LETO XXII. — Številka 18 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, S k. Loka •n Tržič, — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTI KRANJ, sobota, 7. ITI. 197f Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od L januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik; n sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO S0 nia'teo * dan, zvita Veliha Vtvvitili dni ut&m iefiuio mm t: m Kranj, 6. marca — Združeno podjetje Iskra v Kranju sta dopoldne obiskala član izvržnsga sveta republiške skupščine inž. Zupan Ivan in republiški sekretar za gospodarsvo Andrej Levičnik. Sprejel jih je gejreralni direktor Združenega podje/ja Iskra Vladimir Logar s sodelavci. Pogovarjali so se o problemih Združenega podjetja in o njegovem nat'aljnjem gospodarskem razvoju doma in v tujini. -?-- Pred odločitvijo o gradnji šol in vrtcev v kranjski občini V petih ali petnajstih letih? V kranjski občini Je bilo od 1945. leta zgrajenih 11 osnovnih šol. To kaže na precejšnje napore za razvoj šolske mreže oziroma za vzgoja mladine. V zadnjih letih pa so potrebe po vzgojnih in varstvenih prostoTih v občini močno narasle. Od vseh zaposlenih je v občini kar 48 odstotkov žensk, kar terja čimprejšnjo izgradnjo prostorov za varstvo otrok. Po drugi strani je v občini precej tako imenovanih stoletnih šol, v katerih je sodobni pouk in organizacija varstva šoloobveznih otrok nemogoča. Tako je pred občani sedaj nov program izgradnje šol in varstvenih ustanov. Program predvideva izgradnjo 9 šolskih objektov in 6 vzgojnovarstvenih ustanov. Po uresničitvi tega programa bi v občini zagotovili varstvo 16 odstotkom otrok starih do 15 let. Hkrati pa bi tako uresničili zamisel oziroma cilj po eno in pol izmenskem pouku v vseh šolah v občini. Nedvomno bi bil to velik napredek in ogromen korak na področju vzgoje in izobraževanja v občini. Dosedanje naprave v delovnih organizacijah in na terenu kažejo, da občani podpirajo predloženi program. Zaenkrat je več ali manj odprto le še vprašanje, kako zagotovili denar, da bi v prihodnjih petih letih zgradili vseh 15 objektov. Glede zbiranja sredstev so predložene tri variante. Po prvi varianti bi zagotovili denar s samoprispevkom zaposlenih. Delovne organizacije pa bi prispevale poprečno 160 dinarjev na zaposlenega. Druga varianta predvideva posojilo občanov in delovnih organizacij. Vendar večina že sedaj meni, da ta varianta ni ugodna, saj v njej ni predvidenega denarja za opremljenost vseh šol in varstvenih ustanov v občini. Tretja varianta pa predvideva posojilo vseh občanov v višini enega mesečnega dohodka in prispevek delovnih organizacij, ki naj bi bil enak kot v prvi varianti. Glede tchn'čne opremljenosti vseh šol v občini sta tako najbolj ugodni prva in tretja varianta, ki zagotavljata, da bi do 1975. leta zgradili vse objekte. V prihodnjih razpravah se bodo torej občani morali odločiti. Ali se bodo odločili za eno od predlaganih variant financiranja, ali pa bo takšen program moč uresničit! šele v prihodnjih 15 letih? Predstavniki koordinacijskega odbora za gradnjo šol in varstvenih ustanov so na nedavni tiskovni konferenci seznanili časnikarje o programu in poudarili, da bi ob sprejetju ene od variant financiranja začeli z gradnjo vseh šolskih in vzgojno-varslvenih objektov poleti ali jeseni prihodnje leto. Vsi objekti pa bi bili zgrajeni do 1973. leta. A. 2. ZA DAN ZENA Kranj naj ne ostane brez darila nobena žena! je bogato založena z blagom, primernim za praktična darila: kozmetično blago, zlatnina, ure, torbice, damsko perilo ženske bluze, jutranje halje, frotirke, rute, robci, prti, posteljnina — vse v darilnih zavitkih po želji. MOŽJE IN FANJE! • Po darila v prodajalne ELITA, KRANJ CA Predvčerajšnjim je bila na Jesenicah 5. redna seja predsedstva občinske konference SZDL. Na njej so sprejeli zaključni račun organizacije, program dela za marec, v katerem je najpomembnejši seminar za vodstva krajevnih organizacij SZDL ter sprejeli jiravilnik o podelitvi pri/nanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in imenovali posebno žirijo, ki bo predloge za ta priznanja pregledala in predlagala njihove nosilec. Prav tako so imenovali komisijo za popis aktivistov NOB ter razpravljali o delu konference za družbeno aktivnost žena in predlogih za nov odbor te organizacije. -Jk Jutri ob pol osmih zvečer bo v čufarjevem gledališču na Jesenicah predstava domislene komedije Alda Benedetiija »30 sekund ljubezni« in sicer v počastitev 8. marca — dneva žena. Predstavo so odkupile jeseniške družbenopolitične organizacije, tako da bodo imele žene prost vstop. Pred začel kom predstave bo o pomenu mednarodnega praznika Sena spregovorila članica predsedstva občinske konference SZDL Mara Talcr. -jk V ponedeljek so se na pobudo občinske konference SZDL na Jesenicah sestali predstavniki občinskih družbenopolitičnimi organizacij, kjer so sklenili, da bodo skupno sestavili koledar važnejših praznovanj in proslav občinskega pomena. Osnutek takšnega koledarja že obstaja, vendar ga bodo morale družbenopolitične in množične organizacije v občini še' dopolniti, dokončno pa ga bo sprejela komisija za občinska praznovanja. Na omenjenem sestanku so prav tako predlagali, da bi vsa občinska sredstva, namenjena proslavam, združili in jih na osnovi koledarja občinskih praznovanj tudi trosili. -jk KRANJ O pripravah na gradnjo šol in varstvenih ustanov v kranjski občini je v torek razpravljalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, v sredo pa so o tem govorili predsedniki sindikalnih organizacij iz občine. Na obeh sejah so predvideno akcijo oziroma program podprli, želeli pa so, da se sedanji program dopolni še z nekaterimi podatki. Sklenili so, da bodo v sindikalnih organizacijah p programu najprej razpravljali izvršni odbori oziroma člani sindikata, potem pa bodo na skupnem posvetu pregledali pripombe, mnenja in stališča. Glede financiranja izgradnje šol in varstvenih ustanov se je predsedstvo opredelilo za prvo ali tretjo varianto, predsedniki sindikalnih organizacij pa so se zavzeli za prvo: torej za samoprispevek, za katerega naj bi se občani odločili na referendumu. Dokončno stališče oziroma predlog o financiranju programa bo predsedstvo skupaj s predsedniki sindikalnih organizacij izreklo na prihodnjem posvetu. A. 2. Izvršni odbor kulturne skupnosti v Kranju je v sredo popoldne na razširjeni seji razpravljal o vlogi in načinu formiranja strokovnih centrov. Odbor je imenoval iniciativni odbor za formiranje centrov. Govorili pa so tudi o financiranju kulturnih dejavnosti v občini. O tem bo v bližnji prihodnosti posebna komisija pri izvršnem odboru pripravila strokovni posvet. Od 3. do 25. marca bodo v vseh organizacijah zveze komunistov v občini razpravljali o uresničevanju resolucije prve seje republiške konference zveze komunistov. Večina organizacij je že sprejela akcijske programe. Razprave v organizacijah ZK se udeležujejo člani komiteja občinske konference ZK ter člani CK ZKS in republiške konference iz kranjske občine. A. 2. RADOVLJICA BOHINJ, 6. marca — V domu Staneta Žagarja se je dopoldne začel dvodnevni seminar za vodstva krajevnih organizacij socialistične zveze iz radovljiške občine. Na njem razpravljajo o dokumentu SZDL danes, ki ga je republiška konferenca SZDL sprejela minuli torek. Prav tako se bodo pogovorili o nadaljnjih nalogah krajevnih organizacij socialistične zveze. Na seminarju je okrog 45 predstavnikov vodstev SZDL, danes pa se ga je udeležil tudi predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik. V hotelu Jezero v Bohinju je bil v sredo in četrtek drugi del seminarja za turistične delavce iz Bohinja. Seminar je v sodelovanju z delavsko univerzo iz Radovljice pripravilo turistično društvo Bohinj. V veliki dvorani občinske skupščine v Radovljici so bila ta teden redna strokovna predavanja za pripadnike zveze rezervnih vojaških starešin. Predavanja bodo na programu tudi prihodnji teden. \. t. Tečaji civilne zaščite Združeni odred civilne zasule v kranjski občini sestavlja šest enot. Pripadniki nekaterih so že lani končali večmesečne strokovne tečaje in opravili tudi izpile. Minulo nedeljo pa so opravili končni izpit po petmesečnem tečaju tudi pripadniki radiolo- ške biološko-kemične enote. Pri usposabljanju pripadnikov pozameznih enot v okviru združenega odreda s strokovno pomočjo in materialnimi sredstvi ves čas pomagajo Strokovnjaki garnizijc Stane Žagar v Kranju. — V okviru priprav na vseljudsko obram- bo pa bodo v kratkem ustanovljene posamezne enote civilne zaščite tudi v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Zato bodo tudi v krajevnih skupnostih pripravili tako imenovane univerzalne tečaje za vse enote civilne zaščite. A. 2. V okviru vse tesnejšega sodelovanja med mestoma Kranj in Amberg je v začetku tedna na povabilo Gorenjskega sejma iz Kranja obiskala Kranj 5-članska delegacija, v kateri so bili predstavniki dveh največjih blagovnih hiš iz Amberga. V Kranju so se pogovarjali o organizaciji Kranjskega tedna v Ambergu. Predvideno je, da bo Kranjski teden v Ambergu od 22. do 30. maja letos. V dveh največjih blagovnih hišah v tem mestu bodo takrat nekatera kranjska podjetja razstavljala in prodajala svoje izdelke. Tako naj bi Kranjski teden v Ambergu pomenil začetek širšega ekonomskega sodelovanja med obema mestoma. — Predstavnike Amberga.je v Kranju sprejel tudi predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar. (A.2.) — FotofF. Perdan V Naklem in Dupljah za 8. m^rec Krajevni skupnosti Naklo in Duplje v kranjski občani sta skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami v obeh krajih sklenili, da bosta letos pripravili proslavo ob dnevu žena. V Dupljah bo v nedeljo ob 17.30 v zadružnem domu nastopil ansambel Mihe Dovžana z Gorenjci in pevko Ivanko Kraševec. V Nakjcm pa bo proslava, kjer bo nastopil isti ansambel, v nedeljo v Kulturnem domu ob 19. uri. Družbenopolitične organizacije in obe krajevni skupnosti vabijo žene, da se udeležijo proslave. Za ženske bo vstop prost. SOBOTA — 7. marca 1970 GLAS * 3. STRAN Sklep sindikata je bil utemeljen Predsedstvo sindikalne organizacije v jeseniški železarni je na zadnji seji, bila je v sredo, 4. marca, obravnavalo stališča predsedstva občinskega sindikalnega sveta in republiškega odbora sindikata delavcev v industriji in rudarstvu do problematike dobave koksa, ustavitve plavža 1 in odvajanja članarine višjim sindikalnim organom. Prav tako so pretresaji uresničevanje sklepov 15. seje tovarniškega odbora osnovne sindikalne organizacije, na kateri so glede na napeto vzdušje v Železarni, razpra- ve o 80-odslotnih osebnih dohodkih, stalno nelikvidnost in nenadno ugasnitev ene od dveh visokih peči zaradi pomanjkanja koksa med drugim sklenili, da sindikalne članarine ne bodo odvajali višjim sindikalnim organom zaradi dejstva, da bi le tO ob morebitnih ni/jih osebnih dohodkih namenili socialno najšibkejšim delavcem. Predsedstvo je na sredini seji menilo, da je bil takšen sklep v tistem trenutku politično in taktično povsem utemeljen, predvsem zaradi zaščite lastnih delavcev. Vse več zanimanfa za krompir Krompir je v Sloveniji jed, ki se najbrž najbolj pogosto pojavlja pripravljena na različne načine na naših krožnikih. Zadnje čase pomembnost tega prehrambenega artikla raste, saj ga vse več pripravljajo tudi industrijsko. Cene krompirja so že več let stabilne, potrošnja krompirja pa se vse bolj razširja tudi na področje cele naše države. Pred kratkim je poslal krompir izredno pomemben tudi kot izvozno blago, saj smo na primer v letu 1968 i/ Jugoslavije izvozili iOOO ton krompirja, lani pa S? okoii 32.030 ton. O kon- junkturi in precejšnjemu zanimanju za krompir pove tudi podatek, da je zvezna direkcija za rezerve s proizvajalci sklenila doslej pogodbe za odkup okoli 50.000 ton krompirja, glede zanimanja proizvajalcev krompirja pa pričakujejo, da bo pogodbeno registrirana proizvodnja dosegla letos 120.000 ton. Zaradi ugodnih cen krompirja predvidevajo, da bodo pridelovalci krompirja zasadili letos prav toliko, če ne več površin kot lani in lahko pričakujemo pridelek, ki bo presegel 315.000 ton krompirja. Kobro obveščanje fe odvisno od kadrov O kvaliteti obveščanja je Spregovorila tudi piva konferenca slovenskih komunistov. Na njej sprejeta resolucija KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Beksel 3ca vse cenjene potrošnike kr mil, da ima stalno na zalogi krmila za. O kokoši nosnice in piščance % krave molznice in teleta % koruzo v zrnju, pšenico, tropine itd. Cene zmerne Dostava hitra V posebnem sporočilu, ki so ga sprejeli na sredini seji, se jeseniški železarski sindikat zahvaljuje izvršnemu odboru jugoslovanskih železarn za hitro in učinkovito pomoč pri razgovorih s koksarno Lukovac, sindikalnemu članstvu ter samoupravnim organom podjetja pa za korektno .obnašanje ob ustavitvi enega od dveh pTavžev. Prav tako so hvaležni občinskemu in republiškemu s'nuikalncmu svetu za pripravljenost, da s svojimi rezervnimi sredstvi rešujeta socialno šibke delavce, če se položaj v železarni ne bi izboljšal. Zalo je predsedstvo sindikata v železarni spremenilo sklep 15. seje, ki sicer ni bil uresničen, in bo odslej redno odvajalo del članarine višjim sindikalnim organom tako kot je zapisano v statutu jugoslovanskih sindikatov. Obenem pa podpirajo pobudo sindikatov, naj se začne takoj reševati problematika črne metalurgije. Takšno stališče vliva jeseniškim železarjem mnogo optimizma. J. Košnjek Po dveh letih brez gradbenega in lokacijskega dovoljenja med drug:in pravi, da so dobro usposobljeni kadri pogoj za bolj kvalitetno obveščanje in komunicirati je. Zato so se družbenopolitične organizacije Kranja odloČile, da za področje celotne Gorenjske organizirajo seminar za uredništva tOvarhttkih glasil in vodje kadrovskih in splošnih služb po pođ jel jih. Tako se je začel v četrtek, 5. marca, v domu Jf A. v Kranju dvodnevni seminar, na katerem so sodelovali predstavniki uredništev tovarniških glasil na Gorenj >kem in vodje splošnih služb po podjetjih, razen njih pa šc vidni družbenopolitični delavci s področja obveščanja: Roman Albreht, Franc Šetinc in Dušan Rebolj. Roman Albreht ili Franc Šetinc sta seznanila prisotne z družbenoekonomskimi in političnimi vprašanji obveščanja, Dušan Rebolj pa z izsledki in ugotovitvami najnovejših raziskav o obveščanju v delovnih kolektivih. -jk Pretekli teden je bila v počitniškem domu Iskre na Bledu redna letna skupščina občinskega izvršnega odbora Počitniške zveze v kranjski občini. Udeležili so se je tudi predstavniki najbolj aktivnih počitniških družin v občini, in sicer iz Iskre, iskrinega šolskega centra in iz Gimnazije. . V razpravi so največ govorili o izgradnji počitniškega letovišča v Premantufi, saj po dveh letih še nimajo gradbenega in lokacijskega dovoljenja za vikend hišice, čeprav bo osrednji objekt že junija ali julija dobil dokončno podobo. Sprejeli so tudi tri glavne in izredno pomembne sklepe: dokončno izgradili Preinan-turo, ustanoviti čim več počitniških družin na osnovnih Šolah in povečati članstvo. Prav tako se bo v letošnjem letu znižala članarina Počit-zveze; in sicer od 10 na 5 dinarjev letno. Na skupščini so izvolili nov izvršni odbor, za predsednika pa so ponovno izbrali Franca Lavriča. —jk ammmammKFissmt. *m Iz vasi Tunjice hodi vsak dan 30 šolarjev 4 km daleč v kamniške šole. Cesta ima nami ee nosilnost samo za 5 Ion in za težja vozila promet ni dovoljen. Rombi bi lahko vozil le 9 šolarjev, zato tudi kombi ni rešitev. Na zboru volivcev so občani ostro kritizirali slabe prometne zveze na progi Tunjice—Kamnik. Na seji občinske skupščine pa smo slišali, da občina Kamnik prek temeljne izobraževalne skupnosti letno za prevoze šoloobveznih otrok plača Ljubljana Transportu 28 milijonov S dih, pa bi omenjeno podjetje lahko kupilo manjši avtobus za 16 potnikov, ki bi vozil na redni liniji tako za potrebe šolarjev kot drugih občanov na relaciji Tunjice—Kamnik. Gradbeni odbor za gradnjo pokopališča na desnem bregu Save v kranjski občini nam je sporočil, da so prebivalci do ponedeljka vplačali 184.480,95 dinarjev samoprispevka. Odbor tudi sporoča, da prebivalci samoprispevek nakazujejo na žiro račun samo prek pošte, banke ali krajevne skupnosti in ga ne izročajo posameznikom, če bi ga kdo pobiral. Nove metode — boljša proizvodnja »Zelo je zaposlen, dvomim, da vas bo sprejel,« mi je odgovoril vratar v manjši tovarni, ko sem ga poprosil, če bi lahko govoril s tovarišem Pridni-čeni. Šele ko sem mu povedal, da je tovariš, ki ga iščem, moj dobri znanec, me je napotil po dolgem hodniku v njegovo pisarno. Ko s •-' vstopi', mi je bilo kar make iai, da nisem obisk prihranil za drugič. Kaj: i moj dobri znanec je bil tako zatopljen v ne! c knjige in skripte, da je komaj opazil moj prihod. • »Kot vidiš,« je pt>kazal na tisto navlako pred se-boj, »sem močno zaposlen.