati 1 >aiOBe. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi p« 8 H mm. -frtnirn. zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov M m li mm. Za oglase v tekstu liata do 5 v*s» 20 K, vsaka • ada^na vrsta K 2- Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-v^aj pa 40 atol Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« ^jDosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljive v Trstu. CPINOST Glasilo politifaiaga druHv« „Kdtnoat* n Primorska NAROČNINA ZNAŠA leto 34 K, pol leta 12 K, S mw«C« S*;»> ročbe brea dopoalan« naročnin*, se ipra^a as os atol m u4«UA« lilMjt ,rXX>UKOUXXm MtK MU uu Krta M« it f«l l*u Kr«i »tO Vri dopfcn naj ae podajo aa oredai4tvo HAa. Hmtt ot-tor *maa piana a* as aprejesuje la raksplsl sa as vraAsf*. Baročnim o. oglase in reklamacija je poAiljaV na uprave iHv UREDNIŠTVO t atfoa BUr^i« (Utatr! 2« (Kartam Sorv-hrt^atstt fca odgovorni urednik ŽTCT A. 31 VOĐINA fcu—eiaij tata „Edinost". - Natisnila Tiskarma .TiHaen ' a a oaajenim poroAtroa » Tiaeu. u CHorgio Oaiatti fctsv. VS. imHaifari račan Stev. 641-652. TTLFPOrt ft B BRZOJAVNE VESTI. Mednarodni položaj. Demobilizacija ? — Bolgarsko rumunski spor. — Usoda Skadra. — Odločen srbski protest. DUNAJ 20. (Izv) Oficljozna poročila o internacljonalnem položaja skušajo danes nekoliko oslabiti optimistično naziranje, ki se je kot posledici včera/šnje Izjave ministrskega predsednika grofa Stiirgkha vsesplošno pojavilo. Oficljoznl krogi namreč zatrjujejo, da obstoja v Internacljonalnem položaju še vse polno težkoč. Do sedaj nI še niti v mirovni zadevi med Turčijo in balkansko zvezo nobenega napredka, niti ni še določen način, kako naj se reši bolgarsko rumunski konflikt. Bolgarska je sicer privolila, da odločijo velesile glede konflikta z Rumunljo, Rumu-nlja pa se temu načrtu velesil noče podvreči In je Izjavila, da akceptira le posredovanje velevlasti Velesile so zato sklenile, ponovno Intervenirati pri rumunskem kabinetu In pripor o čatl Rumunlji, da se tudi ona podvrže razsodbi Evrope. Oficijelno se zatriuje, da tudi v albanskem vprašanju niso še poravnane vse diference med Avstrijo In Rusijo. Zlasti vprašanje pripadnosti Skadra še nI popolnoma rešeno. Vrh tega ni pričakovati, da bi jutr-šnja veleposlaniška konferencu že perfekci-jonlrala albansko vprašanje. Londonska vlada se silno trudi, da pokaže poslanlška re unija nekaj pozitivnih vspehov vsaj do 10. marca, ko se sestane angleška poslanska zbornica. Seveda je jako nepotovo, če se to G>eyju in angleški vladi tudi posreči. G;ede ve*tl o demob lizacljl se uradno poroča, a prihaja ta ker a k sicer v vpoštev, da pa še ne stojimo pred — falt accompll. ^etudi obstoja možnost demobilizacije, ven dar še nt gotova. Temu je treba pridodati, da tukajšnji diplomatičnl krogi tudi danes presoraio situacijo skozlnskoz optimistično. Zatrjuje se namreč, da Nemčija po novno pritiska na Dunaj da naj se avstrlj ska vlada propozicijom Rusije glede demobilizacije ukloni in Izvrši tako za evropski mir In razvoj mednarodne politične nujen korak. Rusija namreč ne zahteva samo, da mora Avstrija demobilizirati s amo na seve ru, ampak sploh vse svoje čete na vseh točkah. Jako važno je dejstvo, da se Srbija, kakor se poroča, eventualnemu avstrijsko ruskemu sporazumu na podlagi katerega bi Dja kovica in Dibar pripadla Alban'ji pod nobenim pogo em ne misli ukloniti Srbske čete teh dveh mest nikdar ne bodo zapustile in srbski poslanik v Londonu je že dobil od svoje vlade ukaz, naj naznani veleposlanikom in angleški vladi najodločnejšl protest Srbije proti priklopiti Djakovice In Dibra Albaniji. Popolna reslgnacija v Carigradu. PARIZ 26. (Izv.) „Matinov" poročevalec v Carigradu Javlja svojemu listu, da |e dobil turški generalni štab obvestilo o koncentriranju velike bolgarske armade med Dimo-tiko in E'gene. PODLISTEK. AKTA Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Spisal Aleksander Duma s. — Prevel F. P. „Z&kaj ? Ti še vprašuješ ? Odpusti mi, toda povej mi: ali more ženska vztrajati pri taki orgiji, pri kateri bi bile zardevale celo Venerine svećenice? O, mati moja, ali nisi čula onih pesni? Ali nisi videla nesramnih dvoijanic? Teh glumačev z njihovimi nesramnimi kretnjami ? Oh, nisem mogla prenašati kaj takega. Zbežala sem v vrtove, toda tudi tu sem videla reči, ki sem se jih ustrašila. Ti vrtovi so se zdeli obljudeni kakor nekcč gozdovi. Zdelo se je, da tiči v vsakem vodn|aku nečista vila, za vsakim grmom razk< šen satir. Ali ml moreš verovati, mati moja ? Med temi moškimi in ženskami sem opazila mnogo uglednih ma-tron in vltezev. Nato sera pobegnila iz vrtov, kakor prej iz slavnostae dvorane. Našla sem vrata, ki so vodila k morju. Zaklicala sem mornarjem, da pripadam tvojemu spremstvu, in vzeli so me na krov. S.-edi teh surovih ljudi in vojakov sem se bol|e počutila, nego za Neronovo mizo, ob dano od rimskih plemenltnikov." .Ltoogi otrok I Ia česa pričakuješ od mene?" Veliki vezir Mahmud Šefket paša |e imel včera) na Porti z angleškim In francoskim poslanikom dolg razgovor, pri katerem se |e razpravljalo o politični situaci|l In balkanski vojni. Zatrjuje se, da ima misija bivšega finančnega ministra Džavid paše v Parizu in Londonu namen, sondirati teren za najetje večjega turškega posojila. Carigrad ima danes Čisto drugo lice, ko za časa [prve perifode balkanske vojne in začetkom obnovitve vojne. Vse kaže, da so se Turki že naveličali vojne in obupali nad vsakim uspehom turškega orožja. Udali so se v usodo in se zabavajo, da je veselje. Danzadnem se vrie plesi, veselice, maškarade in druge zabave, ki so naravnost sijajno obiskane. „Tanin" energično kritizira te žalostne razmere In to tembolj, ker domači vojaki še vedno odhaja|o na bojišče in se nahaja sovražnik komaj 50 km od turške prestolice. List poživlja vlado, naj napravi konec vednim veselicam. Anglija odklanja posredovanje. Životarjenje Hakki paše v Londonu. PARIZ 26 (Izv.) Dopisnik lista „Excel-slor" poroča iz Carigrada: Govorice o predstojećih mirovnih pogajanjih se sicer vedno bolj pojavljajo, vendar do mirovnih pogajanj še ne bo tako kmalu prišlo. Po mojem mnenju bo ta pričakovalna situacija trajala še dolgo časa, morda še par mesecev. Vojne operacije so nemogoče radi silnega snega in velikega blata. SOFIJA 26. (Izv.) Na vprašanje, kake so perspektive za nova mirovna pogajanja, odkar se nahaja Hakki paša v posebni misiji v Londonu, je dr. Danev odgovoril: „Bolgari dosedaj še niso dobili nobenega cficijelnega obvestila, da namerava Turčija kaj popustili. Iz privatnih vesti |e lahko posneti, da se trudi Hakki paša v Londonu doseči nadaljevanje mirovnih pogajanj na podlagi kolektivne note velevlasti. LONDON 26. (Izv.) Posebni turški od-poslanik, Hakki paša, se nahaja še vedno v Londonu. Priznal je svojo uradno misijo in izjavil, da ima nalogo doseči posredovanje velevlasti gjede nadaljevanja mirovnih po-gajanl, zlasti pa inicijativo Anglije. Kakor se zatrjuje, je sir Qrey Hakld pašo naravnost Ignoriral oziroma bagatelizirah Ko je prišel Hakki paša v London, Greyja nikakor ni bilo mogoče dobiti v Londonu, ko se Je vrnil, je zopet dva dni predsedoval sejem poslaniške reunlje, nakar je zopet nujno odpotoval, ne da bi sprejel Hakki pašo. Hakki paša se je hočeš nočeš moral obrniti na državnega tajnika v zunanjem ministrstvu, N colsona, U ga |e pa tudi prav diplomatično ekskomplimentiral. Poroča se, d<* Je str Grey odločno zavrnil posredovanje velesil kakor bi Turčija želela in istotako tudi predlog, naj bi Anglija podala za to inicijativo. Za te načrte je skušal popre) že turški poslanik v Londonu, Tevfik paša, pridobiti Qreyja, ki pa je kratkomalo odgovoril: Prepozno I Velevlasti bi ponudbe in prošnje Turčije gotovo vpoštevale, ako bi jih predložila še pred preklicom premirja od strani zaveznikov. Turčija je prišla s svojimi zahtevami sedaj veliko prepozno. „Pribežališča v tvoji hiši ob Iukrinskem Jezeru; vzemi me za svojo sužnjo, daj mi pajčolan, Id bo dovolj gost, da mi zakrije rdečico na mo|em licu." „Ali nočeš več videti cesarja ?" „O mati moja I" „AU ga hočeš prepustiti slučaju? Ali 'hočeš, da tava še nadal|e na tem morju jrazudanosti kakor izgubljena ladja?" I ,0, mati moja, če bi ga manj ljubila, bi morda lahko ostala pri nJem; toda, kako naj bom priča temu, da ljubi ravnotako druge ženske, kakor mene in morda še bolj ? To je nemogoče 1 Ne morem toliko dati od sebe, a dobivati tako malo v povračilo. V tem izgubljenem svetu bi se sama pogubila. Postala bi ravnotaka kakor druge ženske, nosila bi za pasom bodalo, v prstanu strup, in nekega dne..." »Kaj je, Aceronija?" Jo Je prekinila Agrlpina, obrnjena k sužnji, U Je bila ravnokar vstopila. »Ali smem govoriti, gospodarica?" Je odgovorila ta z razburjenim glasom. „Govoril* „Kam si se hotela peljati ?" „K moji vili ob Iukrinskem Jezeru." „Da, izprva smo pluli v tej smeri, toda pred par trenutki je ladja krenila v stran, in setUj plujemo na odprto morje.u „Na odprto morje 1" je vzkliknila Agri- pina. „0!ej," Je dejala sužnja in je odmak- Tnrški Izkrcevalnl poskusi pri Šarkeju in Podimi. DUNAJ 26. (Izv.) „Zelt" poroča iz Sofije: Med Midijo in Podimo |e poskušalo včeraj dopoldne pet turških ladij Izkrcati vojaštvo. Bolgari so tako|, ko so dobili obvestilo, prihiteli od Pod'me na lice mesta in s silnim naskokom preprečili turške načrte. Grmenje topov Je bilo slišati do dveh popoldne. CARIGRAD 26. (Kor.) Turška poročila odločno zaniku|e|o, da bi imeli Turki pri ponesrečenem izkrcavanju pri Šarkeju tako velike izgube, kakor govore Bolgari. Izkrcali so komaj dve stotniji vojakov, ki sta zadrževali kar celih 6 bolgarskih bataljonov. Odhod na ladl|e se Je izvršil v najlepšem redu brez posebnih izgub. Turki so izgubili samo 35 mrtvih in 56 ranjencev, dočim so pustili Bolgari na bojišču 240 mrtvih In veliko število ranjenih. JunaSka drlnopoljska posadka. PARIZ 26. (Izv.) „Matinovemu" dopisniku v Drinopolju se je posrečilo poslati iz trdnjave svojemu listu sledeče poročilo, datirano z dne 22. t. m.: Od 3. februarja naprej Bolgari in Srbi naravnost obupno bombardiralo Drlnopolje, a vse brez vspeha. BombardmŠ Je tako strašen, da ga je nemogoče opisati, — a brez posebnega učinka. Konzuli so pri svojih poslaništvih protestirali proti temu nečloveškemu bombardiranju in zahtevali za tuje podanike nevtralno zono. Šukri paša naznanja, da častniki in vo|aki z velikanskim heroizmom in junaštvom branijo trdnjavo pred sovražnikom. Mesto ima še vedno dovolj živeža na razpolago. CARIGRAD 26. (Izv.) Šukri paša naznanja, da so vsi tujci zdravi. Med njimi je tudi 20 Avstrijcev. Tuji konzuli in nekateri privatniki so dobili dovoljenje, da se smejo posluževati turškega uradnega brezžičnega brzo|ava. Bolgarsko-rumunski konflikt Bolgarski Židi proti Rumuniji. SOFIJA 26. (Izv.) Bolgarski Židi iz pokra|in, Katere zahteva zase Rumunija, so poslali bolgarski vladi in velesilam posebno spomenico, v kateri prosi|o, da ne bi prišle imenovane bolgarske pokrajine pod Rumu-nijo, kjer so Židi popolnoma brezpravni. BERLIN 26. (Izv.) Poročilo, da sta Nemčija in Rusija Že poverjena s posredovanjem v bolgarsko-ruraunskera konfliktu, se ne potrjuje. Najbrže bodo posredovanje prevzele vse velevlasti in v ta namen kreirale novo poslaniško reunijo, ki bo zborovala v Petrogradu. Novi albanski prestolnl pretendent. SOLUN 26. (Izv.) Bivši poveljnik solunske posadke, Ahmed Hasan Taksim paša, ki Je sedaj grški vjetnik, Je naznanil potom grških oblasti, da aspirlra na albanski prestol. Zahrbtna pogajanja In kupčija med Italijo in Turčijo. CARIGRAD 26. (Izv) Poluradno se zatrjuje, da izplača tekom 3 4 dni Italija Turčiji vojno odškodnino v znesku 50 milijonov, stipuliranem po dogovoru v Lausanne. Poli- nila zaveso pri oknu; „glej, svetilnik bi morat biti že davno za nami, a vidimo ga šele na desni; mesto da bi se bližali obrežju, se oddalju|emo z razpetimi Jadri." „V resnici 1" je vzkliknila Agripina; „kaj naj pomeni to ? Gal, Gal 1..." Na vratih se |e prikazal mlad rimski vitez. „Gal!" je ponavljala Agripina, „reci Anicetu, da želim govoriti ž nJim." Gal je odšel skupno z Aceronijo. „Pravični bogovi 1 svetilnik se ugaša, kakor