« »Vidini," sem mu pritrdil. »Videti je, da moraš za vse sam skrbeti.« »,la, res je, v tovarni sem od jutra do večera. Včasih ne vem, kje se me glava drli. Zdaj pripravljenu neko gradivo, ki ga bomo predelali na seminarju za preddelnvce in kontrolorje. »Pokazal mi je velik sveženj popisanega papirja. Bežno sem si ogledal nekaj strani tega obsežnega gradiva. Vprašujoče je zrl vame, ko sem mu porinil tiste papirje. Verjetno je čakal laskavih priznanj. Namesto tega sem se nahilro poslovil z izgovorom, da se bova ob drugi priložnosti kaj več pomenila. Povod za tako kratek obisk SO bile prav tiste pisarjie, kt mi jih je po-kazal. V njih nisem zasledil nič značilnega za tisto tovarno ali kaj takega, kar bi sodilo v seminarsko obdelavo, pač pa samo povzetke iz tistih skripto\' in knjig, ki jih je imel pred seboj. Vse te knjige in skripte je pa le vsakdo, ki si je hotel pridobiti kvalifikacijo — da o srednji šoli sploh ne govorim — moral predelati. Poleg tega sem se spomnil, da sem bil tudi senu nekoč žrtev takega seminarja, katerega pa smo na vso srečo tovarne in na nesrečo tistih, ki so hoteli priti do lahko zasluženega denarja, pravočasno prekinili. Zahtevali smo namreč, naj strokovnjaki k opisu delovnega mesta pripišejo še, kakšno teoretično znanje je potrebno za to delovno mesto. Le-to naj bi kot skripto dali delavcem ali pa naj bi navedli vire, v katerih je potrebna teorija zajeta. Občasno pa naj izvedejo testiranje. Nikakor se pa nismo strinjali, da bi nas na seminarjih seznanjali oziroma zahtevali od nas podrobnosti o parnih strojih, turbinah itd., če smo pa specializirani v naši tovarni recimo le za izdelavo igel. Te naše pripombe so upoštevali. Prišli so do izraza strokovnjaki, ki smo jih štipendirali. Vse novostU v tehniki kot v tehnologiji dela v tovarni skrbno pripravijo za delovna mesta, na katera se le-ta nanašajo, oziroma menijo, da je potrebno, da o njih vedo. Včasih pa opravijo testiranje. To seveda iznenada. S tem ugotovijo, če je bilo gradivo preštudirano ter na kakšni višini je znanje teh služb. Uspehi takega obnavljanja znanja in seznanjanja z novostmi so se takoj pokazali kot zelo koristni. Izboljšala se je kvaliteta, odnos do proizvajalnih sretlstev in ne nazadnje medsebojni odnosi. Upam, da bodo te izkušnje rabile tudi mojemu znancu. Če se jih bo oprijel, bo lahko več prostega časa posvetil sebi in družini. Tovarni pa koristil kako drugače. * T. TV". / S posveta v Škof ji Loki: Kultura in turizem sta nerazdružljiva škofja Loka je bila minuli torek prizorišče zanimivega posvetovanja na temo »Kultura in turizem«. Prisotni so obravnavali probleme, ki spremljajo razvoj turizma pri nas ter preučili možnosti za čim tesnejšo povezavo kulturne in turistične dejavnosti. Praksa namreč kaže, da gostje, zlasti tujci, postajajo vse bolj zahtevni, da jim moramo — poleg solidnih gostinskih storitev, rekreacije in lepe okolice — postreči tudi z najrazličnejšimi kulturnimi dobrinami. Posvet v Skofji Loki je bil snovno precej podoben se- stanku, ki so ga turistični delavci imeli lani decembra v Radencih. Oba dogodka pričata, da odgovorne uspehi iz minulih sezon ne uspavajo, da se zavedajo kopice nalog, ki jih bo treba opraviti v bodoče. Udeleženci posveta so poudarili nujnost nadaljnjega vlaganja v osnovne turistične objekte, katerih število je še vedno premajhno (na Koroškem pride ena turistična postelja na 2,5 probivalca, v Furlaniji na 13, pri nas pa na 34 prebivalcev) ter hkrati pristavili, da le iskanje novih oblik sodelovanja med turističnimi in drugimi, predvsem kulturnimi ustanovami, E kat. (za pekarsko Razpisna komisija pri Živilskem kombinatu 2ITO — DE Gorenjska — Lesce objavlja sledeča prosta delovna mesta: 3 K V peke 3 NK delavke — za priučitev v pekarski dejavnosti (samo nočno delo) 1 K V šofer — voznik motornih vozil D vozilo) 1 PK skladiščni delavec (vojaščine prost) 3 NK snažilke Vsa prosta delovna mesta se zasedajo za nedoločen čas 3 IMK snažilke — za določen čas. Prednost imajo nezaposleni, z urejenim stanovanjskim vprašanjem in bivališčem v bližini delovneg? mesta. Za delavke je pogoj starost nad 18 let. Prijave sprejema Uprava DE v Lescah. utegne spremeniti Slovenijo v pravo turistično deželo. Predsednik skupščine občine Skofja Loka Zdravko Krvina je obrazložil turistični načrt Škofje Loke, mesta, ki velja za enega najbolj obetajočih malih krajev, saj ima vse osnovne pogoje, da privabi obiskovalce (zgodovinske znamenitosti, bližina gora, izletniške točke, kopališče itd.). Turizem so do nedavna nekoliko zapostavljali, je povedal, in šele lani odločneje poprijeli. Prva etapa obširnega razvoja programa bo zato končana konec tega oz. v začetku prihodnjega leta (žičnica Stari vrh, nov hotel, kegljišče). Ločani nameravajo tudi še naprej razvijati razne prireditve, ki so v minulih sezonah privabile veliko gostov. Tu je predsednik mislil prevsem dirko za Veliko nagrado Loke, Groharjevo slikarsko kolonijo in Izseljenski piknik. Prisotne je pozdravil Vlado Lipičar, pomočnik republiškega sekretarja za gospodarstvo, popoldan pa so si vsi skupaj ogledali razstavo slikarja samouka Franceta Ca-deža v galeriji na loškem gradu. Preudarnejša uporaba sredstev Kranj, 6. marca — Danes je bila v Kranju razširjena seja izvršnega odbora Temeljne izobraževalne skupnosti, vabljeni so bili tudi ravnatelji osnovnih šol in ostalih izobraževalnih in vzgojnih ustanov, na kateri so obravnavali razdelitev finančnih sredstev Izobraževalne skupnosti v letošnjem letu. Prisotni so se najdlje zadržali pri sredstvih, namenjenih osebnim dohodkom na šolah zaposlenih delavcev in materialnih izdatkih šol in ostalih vzgojnih in varstvenih ustanov. Osebni dohodki prosvetnih delavcev bodo letos v skladu s priporočilom republiške izobraževalne skupnosti. Pedagogi s srednjo izobrazbo bodo prejemali 1300 dinarjev, s srednjo izobrazbo na predmetni stopnji 1450 dinarjev, z višjo izobrazbo 1600 dinarjev in z visoko izobrazbo 1900 dinarjev. Materialnim izdatkom šol je izobraževalna skupnost namenila letos 30 odstotkov več sredstev. Menili so, da imajo vse šole v občini veliko posebnih potreb in zahtev (popravilo prostorov, učila, podružnične šole), in da bo treba s prejetim denarjem zelo pametno ravnati in ga nameniti le v tiste namene, za katere je bil dodeljen. Dalj časa so se pogovarjali tudi o sredstvih, ki so namenjena osebnim dohodkom tehničnega osebja na šolah (režija), kjer se je vnela polemika med podeželskimi in mestnimi šolami o vprašanju, kdo ima s tem več stroškov. O tem bodo razpravljali šolski kolektivi in sekcija za šolstvo pri občinskem sindikalnem svetu. Od ostalih postavk v proračunu TIS velja omeniti leto, da bo letos več denarja za prevoze otrok v šolo, štipendijam in posojilom bo na voljo takšna množina denarja kot lani, pa tudi vzgojno varstvene ustanove bode na istem, le da bo vrednost pedagoške ure večja. J. Košnjek Pred letošnjo turistično sezono Seminarji -pomembna priprava Turistični društvi Bohinj in Bled sta poleg obalnih turističnih društev med najboljšimi v Sloveniji. To med drugim potrjuje tudi današnji seminar, ki ga je za uslužbence in delavec, ki prihajajo v stik z domačimi in tujimi gosti, pripravilo v sodelovanju z radovljiško delavsko univerzo turistično društvo Bohinj,« nam je v sredo dopoldne povedal predstavnik Turistične zveze Slovenije Ivan Varga. Na seminar, ki je bil pred kratkim v hotelu Jezero v Bohinju, je turistično društvo povabilo gostinske delavce iz Bohinja in uslužbence iz nekaterih drugih podjetij. Na njem so jih predstavniki občine, Turistične zveze Slovenije, Gorenjskega muzeja Kranj, Transturista Skolja Loka in nekaterih večjih hotelov seznanili z možnostmi nadaljnjega razvoja turizma v Bohinju, o turistični etiki, razvoju in turističnih izkuš- njah v zahodni in vzhodni Evropi, o pomenu zgodovinskih spomenikov za turizem in drugem. »Mislim, da je to najboljša pot, da bi v prihodnje tako rekoč vsakega prebivalca oziroma zaposlenega seznanili s pomenom turizma in ga hkrati neposredno zainteresirali za turizem, kot pomembno gospodarsko panogo. Naše načelo je namreč, da bi moral biti vsak prebivalec hkrati informator in najožji sodelavec poklicnih turističnih delavcev. To jim Je pred nedavnim zelo dobro uspelo ob slovenski obali, ko so se takšnega seminarja udeležili ne le turistični delavci, ampak predstavniki vseh podjetij z obalnega območja in tudi precej prebivalcev. Zato bi bilo prav, da bi takšne seminarje pripravila tudi nekatera druga turistična društva na Gorenjskem,« je poudaril Ivan Varga. A. Z. Tudi mladinci za svet gorenjskih občin Pred kratkim je bila v Kranju 5. redna seja predsedstva občinske konference Zveze mladine Kranj, na kateri so obravnavali dosedanji potek akcije zbiranja pomoči Banjaluki in pri tem poudarili, da bi se morala pomoč zbirati bolj organizirano, ker bo le tako dosežen zaželen j učinek. Prav tako so potrdili sklep o ustanovitvi sveta go- [ renjskih občin. Dejali so, da bo moral svet obravnavati tudi probleme gorenjske mladine in jih vnesti v svoj program dela. O tem bodo spregovorili tudi na bližnjem posvetu predsednikov gorenjskih občinskih mladinskih organizacij. Na seji predsedstva so.nadalje potrdili program dela mladinske organizacije v delovnih organizacijah in sklenili, da bodo točnejši delovni program in nekatere konkretne akcije izvedli skupno s sindikatom. Na koncu seje so potrdili način zbiranja mladincev, ki bodo letos šli v pobrateni mesti Oldham in La Ciotat, poslušali poročila o obiskih na terenu in imenovali mladince, ki bodo člani komisij pri občinski konferenci ZKS v Kranju. Jk Nov izdelek BPT Tržič Lažja nega perila Iti trpežnost Sredi tega meseca bo moč v naših trgovinah kupiti nov izdelek bombažne predilnice in tkalnice Tržič. 2e na letošnjem sejmu mode v Ljubljani so zbudile veliko pozornost garniture posteljnine, ki jc ni treba likati. Strokov- [ njaki tovarne so imeli srečno roko pri kombinaciji tkanine in apreture. Tkanina je ■ mešanica bombaža in modal- | nih vlaken koplon polvnosic. ' Razen tega, da je takšna mešanica ohranila vse značilnosti dobre posteljnine, je tudi mehka za otip, ima večji lesk in kar je tudi važno — je bolj trpežna. Posteljnino oplemeniteno z apreturo minimum iron — minimalno likanje bi ji lahko rekli — za Sedaj izdelujejo samo v BPT. Ni potrebno poudarjati, da se tako perilo zelo lahko neguje. Tovarniški strokovnjaki priporočajo strojno pranje Pri 60 stopinjah, za bolj umazano tudi do 95 stopinj. Ne Priporočajo pa prekomernega ožemanja s centrifugo. Posušeno perilo jc gladko, le najbolj natančne gospodinje ga bodo morda hotele polikati, vendar le z likal nikom segretim do 150 stopinj. Posteljnine, ki je pri nas novost, v trgovini ne bo težko prepoznati posebno še, ker so se v tovarni odločili, da bo barvasta. Za sedaj bodo lahko potrošniki izbirali med pastelnimi barvami, v rumenem, zelenem in roza. Posteljnina jc belo vezena. Za nas je novo tudi to, da jc barvasta tudi rjuha, ki ima seveda enake lastnosti kot prevleka za blazino in odejo. Brez dvoma bo novost dobrodošla na našem trgu, saj je posebno za zaposleno ženo likanje posteljnega perila utrudljivo in zamudno. Strokovnjaki v BPT pa razmišljajo še o nekaterih izboljšavah njihovih izdelkov, ki naj bi izboljšali perilo ter olajšali njegovo nego, ne da bi trpela pri tem že znana kakovost tega perila. L. Mencinger EXOTERM kemična tovarna Kranj ŽELI ZAPOSLITI več delavcev — moških Prednost pri zaposlitvi imajo mlajši zdravi ljudje z odsluženim vojaškim rokom in urejenimi stanovanjskimi zadevami v bližini tovarne. Pismene prijave pošljite ali osebno oddajte v kadrovskem oddelku tovarne do 15. marca 1970. S E N T A skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, telefon 22-053 vam nudi: — najkvalitetnejšo belo, ajdovo, rženo in koruzno moko — testenine bačvanka — vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni Vppašanfe stanovanjske politike Izredna podražitev stanovanjske gradnje je vznemirila našo javnost, predvsem pa seveda,še one, ki nimajo primerne strehe nad glavo. Vse to pa je prišlo še v času, ko se pogoji za financiranje stanovanjske gradnje zaostrujejo. Potrebe za stanovanji pa so čedalje večje; in to zaradi naravnega prirastka prebivalstva, zaradi neustreznosti obstoječih stanovanj oziroma zaradi rušenja le-teh, zaradi izboljševanja stanovanjskega standarda (povečanje stanovanjske površine na osebo) in podobno. Samo na mestnem področju Kranja bi bilo potrebno po urbanističnem Programu zgraditi do leta 1995 približno 10.600 stanovanj, to je 424 na leto (pri Izračunih so upoštevana stanovanja s 57,7 m* površine). Upoštevane so torej le potrebe na mestnem področju, če Pa bi zajeli v izračunu še potrebe zunaj tega področja, bi *e število potrebnih stanovanj še povečalo. Doseglo bi število stanovanj, ki nam jih doslej ni uspelo zgraditi nobeno leto. Omenjeni izračuni se sicer nanašajo le na kranjsko področje, problem stanovanjske izgradnje pa je seveda isti, Pa naj si bo to v katerikoli občini ali republiki. Predvsem se je potrebno zavedati, oa