začaran," Je nadaljevala... Akta, Akta, dogaja se nekaj strašnega, nI dvoma. Svarili so me, naj ne odhalam v Baoli, toda nisem slušala. Torej, Gal?" „Anicet ne more izpolniti tvojega ukaza; ravnokar izpušča čolne v morje." .Torej pojdem sama k njemu... Ah 1... kaj pomeni ta ropot nad nami ? Pri Jupitru I izgubljeni smo, ladja gre narazen 111" Čira Je Agripina izgovorila te besede in se vrgla Akti v naročje, se |e s strašnim ropotom podrl strop nad njiju glavama. Obe ženski sta se smatrali za izgubljeni; toda po čudnem naključju Je bil ba'dahin, ki se Je nahajal nad posteljo, tako globoko in trdno pritrjen na ladjinih deskah, da je vzdržal vso težo stropa, U Je popolnoma zmečkal mladega Rimljana, stoječega pri vhodu. V tem hipu je nastal po vsej ladji velikanski hrup. Na dnu ladje je bilo slišati zamolkel šum. Ženski sta čutili, da se jima vdirajo in pokajo tla pod nogami. Na podladju se je odtrgalo več desk, a skoz široko odprtinu je siii:a v ladjo voda in bu- tičnl krog! so prepričani, da je ženerozite'a Italije v neposredni zvezi s poga|an|i, ki so se v zadnjem času vršila med Italijo in Turčl|o glede odkupa Rhodosa in še nekaterih drugih otokov. Italija hoče terej še pred zaključkom miru na Balkanu, kupiti ozemlje, ki spada radi vojne v vojno podre čje. __ Finančni odsek. DUNAJ 26. (Izv.) Finančni odsek Je danes nadaljeval debato o predlogi glede davka na žganje. Med glasovan|era o raznih predlogih so se socijalni demokrati odstranili, nakar Je bila seja radi nesklepčnosti prekinjena. Davčni pododsek. DUNAJ 26. (Kor.) Pododsek davčnega odseka je končal razpravo o vladni predlogi glede ola]š)nj pri hlŠno-razredcem davku. § 1 je bil spremenjen v toliko, da so deležni te ugodnosti trije najnižji razredi. — Pri deljeni posesti je deležna ugodnosti ona stranka, ki je bolj potrebna. Avstrijski maršalski svet. DUNAJ 26. (Izv.) Danes se je nadaljevala pod cesarjevim predsedstvom seja maršalskega sveta. Seja češko-netnšklh parlamentarcev in „Nationalverbanda". DUNAJ 26. (Izv.) Danes se je vršDa konferenca češko-nemških parlamentarcev in nemškega „Nationalverbanda". Razpravljalo se je o predodkazih dohodkov iz novih davkov deželnim blagajnam. Kakor znano, so češki Nemci odločno proti predodkazom, ker se boje, d3 bi se vsled zboljSanfa gmotnega stanja Češke zman|šala meč nemške obstrukcije. Na konferenci ni prišlo do sporazuma. Češko jezikovno vprašanje. PRAGA 26. (Izv.) Prihodnji teden bodo zborovali češko-nemški deželnozborskl poslanci. Obravnavalo se bo o vladni jezikovni predlogi, o vplivu finančnega načrta na nemško obstrukcijo in o učiteljskem vprašanju. Službena pragmatika državnih (Dopis iz uradniških krogov.) Po tolikem času in po dolgih bojih težko izvojevana službena pragmetika se torej pribl.žuje k svoji dovršitvi — najvišji sankciji. Ni sedaj ne čas ne mesto, za to, da bi razmotrivali o dobrih (ki jih je itak malo) in slabih straneh te skrpucane pragmatike, toda ne moremo si kaj, da ne bi nekoliko prerešetali enega Izmed tolik.h krivičnih določil, ki so sprejeta v prag-matiko. To je namreč oni zloglasni § 73, kjer stoji pribito, da se onim uradnikom, ki so med svojo civilno državno s I už b o s 1 u ž 11 i v a kti v n i vo Ja š k i službi, šte|e za časovno napredovanje največ eno leto od onega časa, ki so ga odslužili v aktivni vojaški službi. tala ob vrata sobe, kjer sta se nahajali ženski. Agripina Je hipoma uganila vse. Videla je, da ji grozi od vseh smrt Ozrla se Je naokoli in spoznala, da Jo mo;a prodirajoči se strop vsak hip pokopati pod seboj, da mora poginiti v valovih. Okno, skoz katero je bila prej zrta, ko Je ugašat mlzenski svetilnik, j? bilo še odprto: to je bila njena edina rešitev. Potegnila Je Akto za seboj k oknu, ji z gospodujočo kretnjo velela, naj molči, češ, da gre za življenje, nakar sta obe brez odlašanja skočili v morje. V tem hipu sta začutili, kako ju neka peklenska sila vleče sebo| v najgloblje morsko brezno. Ladja se je potapljala v vrtincu, ki ju je iznova potegnil v globočino. Nekoliko sekund sta se potapljali, konečno je vrtinec ponehal; čutili sts, da se ne potapljati več, in valovi so ju znova odnesli na površje. Bili sta že polne-zavestni. V tem trenutku sta kakor skoz pajčolan zapazili poleg čolnov neko potap-Ijajočo se glavo In kakor v sanjah sta čuli glas, Id je vpil: „Jaz sem Agripina, cesarjeva mati, rešite me!" Tudi Akta je hotela klicati na pomoč, toda Agripina jo Je iznova povlekla za seboj. Ko sta drugič priplavali na površje, čolnov skoro nista več videli. Agripina je pokazala na neko veslo; nekdo Je je vzdignil in začesnii ž njim Ace-roniji glavo, ker Je bila tako nespametna, da se je izdajala za cesarjevo mater. (Dalje.) Stran IL „EDINOST" St. 58. V Trsln, dne 27. februarja 19X3. Kdo ne čuti v tem določilu težke v neb d kričeče krivice, ki se v irenutku sankcije te pragmatike zgodi onim državnim uradnikom, ki so bili deležni tiste sreče, da so bili telesno sposobni za težko vo-|aško službo, In so bili s tem primorani irtvovati državi, poleg svojih mladih telesnih moči, večkrat Se svoje zdravje; ki so imeli vsled vojaške službe ogromno gmotno Škodo s tem, da so izgubili svo|e prejemke kot državni uradniki, a so jih Soleg tega morali še od doma podpirati! .11 se ne zgodi s tem grda krivica onim, U so bili radi odsotnosti Iz civilne službe zapostavljeni v službenem napredovanju in m jih preskočili mlajši kolegi v njihovi službi, ki imajo še dolgo po dovršeni aktivni vojaški službi večne sitnosti in denarne Ertve z orožnimi vajami, ki občutijo vso tež« vojaške službe ravno v sedanjih kritičnih časih, ko morajo biti vsak hip pripravljeni žrtvovati vse za državo, kateri so že itak usužnjill v civilni službi vse svoje moči, ter puščati doma ženo in otroke ororda v največji bedi?! Znan nam je namreč slučaj, ko je bil neki uradnik sedaj pozvan pod orožje v Dalmacijo, kjer se mu najbrže ne godi ravno najbolje, dočim žena doma preživlja sebe in par otročičev z borno državno podporo, ker je bila dotičniku ustavljena plača. To so torej plačila, ki jih ima uradnik od vo-|aške službe! Sedaj pa prihaja službena pragmatika z določili o časovnem napredovanju, ki naj izboljša (o ironija!) tako mizerne gmotne razmere državnih uradnikov, posebno onih v nižjih razredih 1 Ali Je to morda izbojšanje, ako ti uradniki po teh določilih ne samo gmotno popolnoma n i č ne pridobijo, ampak Ifm še v zahvalo za doprinešene žrtve odbijejo dve do tri leta vojaške službe?! Ali je morda to pravica, da bodo po svo-jem značaju tem uradnikom mlajši kolegi dobivali vsled te določbe večje prejemke, čeravno so le-tf na nižjih mestih spojenih z manjšo odgovornostjo ?! Če Je to pravično, potem moramo priznati, da nimamo pravega pojma o pravičnosti. Vsled tega kličemo prizadetim uradnikom : na noge za odpravo takih krivic, dokler je še čas I Obenem pa prosimo naše gg. državne poslance, da se v sedanjem zasedanju državnega zbora zavzamejo za to, da se, če možno, še pred sankcijo službene pragmatike ugodi opravičenim zahtevam državnih uradnikov, in da se odpravi oni nad ▼se krivični § 73, — če ne drugače, pa naredbenim potom I Za ljudsko prosveto! V Trstu, v tej važni naši postojanki, kjer se bije neizprosen boj za prvenstvo med slovanskim In romanskim plemenom, tu na vročih tleh ob sinji Adriji, vrši toli potrebno slov. akad. fer. društvo „Balkan" svojo vzvišeno ljudsko izobraževalno misijo, med drugimi tudi potom ljudskih knjižnic, trdno zavedajoč se, da Je IzobraŽba največjega pomena v neizprosnem boju za obstanek in prvi predpogoj za narodov napredek. Dosedaj je ustanovilo in vzdržuje na najbolj ogroženih točkah ednajst ljudskih knjižnic, v kratkem otvori dvanajsto in tudi misel za „veliko osrednjo ljudsko knjižnico" v sredini mesta samega Je zadobila realno podlago. Društvo ima v svojem programu veliko ljudsko-izobraževalno organizacijo, s katero bodi prepreženo vse tržaško ozemlje. Toda kaj, ko mu primanjkuje za uresničenje tega načrta primerno število knjig in sredstev za njih nabavo. Zato se obrača do slavnega občinstva, ki mu je vedno izkazovalo svoje simpatije, da bi mu tudi topot priskočilo na pomoč. Marsikdo ima v omari kopo zaprašenih dobrih knjig, katerih nihče ne čita več in ki so tam v omari mrtev kapital. Koliko dobrih sadov bi rodile te knjige, če bi prišle med naše ukaželjno ljudstvo, ki bi z njimi utešilo svoje hrepenenje po izobrazbi. Darujte torej te knjige, ti nimajo za vas nobene vrednosti več, na-Šerau ljudstvu, ki tako spozna samo sebe in svojo domovino 1 S tem rodoljubnim činom napravite svojemu narodu uslugo, za kar bo zavest, da ste pripomogli tudi vi k njegovemu napredovanju, najlepše plačilo. Kdor nam pa ne bi mogel prepustiti knjig popolnoma brezplačno, naj nam jih odda vsaj za primerno odškodnino. Pripravljeni smo jih tudi primerno plačati, Če že ni mogoče drugače, samo da koristimo čim največ tistemu delu našega naroda, kateremu ]e najbolj namenjen naš trud. Vse poŠiljatve naj se blagovolijo nasloviti na Slov. akad. fer. dr. „Balkan" Trst „Nar. dom*. Vsem onim, ki se odzovejo temu pozivu, izreka društvo že v naprej najpri-srčnejšo zahvalo! Iz naroda za narod! Za slovensko akad. fer. društvo „Balkan" v Trstu: Ljudevit Batista, I. r. t. č. predsednik. Viktor Vovlr, I. r. t. č. tajnik. Domače vesti. Smrtna kosa. V PrvaČini je umrl krčmar ob tamkajšnjem kolodvoru, g. Anton Vo-dopivec. Pokojnik je bil znan tudi tržaškim Slovencem izza časov, ko je krčmarll v ul. Solitario In potem v ulici Ghega „pri petelinu". Bilje vsikdar zaveden in, če je trebalo, tudi vojevit naroden mož. Žalujoči rodbini naše sožalje. „Si cerchl la causa!" je naslovil »Piccolo" članek, v katerem zopet ruje in hruje proti letošnji letni porotniški tisti in .krivcem", Id so zagrešili ta „atentat" na pravice tržaškega italijanstva do tržaškega porotnega sodišča. „Vzrok naj se iščeI pravi „Piccolo" in pripoveduje, da sta Šla nemudoma iskat tega vzroka na Dunaj poslanca Gasser in Pitacco, da obenem tamka|, pri justičnem ministru, polščeta od pomoči proti „famozni porotni listi, ki je pravcata dinamitna patrona proti italijanstvu tržaške porotne liste". Da „Piccolu" in njima nekoliko olajšamo to iskanje „vzroka*, na) mu povemo sledeče: Porota ni in ne sme biti privilegl| niti italijanske, niti slovenske, niti kake druge narodnosti, temveč edinole privilegij ljudstva, da sodi samo o hudo delstvih, ki se dogajajo med njim. Zakon o porotnih sodiščih je tako jasen, da je vsako zavijanje nemogoče, in ne govori prav nikjer niti besedice o kakih narodnostnih tradicijah in privilegijih. Zakon zahteva za sodnike iz ljudstva določeno usposobljenost, pred vsemi želi znanja v deželi navadnih jezikov. V Trstu in področju tržaškega deželnega sodišča sta deželna jezika italijanski in slovenski oziroma hrvatski; torej je v resnici sposoben za porotnika pri tržaški poroti le človek, ki zna oba ta Jezika. Če je bilo dosedaj pri tržaški poroti drugače, je bilo to proti smislu zakonu, in če sedaj še ne razumejo vsi porotniki obeh deželnih jezikov, še vedno ni zadoščeno pravici in zakonu. Če danes „Piccolo" in italijanski liberalci kriče, da se je zgodila krivca njim in tržaškemu italijanstvu, naj iščejo vzroka sami pri sebi, kajti mi Slovenci v resnici ne moremo nič za to, da naši „neinteligentni" kmetje, gostilničarji, peki ter „ljudje brez poklica" itd znajo poleg svoje materinščine najmanj še italijanščino in tudi še kaj drugega, dočim pa italijanska „inteligenca" premnogokrat ne zna niti svojega lastnega jezika, kaj šele kakega drugega! Da so naši „ljudje brez poklica" — Oo-riupl, Kalsstri, Bogdanovimi itd — vsaj toliko usposobljeni za porotniški posel, kakor vsak tržaški Italijan „s poklicem", nam morda priznajo celo tisti tržaški italijanski advokati, ki Jih najbolj peče sedanja sestava porctae liste. No, in glej tako tudi drugega vzroka, da |e sedanja porotna lista delovala kakor dinamitna patrona. Po sedanji sestavi porotne liste so omogočene razprave proti obtožencem slovenskega rodu v njihovem materinem jeziku, v Jeziku, v katerem obtoženec lahko naravnost govori svojim sodnikom. Da je v takem slučaju nemogoč italijanski