je stanovanje dobrina, ki Je človeku nujno potrebna, nič manj kakor kruh. Je dobrina, ki ima izredno pomembno vlogo v življenju posameznika kakor tudi družbene skupnosti. To pa pomeni, da stanovanjske gradnje ne smemo prepustiti nekontrolirani in brezosebni igri tržišča in da je tu poseg zavestnih družbeno usmerjevalnih in pospeševalnih sil neizogiben. Z zavestno akcijo je potrebno ustvariti razmere, ki naj delovnemu človeku ob njegovem normalnem vsestranskem prizadevanju dajejo perspektivo za pot do lastnega doma. Letos bo prenehal veljati zakon o obveznem izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo. Tako nastalo pravno praznino naj bi zapolnil temeljni zakon o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo, katerega predlog je pripravila zvezna skupščina. Po tem predlogu zakona bo delovnim organizacijam, družbenopolitičnim skupnostim in državnim organom prepuščeno, da sami vplivajo na obseg sredstev namenjenih za stanovanjsko gradnjo, in sicer tako, da sami določijo odstotek dohodka glede na bruto osebne dohodke. Doslej je bil namreč ta odstotek zakonsko določen, odslej pa naj bi občine s svojimi odloki predpisale le najnižjo stopnjo izločanja. Predvidena je torej določena sprostitev stanovanjske politike. Upreti pa se je treba vsem poskusom, da bi v okviru te sprostitve zmanjševali obseg sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Samoupravni organi morajo pokazati svojo treznost s tem, da sprostitev stanovanjske politike ne razumejo kot možnost zmanjševanja obsega sredstev za stanovanjsko gradnjo. Stanovanjsko vprašanje je res v prvi vrsti vprašanje posameznika, prav gotovo pa je to tudi pomembno — torej ne zadnje — vprašanje družbe oziroma družbenega standarda. Na področju stanovanjske izgradnje je vrsta nerešenih, celo kritičnih vprašanj. Jasno pa je eno! 2e sedanji tempo stanovanjske gradnje je prešibak, zato nikakor ne smemo pomisliti, da bi ga zmanjševali. Nasprotno! Potrebe kažejo, da bo treba sleherno leto zgraditi več stanovanj. Razumljivo — to pa terja maksimalne napore posameznika in družbe. V sistem stanovanjske izgradnje je treba vključiti vse dejavnike in zajeti sleherno iniciativo, ki lahko prispevajo k večjim uspehom na tem področju. Zato bi kazalo spremeniti ponekod ne kdo ve kako zadovoljiv odnos do zasebne (individualne) stanovanjske gradnje. Nekateri namreč radi poudarjajo, da nam zasebna stanovanjska gradnja ruši urbanistično podobo naselij, ustvarja vrsto komunalnih problemov in podobno. Toda izkušnje pri nas kakor tudi v drugih državah kažejo, da ob vnaprejšnjem in smotrnem urbanističnem načrtovanju ti problemi odpadejo. Zato ne bi kazalo nesmiselno ovirati zasebne stanovanjske gradnje, saj prav tu pride lastna iniciativa izredno do veljave, hkrati pa omogoča, da se graditelji lahko vselijo že pred dokončano dograditvijo lastnega doma. ABC »OBRTNIK« Škofja Loka Blaževa ul. 3 objavlja prosta delovna mesta za: 1. Več slikopleskarjev 2. 2 pečarja — polagalca keramike 3. KV mizarje 4. PK mizarje 5. Gradbene delavce 6. Parketarje 7. Trgovski pomočnik Pogoji: točka I. KV slikopleskarji ali PK slikopleskarji s prakso točka 2. KV pečar ali keramičar z znanjem postav-1 janja vseh vrst peči in keramičnih oblog sten in tlakov ali PK z istim znanjem in s prakso točka 3. KV mizarji z dokončano poklicno šolo aH ■f - PK mizarji s prakso točka 4. PK mizarji ali nekvalificirani delavci v priuči tev točka 5. NK gradbeni delavec s prakso točka 6. KV parketar ali PK parketar s prakso točka 7. K V trgovski pomočnik z večletno prakso v stroki železni na Prosta mesta vajencev za naslednje stroke: za mizarsko stroko — 2 vajenca za slikopleskarsko stroko — 2 vajenca za trgovsko stroko — 1 vajenec (za trgovsko smer železnina in gradbeni material) Pogoji: dokončana 8-letka. Prosta delovna mesta za priučltev: za steklarsko stroko — rezanje stekla — 1 prosto mesto za mizarsko stroko — 2 prosti mesti za slikopleskarsko stroko — 2 prosti mesti Pogoji: za prakso v priučitev nedokončana 8-letka Eventualno lahko v času priučitve dokonča večerno 8-Ietko in preide na poklicno usposabljanje za kvalifikacijo, prostih mest. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela pošljite upravi podjetja v 15 dneh od dneva objave. Izkoristite ugoden popust! Potrošniki, ali že veste, da je v marcu popust na ceno Količine premoga so omejene, zato ne odlašajte na zadnje dni, popust lah-zamudlte. ker ko Za premog, naročen konec marca, popust ni več zanesljiv. premoga VELENJE NAROČILO ODDAJTE TAKOJ, da boste premog po nižji ceni tudi /.obih. Veleželeznlna Merkur P. E. KURIVO KRANJ Gorenjesavska c. 4 telefon 21192 Ker Je zanimanje bralcev za knjigo BOREC UKANA zSvod pisatelja Toneta Svetine zelo veliko, vas vljudno obveščamo, da sta knjigi II. In III. del še na razpolago In Ju dobite v vseh knjigarnah, lahko pa Ju naročite tudi direktno pri Zavodu Borec, Ljubljana, Beethovnova 10 (knjigotrški oddelek). Vse, ki bi radi trilogijo obveščamo, da bodo v marcu na razpolago vsi trije deli, ki se bodo prodajali nedeljeno, vezani v platno In polusnje in opremljeni z dodatnim kartonskim ovitkom. Cena trilogiji vezani v platno je 225 din, v polusnje pa 260 din. V letu 1970 izide pri zavodu Borec zbornik dokumentov, člankov In spominov v dveh knjigah z naslovom Slovenke v narodnoosvobodilni borbi V obeh delih je s pomočjo ohranjenih dokumentov iz Ilegalnega ženskega in drugega tiska in iz povojnih spominov posameznic prikazana množičnost in pestrost nadvse požrtvovalnega dela slovenske žene Iz najveličastnejše zgodovinske dobe našega naroda. Ob branju tega gradiva bomo lahko vnovič spoznali, kako veličasten Je bil boj malega slovenskega naroda za njegov obstoj in kako velik je bil delež, ki ga Je v tem boju prispevala slovenska žena ne glede na to, ali Je živela v mestu ali na deželi In kakšen poklic Je opravljala. Zbornik priporočamo tako posameznicam kot političnim organizacijam, da bodo z njim obdarili zaslužne partizanke In aktivistke iz narodnoosvobodilne vojne. dve knjigi, vezani v celoplatno 220 din. NAROČILNICA Znamka za 0.30 Podpisani (a) ............................................ kraj, ulica ................................................ pošta ............................................................ NaroCam zbornik: SLOVENKE V NOB Naročnino bom poravnal •) tnkoj po prejemu knjige b) v petih zaporednih obrokih (neustrezno črtaj) GIK Kulturne vesti Delavska univerza je v dvorani radovljiške graščine organizirala razstavo bratov Subicev iz Poljanske doline, ki jo je posredovala Narodna galerija iz Ljubljane. Razstavljenih je 11 originalnih oljnatih skic in 22 risb. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure do 8. marca. 7. marca ob 20. uri bo poleg referata o delu in življenju slikarjev koncert znamenitega avstrijskega čembalista Gunt-herja Radhuberja, ki bo na lastnem čembalu izvajal dela baročnih skladateljev in klasikov. Vstopnina 5 dinarjev. Trdo delo in slikanje-kvaliteta V petek, 27. februarja, so v galeriji na loškem gradu odprli razstavo slik upokojenega kurjača — slikarja samouka Franca Cadeža. Ze večkrat smo poudarjali ali vsaj omenjali, da je galerija na loškem gradu odprta tako rekoč vsem likovnim prizadevanjem in da je njena naloga poleg prirejanja likovnih razstav tudi prirejanje muzejskih, predvsem pa je namenjena domačim likovnikom. In prav delo domačih likovnikov je vedno mikavno, posebej še takrat, ko se pojavi mimo vsega iskanja človek, ki je tako rekoč ob nas tiho ustvarjal skoro štiri decenije in nismo vedeli zanj, ter nas prav zaradi tega dogodek še bolj preseneča. Tak miren in tih ter vase zaprt ustvarjalec je tudi tokratni gost galerije rojak Franc Ca-dcž. Samo z najnujnejšimi podatki bomo opisali njegovo življenjsko pot. Franc Cadež je bil rojen na Vidmu v Poljanah (nad školjo Loko) 23. septembra 1901. Nekako petindvajset let je živel v Poljanah, v svoji rodni vasi, nakar je šel za zaslužkom v Ljubljano, kjer se je izučil, za kurjača. Po nekaj letih službe v Ljubljani se je Cadež preselil v Maribor in tam služboval do upokojitve. Sedaj še vedno živi v Mariboru in pride v rodno Poljansko dolino samo še včasih; vendar zdaj nosi s seboj skromno skicirko in nekaj pastelov ali akvarelnc barvice, da si z njimi zapisuje popotne vtise. Da, Cadežcva slikarska žetev, prikazana na razstavi v galeriji na loškem gradu, to so preprosti likovni zapisi vtisov, to je njegov dnevnik, ki ga je Cadež sprva, pred nekako štiridesetimi leti že skrival, dokler se ni v slikarstvu izuril do stopnje, do katere se sicer lahko povzpne preprost ljubitelj slikarstva ali slikar samouk. Celotna razstava je videti v primerjavi z današnjo likovno usmerjenostjo nekoliko zastarela, toda to Cadeževemu delu nc zmanjšuje vrednosti niti na razstavi. Ne moremo trditi, da se je zavestno odločil prav za tak način slikanja, ki ga prikazuje na razstavi, s katerim se je povzpel do realističnega akademizma, ker slika z občutkom, kakor mu veleva srce, ki si želi trajneje ohraniti določena razpoloženja kakega dne v Poljanski dolini, a!i drugega v Rovtah in iz okolice Maribora ali celo z morja. S svojim delom, ki nam jc blizu morda prav zaradi podobnosti z deli naših prvih krajinarjev romantične dobe, nam je Cadež pokazal, da se tudi okorna roka in preprosto srce lahko veselita narave in njenih barv in da je možno to veselje ob vsem pomanjkanju časa preliti v barvna razpoloženja na slikah, ki so lahko prav kvalitetne in skoro brez diletantskih spodrsljajev. Pa še nekaj, ni nujno, kar je sicer prav v današnjem času tako modno, da se ljubiteljsko slikarstvo sprevrže v naivno smer ali pa da se z modernizmi ali z abstrakcijo skuša prikriti neznanje. Tega pri Cadeže-vem opusu ni in morda prav Cadež ponovno potrjuje že tolikokrat izrečene misli o Poljanski dolini kot zibelki slikarjev, kajti vprašanje, kaj bi morda lahko postal Cadež v slikarstvu, če bi imel možnosti odprtih vrat, ki bi mu jih nudil današnji čas z vsemi svojimi ugodnostmi, naj ostane samo vprašanje. Pasteli in akvareli, ki jih Cadež razstavlja, nam govore o delu, ki ga je danes skoraj sedemdesetletni upokojeni kurjač, slikar samouk, rojak iz Poljanske doline opravil v slikarstvu sam, s svojimi rokami, ki jih je vodilo sicer preprosto, a čudovito dovzetno srce, s katerim jc odkrival lepote narave, skrival to, kar je ustvaril, in šele ob koncu poti tudi pokazal na razstavi. A. Pavlovec Ob koncertu okteta Gallus v Kropi Stari žebljarski trg Kropa je nekdaj imel s pevci, godbeniki in odrskimi igralci razgibano kulturno podobo. Pa danes? Ali niso potrebe po aktivnem ali pasivnem kulturnem doživljanju prerasle v različna druga hotenja in nagnjenja? Pa vendar je Kropa v občini med redkimi kraji, kjer je še čutiti utrip stalnejšega kulturnega življenja. Posebno to zimo in pomlad. Po Prešernovi nagradi, ki jo jc dobil mojster Jo/.a Bertoncclj, in po KUD proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, je bil 28. februarja koncert okteta Gallus iz Ljubljane. V naslednjih mesecih pa bodo ob 75. obletnici tovarne Plamen še tele prireditve: muzejska razstava, koncert pevskega zbora KUD Stane Žagar iz Krope, razstava akademskega slikarja, k roparskega rojaka Kamila Legata, nastop glasbene šole in zanimiv koncert ob pomembnem srečanju z zamejskimi Slovenci — s pevskima zboroma iz Radiš (avstrijska Koroška) in Doline (Italija). Upajmo, da bodo z obiskom teh prireditev prebivalci še olepšali praznovanje, saj je praznik Plamena praznik vse Krope in okolice. Hkrati bi s tem potrdili resničnost bogate kulturne traJieijc. Premalo vpliva ter tradicije na današnje razmere je pokazal obisk ob koncertu okteta Gallus, ko ni bilo niti 100 poslušalcev. Čutiti pa ga je bilo med koncertom. Poslušalci so zavzeto in zbrano spremljali petje in vsako pesem nagradili z iskrenim ploskanjem. To bi ne bilo nič posebnega, toda spored jc bil tak, s kakršnim bo oktet v kratkem nastopil pred zahtev- nim občinstvom v Slovenski filharmoniji. V njem ni bilo pesmi, ki bi bila v sporedu zato, da bi z zunanjimi učinki in priljubljenostjo vplivala na poslušalca. Pogumno je bilo s takim sporedom nastopiti pred podeželskimi poslušalci, ki nimajo priložnosti, da bi si s podobnimi koncerti širili glasbeno obzorje. Prisotni so poznali morda pet ali šest pesmi od dvaindvajsetih, pa so verjetno zato še bolj zbrano poslušali enajst Gallusovih motelov ter ma-drigalov in enajst narodnih pesmi v odličnih priredbah skladateljev Merkuja, Adamiča, Marolta, Svare in Ježa. Lahko smo ponosni, da imamo komorno vokalno skupino kot je oktet Gallus. Požrtvovalno in sistematično delo zadnjih let je dalo oktetu tako poustvarjalno moč in lepoto, da bo lahko dostojno prvdstavljal slovensko ustvarjalno in poustvarjalno glasbeno kulturo, na kateremkoli koncertnem odru doma ali v tujini bo nastopil. Popolna zlitost glasov, prefinjena zvočna homogenost, izdelana dinamika, jasna dikcija in drugi elementi pevske kulture niso oktetu več samo sebi namen; vodilo so v najvišji stopnji poustvarjanja, k doživeti in utemeljeni interpretaciji pesmi, pa naj bo to zahtevna pol i fona renesančna pesem ali preprosta ljudska. Zato je razumljivo, da so se odrekli spogledavanju z okusom publike. Tisti, ki jih ni bilo na koncert, so zamudili prelepo in bogato kulturno poslanstvo tega zimskega večera. Bodo spomladanski nastopi imaM, več odziva? Ge S SVOJIMI OBRATI BOHINJSKA BISTRICA, BLED, MOJSTRANA in PODNART nudi svoje preizkušene in renomirane proizvode • žagan les iglavcev • žagan les listavcev • ladijski pod ■ • stropne in stenske obloge • vrata vseh vrst • vezane opazne plošče za gradbeništvo • sredice za panel plošče • lesno moko • lesno embalažo vseh vrst • opremo avtomatskih kegljišč • vse vrsto transportnih naprav, čolilni-ke in gradbiščns omarico S\mv\'n Obuditi čut človeka do človeka Iz razprave Janeza Vipotnika, predsednika republiške konference SZDL, na seji republiške konference »Politični napori, zlasti pa drobno, vsakodnevno delo posvečajo premalo pozornosti socialno humanemu delovanju. Premalo kritične zavzetosti kažemo do škodljivih pojavov, ki jih porajajo blagovno denarni odnosi. Z naraščajočo usmerjenostjo k materialnim dobrinam raste tako imenovana potrošniška mentaliteta, upada pa zanimanje za duhovno kulturo itd. Toda ob tem gre tudi za druge vznemirljive pojave. Če nam v starosti zapuščeni ljudje umirajo v samoti in njihovo smrt odkrijejo šele čez čas, to ni samo stvar predpisov in uradov, čeprav je treba neobhodno dopolnjevati sistem in to področje uravnavati s celotnim družbenim razvojem, marveč je tudi boleč opomin delu naših družbenopolitičnih in humanitarnih organizacij. To jc boleč dokaz, da je naša humanitarna solidarnost postala vse preveč črka papirnatih deklaracij, ne pa praksa vsakdanjega življenja in odnosov do sočloveka. Prihajamo v nenavadna navzkrižja. Ob katerikoli humanitarni akciji raznih organizacij, listov, revij, ob sleherni večji nesreči se naši ljudje nesebično in požrtvovalno in sami od sebe zbude in prispevajo svoj delež k omiljevanju nesreče. Z vsem očitno dokazujejo moralni, solidarnostni kapital, ki je kot dragocena vrednost sajena v njih. Ali ne gre potemtakem za premajhno dejavnost obstoječih ali pa za pomanjkanje ustreznih novih organizacijskih oblik, ki bi z njimi bili sposobni priskočiti na pomoč ljudem, kadar so le-ti osamljeni v svojih človeških stiskah. Ali ne bi morali te oblike, ki bi se v njih uveljavljal ta elementarni solidarnostni čut človeka za človeka, posaditi v krajevno skupnost, ali ne bi morala tudi ta skrb postati redna dejavnost krajevne organizacije socialistične zveze.« Dom za starejše ljudi V kranjski občini je danes okrog 3403 ljudi starejših od 65 let. V urbanističnem programu pa je predvideno, da bo 1995. leta v občini 75.500 prebivalcev, med njimi pa bo okrog 11 odstotkov starejših od 65 let. Mednarodne izkušnje kažejo, da je treba za pet odstotkov prebivalcev starejših od 65 let zagotoviti mesta v domovih. Tako bi v kranjski občini že letos potrebovali 160 mest v domovih za ostarele. Po podatkih posebne ankete pa je v občini izrazilo željo za bivanje v domovih 148 prebivalcev. 2e teh nekaj podatkov kaže, da je čimprej treba začeti z gradnjo doma za starejše ljudi. Posebna 5-članska komisija je na podlagi teh ugotovitev že izdelala program gradnje. V njem je predvideno, da bi imel dom 120 postelj, in sicer 60 sob z eno posteljo in 30 z dvema. Komisija je tudi predlagala, da bi dom zgradili na Planini in naj bi bil grajen tako, da bi ga bilo moč kasneje podaljšati oziroma povečati. Razen tega na bi moral biti zgrajen tako, da bi se v njem lahko razvil center za družabno življenje vseh starejših ljudi. Predvideni stroški za izgradnjo doma bodo znašali okrog 8 milijonov dinarjev. Na zadnji seji občinske skupščine v Kranju sta oba zbora sprejela sklep, da skupščina prevzame investitorstvo za gradnjo doma. Hkrati sta imenovala tudi 9-članski gradbeni odbor. Del sredstev za gradnjo doma je že zagotovljenih na republiškem skladu za reševanje stanovanjske problematike upokojencev. Po sklenitvi pogodbe z republiškim zavodom za socialno zavarovanje bo občina ta sredstva vložila v banko in tako dobila potrebno posojilo za gradnjo. A. i. Lanski oseb ni dohodki S statističnimi podatki o osebnih dohodkih, izplačanih v januarju, Je dokončno znano lansko poprečje osebnih dohodkov v Sloveniji. Poprečje znaša 1148 din in je za 15 odstotkov višje kot leto prej. V gospodarstvu je poprečni osebni dohodek na zaposlenega 1118 din, v negospodarstvu pa 1322 din. Med najvišjimi so bili osebni dohodki delavcev v projektiranju (2321 din), slede mestni organi (1878 din), poslovna združenja (1873 din), višje in visoko šolstvo (1844 din) itd. Najnižje poprečne dohodke v lanskem letu so imeli delavci v tekstilni industriji (901 din). Ratečanl pravijo, da je nedokončana stavba ob državni meji v Ratečah lep spomenik... Pred dvema letoma je namreč turistična agencija Putnik iz Beograda, željna denarcev, začela graditi menjalnico. Dela so se naenkrat ustavila in v nedokončani stavbi jc že dobro leto mir. Po nepotrjenih govoricah je »spomenik« veljal agencijo že 80 starih milijonov, (jk) — FotOC F. Perdau 5532 514784 GORENJSKA KREDITNA BANKA 8 SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI na BLEDU — JESENICAH, v KRANJU — RADOVLJICI — SKOFJI LOKI — TRŽIČU OPRAVUA ZA VAS vse denarne posle: ZAUPAJTE nam svoje prihranke — devizna sredstva, katera vam obrestujemo: nevezana do 5 % letno vezana do 7,5 % letno Vlagatelji na hranilne knjižice in devizna račune so zavarovani za primer nezgodne smrti in trajne invalidnosti. Vse posle opravljamo zelo solidno, v največji tajnosti in brezplačno. Z vezanimi vlogami pridobite možnosti sodelovanja v velikih nagradnih žrebanjih. 515 Po krajšem premoru Zahodna Nemčija znova začenja serijo pogajanj z vzhodnimi evropskimi državami. Največje zanimanje vlada seveda za prvi sestanek med zahodno-nemškim kanclerjem Brand-tom in vzhodnoncmškim premierom Stophom, ki bo predvidoma ta mesec v vzhodnem Berlinu. Od sestanka si sicer nihče ne obeta velikih rezultatov, toda že to, da bosta šefa obeh nemških vlad prvič sedla za skupno mizo, je dogodek, ki kaže, da se v odnosih med vzhodno in zahodno Evropo ozračje počasi ogreva. K temu veliko prispevajo tudi pogajanja med ZR Nemčijo in Sovjetsko zvezo ter med ZR Nemčijo in Poljsko. Bonn in Moskva sta uspešno končala uvodno fazo pogajanj in zdaj že natančno vesta, kaj hočeta in moreta dobiti drug od drugega. Bonn in Varšava sta prejšnji mesec, navezala prvi uradni stik, ki je bil po Bonn prodira na vzhod njunem mnenju uspešen in zdaj začenjata drugo fazo pogajanj. Bonn in vzhodni Berlin sta šele pred začetkom in seveda še ni mogoče reči, kaj se bo tu dogajalo. Očitno je, da se v odnosih med Zahodno Nemčijo in socialističnimi državami začenja novo obdobje. 2e zdaj je jasno, da bo zanj značilen predvsem močan gospodarski prodor ZR Nemčije na Vzhod. Sovjetska zveza in Poljska — pa seveda tudi druge socialistične države — so močno zainteresirane za čim širše gospodarsko sodelovanje z industrijsko močno in tehnološko sodobno ZR Nemčijo. In ne le to: zainteresirane so tudi za velike zahodnonemške kredite, ki jih je Bonn pripravljen dati. Seveda je nemogoče, da razcvet gospodarskih poslov ne bi vplival tudi na politične odnose. Smisel sedanjih pogajanj je prav v tem, da bi odstranili najhujše ovire v političnih odnosih s kompromisom, ki bi bil sprejemljiv za vse strani in tako odprli pot neoviranemu širjenju gospodarskega sodelovanja. Po dosedanjih, sicer šele začetnih rezultatih sodeč, bo to tudi uspelo. Za splošno politično ozračje in varnost v Evropi je tak razvoj seveda zaželen. Da ne boste ugibali. — Pod snegom je avto. — Foto: F. Perdan V tem delu Evrope se torej stvari razvijajo kar ugodno. Pač pa prihajajo slabe novice iz jugovzhodne Azije. Vojna v Laosu, ki že dolgo tU, se kot kaže spreminja v resen plamen. Gibanje Pathet Lao je februarja začelo ofenzivo in pregnalo vladne čete iz strateško pomembne Doline vrčev. Vlada pravi, da četam Pathet Laa pomagajo tudi redne enote Severnega Vietnama, Ofenziva se še vedno nadaljuje in vladne čete se kljub podpori, ki jim jo nudi ameriško letalstvo, vse bolj umikajo. Državljanska vojna grozi, da se bo spremenila v požar vietnamskega tipa, kajti le malo upanja je, da bodo tuje sile ostale dejansko nevtralne. Ameriško letalstvo že sodeluje v vojni na strani vladnih sil in mnogi opazovalci se bojijo, da se utegnejo ZDA še bolj neposredno zaplesti v vojno, podobno kot so se v Južnem Vietnamu. Sicer pa je sedanji položaj v Laosu zelo podoben onemu pred začetkom ameriške intervencije v Južnem Vietnamu. Šef laoške države princ Suvana Fuma je sicer od Velike Britanije in Sovjetske zveze — ti državi sta predsedovali ženevski konferenci o Laosu — zahteval naj skličeta novo mednarodno konferenco, ki bi rešila krizo, vendar ni dosti upanja, da bi se kaj takega zgodilo. Razen tega pa se je že večkrat Izkazalo, da konference ne pomagajo kaj dosti, če se ena ali pa kar vse strani ne držijo sklepov. V Afriki se je formalno rodila nova državna tvorba, šef Rodezije je podpisal »ukaz o rojstvu« republike Rodezije. Tako je ta rasistična država po 73 letih pretrgala vse vezi z britansko krono. London ce je znašel v nerodnem položaju, saj z besedami že ves čas obsoja rasistično politiko Rodezije, vendar ni doslej storil nič, da bi jo onemogočil. Rasistični režim se je zdaj tudi formalno povsem osamosvojil in nič ne kaže, da bo mogoče v mednarodnih okvirih učinkovito ukrepati proti njemu. Zadnju nedeljo smo pri Orehku (Kranj) dobili avto na njivi. — Voznik je bil huje ranjen. L. j udi e i n &jg dogodki da Uddtc* 11 H'iunucu bitiucute tudi potrati OBIŠČITE KRVAVEC Urejena smučišča Izredni popusti od Ponedeljka do petka za mladino, smučarske "čitelje, tečajnike, tekmovalce, člane smučarskih klubov in skupin. Informacije: CREINA Kranj telefon 21-022, 73-120 Trava je prerasla pro go, pragi so zgoreli 1. aprila bo štiri leta, odkar ni več planiške železniške proge. Tiri so pobrani, nekateri železniški mostovi tudi, ostali pa rabijo lokalnim potem. Postajne zgradbe in čuvajnice so preurejene v stanovanja, od spomladi do jeseni pa progo že pokriva tako visoka trava, da je težko videti, kje je nekoč puhal vlak. Nad črto proge in njeno bližnjo okolico »drže roko« urbanisti, ker prav sedaj z vso resnostjo premišljujejo, kam In kako bi položili novo Idtro cesto. Ob tem moramo reči, da se je obljuba o izboljšavi sedanje ceste v Gornjesav-sko dolino po ukinitvi železne kače uresničila. Dodati pa jc treba, da v zadnjih treh letih naraslemu turisiičnemu prometu ni več kos, saj je bilo na njej lani kar 21 smrtnih žrtev, medtem ko jih je bilo prejšnja tri leta skupno le sedem ... Pa pustimo cesto! Zanjo bo treba veliko denarja in rok, da bo na novo speljana! Ob bližajoči se obletnici konca progo bi radi zapisali Se nekaj o tistih, ki so tu delali. Železničarji so šTi pretežno na' Jesenice, nekateri tudi dlje. Tisti, ki so hoteli ostati v dolini, so v glavnem dobili delo pri Cestnem podjetju Kranj, nekateri pa tudi pri drugih organizacijah. Pri tem je zanimivo, da prvi in zadnji postalenačelnik bivše postaje Rateče-Planica še živita in sta vsak po svoje še zelo delovna. CCRElIlfi Jože Oman Jože Oman je bil rojen 1891. leta in živi v rojstni vasi Rateče. O ustanovitvi železniške postaje v Ratečah in kako je poslal tu prvi načelnik je takole povedal: »Vas Rateče so imele do leta 1918 svojo železniško postajo tam, kjer je še sedaj, in to r.a sedanji italijanski strani. To je bila skupna postaja za Rateče in -Belo peč ter je tudi imela obe imeni. Po prvi svetovni vojni so naša postaja in tudi štirje Ra-tečani Jože Oman, Vinko Ja-len, Jože Benet in Marija Pleš ostali v Italiji. Da smo mogli na vlak, so tam, kjer je sedaj poslopje bivše nove postaje, postavili najprej čuvajnico in čuvaja, ki jc prodajal karte. Pri vlakih, ki niso vozili čez mejo, so stroje obračali v Kranjski gori, tako da so v Rateče prispeli s strojem odzad. Vse to je trajalo do 1934. leta, ko je Planica zaslovela po vsem svetu. Takrat šele smo dobili novo postajno poslopje In dva nova dolga tira, se pravi, da so se šele po 16 letih razmere normalizir.de. Nov način dela jc razumljivo zahteval v Ratečah več ljudi. Ker sem bil tu doma, so me z Jesenic premestili semkaj za prometnega zvani 5-nlka, kjer sem opravljal vsa dela od čiščenja kretnic do načelnika postaje. Ker je promet naraščal, so dodelili kasneje še kretnika, in sicer Sedaj že upokojenega Frica Grilca iz Podkorena. Tako Je bilo vse do dru^e svetovne vojne, ko so prišli Nemci In za šefa obmejne postaje postavili Nemca, mene pa za prometnika. Ob osvoboditvi 1943. leta sem nemške predpise zažgal in zopet vpeljal naše. Ob koncu tega leta pa sem imel že tudi 40 let službe, zato sem zaprosil za upokojitev. Za menoj Je postajo prevzel tov. Jordan, od nJega pa Miha Šimenc, ki pa jc bil tudi zadnji načelnik te' postaje in na koncu tudi vseh postaj od Jesenic navzgor!« Zar imalo pa nas jc še o štirih Ratečanih brez državljanstva. Kako je sedaj pravzaprav z njimi? Dejal je: »Hiše imajo še stare katastrske meje, ki so segale nekaj kilometrov prek meje v Italijo. Tam imamo namreč prebivalci Rateč 2/3 naše obdelovalne zemlje, gozdov in pašnikov. Ker je sedež takratne katastrske občine — to je vas Rateče — pripadal Jugoslaviji, so štirje posestniki, katerih hiše so ostale v Italiji, ostali tudi brez državljanstva.« »So še sedaj?« »Oni še vedno, otroci, ki so se rodili po letu 1918, pa imajo že italijansko državljanstvo.« »Pa so s tem kaj prizadeti?« »Sedaj niso! Ampak, saj veste, paragraf Je paragraf!« »Ali kot upokojenec še kje delate?« »Sem tajnik društva upokojencev, odbornik turističnega društva in agrarne skupnosti!« »Kaj pa je agrarna skupnost?« »Onstran meje imamo 534 hektarov pašnikov in gozdov, ki so last 102 posestnikov, od katerih jih je 98 v Jugoslaviji, 4 pa v Italiji. Po pogodbi z Italijo so pravice načina upravljanja te skupne posesti o.stale še iz časov Mjrije Terezije. Prej so živele v ustnem Izročilu, ona pa jih Je dala zapisati. V Imenu vseh lastnikov skrbi za to zemljo upravni odbor. Odloča o pašnih pravicah, o prodaji lesa, skrbi za ograde, razdeijujea denar itd.« Tako je tekel pogovor s prvim postajenačelnikom v Ratečah tov. Jožetom Omanom, ki jc kljub 79 letom že živahen in prizadeven. Zadnji načelnik postaje v Planici pa živi in ima družino ter hišo v Kranjski gori. Mihael Šimenc je še vedno pri železnici. Njej je zvest tako, da se pet dni v tednu vozi iz Kranjske gore v Ljubljano z avtobusom in vlakom v službo na železniško kon- © O O trolo dohodkov, kjer vodi referat za obračun preveč plačane vozni ne, -: V mladosti je bil telovadec, vodnik telovadne vrste, med Vojno pa partizan. »Cesa se najbolj spominjate, ko :,lc bili v Ratečah šef postaje?« smo ga najprej vprašali. »V .glavnem Je bil tu lep mir pa dober zrak in voda. Vsekakor pa se od vsega najbolj spominjam vseh skakalnih tekem, ko smo imeli na dan tudi po 14 izrednih vlakov. Kompozicije smo p >r v-nali eno z* drugo prav do meje, nekaj pa smo jih morali med čakanjem na pnvra-tek poslati še v Kranjsko goro. Tire na postaji smo uporabljali pri tem le za premik in menjavo strojev. Razumljivo, da pri tem nismo mogli urediti vsega sami, pač pa je bil tu ludi ves štab voznega reda. Poleg 4ega je bilo v pripravljenosti **več provto-vzdrževalnih skupin, če bi počila kaka tračnica ali bi se zgodilo kaj nepredvidenega. V glavnem pa je skoraj vedno šlo vse ket po maslu in smo bili na koncu veseli, da smo opraarfli veliko delo.« »Kolikokrat boste šli še vsak dan na delo in nazaj 180 km daleč?« »Ce bo vse prav in če bora zdrav, še tri leta.« »Pa vam ugaja sedanje delo?« »Vsekakor. Odkar sem zapustil vojaški stan, sem z dušo in telesom pri železnici. Po ukinitvi postaje v Plan ci ni zadnjih šest let kazalo na novo začeti, če sem prestal tri leta popotovanja, upam da bom še tri. Sicer pa vlaki in tudi avtobusi vedno hitre* je vozijo in to skrajšuje mojo vsakdanjo pot!« »Vstajate zgodaj? Se vrnete pozno?« »Ura mi zazvoni tričetrt na štiri, doma pa sem, če ni E*> mud, ob pol petih popoldne!« Vse se spreminja! To velja tudi za kranjskogorsko progo! In če so že zgoreli pragi in je progo zarasla trava, naj ob obletnici njenega konea to ostane v spomin našim zanamcem. B. Blenkuš REPORTAŽA • REPORTAŽA • REPORTAŽA • REPORTAŽA • REPORTAŽA KRVOSESas Davčna oblast v Tanzaniji je obljubila Štiristo prebivalcem neke vasi v nepristop-nem južnem delu deiele, da leto dni ne bo pobirala od njih davka, če se preselijo v laže dostopen kraj. Na jedilnem listu orientalske restavracije v nekem velemestu so bile naštete najprej specialitete, nato ' je sledila vrsta jedi po izbiri pod naslovom: Alah carte. Dekle je pisalo fantu-mor-narju, da je brez skrbi zanj, kadar ve, da je na visokem morju, v skrbeh pa je, kaj počne, kadar prispe v kako luko. čez nekaj tednov je prejela odgovor: Skrbi te, kaj počnem, kadar smo v luki? Zamisli se v moje občutke — ti si vedno na kopnem. France je na lovu obstrelil prijatelja Toneta. Z zadevo se je ukvarjal sodnik. »Povejte no, zakaj pa ste streljati na prijatelja? — »Mislil sem, da je srnjak.