odvetnik, Je pač umevno, in — hinc illae lacrimae 1! Kaj pa more vlada, justično ministrstvo, deželno sodišče in komisija, ki sestavlja letno porotno listo, za to, da italijanski odvetniki ne znajo deželnega Jezika, slovenščine, oz. hrvaščine! Zato pa tudi ne moremo reči drugače, nego da se naravnost blede „Piccolu" in tistim, ki stresajo po njem svoje ogorčenje nad vlado, uad predsednikom deželnega sodišča in ne vemo, nad kom še vse, češ, da so oni krivi te „krivice". Revež „Piccolo* pa je moral iti po svoje argumente proti sestavi porotne liste celo v Ssader in Drač, k Albancem in trozvezni politiki češ: če Avstrija tam doli in povsod tako gori za italijansko prijateljstvo, kako Je vendar to, da tu v Avstriji tako neusmiljeno preganja Italijane, da Jim jemlje večino v tržaški poroti in jo daje tistim Slovanom, katere tam zunaj zapostavlja celo Arnavtom?! Kar čudimo se, da ni „Piccolo" par naravnost pozval Italijanskega ministra Di San Giu-lianlja, naj svojemu avstrijskemu kolegi grofu Berchtoldu nemudoma naroči, da mora predsednik tržaškega deželnega sodišča za kazen zaradi tržaške porotne liste za sodnega — slugo kam v Tolmin ali Podgrad, tržaško porotno klop pa da morajo odšle] sestavljati pod predsedstvom kakega „ Piccolovega" urednika in tvoriti tisti „inteligenti", ki so dosedaj zavzemali svoje mesto — „pred" njo in so po spreleti „nagradi" za svoja dobra dela v Častnem spremstvu odhajali preko Knnina v svoj „bel Paese". Končno naj le Še pripomnimo, da „Piccolo" in njegovi italijanskoliberalni do-nosniki s svojimi podlimi denuncijacljami sodnih, policijskih in drugih uradnikov pač ne doseže|o nič drugega, nego le zaničevanje vseh pošteno in pravično mi tlečih ljudi. Justična uprava, ki hoče pravičnih in pravilni sodeb, pa le predobro ve, zakaj je postavila na njihova odgovorna mesta nje, ne pa drugih, zlasti pa ne takih, ki sicer kot branitelji, a vendar aktivni sodniki, proglašajo kot načelo, da aa| italijanski porotniki oprolčujejo itali- janske obtožence, ker so Italijani, kakor se je zgodilo pred kratkim tekom znane razprave. Takih sodnikov in takih porotnikov si želi „Piccolo". Zakaj? — St cerchl la causa f!!... To so imeli božične praznike 1 „Dan-zer*s Armee-Zeitung" — torej glasilo, U ga menda ne bo nikdo dolžll antimilitarizma — je z živo besedo priznalo žalostni položaj rezervistov, poklicanih pod orož|e. Slika je to, ki mora vzbujati sočutje v vsakem človeškem srcu. Vendar pa moramo očitati temu vojaškemu glasilu, da ni bilo objektivno, da je bilo marveč enostransko, ker le kazalo le temno stran, ne pa tudi, ako že ne razveseljive, pa vsaj tolažilne. Niti z eno besedico ni omenjala „Danzer's ArmeeZei tung" tiste velike akcije v namen, da se vojakom, Id plačujejo sedaj tam doli najtežega vseh davkov — krvni davek — vsaj ma'o oslade božični prazniki, da vsaj za hip tudi njim pade z božičnega drevesa žarek v temni položaj...! Nu, naj mi nadomestimo zamudo omenjenega lista. Priiika je namreč nanesla, da smo doznali od naj zanesljiveje strani, kako je ona akcija vojaštvu nekje doli blizu dal matinske meje — Imena oseb in kra|a ne navajamo iz lahko umi jI vega razloga — o sladila svete poezije polne praznike. Ču|te torej in — blagoslavljajte ono akcllo! Pri dotlčnem oddelku Je dobilo vsacih 6 mož stekleničico višnjevca, tako, da je prišlo na vsacegamoža nekako pol „štamperla", kakor |>h servirajo po naših kavarnah! Morda se nasmehne kdo prav malici|ozno, ali pa mu celo ubegne kak prav drastičen izraz, ko prečita to sporočilo. Ali, nikar naj ne bo krivičen in naj se ne prenagli se svojo sodbo ! Ni to še vse, kar so doblii naši vojaki. Nismo še povedali vsega, in sicer ravno ne onega, ki mora biti vendar poštenemu avstrijskemu vojaku — glavno ! Stekleničica je bila opremljena s krasno — etiketo z zvenečim napisom, in če še povemo, da so bili — nemški glasovi, ki so odzvanjali z one lepe etikete —■ unseren tapferen Kriegern itd. — potem menimo, da mora priznati vsakdo, da so dobili vse, kar more avstrijskemu vojaku povzdigati duha! To pa je menda toliko, da more telo že potrpeti nekoliko se svojimi potrebami! Vidite torej, kako osla jeni so bili prazniki našim vojakom tam dolil Da pa ne bi kdo previsoko cenil dobrega smisla gg. cfi cirjev, moramo konstatirati, da ravno ne kateri njih — kakor Je bilo tudi med moštvom takih čudakov — niso kazali nič kaj pravega smisla za veličino in velikodušnost one akcije, kajti kazali so se... indignirane! Na naslov c. kr. varnostne oblasti. S Katinare nam pišejo 26 II. 1913 : Tu kajšnje ljudstvo in ljudstvo bližnje okolice, kakor iz Bazovice, Sv. Mar. Magd. Spodnje, Rucola in bltŽDjega Brega, Je vzaemir|eno po dogodkih zadnjih tednov. Tatvine, ena bolj drzna od druge, se vrste v škodo manj in bolj premožnih ljudi. V teku treh tednov Je zabeježiti v tej okolici nič manj nego šest tatvin! Tatvina v Lokvi, pri Sv. Ivaau, pri Sv. Mar. Magdaleni, na Katinari (dve tatvini v teku 14 dni!) in zadnja tatvina v Bazovici pred par dnevi, ozlo volja jo In vznemirjajo ljudstvo, ki se upravičeno izraža zelo ogorčeno na naslov varnostne obatf, &i bi vendar morala kaj poskrbeti za javno varnost in varnost gotovine prebivalcev-davkoplačevalcev. Diznost te tatinske druhali (in to mora biti res ena in ista tatinska organizacija, sodeč po mnogih okolnostih) sega še dalje 1 V Logu pri Ricmanjih je vlomila četvorica tatov v hišo, in ker Je naletela na hišnega gospodarja, zažugala mu je s smrtjo, če jo ovadi. Govori se tudi o poskušenem vlomu v rlcmanjsko šolo kakor tudi v druge hiše po vseh zgoraj omenjenih kraj h, kjer so tatovi opustili „delo", bodisi prepodeni po pseh, ali po domačih ljudeh, ali pa moteni po mimoidočih. Skozi Katinaro prehajajo ob vseh urah In v obeh smereh, tako proti Trstu kakor proti Ključu, ljudje sumljivega vedenja in zunanjosti, ki domače ljudi nadlegu|e|o z beračenjem in z vidnim namenom, da bi se seznanili s hišnimi razmerami. — Zadnji drzen slučaj Je včerajšnji, ko Je tak malo pridnež zavrnil z žuganjem neke žene, ki so mu branile prehod med hišami, ker