« — »In kdaj ste uvideli pomoto?« — fšele, ko je srnjak streljal nazaj.« Prometnik ustavi sumljivega voznika in mu reče, naj dahne vanj. Voznik stori tako. »Aha,« pravi prometnik in zapiše v prijavnico: — Vinjen — ritoznojčan letnik 1967. Prometnik ustavi vozilo. »Dokumente prosim!« — >.fih — jih tiimam!« — »Kako pa si potem upate z vozom na cesto?« — Tedaj se vtakne vmes voznikova lena, ki je sedela poleg njega: »Pustite ga no, saj vidite, da je pošteno nalit!« Z zadnjega sedi ta se oglasi še stara mama: »Ali vama nisem vedno pravila, da se ne splača voziti se s tujim avtomobilom.« Psiholog testira mladeniča dolgih las. Na papir mu nariše ravno črto in vpraša: »No, na kaj tnislite pri pogledu na to črto?« Odgovor: »Na gola dekleta.« »In zdaj?« vpraša psiholog ter nariše četverokotnik. »Na gola dekleta,« odgovori mladenič. Psiholog poskusi še tretjič in nariše kocko. »Na gola dekleta,« se glasi odgovor. Psiholog: »Slišite, vi se norčujete, nesramni ste!« — »Kaj?« vzroji mladenič, »jaz da sem nesramen? Nesramni ste vi, zakaj mi pa rišete take svinjarije?* »Ste natanko videli, kako je izstopila?« »To pa že!« Med poslušalci lahen nemir in smeh. »Hvala vam. To je vse,« je dejal Mason. »Tudi tožilstvo nima nobenih nadaljnjih vprašanj za pričo,« Je izjavil Hadlev in poklical izvedenca za prstne odtise, ki Je nato izjavil v zapisnik, da je v motelu »Pri mirnem počitku« v noči od 6. na 7. april in v jutranjih urah 7. aprila preiskoval prstne odtise v dvojnem bungalovu 15/16. Predložil je številne prstne odtise, ki jih je posnel in ki so se mu zdeli važni. »In zakaj mislite, da so prstni odtisi, ki ste jih posneli, važni?« je vprašal Hadlev. »Ker se mi je posrečilo v vozu, o katerem je govorila priča pred menoj, odkriti iste prstne odtise.« Na Hadlevevo nadaljnje spraševanje je priča izpovedala, da pripadajo nekateri teh prstnih odtisov prav gotovo obtožencu Bedfordu. »Gospod zagovornik, prosim, začnite z navzkrižnim Zasliševanjem!« je dejal Hadlev. »Čigavi pa so drugi prstni odtisi, ki ste jih dobili tako v bungalovu kot tudi v avtu?« je vprašal Masen. »Domnevam, da so to prstni odtisi piavolase mlade dame, ki je pripeljala avto nazaj in . . .« »Torej samo c*omne\'ate?« »Da, gospod. Vem samo to, da so določeni odtifi, ki sem Jih posnel ta':o v bungalovu 15, 16 kot tudi v vozu z znamenji CXY 221 istovetni z odtisi Stevvarda G. Bedforda, ki sem jih posnel po njegovi aretaciji na policiji.« Odtise pa, ki o njih domnevate, da i/.hajajo od piavolase miade dame, ste našli v obeh . apartmajih dvojnega bungalova 15/16?« »Da, Sir!« »In to, k |e?« »Na raznih krajih — na primer na ogledalu, na kozarcih, na gumbu pri vratih.« »In iste odtise sle našli tudi v vozu?« »Da, Sir!« »Kolikor so pokazale vaše raziskave, bi se torej dalo misliti, da je tiste prstue odtise pustil morilec Binncva Denhama?« »Ugovarjam!« je dejal Hadlev. »Vprašanje bi utegnilo vplivati na pričo.« »Priča je strokovnjak, ki ga prosim za presojo dejstev. Vprašal sem ga samo o preiskavah, ki jih je opravil sam.« Sodnik Strouse Je trenutek razmišljal In dejal nato: »Priči dovoljujem, da odgovori na vprašanje.« »Moje raziskave dovoljujejo samo domnevo, da bi utegnil zagrešiti umor eden izmed omenjenih dveh oseb.« »Morilec bi pa prav tako bil lahko kdo drug, ne?« »Seveda.« »Hvala vam,« je dejal Mason. »To mi zadostuje.« Naslednje zaslišanje je vodil Hamilton Burger sam. »Prosim, pokličite v dvorano Riharda Judsona!« je naročil sodnemu slugi. Širokopleč orjak hladnih modrih oči ni stopil na prostor za priče. Izkazalo se je, da je to policijski uradnik, ki je 10. aprila obiskal Bedfor-dovo vilo. »In kaj ste počeli tam?« je vprašal Hamilton Burger. »Nekoliko sem se ogledoval.« »Kje?« »Po vrtu in v garaži.« »Ste imeli dovoljenje za hišno preiskavo?« »Da, Sir!« »Ste ga komu pokazali?« »Ne, ker--ni bito nikogar doma.« »Kaj ste ogledali najprej?« »Garažo.« »Kako ste to storili?« »Ogledal sem si jo natančno in podrobno.« »Ali mi lahko podrobno opišete, kaj vse ste našli tam?« »No — v garaži je stal voz. Ogledala sva si ga natančno in . . .« »Pravite — sva. Kdo pa je bil še z vami?« »Moj tovariš.« »Torej tudi policijski uradnik?« »Tudi.« »Kaj ste si torej ogledali?« »Pretaknila sva vso garažo od vrha do tal. Sredi cementnih tal jc bila odtočna cev. Dvignila sva železno mrežo in sva pogledala v lijak.« »In kaj sta našla v njem?« »Strelno orožje.« »Kakšno strelno orožje?« »Revolver kalibra 38.« »Ste si zapisali številko?« »Da, Sir?« »Ste poročilo o tem zapisali takoj tam, v garaži?« »Da, Sir!« »In ga imate zdaj tu pri sebi?« »Da, Sir.« »Kaj pravi poročilo?« Priča je odprla beležnico. »Strelno orožje je jekleno moder revolver kalibra 38. V bobnu je bilo pet ostrih patron in en prazen tuljec. Tovarniška znamka revolverja je 740818.« »In kaj ste storili z revolverjem?« »Izročil sem ga Arturju Merriamu.« »Kdo je to?« »Policijski strokovnjak za strelna orožja In za balislična vprašanja.« ^ »Prosim, začnite z navskriž-nim zasliševanjem!« je dejal Hamilton Burger Perrvju Masonu. »če sem prav razumel, ste Imeli dovoljenje za hišno preiskavo, Mr. Judson?« je vprašal Mason. »Da, Sir.« »Na kaj pa se je glasilo to dovoljenje?« »Na hišo, zemljišče in garažo.« »Pa ni bilo doma nikogar, komur bi lahko pokazali to dovoljenje?« »Ne, gospod, v tistem času, ko sva preiskovala, ni bilo nikogar.« »S katerim dnem je bilo datirano to dovoljenje?« »Mislim, da je bilo osmega aprila.« »In ste prejeli dovoljenje osmega zjutraj?« »Dnevnega časa se ne spominjam več točno.« »Ali Je bilo to dopoldne?« »Da, mislim, da je bilo dopoldne.« »In kaj ste storili, ko ste prejeli dovoljenje za hišno preiskavo?« »Vtaknil sem ga v žep.« »In potem?« »Nato sem se spet lotil svojega dela.« »In kaj ste storili potem, ko ste vtaknili dovoljenje v žep in ste se kot pravite — lotili spet svojega dela?« »Peljal sem se tja in se nekoliko ogledal,« »Točneje rečeno — peljali ste se v vilo Mr. Bedforda?« »No, da, najprej smo se peljali nekoliko naokrog vile in preiskali teren.« »Nato pa ste parkirali svoj voz, kajne?« »Da, Sir.« »Na takem mestu, da ste lahko opazovali garažo?« »Da, to je res!« »In nato ste čakali tam ves dan, je tako?« »Da, ves ostali dan. « »In naslednjega dne spet?« »Da, Sir.« »Na istem mestu?« »Da, Sir.« »In ste Spet čakali ves dan?« »Da, Sir.« »In naslednji dan zopet?« »Da, Sir.« »Na istem kraju?« »Da, Sir.« »In kako dolgo ste čakali ta dan?« »Do nekako štirih popoldne.« »In nato ste se prepričali, da ni nikogar doma, kajne?« »Videli smo, da se je Mrs. Bedfordova odpeljala.« »In nato ste vedeli, da nI nikogar več v hiši?« »S popolno gotovostjo se tega ne da reči.« »Saj ste vendar hišo nadzorovali, ne?« »Da, to smo storili.« »Da bi si zagotovili trenutek, ko ne bo nikogar doma, ni res?« »Tja, veste, hišo smo nadzorovali le, da bi videli, kdo prihaja vanjo in kdo odhaja iz nje.« Radio Poročila poslušajte vsak dan ob 5., o., 7., 10., 12., 13., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 24. url ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 1930. SOBOTA i. 7. MARCA j 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Cez travnike zelene — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje go-tte — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Plesi raznih dežel in Se kaj — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S pevci in pihalnim ansamblom Francija Puharja — 13.30 Priporočajo ] vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 l.ahka glasba za razvedrilo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje basist Dragotin Bernardič — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Filmska glasba — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga —• 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Štirje kovači — 20.00 Nove melodije —■ 21.15 Iz zabavnih prireditev — 22.25 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program , 14.05 Revija zabavnih melodij — 15.00 Jazz na drugem Programu — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Naš podlistek — 17.50 Orgle v ritmu +■ 18.00 Pisana paleta zabavne glasbe — 18.35 Ob lahki glasbi — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Parada zabavnih zvokov — 20.05 Ljudje med seboj — 20.15 Po domače v vedrem tonu — 20.30 Okno v svet — 20.45 Bledi spevi — ciklus skladb za klavir — 21.15 Operni koncert — 22 30 Med sodobniki dunajskih klasikov — 00.05 Iz slovenske poezije NEDELJA 8. MARCA 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Hadijska igra za otroke — »•50 Skladbe za mladino — 9.05 koncert iz naših krajev — 10.05 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansam- ! bli domačih napevov — 14.05 Igrajo holandske pihalne godbe — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Z ansamblom Jožeta Privška — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Nedeljski operni, stereo — 17.30 Radijska igra — 18.17 Dve Beethovnovi klavirski sonati — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Plesna glasba z orkestrom Jack VVolfc — 22.40 Zabavni zvoki iz studia Radia Zagreb — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Začnimo s plesom — 14.00 Radi ste jih poslušali — 14.35 Revija majhnih ansamblov — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16.35 Lepe melodije — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Iz operet in glasbenih revij — 18.30 Popevke se vrstijo — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.40 Priljubljeni zabavni zbori — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Semjon Kotko — opera — 23.50 Iz Couperinove suite v A — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 9. MARCA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.45 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dve viziji Demc-trija Zebreta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje Učiteljski pevski zbor Emil Adamič — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 Beograjske glasbene slavnosti — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavni zvoki iz studia Radia Beograd — 23.40 Z orkestrom Paul Mariat Drugi program 14.25 Z majhnimi ansambli v vedrem ritmu — 15.00 Po- pevke, ki jih radi poslušate — — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Z orkestri — 18.00 Znani pevci zabavne glasbe — 18.35 Igra glasba z orkestrom bolgarske RTV — 19.00 Pet minut humorja —» 19.05 Ponedeljkova glasbena skrinja — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Instrumentalna glasba — 20.30 Svet in mi — 20.45 Pet plesov iz baleta Labodje jezero — 21.15 Literarni večer — 21.55 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 I. slovenske poezije tfOREK 10. MARCA 8.04 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 S pianistom Borutom Lesjakom — 9.45 Nastop harmonikarskega orkestra iz Šentvida — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Glasba za kitaro, čembalo in orgle — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udej-slvovanjc mladih — 14.25 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 15.30 Glasbeni interme/zo — 15.40 Nekaj prizorov iz Puccinijeve opere Madame Butterfly — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Krcžcla 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.30 Zabavni orkester RTV Ljubljana in instrumentalni solisti — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavni zvoki iz studia Radia Zagreb — 23.40 Z orkestrom Ray Con-niff Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Lahka glasba za razvedrilo — 15.00 Jazz na drugem programu — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Z orkestrom Ivana Letha — 18.35 Lepi zvoki — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti —• 20.05 V korak s časom — 20.15 Naši operni pevci — 21.15 Beethovnovi klavirski trii — 22.15 S francoskih glasbenih festivalov — 23.45 Koncert za orkester — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA 11. MARCA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.45 Igra Akademski plesni orkester —10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na j današnji dan — 12.10 Iz ju- goslovanske operne literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne v priredbi za glas in klavir — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14-35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital pianista Marijana Faj-dige — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 20.00 Ti in opera — 23.05 Li-lerarni nokturno — 23.15 Zabavni zvoki iz studia radia Beograd Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Majhni ansambli v plesnem ritmu — 15.00 Godala in tipke — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Revijski orkester Exposito — 18.00 Melodije mediteranskih dežel — 18.35 Radi ste jih poslušali — 19.00 Šoferjem na pot — 19.10 Panorama zabavnih zvokov — 20.05 Na mednarodnih križpotjih — 20.30 Radijska kinoteka — 20.45 Slovenske narodne pesmi — 21.15 Majhen koncert Rimskih virtuozov — 21.40 Žive misli — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK 12. MARCA 8.04 Glasbena matineja —• 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Z ansamblom Atija Sossa in Ljubljanskim jazz ansamblom — 10.10 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana z Griegom — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem iz. mladih grl — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Lirika za otroke — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Moj mira Šepeta — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovensko pisateljico — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Večer skladb Slavka Osterca — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albumov izvajalcev jazza — 23.40 Lepe melodije z orkestrom Caravelli Drugi program 14.05 Parada zabavne glasbe — 15.00 V ritmu današnjih dni — 16.40 Sestanek ob juke boxu — 17.35 Lahka glasba — 18.00 Od popevke do popevke — 18.35 Z orkestrom Rava i Martina — 19.00 Filmski vrti- ljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.30 Pričevanja o glasbi —» 20.45 Novejši slovenski samospevi — 21.15 Britten in Strauss in stari mojstri — 23.40 Sonata za klarinet in klavir — 00.05 Iz slovenska poezije PETE 13. MARCA 8.40 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Ansambel Mirka Souca — 9.45 Narodne pesmi iz Crne gore — 10.15 Pri vas doma — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Pisani listi iz Chopina — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenski oktet pred več kot desetimi leti — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz albuma skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Arležanka — suita št. 1 — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah po slušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 20.00 Poje zbor Berlinskega radia — 20.30 Ton-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz klub Drugi program^ 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Filmske melodije — 15.00 Radi ste jih poslušali — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 17.35 Zftp'.i m-jno z majhnimi ansambli —• 18.00 Popevke Latinske Amerike — 18.35 Glasba za razpoloženje — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo /a val — 20.05 Radijska igra — 21.15 Majhen koncert italijanske glasbe — 22 00 S franec* skih glasbenih festivalov — 23.40 Simfonietta — 00.05 It slovenske poezije Izdaja hi tiska CP »Go renjiškl tisk« Kranj, Koroška cesta S. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije i (stavb« občinske skupščine) — Tek. račun prt SDK v Vj-anju 515-1 135 - Te* Icfoni: redakcija 21-835 21-860; uprava Usta. ma looglasna in naročniška služba 22-152 - Naročni na: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 (Un, naro'nikl imajo 10'/« Dopusta. Neplačanih ogl*~~ — objavi lamo KRANJ Veletrgovina Živila Kran) ZAKAJ NE BI ZA 8. MAREC KUPILI VAŠI ŽENI RES DOBRO ŽIVILA KAVO SOBOTA 7. MARCA 9.35 T V v šoli, (RTV Zagreb) — 10.30 Osnove splošne izobrazbe, 11.00 Oddaja za prosvetne delavce (RTV Beograd) — 11.30 Smučarski poleti iz Obcrsdorfa (Evrovizi-ja) — 16.00 Košarka — Rabotnički:Jugoplastika (RTV Skopje) — 16.35 Rezerviran čas (RTV Ljubljana) — 16.45 Nadaljevanje košarkarskega prenosa (RTV Skopje) — 17.45 Obzornik (RTV Ljubljana) — 17.50 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.20 Polikarp — TV drama, 19.15 Mozaik, 19.20 Dva obraza, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, 22.30 Rezervirano za smeh, 22.45 Destrv — serijski film, 23.35 TV kažipot, 23.55 Poročila (RTV Ljubljana) NEDELJA 8. MARCA 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.25 Poročila, 9.30 Pod lipo (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja (RTV Ljubljana) — 11.30 Smučarski poleti (Evrovizi ja), 14.30 Nove melodije, 16.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, 19.00 Rezerviran čas, 19.50 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Humoristična oddaja, 21.35 Videofon (RTV Zagreb) — 21.50 Športni pregled (JRT) 22.20 Rezerviran čas, 22.50 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 22.55 T V dnevnik (RTV Beograd) DrugI spored: 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK 9. MARCA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) -¥ 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) -h- 15.55 Oddaja za prosvetne delavce, 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) —■ 17.50 Snežna kraljica, 18.05 Basen o treh čuvajih, 18.15 Obzornik 18.30 Od zore do mraka, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Plavolasa Židinja — TV drama ... Razgledi po filmskem svetu ... Poročila (RTV Ljubljana) TOREK 10. MARCA 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina, (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.15 Veselje v glasbi, 18.15 Obzornik, 18.30 Po domače z Jožetom Kampičem in pevci, 19.00 Mozaik, 19.05 Sodobno poslovanje, 19.30 Promet in alkohol, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Ujemite tatu — ameriški film ... Veselje v glasbi... Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Risanka, 19.05 Mali svet, 18.30 Telesport, 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.50 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA 11. MARCA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 15.00 Nogomet Vojvodina : Ujpest Dosza (RTV Beograd) — 15.45 Test z glasbo (RTV Ljubljana) — 16.00 Nadaljevanje nogometnega prenosa (RTV Beograd) — 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Trapollo HH 33 — 1001 problem, 18.30 Obzornik, 18.35 Na sedmi stezi, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Popularna glasba (RTV Skopje) — 19.20 Kaleidoskop, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Teh naših petdeset let, 22.05 Romeo in Julija — balet, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) ČETRTEK 12. MARCA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Tik-tak, 18.55 Glasbeni ciciban, 18.15 Obzornik, 18.30 Zgodbe s popotovanj, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd) — 19.30 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Preudarne poroke — nadaljevanje, 21.35 Kulturne diagonale, 22.25 Zgodbe za vas, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana). PETEK 13. MARCA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) - 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove sploSne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 David Cooperfield, 18.15 Obzor- nik (RTV Ljubljana) — 18.30 Mladinski klub (RTV Zagreb) — 19.00 Mozaik, 19.05 Svet na zaslonu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 V območju tišine — angleški film, 22.05 Malo jaz, malo ti quiz, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 8, marca, oh 10. uri za IZVEN — URA PRAVLJIC: KRESNICEK, gostuje osnovna šola Cerklje, ob 16. uri Levstik-Griin: KA-STELKA, gostovanje v Podna rt u TOREK — 10. marca, ob 19.30 red PREMIERSKI — T. M. Plautus: DVOJČKA, tretja premiera, uprizori dramska družina pri PG Športne prireditve SOBOTA Kranj — Na kegljišču Triglava se bo danes nadaljevalo tekmovanje (ob 16. uri) v okviru republiške moške lige. Nastopili bosta ekipi Fuži-narja z Raven in Slovenija-ceste iz Ljubljane. Jesenice — Ob 16. uri se bo začelo tekmovanje v okviru republiške moške keglja-ške lige z nastopom Branika iz Maribora in domače ekipe. NEDELJA Kranj — V Nemiljah pri Kranju bo četveroboj pionirskih tekaških ekip z začetkom ob 10. uri. Kranj — Na kegljišču Triglava bo drugi nastop ekip Fužinarja in Slovenija-ceste v okviru republiške lige. Jesenice — Ob 8. uri se bo začel drugi nastop ekip Branika in Jesenic v okviru republiške kegl jaške lige na kegljišču Jesenic. Planica — Na 25-metrski skakalnici bo občinsko prvenstvo osnovnih šol z Jesenic v skokih za pokal Jožeta Gregorčiča. Kranjska gora — Tu sc bodo pomerili pionirji in pionirke osnovnih šol jeseniške občine za letošnjega prvaka v veleslalomu. Gunelje — Ob 9.30 bo na 20-metrski skakalnici med-društveno tekmovanje za pionirje, ob 15. uri pa med društveno tekmovanje članov in mladincev na 40-metrski skakalnici. Več prireditev, ki so bile napovedane za soboto in nedeljo, pa bo odpadlo zaradi preobilice snega na naših znanih smučiščih. Tako je preloženo državno prvenstvo v alpskih disciplinah, ki bi moralo biti na Zelenici in občinsko sindikalno prvenstvo kranjske občine, ki bi moralo biti danes na Krvavcu. Tržni pregled v Kranju Solata 6 do 7 din, radič 10 din, špinača 8 din, korenček 2 din, peteršilj 6 din, slive 4 din, jabolka 1 do 1,20 din, fige 4,50 din, pomaranče 5 din, limone 6 din, zeljnate glave 2,50 din, česen 12 din, čebula 3,50 din, koruza 1 din, pšenica 1,20 din, hren 8 din, fižol 4 do 5 din, pesa 2 din, čebulček 12 din, ješprenj 2 din, kaša 4,5 din, ajdova moka 4,50 din, koruzna moka 2,50 din, bela moka 2,50 din, zdrob 1,80 din, maslo 18 din, smetana 21 din, sir-sku-ta 5 do 6 din, orehi 22 do 24 din, grozdje 4 do 5 din, suho meso 20 do 30 din, suha slanina 16 din, suhe klobase 5 do 6 din, kisla repa 2,50 din, kislo zelje 3 din za kg, kokoši in zajci 20 do 30 din, jajčka 0,50 do 0,60 din. Sindikalne igre preložene Športna komisija pri ob« činskem sindikalnem svetu v Kranju je v sredo popoldne sklenila, da napovedanih tretjih sindikalnih športnih iger v veleslalomu na Krvavcu danes (sobota) ne bo. Prirediteljem je ponagajalo slabo vreme. Skleniti so, da bo to sindikalno rekreacijsko srečanje na Krvavcu prihodnjo soboto, 14. marca. A. 2. Slovenski oktet bo pel v Kranju V sredo, 11. marca, ob 19.30 bo v Prešernovem gledališču koncert enega naših najbolj reprezentativnih in kvalitetnih komornih vokalnih ansamblov Slovenski oktet. Oktet sestavljajo Danilo Cadež, Jože Korez, Peter Ambrož, Božo Grošelj, Tone Kozlevčar, Andrej Štrukelj, Peter Care in Marjan Stefančič. V svoj koncertni spored, katerega bo izvajal v Kranju« je poleg narodnih in umetnih pesmi uvrstil tudi skladbe renesančnih mojstrov in črnske duhovne pesmi. Ker je za koncert Slovenskega okteta v Kranju veliko zanimanje, so vstopnice že od danes dalje v predprodaji v Glasbeni šoli v Kranju. -ar Rešitev nagradne križanke 1. VRATIC, 7. OBLEKA, 13. KATRCA, 14. PLAMEN, 15. OBALA, 16. NAIROBI, 17. PIRE, 18. MARS, 19. LES, 20. PRATIKA, 23. URS, 26. ERIN, 27. LVOV, 31. JAKOPIČ, 33. NJIVE, 34. ETILEN, 35. REALEN, 36. CEPIKA, 37. BOŽENA Rešitev nam je poslalo 88 reševalcev. Izmed teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado — 30 din prejme Valentin Lan-Eerholc, Kokrica 102; 2. nagrado — 20 din: Miha Dečman, Jesenice, C. na Golico 3; 3. nagrado pa Toni Marolt, Bled, Prešernova 11. Nagrade bomo izžrebancem poslali po pošti. Nagradna križaiiitai VODORAVNO: 1. sonda, 7. grški bog sonca, 13. planinsko »vetišče pod vrhom Triglava (dve besedi), 15. teža embalaže, ena izmed dolin na poti na Triglav, 17. opisovanje, 18. Prašek za uničevanje moljev, 21. starožidovski kralj, 22. enaka samoglasnika, 23. Zeusova ljubica, 24. veletok v Sibiriji, 26. d*^**08 23 *telovadno društvo«, 27. kratica za »telesnovzgojno rufttvo«, 29. eno izmed dveh mest na Japonskem, na katera Je bila vržena atomska bomba leta 1945, 34. srbski kazal- JJL/f*"1*1*« ■* In» hrvatskega književnika Ujevića, 37. ame-SK' književnik, romanopisec, biograf in pesnik, eden od najsodobnejših književnih kritikov v današnji Ameriki (AHen), »•v grški mitologiji strašen lev, ki je uničeval črede, 42. prvi najeslovnl letalec (originalno), 43. pregradek z ležiščem. NAVPIČNO: 1. jadranski otok zahodno od Zadra, 2. pred-.a^nik intelektualnega kroga, ki je podpiral podpisovalno *C,J° za »Društvo prijateljev Sovjetske zveze« 3. barva Jfralnih kart> 4- ©*«* v Cikladih, 5. kem. znak za ■"J. 6. atek, 7. žoga izven igrišča (paša pisava, množ.), 9. rgan vida, 10. klonica, strešnica, 11. očiščenje, 12. plantaža, * grški bog vetrov, 19. glas, 20. del obraza, 22. kopno obdano T? jnorja (množ.), 25. tkanina z vzorci, potiskanimi s pomočjo voska (malajski način), 28. podatki, dejanske okoliščine, 30. »veta gpra s samostani na Hal k idi k i (Grčija), 31. angleški oh eveC' 52. narodna italijanska tiskovna družba, 33. unesek, «\\t 35 c,rlIska črka, 38. Ime pevke Sršen, 40. grška črka, ""•Kratica za »klloliter«. • Rešitev pošljite do četrtka, 12. marca, na naslov Glas, m Trg revolucije 1, t oznako Nagradna križanka. Nagrade: » L: 30 din, 2.: 20 din. 3.: 10 din. st GORENJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je odprta VinV arneološka> kulturnozgodovinska in umetnostnozgodo-iz £ i zl5irl kjer jc mirno spala stara mati. Ni je hotel buditi, zato se je udobno namestil in pričel opazovati zasneženo poljano. Joj, koliko snega je bilo. Pogled mu je drsel od gozda proti hiši, ko nenadoma opazi med snegom nekaj temne-ga. Precej blizu je bilo in poleg tistega je ležal velik zavitek. Res je bilo blizu, preveč blizu, da Lojzek ne bi vedel, kaj je. Razširil je oči in zakričal: »Mati, mati!« Skočil je ven proti vratom, se zagnal v sneg, ga odrivat, kolikor so ga njegove drobne ročice lahko odrivale in jecljal: »Mati, mati, mati. . ■* Mm GLAS v IZBRALI SMO ZA VAS IZBRALI SMO ZA VAS IZBRALI SMO ZA VAS SOBOTA — 7. marca 1970 GLAS * 15. STRAN Razcesija MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Vaščani so vendar imeli pravico do povrnitve storjene škode,« opravičuje odhod vaščanov po italijanskem begu za Piavo k italijanskim veleposestnikom v Furlaniji, kjer so si z dovoljenjem avstrijskih oblasti vzeli toliko glav goveje živine, da so bili preskrbljeni z mlekom. »Samo Po eno kravo na družino so si vzeli, čeprav so jih imeli pred italijanskim ropom v slehernem hlevu po dve ali tri ali celo več, te barabe,« ' misli Rozika Italijane, »pa so zdaj vzeli vse in ne samo tistih mrh, ki so jih bili vaščani pripeljali iz Furlanije. O, ko bi vzeli samo te, bi vaščanom ne bilo tako hudo, pa so jim pobrali vse, kar so si letos dokupili ali priredili sami. To je krivica, vnebovpijoča krivica!« »Krivica,« se strinjajo vsi, Slavko pa pripoveduje, kako je bilo tisto jutro na Krnu. »Nisem videl vsega, ker so se vojaki spravili tudi nad nas,« pripoveduje. »Podrli so nam šotore in nas zakrvili v dolino. Vem pa, da se jim Je pastir postavil po robu. Ni hotel dati živine. A kaj ko jc bil sam in brcz moči. Vojakom ni mogel kljubovati.« »Zato pa se je nesrečnik od žalosti napil.« »Napil?« pogleda Slavko teto Roziko. »Čudno?« ji ne verjame. »Pastir vendar ni maral pijače. Odklonil je žganje, ki mu ga je ponujal pesnik Lovrenčič. Ne prenesem ga, je rekel. V življenju je bil pijan samo enkrat. V mladosti! Tako jc rekel, ©d takrat ni več pokušal ne vina ne žganja.« »Toda tokrat se je napil. Tako je ugotovil zdravnik, vojaški zdravnik,« vztraja Rozika pri svojem. »Zdravnik? Kako zdravnik?« je ne razumejo. »Ko je prišel pogledat paslirjevo truplo.« »Truplo? Menda se ni napil do smrti?« »Ne. Pijan se je vračal v dolino. Štivec meni, da se jc pastir napil, da bi našel pogum stopili pred gospodarje.« »To bi utegnilo biti res,« meni Anton. »Toda do gospodarjev nikoli ni prišel. Zaneslo ga je in omahnil je čez previs tik nad vasjo. Včeraj ga je našel štivčev žefek. Včeraj, ko sem bila tam in ji nesla kanglo mleka, ki ga zdaj nimajo.« »Torej se je ubil?« »Ubil,« prikima Rozi. »Nesrečnik,« se pokriža gospodinja. »Italijani so ga spravili v smrt,« pravi Slavko. »Tudi če ga niso ubili, so ga umorili. Brez njih bi se ne napil in ne ubil, čeprav mi ne gre v račun, kje naj bi dobil žganje.« »Žganje? Menda brez žganja ni bil! žganje ni samo pijača, marveč tudi zdravilo za rane,« meni Anton. »Brez skrbi! Steklenico žganja je v bajti prav gotovo imel, četudi ni pil. Vsak pastir jo ima. Za zdravilo ali pa da postreže turistom, kadar pridejo v hribe.« »To bi moglo biti res,« pomisli Slavko. Vseeno pa še vedno trdi. da so pastirja spravili v smrt Italijani. »Je tako, mama,« bi rad, da bi mu mama pritrdila. Toda Stefi molči, kakor da se je pogovor ne tiče. »Nesrečni pastir,« sklepa gospodinja roke. »Nesrečen, nona,« pritrjuje Slavko. »On je vsaj dotrpel. A štivčevi in drugi? Kaj bodo bjrz živine? se Roziki smilijo živi. - »Protestirati bi morali pri oblasteh,« pravi Slavko, kakor je slišal profesorja Andreja, ko so se na povratku s Krna ustavili v vasi pod Krnom in se pogovarjali z nesrečnimi vaščani. »Pri kakšnih oblasteh? se posmehne Stefi. »Saj so, pa ni nič pomagalo,« pravi istočasno Rozi. »Terjali so, naj jim vrnejo vsaj krave in teličke, ki so jih kupili ali vzredili sami, pa so jim odvrnili, da je zaplemba kazen za naropano živino v Furlaniji in odškodnina, ki jo terjajo italijanski veleposestniki.