ta pre hod ni Javen. In takim in enakim je baje prehod preko Katinare nad vse dobrodošel, ker se čutijo tod povsem varni. In v resnici je tako 1 Na Katlnari bi bila nad vse potrebna policijska stražnica, ker moštvo policijske stražnice v preoddaljenih Življih (J), kamor spada del Katinare, ne more delati čudežev, tem manj pa še preoddaljena orožmška postaja v Bazovici, pod katero spadata večji del Katinare in ves Lonjer, ker ta postaja šteje cela dva, reci dva orožnika! Slavna c. kr. varnostna oblast naj ukrene nemudoma, da se prebivalstvo pomiri in da se mu zagotovi splošna varnost s tem, da postavi na Katlnari policijsko stražnico. Sa| bi jej moralo biti znano, kake važnosti je Katinara kot prehod glavnih mest, kot kraj na tržaško-istrski meji, kakor tudi kot kraj, ki je kollkortoliko velikega pomena že z ozirom na bližnjo zalogo smodnika. Začasno naj bi se pa pomnožilo moštvo policijske stražnice v Žavljah in brez dru-zega ono orožniške postaje v Bazovici, s posebnim ozirom na Katinaro, katere prebivalstvo je izpostavljano vedni nevarnosti. 1 O Dobernlgovern govoru, s katerim Je označal važnost nemštva v Gorioi za prodiranje nemštva k Adriji, piše „Soča": „Dobernig hoče torej trden nemški most med Alpami in Trstom. Ta trdni nemški most se vspenja čez našo deželo. Dobernig meni, da je nemški most na Gsrlškem prav Iiobro oodprt, da sloni na močnih stebrih. Naravnost veseli ga, da se nemštvo na Goriškem tako lepo razvija... Zdaj hoče temu na Goriškem tako lepo razcvitajočemu se nemštvu dodati še trdno vez z alpskimi Nemci. Vez, ki pojde Čez Predel ter bo trdno držala skupaj koroške In goriške Nemce, po koroških seže vez še dalje v Alpe, po goriških Nemcih pa v Trst!! Posebno važna Je torej vez goriških Nemcev v obeh smereh: proti Celovcu in proti Trstu! Dobernigov govor pač jasno dovolj doni na ušesa goriških Slovencev. Nevaren nasprotnik ratte in se dviga in išče za zaveznika. Tema. dvema ne bi moglo nič bolj koristiti, nego razcepljenost im politično pobijanje med goriškimi Slovenci !u Posneli, smo te pripombe radi zaključne apostrofe. Če Je v goriških Slovencih — na desni in levi — le še iskrica ljubezni do lastne narodnosti in skrbi za ohranitev lastne grude v narodni posesti, potem morajo eni in drugi uvaževatl ta svarilni glas v smislu koncentracije narodnega dela in z|edin|enja narodnih sil! Kaj so strankarske razmerice pred vpraŠan|em — življenja?! Apostrofa v .Soči* pa velja tudi, in v nič manji meri za tržaške Sloveace. Sovražnik se bliža In nas zajema bolj In bolj, nevarnost je eminentna : ali bi ne bilo naravnost samoubi-jafsko, zločinsko, ako bi hotel kdo puščati sovraŽaika na miru in prezirati nevarnost, ker mu Je več do podiranja ustvaritev z nuko dovršenega obrambnega dela, a to le zato, ker morda slučajno to ali ono ae ugaja njegovemu naziranju, pri čemer pa je odprto vprašanje, so-li zadeli pravo oni, ki so zidali pred njim, ali pa umeje bolje on. ki hoče še le začenjati svoje delo z — rušenjem ?! Slovenska zvestoba in pošten|e zahtevata vsekako od vsakogar, da dobro premisli, da-li ne bo na mestu, kjer hoče on podirati, potem zidal sovražnik?! Bilo je morda časov, ko se Je moglo vsaj z vldezem opravičenosti smešiti one, ki so govorili o nemški nevarnosti v naših krajih, in označati vsa tozadevna svarila za produkte razgretih možganov. Danes pa bi pomenjalo zločinsko lahkomlšl|enost, ako še ne bi hoteli videti do vseh podrobnosti natančno preračunjenega germanskega pohoda k Adriji! Vsem slovenskim — naj sledi prava beseda — strankarjem kličemo znani latinski rek v varijaciji, primerni trenutku : slovenski ljudje naj gledajo, da ne bo slovenska domovina trpela škode! la sicer morda nepo-pravlji e škode ! AkademiČna mladina o vseuHllšč-netn vprašanju. AkademiČna mladina v Zagrebu Je na shodu mlnole sobote sprejela nastopno resolucijo: Celokupna slovanska mladina na hrvatski univerzi v Zagrebu, zbrana na javni skupščini v vseuči itčni avli dne 22. februarja, po vsestranski razpravi in dogovoru odločno protestira proti zavlačevanju vprašanja reciprocitete zagrebškega vseuč išča n nepriznavanja naukov in diplom, pridobljenih na zagrebškem vseučilišču Apelirana poslance iz Dal* m a c i j e v državnem zboru, da složno z vsemi silami In sredstvi delajo na to, da se to naše življenjsko vprašanje končno reši ter da vporabi|o ne samo vsa zakonita sredstva, ampak da tudi z obstrukcijo preprečijo vsako razpravo in zakonski načrt v avstri|ski posl. zbornici, da se tako mero-davni faktorji prisilijo v priznanje naše pravične in opravičene zahteve, kakor se istega sredstva poslužujejo tudi druge slovanske grupe v avstrijski poslanski zbornici „Prosi In apelira na poslance Hrvate in Srbe, v deželnih zborih kral|evlne Dalmacije, Istre, Bosne, kakor tudi na bivše poslance kraljevine Hrvatske In Slavonije in njene delegate v skupnem saboru, na| delajo in se zavzamejo za rešitev tega pravičnega vprašanja". Nadaljevaje poživlja resoluci|a ugledne osebe, zavode, občine, korporacije na| se v z vlogami in brzojavkami zavzemajo pri vseh v to poklicanih faktor|ih za rešitev tega vprašanja. Končno izreka resoiucl|a zahvalo vsem, ki so se doslej in ki se bodo v bodoče zavzemali za te pravične zahteve, ter prosi profesorski zbor, naj bo tudi v bodoče branilec časti in ugleda hrvatskega vseučilišča. Bolgari v Solunu. Zinimalo bo naše občinstvo sledeče: Do pred vo|no in deloma še tudi za časa prve polovice balkanske voma smo dobivali dasi zelo neredna — Iz Siluna bolgarski list .Pravo", ki |e pa zadnje tedne popolnoma izoštrio a sedaj |e nenadoma zopet prispelo ceizpremenjeno. A nekaj je drugače. Pre| Je namreč vedno bilo opremljeno z avstrijsko znamko, kakor so bile v rabi pri avstrijskih poštah aa Turškem, sedaj pa je bila prilepil*n* aa listu bolgarska znamka s sliko carja Ferdi- T Trstu, dne 27. februarja 1913. ,EDINOST" št. 5$. Štren m. oanda v ponosni pozi. Torej g.štd kralj Jurij ie ne sedi čisto trdno v Solunu. Razpisane aluSbe. Na državni gimnaziji v Trstu je razpisano po eno mesto telovadnega učitelja In učitelja risanja. ProS-nje do 1. aprila t. I. namestnlStvu v Trstu. Služba poštnega odpravitelja je razpisana v Trvižu v pazinski okolici. Glasbena Sol« Šentjakobske Čitalnice. Opozarjamo, da se vrši danes četrtek •d 0 do 8 zvečer vpisovan|e v to šolo. Prvo slovensko drsališče namerava otvoriti v najkrajšem času šent|akobska Čitalnica. Priglasiti se je, kakor že |avljeno, ustmeno ali pismeno pri gosp. J Bizjaku v Konsumnem društvu pri Sv. Jakobu. Velik požar na parnlka „Geoftla" družbe Austro-Amerlkane. Milijon kr~n škode. Pred nekaterimi dnevi je prispel iz Novega Orleansa in Palvestona Avstro-ameri-kanin parnik „Georgia", ki |e pristal k hangarju št. 69 v novi luki Franca Jo2efa I. Ko je bilo snoči končano iskrcavanje blaga za naše tržišče, je krenila ladja proti Benetkam, kjer bi morala odložiti svežn.e pavole, zalogo fosfatov, sodčke olja in ga-zolina. Ni višini Salvora je posadka zapazila, da se iz skladišča p >d palubo vali dim. Nekateri so se takoj požurili in so videli, da se je razvnel hud požar, vsled česar |e kapitan Martinolič takoj zapovedal obrniti ladio nazaj proti Trstu. Na višini svetilnika bilo |e nekako ob 3 v jutro — je začela „Oeorgia* tuliti in klicati na pomoč. Ko se je ustavila v zalivu, so šli takoj na kroj višji nadzorn'k v luki, kapitan v pristanišču in tehtrčoi nadzorniki Avstro-Amerikane. Po kratkem posvetovanju aa krovu so oklenili, da naj pristane „Geor gia" pri Sv. Sivi, kjer bo lažje pogasiti ogenl. Rečeno, storjeno I Kmalu potem so bili na me*tu »Pela-gosa", „Audaz*, „Pluto* in dve ladjici ka pitanata iz pristanišča. Sli so na delo z deset hidranti in dvema sesalkama pomorščaki la piloti. Davi ob 11. uri pa |e bii ogenl, ki se Je bii iz skladišča razširil po hodnikih, že lokaliziran. Zgorelo |e pavole in poškodovano je tudi drugo blago. Za vzrok požaru se še ne ve Škode na zgorelem blagu, na ožganih predmetih in poškodovani ladji je nad milijon kron. „Georglo" so zgradili leta 1908 v G as-gowu oo naročilu Avstro Araerikane. Imela je 5380 ton. Žrtev k sreči ni bilo in ladja tudi ni pokvarjena. Slovensko gledališče. Danes zvečer se poslednjlkrat v tekoči sezoni uprizori velezabavna komedija „NAŠ DOBRI SODNIK" (Le bon juge). O premijeri te jako zabavne in duhovite komedije je kritika omenila, da je bilo igra nje v splošnem res vredno odkrite pohvale. O očinstvo je sledilo igri z na|večim zanimanjem ia tudi ni štedilo s pohvalo igralcev.... Občinstva, ki je imelo zopet enkrat lep gle dališki večer, ni bilo ravno preveč, zlasti sedeži so bili precej prazni, rečemo pa lahko, da se kmalu ni tako prisrčno smejalo kakor ob duhovitih šalah, s katerimi je pisatelj prepregel vso svojo veseloigro. Tako kritika. Predstava velja za abonente B. Začetek predstave točno ob 8 15. • * V nedet|o popoldne se uprizori „REZERVISTOVA SVATBA" ki je ob svoji premijeri pobudila toliko prisrčnega smeha. Zvečer ob 8 nastopi prvikrat v Trstu naša slavna rojakinja umetnica gospa Irma Polakova, operna pevka kr. hrv. deželnega gledališča v Zagrebu. Naša slavna gostlnja nastopi v eni svojih najboljših ulog — kot Angele Didier v Leharjevl opereti „GROF LUKSEMBURŠKI" Ostale uloge so v rokah g. Iličića, ki ravno seda| gostule v Ljubljani z velikim uspehom v ulogl Reneeja grefa Luksembur-škega, gosplce Thalerjeve ter gg. Rajnerja hi Unterwe?er|a in Je tako tudi zagotovljeno, da bo t* „Grof Luksemburški" res izreden umetniški dogodek. Vstopnice se že dobivajo pri blaga|ni „Dramatičnega društva". Tržaška mala kronika. Trst, 26. februarja. Stavka v norišnici. Davi so se posvetovali v Ca m eri del lavoro stavkujoči uslužbenci norišnice, ob enem pa je Iz njih srede izvoljen odbor poročal o korakih, ki j«r. Stran IV. „EDINOST11 5t- 58. V Trstu, dne 27. februarja 1913. dolžnost le samo ta, da se zavzema in brani one slovenske delavce, ki so organi tirani v NDO. Po pravilih sme NDO braniti samo člane. Članom mora iti NDO na roko v vsakem oziru: preskrbovati jim mora delo jih braniti pred nasprotniki, delodajalci itd, če treba s pomočjo odvetnikov, jim podeljevati denarne podpore itd. Pa še druge koristi imajo delavci od organizacije. Organizacija se bori za skraj šaoje delavnega časa, za povišanje mezd itd. Če so delavci dobro organizirani, do sezajo marsikaj. Opozarjamo Je na vspeŠH boj tržaških postiijonov. Ti so organizirani od prvega do zadnjega, zato je imel boj tudi uspeh. Tudi pri drugih strokah bomo zmagovali, ako bo delavstvo organtzirano. Neorganizirani delavci so opora nasprotnikom delavstva. Tarnanje nič ne pomaga; če bomo samo stokali, ne pridemo nikdar naprej. Organizirajte se vsi in razmere se izpremene gotovo! Kadar bodo delavske organizacije tako močne, da jih bodo mo rali podjetniki upoštevati, tedaj pride tudi boljše življenje. Saj to bi moralo biti jasne vsakemu delavcu. Vsi Indiferentneži in za slepljenci naj bi našli vendar enkrat prave pot. Dokler ne store tega, bodo Imeli v organiziranih delavcih največje nasprotnike, kajti dolžnost organiziranih delavcev je, d* se bojujejo z vse vnemo proti neorganira-nlm. Zato vsi slovenski delavci — v „Nar. del. organizacijo"! Vesti iz GoriSke. Central Bio prinese prihodnji teden velikanski film, ki predeča vse dosedanje dogodke na Balkanu v skupnem filmu. Pri tem filmu so sodelovali znameniti vojaški strokovnjaki in je dosegel sedaj na tem polju nedosežen vspeh, za katerega se zanima ves civilizirani svet. — Na Dunaju je vzbu|al ta film velikansko zanimanje, oso bito med vojaškimi dostojanstveniki, katerega so si ogledali tudi večina cesarske Ker Je ta film Izredno zanimiv, Je pričakovati vsestranskega zaniman'a tudi pri nas. Kakor se čuje, si Je tukajšnji oficirski kor zagotovil špecijelno predstavo tega filma, kateremu poda g. major Willigut posebno važnost s tem, da bo pri te| predstavi predaval o Balkanskih dogodkih. Častno kolajno za štiridesetletno služ bovanje |e podelil namestnik Antonu Kerše-vami, hlapcu pri posestniku Baši v Dornbergu. Druge slovenske dežele. Trnovo-Bistrica. V nedeljo popoldne Je bil v II. Bistrici socijalno demokratičen žeiezničarski