« »Oblast je za reveže in Slovence gluha,« pravi redkobesedni Jakob. »Toda to je rop, za katerega bi moral zvedeti svet,« vztraja Slavko pri svojem mnenju, ki je pravzaprav mnenje profesorja Andreja. »Obvestiti bi bilo treba vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu. To dejanje bi bilo adut v njenih rokah!« »Kakšen adut?« se oglasi zopet Stefi z glasom, ki Slavku prav nič ni všeč. »Lahko bi opozorila vlade antantnih velesil/ kaj počno Italijani s Slovenci v zasedenih krajih.« »In beograjska vlada in antantne velesile bi vrnile kmetom pod Krnom živino?« oplazi Slavka mamino vprašanje. »To ne. Nisem mislil tako.« »Kako pa?« »Od antantnih velesil bi vlada v Beogradu terjala, da jo podpro v prizadevanjih za razveljavitev londonskega pakta in za priključitev slovenskih in hrvaških krajev h kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.« »Sami? A kako?« vprašuje Rozi. »Ne vem. Za zdaj še ne vem,« ji Stefi ne odgovori, njen glas pa je tak, kakor da se je nesreča, ki je doletela Štivčevo vas, ni dotaknila. Toda to je samo videz. V resnici orjejo Stefi misli, pomembne misli, ki pa jih tu ne bo razlagala, ker bi bilo brez smisla. V Kobarid mora z njimi. V Kobarid k Fcrdu. In to takoj! Pomoč oropanim morajo vzeti v svoje roke socialisti. S tem bodo najbolje dokazali svoje zavezništvo s kmečkim ljudstvom. Ce bodo uspeli, se jim bodo kmetje množično pridružili, saj bodo spoznali, da se s skupnim prizadevanjem in solidarnostjo delavcev in kmetov da nesrečo omiliti, če že ne do kraja odpraviti, in da ta solidarnost zaleže več kakor molitve, s katerimi bi nesrečo, ki je doletel.a kmete pod Krnom, radi odpravili duhovniki po cerkvah, čeprav prav dobro vedo, da jc ne bodo mogli, in zato v isti sapi zagotavljalo nesrečnikom, naj se z nesrečo sprijaznijo in jo vzamejo nase kot pokoro za človeške grehe, kot pokoro, s katero bodo naplavili korak bliže nebesom in božjemu zveličanju. Ta misel Stefi ne da več miru. »V Kobarid moram. Zal mi jc,« pogleda Slavka in Rozi. »A moram. Takoj moram,« se Stefi začne odpravljati. »Moj bog, sleherno nedeljo si v Kobaridu,« materi ni prav in z očmi namigne na Slavka, češ: skoro dva meseca je bil zdoma, samo nekaj dni po prihodu na počitnice je bil doma in teh nekaj dni, odkar se je vrnil s Krna, ti pa imaš zanj komaj kako minuto časa, pa si mati, mati... Predstavljamo vam: Sv. Lenart h pod Krvavcem (4) Romantika pod dekletovim oknom Ko je hodil brat Lojzeta Jagodica v vas k Sv. Ambrožu se mu je tudi pripetilo nekaj podobnega in sicer čez uro hoda tja Sori pod Krvavec. Vedno je jemal s seboj psa. Tudi tisti-krat. »Mislili smo, pripoveduje Lojze,« da ga še dolgo ne bo, ko je ves zasopel planil v hišo In nekaj časa ni mogel ničesar Povedati. Potlej pa je le razložil, da sta šla s psom po stezi navzgor, ko ga je srečala velika bela ženska. V višino je merila dvakrat več kot on, čeprav je bil tudi od zelo postaven.' Mislil je iti mimo, pa se je obregnila vanj. Bila je mrzla kot led. Od strahu se je brat obrnil in stekel domov. Sla sva pogledat, če so tam gori v snegu kakšne stopinje. Ničesar nisva našla. Le njegove in pasje stopinje so oile. Naslednji dan pa smo zvedeli, da so ga pri Sv. Ambrožu Čakali fantje, menda celo s puško; prikazen ga je torej obvarovala, da ni šel tistikrat vasovat.« »Dolgo jago (ne divjo) sem tudi slišal nekajkrat«, pripoveduje Lojze Jagodic; »prvič Je bila pri vasi Zakol. Slišal sem cviljenje in lajanje psov, vmes pa so pokale puške. sPustili so se po bregu navzdol, takoj za tem pa so Planili po drugi strani navzgor. Jasno je bilo, da navadni Psi in lovci ne morejo s tako nitrostjo S hriba v hrib na tudi takega hrupa ne delajo. Drugič sem jo slišal na hribu Prigorje. Ravno tako so cvilili psi, vmes pa je pokalo. Pravijo, da dolga j aga ne prinaša nič dobrega.« OBIČAJI Stari običaji drug za drugim izumirajo, zato je prav, da jih zapišem. V bolj odmaknjenih krajih so se bolje ohranili kot v dolini, v bližini cest in mestnega hrupa. Kako je bilo pred 80 do 90 leti v vasici pod Krvavcem in okrog nje, preberite, kot mi je povedal Lojze Jagodic! Fantovski običaji niso bili tako ustaljeni, kot npr. ženitveni, so pa prišli do izra- za pri vseh ostalih običajih kot dopolnilni. Fantje so nekdaj hodili vedno skupaj na vas. Tam so se vsedli v travo ali na klopi-ce in najprej dobro premleli stvari, ki so se dogajale na vasi in izven nje. Bili so to že pravi gospodarski pogovori, zabeljeni seveda z mladostno zagnanostjo in lepim, preprostim pogledom na svet. Pogovarjali so se, kje je doma dekle, ki bo imela največ dote, katera je najlepša, kako se ta in ta obnaša pri delu, na plesu ipd. Ce so govorili o dekletu, h kateremu je skrivoma kdo zahajal, je bil skrivni vasovalec čisto tiho; ni jezika), da jc tista njegova. Fantje so med seboj radi tudi preizkušali moči. Vzdigova-li so kakšno skalo ali jo metali v daljavo. Razumljivo je, da je imel največji ugled tisti, ki se je najbolje izkazal. Za šalo so se med seboj tudi spoprijeli in metali. Tako so dobili najmočnejšega med njimi in ta je imel navadno glavno besedo, saj je v tistih časih veljal največ zakon moči. Ko je bilo že nekaj časa temno, so se fantje prijeli za rame in zapeli domačo pesem, da so prisluhnila dekleta v kamrah. Spet je imel največji ugled tisti, ki je imel najlepši glas in ga ni hranil zase. Ob desetih — včasih prej, včasih kasneje, odvisno pač od letnega časa — so rekli, da bo treba iti domov, čeprav so vsi vedeli, da imajo drugačne načrte. Razkropili so se pod okna svojih deklet. Nekateri so iskali lestve, drugim pa tega ni bilo treba, ker so mnoge hiše stale tako v bregu, da se je dalo brez lestve potrkati na okno. Nemalokrat se je zgodilo, da sta se znašla pod istim oknom dva vasovalca. Lepo se ravno nista pogledala. Slabot-nejši je moral hitro nabrusiti pete, da jih ni skupil. Zgodilo pa se je, da onega drugega, ki je ostal, dekle ni maralo in tako se je vasovanje tisti večer za oba končalo, saj je dekle zaprlo okno. Nekateri fantje so hodili vasovat v druge vasi, kar je bilo še težje. Zgodilo se je večkrat, da je kdo našel na lestvi pod oknom svojega dekleta že drugega fanta. V takem primeru je tisti, ki je bil spodaj, prijel za lestev in jo odmaknil od okna tako, da je oni na lestvi nekaj časa visel v zraku, potem pa telebnil na tla. Ce je bil spreten, je prej skočil z lestve in se mu ni nič zgodilo, drugače pa je padel in še lestev nanj. Ce jc bil tisti na lestvi pogumen, je navadno kljub padcu hitro vstal in že se je začel dvoboj, da je dekle v kamri zdihovalo in molilo. Ce pa je tisti, ki je lestev spodmaknil, videl, da je po-zraku leteči vasovalec močnejši, jo je urno odkuril, če je imel še čas. Nekoč je prinesel fant, ki je bil že bolj v letih in precej obilen, lestev pod okno in hotel splezati k Micki. Cisto pod vrhom se mu je /lomil klin. Z vso težo je zato udaril na spodnjega, ki tudi ni prenesel teže — in tako je šlo vse do dna. Fant jc presenečen pristal na zemlji. Micka pa je vse to poslušala za zaprtim oknom in ropo-tanje se ji je zdelo z.clo čudno. Mislila je, da so glasovi drugačnega izvora. Odprla je okno in se začudila: »Joj, Janez, danes si pa veliko fižola pojedel!« Ivan Sivec (Naprej prihodnjič) r Ob dnevu žena • Ob dnevu žena • Ob dnevu žena # Ob dnevu Tovari? Erncst Petrič, član slovenskega Izvršnega sveta, se je nedoigo tega vrnil s 6 tedenskega potovanja po Združenih ameriških državah. Ljubeznivo se je odzval našemu vabilu. V več številkah bomo priobčili njegov razgovor z našimi sodelavci in tako skušali našim bralcem predstavni Ameriko. za Američana Moram povedati, da mi je bilo posebno lepo, ko sem v New Orleansu v neki zadimljeni čumnati (ob visoki temperaturi — New Orlcans je na višini Kaira) poslušal pravi originalni di.\ilahd jazz. To je bilo svojevrstno doživetje. Crni šestdesclletniki igrajo tako, kot v času, ko se jc ta glasba rodila. Bil sem v Tennesse, v deželi, kjer se je nokoč klatil Davy Croket, in je na moč podobna naši Dolenj-ski. Obiskal sem mnoga univerzitetna središča, po vsej Ameriki ih seveda bil sem v največjem človeškem mravljišču, v New Yorku. Med mesti me je posebno navdušil Saa Francisco s svojimi'lepo*; tami in čudovito klimo. Pripovedovali so mi, da se danes mnogi Američani selijo na zahod. Ameriško glavno mesto VVashinglon, je mesto z ogromnimi bu-levarji. Tu je Capitol in spomeniki najpomembnejšim ameriškim uredsedni-kom. V Washingtonu jc močno prisotno vprašanje ameriškega črnstva. Zelo lepo je tudi njihovo "vojaško pokopališče Arlington, kjer sta pokopana tudi oba Kennedvja. Tod blizu je tudi Pentagon. New York je grobo mesto. Naš nebotičnik je resnično nebogljen ob primerjavi s temi kolosi! Po svoje je zanimiv tudi New-OrIeans, zlasti njegov »francoski del«. Zelo veliko Američanov živi v mestih. Leto 1960 je bilo v ZDA 51 mest z več kot 250.000 prebivalcev, 79 mest pa je imelo več kot 100.000 prebivalcev. V mestih torej, ki so imela več kot 25.000 prebivalcev, je leta 1960 živelo 79 milijonov Američanov (Atlas sveta — Leksikografski zavod). Kakšna so torej meata centralne Amerike? Povsem vsakdanja. Eno-lična in funkcionalno grajena — to je vse. Pa vendar bi si v teh mestih vs"'::lo želel napraviti nekaj nena " lr.wga, osupljivega. Take ^;na npr. v mestu Lincoln v N tski njihov Capitol pozlačeno kupolo. Tre')-! je nekaj najti, tr<" a jc nekaj zgra- diti, o čemer bo govorila Amerika ... Morda so to dosegli... Ce lahko pripomnimo, Amerike si torej niste ogledali tako kot poprečni Američan Evrope. Pravijo, da prihajajo za 4 dni z letalom do Londona od tod v Pariz, Rim in na Dunaj. Takšna je Evropa za poprečnega Američana. AMERIKA ZA POPREČNEGA TURISTA , Gorenjska je turistična dežela. Marsikoga bo od naših bralcev zanimalo, kako pa je kaj s turizmom. Amerike nisem zvedavo Opazoval'iz Hiltonovih hotelov.' Živel sem v popreč-nah hotelih. Po datumu izgradnje so nekoliko starejšega datuma. Njihova glavna odlika je izredno solidna postrežba, izredna čistoča. Menda v Ameriki *mp, najdeš kolikor toliko solidnega hotela s sobami brez kopalnice — to je za ameriškega turista nekaj nerazumljivega. Hotelske storitve so izredno drage. Mojc izkušnje: soba srednje kategorije 15—20$, zajtrk '1—3 $, večerja kakih 4—7$. Toliko je Američan pripravljen plačati seveda tudi v tujini — torej so ameriški turisti lahko zelo zanimivi! Kaj pa komunikacije, tudi te so pomembne za razvoj turizma. Statistiko poznamo. Osvežimo si spomin. Devet velikih ameriških družb vzdržuje kabelske zveze z vsjvn svetom. Leta 1964 je skorajda vsak Američan poslal po eno brzojavno sporočilo. Na celotnem ozemlju Združenih držav je bilo prek 35.000 pošt in prek 80 milijonov telefonskih priključkov. Pošta ni nepomembna reč. Toda še zgovornejšl so podatki o letalskem prometu. Danes je v ZDA blizu 7090 letališč, od tega je 2949 civilnih. Imajo 122.030 civilnih letal od tega jih je več kot 80.000 v rednem prometu. Pred petimi leti so imeli blizu milijon izšolanih pilotov. Na ozemlju ZDA je več kot pet milijonov km cest. Mihaela K'evišar-mati trinajstih otrok Trinajst otrok se je rodilo v družini Klevišarjevih na Jesenicah. Pred praznikom žena smo obiskali mati Miha-elo. Z možem Jožetom sta se poročila leta 1936. V zakonu se jima je rodilo trinajst otrok: sedem hčera in šest sinov. Dva otroka sta umrla, ena hčerka je v domu invalidne mladine v Kamniku, pet otrok je zaposlenih na Jesenicah, trije delajo v tujini, najmlajša dva pa hodita še v osemletko. Pri starših" živi še šest otrok. »Pa ste imeli dovolj prostora za vse?« smo vprašali Mi-haelo, ki z družino stanuje V nekdanji železniški čuvajnici v Kidričevem logu. »Stanovanje je dovolj veliko, le zelo vlažno Je. Vendar pa za nas ni stanovanje v bloku, ker je zelo drago,« je dejala. »Kdaj pa vam je bilo najlepšo v življenju?« Ker mati Mihaela ni takoj našla pravega odgovora, ji je pomagal mož. »No, kar povej, vsakega prvega v mesecu, ko sem ti denar prinesel!« »Pa vas otroci s čim razvesele?« »To pa! Vedno mi za god ali rojstni dan kaj pripravijo.« »In kaj si želite za dan ž ina?« »Nič posebnega! Povabljena bom v šolo na sprejem mater. Mož pa mi je že obljubil,, da bom ta dan prosta in da bo on kuhal.« »Kaj si najbolj želite v življenju?« »Da bi bili otroci zdravi in pridni pri delu!« 1 B. Blenkuš »Lani se me fe mož spomnil...« s Na kranjski tržnici sem v četrtek dopoldne zaman iskal ženico iz kranjske občine, da bi mi povedala, kako bo praznovala 8. marec in kako se na ta praznik pripravljajo na terenu. Tržnica je bila namreč še polna snega, stojnice so bile pospravljene in le nekaj prodajalcev iz sosednje republike je ponujalo suhe rože in pičlo zelenjavo. Tavajoč po tržnici sem se tako nenadoma znašel pred paviljonom Koke iz Varaždina. Prijazna prodajalka me je poprašala, če želim morda piščanca in ali kaj drugega. Zahvalil sem se za prijazno ponudbo in jo zaprosil za pogovor. »Koliko časa pa že delate v teci paviljonu na tržnici?« »Eno leto bo tega, od kar sem pri tem podjetju..Delam vsak dan od 7.30 do 14.30. Zelo sem zadovoljna z delom, pa tudi s strankami. Stranke $o prijazne in poštene. Precej je tudi rednih in takšnih, ki vsak dan veliko nakupijo. Zato sem tudi s prometom zelo zadovoljna.« Tako mi je pripovedovala uslužbenka Meri Stular, ki jc do nedavnega stanovala z možem v Kranju, pred kratkim pa sta v Radovljici dobila novo stanovanje. »Kako pa nameravate proslaviti 8. marec?« • »Lani se me je mož spom-j nil z 12 nageljni, pa vsi sku-j paj smo se ga kar precej »na-j cukali«. Upam, da tudi letos I nc bo pozabil na pravnik. Ce pa bo, mu bom že ob priliki podrobila. Sicer pa smo se za letos že dogovorili. Na balkonu bomo pekli ražnjiče in slavili.« j* »In kaj menite o 8. marcu —- dnevu žena?« »Vesela sem in mislim, da je prav, da imamo vse ženske isti dan na leto svoj praznik. Zato ne bi bilo prav, če bi možje ali žene nanj pozabili.« A. Ž. »Pričakujem čestitko« Cilka Markelj je imela v sredo popoldne v bifeju špe-cerije Bled pri avtobusni postaji v Radovljici polne roke dela. S skodelico kave sem se s težavo pririnil do mize in jo poprosil za kratek pogovor. Cilka stanuje v Radovljici, pri svoji mami, na cesti Staneta Žagarja 3. Pol leta jc poročena in ima moža trenutno v inozemstvu. »Koliko časa ste že v službi pri podjetju špecerija Bled?« »4 leta. Delam v bifeju na dve izmeni; en teden dopoldne, en teden popoldne. Čeprav delo ni ravno lahko, sem se privadila nanj in sem zadovoljna z njim.« »Kaj pa delate v prostem času?« »Na srečo stanujeva z možem pri mami, z.yto mi gospodinjstvo ne vzame preveč časa. Ob prostem času pa se lahko posvetim 13 mesecev staremu sinku. Mislim, da razumete, koliko dela ima mati z majhnim otrokom, posebno če očeta ni doma. Tako mi ob skrbi za otroka ne preostaja časa še za kaj drugega. — Včasih sem se ukvarjala malo s športom. Nekaj časa sem sodelovala v plavalni šoli v Radovljici. Potem pa . .. Saj razumete. Človek se zaposli, poroči itd.« »Pravite, da moža ni doma. Ali pričakujete, da se vas bo za 8. marec — dan žena, kaj spomnil?