shod. Prišlo Je iz Trnovega-Bistrice, Šapjan, Kiluvč, Jurdan in Št. Petr? vsega skupaj okoli 30 železničarjev, med temi polovica neorganiziranih. Iz LJubljane je prišel strojevodja Petrlč In je prlpoveda val železničarjem, ozir. je pravil to, kar so neštetokrat premleli „Zarja", „Železničar", „Eisenbahner". Udrihal je po vsem, kar ni rdečega, blatil je naše poslance, in glodal zopet onih 17 milijonov, dasi je že do nazega razgaljena vsa komedija, ki jo uganjajo so-cljalnodemokratični govorniki s to stvarjo, ker imajo poslušalcev, ki vse verjamejo, ker sami nezasledujejo. Pač pa bi priporočali naši „Zvezi j. Ž ", naj bi se potrudila tudi ona in prišlo na reško progo. Dobila bi dovolj dela in so-trudnikov, le agitašije je treba. DAROVI. — V počeščenje spomina pok. A. V a t o v c a je daroval gosp. Gregor Zidar 4 K moški podružnici družbe sv. CM. Denar hrani uredništvo. — Za novo šolo CMD so darovali uradniki L skupine za februar K 34 33 Za Lamurskega „S^pek povestlc" so darovalt CMD po K 1 Kleinmayr, Somec in Stubelj. — V spomin pok. Antona Vatovca darujejo doministi kavarne „Minerva" K 8 22 za vrtec v mestu. — O priliki godo vanja Mat joka se je nabralo v gostilni rojanskega Konsumaega društva mesto venca ca krsto matere gosp. Prercru-a za podružnico družbe sv. lM v Rojanu K 11. — V spomin pok. Jerneja Skvarča daruje ga. Justina Skvarča znesek K 10, za pevsko društvo „IHri|a". Hvala darovateljid In blag spomin pokojniku! — Niko Dorainico c. kr. svet. tajnik pri najvišjem sodišču na Dunaju I. pošilja podružnici CMD K 10 za krasne povestice in pesmi, blagohotno darovane po visoke spoštovanem g. Mat. Ternovcu, c. kr. dvornem svetniku v Trstu. — Denar hrani uprava. _ nnnnaDnDaDDaaonnnoDnPPaPPPPPPnoo MALI OGLASI MALI OOLASI M računajo po 4 »in. ------ besedo. Mastno tiskam besed« enkrat več. NajmanjU pristojbina 40 vin. ♦ » najiuvi JM to ., »| Plač« m takoj tnseratnemu oddelka j' rinnnnnrTnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn Ženitna ponudba, 22? star, z otroci, bi ee takoj poročil z gospodično ali vdovo brez otrok, staro od 30—40 let, b primernim premoženjem. Samo resne ponudbe s sliko naj ae dopofiljejo irseratnemu oddelku „Edinosti" pod Šifro „Resnost 1913." 434 Trgovino usnja v Sežani ££ prkojnem Frana Macarola. kar slavnemu občinstvo vljcdno naznanjam in Be najtop1'ie priporečam vdani Boltežar Mihelčič, čevljarski mnj^ter. 435 qa meblir&na sobica Farne o 44, inezza-OB nin, vrata 20. 436 Odda Za vellitf Clrll-Hetodov ples so nadalje darovati gg.: Dr. Ivan Poščfč Volosko K 10, Anton Suša Senožeče K 4, Opčinsko poglavarstvo Baška K 20, Jos. Nemec Podgora K 4, Svetko Martelanc Barkov!!e K 20, Ferdinand Vondraček Trst K 10, U tf dna banka K 50. Španger Alojzij Trst 2 K. Viko Smokvina T**t K tO. Anfo-t CtrrveOč K t Šuman Šsedenj K 6. Jovo B.-i ć Kuia K 2. Pnennrli^no i5če službo kot razna^alka račn-UUSpUUltslld nov za kako pi arno, kot n>z-našalka listov ali kaj sliČnega. Ponudbe pod „Marija" na inseratni odd lek „Edinosti". 437 llf»aHflilf veS5 slovanskega, hrvat-keza, nem U7 alJVIIK, Bkega in itali anskega jezika, i5če službe v prostih urah. Ponudba pod „A. T." na inaeratni oddelek „Edinosti". 438 ftlnkliitrtit4 soba se odda takoj. Campo S iriCUlIldna Gibcomo St. 3, vrata 21. 440 qq za uradnega s ugo zanesljiva csrba, ki 3«? zna v govoru in pisavi hrvatski sli slovenski in italijanski jezik PrednoBt imajo osebe, ki so bile že v podjbn* službi. Ponudbe in spričevala je nasloviti na glavno pošto v Trstu, poštni predal 601. 441 Išče Qlll¥l#inifl w 2118 dol>ro kuhati išče takoj OIUZM1IJU, obitelj višjega uradnika v Pazina (rsera). Plača po dogovoru. Ponudbe pod naslovom : Šorli, Pazin. 442 Barkovije-Bovedo, " plačujoče najemn nsko posestvo s poslopjem in 1500 sežnji zemljišča, zasajenega b trto, gostilna in obrtni list. Zadrja cena K 10.000. Ponudbe na naslov: Eitore Feilatti, u}. S. Giovanni 9. 444 QlflsHi&£p 7 bi3i st 21 ul Torre bianca> u OKldllltfUO bi se preuredilo tudi v druge namene, Be odda za 24. avgust v najem. Pojasnila tam v I. nadstr desno. 445 Ičfam 4500 kron na prvo vknjižbo na petkrat IdvHH* toliko vrednost. Kje, pove inseratni oddelek „Edinosti- pod št. 429. 419 l/iihirticlffl posodje, popolno, iz aluminija, za ivuilisnsnu K 35*—, želernina, se prodt ja ul. Gaserma 14. Umberto Ceeca. 2313 fft^nn^of^ Antona JerUSa naslov: Trst, o! rOlUJJraKft delle Poste 10; Gorica, Gospod alica 7. 4444 |/j6|n 7Plin I » 40 kg škaf po E 4 80; 100 IVISIU ZVJIJU I. kg K 10—. Kumsrce in vsakovrstno zelenjad pošiljam po povzetju. ANTON LINEK, Znoj m. 23 Prr'Hoin 8li v najem ^ daJ° razne gostilne m UdJU kasarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, kavarna Corso od 9—11, 3—6, telefon št 825. 417 Izvfžban korespondent, T^t nemškega in laškega jezika, z dovršeno tehniko, tudi zanesljiv računovodja, ponuja na podlagi izvrstnib »pričeval svojo službo. Prijazni dopisi inseratnem« oddelku „Edinosti" pod „Ki re p ndent". 380 meblirana soba se odda sredi mest*. Kje, pove inseratni oddelek »Edinosti- pod Štv. r 411 Lepa 411. »lužbe kot prodajalka ab laospouiund blagainičarka. — Ponudbe pod .Ljudovlada" na inseratni oddelek »Edinosti . 421 Gospodarsko društvo gj^«: rolcu" išče voditelja za društveno gostilno Ponudbe se Bprejemajo do 10. marca. Za informacije obrniti se na Frana TroSta, 8v. M M zgori ja 5t. 149 419 |XAflm osebo. H bi poučevala slovenščino in ISvCiil nemščino vsak teden 4 ure. Ponudbe pod „Slovecec" Jnseratnemu oddeUu „Edinosti*. 430 1/iiMiiiom Železo, stare kovine : Anton Gerneca ivlipujom Trst. uL Olmo št.12. 173C ooooooooooooooooooooocc COOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOO I priporoCljiue tvrdke I oooooooooooooooooooooo C o oooooooooooooooooooooo Ulorlfllli^ izurjen šofer in mehanik, ki je midUGHlO, delal pri avijatiki, išče Blužbe avtomobilu ali v garagi. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti". 5» 7 tudi pri Qnhn oddal po ceni osebi, ki bi poučevala OUUU moje otroke slovenski in nemški. Ponudbe pod „Učitelj" inseratnemu oddelku .Erl!no