« »Seveda pričakujem. Mislim, da so danes redke žene ali dekleta, ki ta dan pozabijo na svoj praznik in nc pričakujejo ničesar od moža ali pa od fanta. Lani mi jc mož oziroma še fant na ta dan poklonil bonboniero. Bila sem vesela. In čeprav ga letos 8. marca ne bo doma, pričakujem kartico s čestitko. Sicer pa naj vam priznam, da ne bom prav nič užaljena, če se bo morda čestitka zakasnila. Prepričana sem namreč, da bi bil tudi on ta dan raje doma.« A. Ž. žena • Ob dnevu žena • Ob dnevu žena • Ob dnevu žena • Ob dnevu žena • Ob dne* vezenine Vezeni beli in barvasti trakovi tovarne čipk in vezenin Bled so eden najstarejših in najbolj tkanih izdelkov. Medtem ko bolj poznamo bele vezene trakove, si oglejmo še barvaste. Barvasti trakovi so vezeni v več barvah na batiot in šarmes. Trakovi so široki od 1—20 centimetrov. Trakovi iz botista se uporabljajo Za Šivanje posteljnega Perila, osebnega, za opremo dojenčka ter za razne obrobe pri poletnih oblekah. Trakovi iz sarmesa pa se uporabljajo na kombinežah, ženskih spalnih srajcah ter za otroško perilo. Petindvajset let na gledaliških deskah Stanka Gcr.šak z Jesenic je svojo ljubezen do gledališča podedovala po svojih starših. Oče je bu pravi mojster gledaliških efektov, mama pa je bila odlična igralka in pevka in se je starejša generacija Jeseničanov šc dobro spominja. »V koliko predstavah ste se že predstavili občinstvu?« »V gledališču Tone čufar nastopam že 25 let oziroma vsa leta po vojni. Ne vem točno, zdi se mi pa, da sem že nastopila v sto gledaliških delih.« »In vaše najbolj priljubljene vloge?« »Težko je reči, katera vloga mi je ostala v najlepšem spominu. Vsekakor moram omeniti naslednje vloge: Miklova Zala, Francka v Hlapcih, dr. Pernetova v igri Mire Pucove, Belinda v Molčečih ustih, Bela v Globoko so korenine. Mina v Plavžu, kraljica v Hamletu, mati v Prostem dnevu, Elizabeta v Don Bernarda Albe. Na festivalu amaterskih gledališč na Hvaru sem za vlogo Elizabete v Don Ber narde Albe dobila zlato odličje, odličje pa jc dobilo tudi naše gledališče.« »Lotili ste sc tudi režije. Kako pa uspevate na tem področju?« »Res Je. Pred desetimi leti sem se prvič lotila režije. Mislim, da jc bila Mi niča moje Dopoldan tajnica, popoldan mati in gospodinja prvo režisersko delo. Doslej sem režirala 13 predstav, trenutno pa pripravljamo '30 sekund ljubezni.'« »Kaj pa učenje vlog, vam vzame to dosti časa?« »Učenje vlog mi ni nikdar delalo težav. Jeseničani imamo izvrstno šepetalko, ki jo ne hvalim zato, ker Je moja sestra, ampak ker je resnično mojster, /e po obrazu prepozna igralca, če je v zadregi. Danica je že 20 let šepe-talka, oseba, ki je za Igralca zelo pomembna, pa nikdar ne dobi aplavza.« »Ali vas slaba ocena gledališke predstave razjezi. Kaj I menite o kritiki?« »Cenim kritiko, če je umestna. Najboljše kritike pa Imam doma v družini. Moj mož s tenkim posluhom za gledališko umetnost kritično ocenjuje, kako sem igrala. Potem sta tu še sinova in hčerka, ki sicer niso podedovali moje strasti za gledališkim življenjem, a mi po predstavi povedo, kaj je bilo dobro in kaj bi veljalo popraviti oziroma izboljšati. Nihče mi tako po pravici ne pove kot moja družina.« Na vprašanje, če kdaj pomisli, da bi zapustila gledališke deske, je povedala: »O tem še ne razmišljam.« J. Vldic Joža Plestenjak (33) iz Škofje Loke je uslužbenka podjetja Transturist. No, časnikarski iskrenosti na ljubo moram iti še korak dlje in vam zaupati, da je pravzaprav tajnica generalnega direktorja. Biti tajnica general-nega pa dandanes niso mačje solze. To mi lahko verjamete. »Tovarišica Plestenjakova, ob dveh odidete domov. Kako preživite svoj prosti čas?« sva s fotoreporterjem prisilila tajnico, da se je za hip odtegnila od dela. »Prosti čas? Saj ga skoraj ni. Kaj hočem, družina pač zahteva svoje.« Joža, sicer štajerka, iz Maribora, je poročena in mati treh otrok: 7-letne Petre, 5-let-nega Tomaža in 3-letnega Mateja. Ob vsem tem sem rade volje verjel, da so dnevi zanjo prej prekratki kot predolgi. »Pa vam mož kaj priskoči na pomoč?« »Eh, kar napišite, da zelo poredkoma,« sc je nasmehnila naša sobesednica. »Veste, Je velik ljubitelj psov. Celo krdelo jih ima. Kdo ve kolikokrat sem mu že rekla, naj pusti ta drag in zamuden konjiček, a nič ne zaleže.« Kljub vsemu Joža včasih le najde kakšno urico, dve zase. Takrat se zateče h knjigam, ki ji nadomeščajo konjička iz dekliških let — telovadbo. »Kako nameravate proslaviti dan žena?« sem hotel vedeti nazadnje. »Podjetje nam bo dalo en dan prosto. Razen tega nas mislijo tudi obdariti. Doma praznika seveda ne bo čutiti. Mož mi je namreč poklonil darilo kar vnaprej; dobila sem mlinček za kavo.« »Vas vsakič obdari?« »Da«, je odgovorila, muzajoč se predse, »vendar ne zmeraj najbolj okusno. Pred štirimi leti na primer je praznik izkoristil zase. Tiste dni sva bila malce sprta, ker je« hotel že itak preveliko pasjo druščino pomnožiti z novim mladičem. Menila sem, da je končno le popustil, da sem ga odvrnila od namere, toda 8. marca me je pričakal z živalco v rokah. Rekel je, da jo je kupil zame — kot darilo za dan žena.« »Bo hud, če tole objavimo?« sem vprašal. »Ne, gotovo ne!« je odgovorila Joža. Upamo, da se ni zmotila. I. Guzelj Domovina jih je sprejela Izid nagradne uganke Nc vem, ali je bila uganka prelahka, ali pa ste vsi odlični poznavalci Gregorčičeve poezije, kajti med 44 rešitvami, kolikor smo jih prejeli tokrat, nisem našel niti ene nepravilne. Pionirji, zares ste se dobro odrezali! Pokarati moram le tri »zabušante«, ki so sicer uganili naslov pesmi (Veseli pastir), vendar se jim ni dalo napisati celotnega besedila, čeprav smo to v razpisu zahtevali. En odgovor je bil spet brez avtorjevega podpisa, zato seveda tudi ni prišel v poštev pri žrebanju. Znova vam polagam na srce: ne bodite površni, sicer bo trud zaman. In kdo je drugi dobitnik knjižne nagrade? Sreča se Je nasmehnila Slavki Podrekar, učenki 8. razreda osnovne iole heroja Bračiča Tržič. Slavka, žepno, v usnje vezano zbirko pesmi Simona Gregorčiča ti bomo poslali po pošti. Zdaj pa k novi uganki: Prepričam smo, da jo boste zlahka razrešili: IZ KATEREGA SLOVENSKEGA MESTA JE TA POSNETEK? Odgovore pošljite do srede, 11. marca, na naslov: Uredništvo lista Glas, Kranj, Trg revolucije 1. Opremite jih s pripisom »Nagradna uganka«. UREDNIK Laž ima kratke noge Tekmovali smo za bralno značko Naš akvarij Po madžarski Hodim v osmi razred, a še i vedno včasih rad lažem. Spo- i minjam se, da sem bil nekoč j brez domače naloge. Ko je prišel profesor do mene in ! hotel pregledati zvezek, sem mu samozavestno dejal, da sem ga pozabil doma. Odgovoril mi je: »No, pa skoči ponj!« Odšel sem iz razreda in tuhtal, kako bi se izmazal. Nazadnje sem se domislil, da lahko rečem, da nimam ključa. Toda profesor mi je odvrnil, naj ga grem iskat k očetu ali materi. S težkim srcem sem znova zapustil razred. V grlu me je tiščalo in čutil sem, kako so me laži omrežile. Počutil sem se neizmerno starega. Mesto se mi je zazdelo tuje, neznano. Vdi-liaval sem svež zrak* ki me je , zbadal v nos. Naenkrat sem I sc odločil, da se vrnem v šo-I lo in povem resnico. Prišel sem do šolskega poslopja. Bi-! lo je podobno mučilnici. Zbal sem se in stekel proč. Nisem imel dovolj poguma, da bi stopil k profesorju in mu povedal resnico ter se opravičil. Dve uri sem se potikal po mestu, nato pa šel nazaj v šolo. Sledilo je mučno zasliševanje, s katerim so mi dokazali, da sem lagal. Bil sem osramočen vendar še vedno dovolj močan, da sem pred vsem razredom povedal: »Lažnivec sem«. Zatem mi je odleglo. Bojan Leskovar, 8. razred os. š. Stane Žagar, Kranj Življenje pri nas je bilo včasih težko. Ljudje so odhajali s trebuhom za kruhom v tujino. »Zgradil si bom hišico, kupil to in ono,« je ob slovesu premišljeval izselje- Lani, 20. avgusta, smo se odpravili na dolgo pot po ravninski Madžarski, čez Karpate v Romunijo in naprej v Bolgarijo do Črnega morja, potem pa skozi Sofijo do jugoslovanske meje. Potovanje je trajalo deset dni. Iz Kranja smo prek Zagreba in Varaždina prispeli do madžarske meje. 9 zvečer je bila ura, ko smo se ustavili ob Blatnem jezeru in hoteli prespati. Toda vse postelje so bile zasedene in noč smo morali prebiti kar v avtomobilu. Ponoči je deževalo in zjutraj smo ugotovili, da stojimo v jezeru, ki je med tem močno naraslo. Komaj, ko- Na naši šoli vsako leto tekmujemo za Prešernovo bralno značko. Lani sem sodelovala še pri Cieibanovi bralni znački, letos pa sem že med učenci, ki se potegujejo za Prešernovo značko. Dolgo je že tega, kar nam jc tovarišica povedala naslove knjig in pesmi, ki smo jih morali prebrati. Že naslednji dan sem odšla po knjige v Pionirsko knjižnico. Z veseljem sem se lotila branja. Od vseh del mi je najbolj ugajala zgodba Zlati ključck. Bližal je se je večer. Pred hišo je obstal avto. Vsi smo stopili na prag. Oče in neki neznanec sta pripeljala akva- Šopek za mamo Po prašni cesti hitim k materi, tam je moj cilj. V roki šopek rot driim, da mami jih podarim. Pred vrati mati čaka me, in s toplim srcem me sprejme. Ko ji revni šopek v naročje položim, se nasmehne in poreče: »Ti moj zlati, zlati sini* Draga Gaj ser, 7. razred os. š. Stane Žagar, Kranj nec. Lepe predstave so mu vlile novih upov in veselo je obrnil domovini hrbet. Toda v Ameriki, deželi sanj, so se sanje razblinile. Okusili so še večjo bedo, kot je maj nam je uspelo izvleči avto iz globokega blata. Madžarska je ena sama ravnina. 'Med vožnjo po njej nismo videli niti najmanjšega griča, kaj šele prave gore. Ob 11. uri smo prispeli v Budimpešto, kjer smo kosili, vendar je bila hrana izredno slaba. Odpeljali smo dalje in srečavali neizmerna žitna polja, ki jih poživljajo samo njive, posajene z zeljem in papriko. Kjer ni žita, se pokrajina spreminja v stepo. Simona Herlec, 7. razred oš. š. Matija Valjavec, Preddvor Urediti sem morala tudi zvezek. Iz vsakega dela sem narisala ilustracijo in kaj napisala. V sredo pa smo imeli tekmovanje. Vsak učenec je moral dokazati, da jc res prebral vse knjige. Sklenila sem, da bom vsako leto tekmovala, saj zelo rada berem knjige. Jolanda Debelak, 3. razred os. š. Stane Žagar, Kranj rij. Prinesla sta ga v dnevno sobo. V lonec je oče nalil mlačne vode, njegov spremljevalec pa jo je počasi vlival v akvarij. Na dnu so bile vodne rastline, po steklenih stenah pa so lazili vodni polži. Neznanec mi je rekel, da ribe za zdaj še ne smejo v akvarij, ker ga še niso navajene in bi vse poginile. Cez teden dni je oče v po-liviuilasti vrečki, napolnjeni z vodo, prinesel ribice. Bil-so same mladice. Dal jih je v akvarij. Vsi srno jih občudovali. Bile so svetle barve. Celo mamici, ki jih sprva ni marala, so zdaj všeč. Anka Damij;;n, 4. razred os. š. Cvetko Golar, Trata vladala doma. Garanje za prgišče dolarjev jih je spremenilo v razcapance in bolnike. Utrujeni in izmozgani so se začeli vračati. Dolge tedne so gnili v podpalubju kake ladje. Lačne, raztrgane jih je ta odložila na domači obali. S težkim srcem so prihajali domov. Marsikdo je namreč obljubil materi, ženi ali otrokom bogastvo, pa se je pojavil kot berač. A domovina ga je sprejela mirno in prijazno. Skrila ga je, ga nahranila 'in oblekla. Zal je bilo za mnoge prepozno. Domov so prišli le še umret. Rodna zemlja jim ni mogla vrniti tistega, kar so zapravili v tujini — zdravja. Podrla se je slika ameriška Koromandije, podrla v očeh ljudi, ki so jo okusili. Majda Jančič, 8. razred os. š. heroja Bračiča, Tržič Športni dan na snegu Imeli smo pouk, ko je v zvočniku nekaj zahreščalo. Oglasil se je tovariš Pogačnik in povedal, da imamo naslednji dan, če bo vreme lepo, športni dan. Povedal jc še, da naj tisti, ki imajo smučarsko opremo, pridejo na Pahovčev hrib, ostali pa se bodo s tovarišicami odšli sankat. Novice smo se vsi zelo razveselili. Jaz sem se odločila za sankanje. Naslednje jutro smo se zbrali pred šolo in odšli proti suški cerkvi. Vendar tam ni bilo dovolj snega. Sli smo naprej, čez most na drugi breg Sore, kjer je bila snež-. na odeja še dovolj debela. S i sošolko Janko sva se skupaj sankali. Lepo je šlo, čeprav sva večkrat tudi padli. Na srečo nisva bili edini in vsak padec je sprožil val smeha. V bližini sankališča se razprostira gozd. Zanimalo naju je, kakšen je sedaj, pozimi, in odšli sva tjakaj. Opazili sva sledove zajca in srne ter krmilnico za živali' Ker je teloh še pod snegom, ga nisva dobili, zato sva odtrgali nekaj b' -ovih vejic in jelenovega jezika. Kmalu nato smo se odpra* vili proti domu. Bila se«1 utrujena in pošteno lačna. I Marjetka Košenina, j 5. razred ! os. š. Cvetka Golarja, Trata S SO » Prešeren - trpin « Še neobjavljeni rokopis pisateljice. Pavline Pajkove (1854—1901) Nedavno sem prejel prijazno in spodbudno pismo bi-bliografke Štefke Bulovčeve, v katerem me opozarja na še neobjavljeni rokopis »Preše-ren-trpin«, ki ga je napisala Pavlina Doljak-Pajkova. Rokopis je prepustil ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici esejist dr. Izidor Cankar. No in tako sem pred dnevi res dobil — sprva na vpogled, potem pa v xerox kopiji sedem kaligrafsko popisanih listov velikega formata (220 mm x 337 mm) z naslovom Prešeren-trpin. Spisala Pavlina Pa j kova. DAN 2ENA Priložnost pa je danes kot nalašč obuditi spomin na slovensko ženo, Pesnico in pisateljico, ki je že 1877. javno nastopila za 1 Ženske pravice, za žensko enakopravnost. Kmalu bo minilo sto let, odkar se je slovenska žena prvikrat, a odločno pričela potegovati za Pravice žensk. Gotovo je zato prav, da jutrišnji praznik — dan žena — tudi naša prešernovska rubrika počasti: s pripovedjo o vrli Slovenki, o njenem življenju, o njenem delu in o grenkobah, ki jih je bila deležna na svoji umetniški in človeški trnovi poti. A preden rečemo dobro in spoštljivo besedo o nesrečni in hrabri ženi, poslušajmo, kako je sama — natanko pred 93 leti — govorila (in objavila v mariborski »Zori«): Ženski je treba one izobrazbe, ki povzdiguje duha in obenem blaži srce, ne mislim pa one izobrazbe, ki izhaja le iz poznavanja salonskih navad, iz jezikoznanja, glasbe, Plesa in iz poznavanja najnovejših romanov ter onih stvari, ki jih zahtevajo od salonske dame. Takoimenovana salonska izobrazba našega ženstva, izobrazba brez razsodnosti, brez Čustva, brez blagosti srca je samo lep okvir skažene slike. Popolnoma krivo je mnenje, da izobrazba kvari žensko. Prava, temeljita izobrazba Ženske ne more popačiti, pač Pa jo obvaruje pred »napakami« in slabostmi, ki izvirajo le iz nevednosti. Nevednost, ncizob raženost, nerazgl eda-nost — to so krivci, ki dostikrat store, da se ženska nc razvije v plemenito bitje, am-Pak postane često le brezčut-na stvar, bitje brez značaja. Taka ženska sicer možu in moškim sploh velja nekaj — toda le, dokler je mlada in lepa. Kadar pa sc postara in mine njen cvetoči obraz, tedaj j° prično prezirati in zaničevati. Ker ni bila v mladosti deležna primerne izobrazbe, postane z leti dolgočasna, pu-sta. jezikava in neznosna Predstavnica svojega spola. Sploh menijo — in poseb-n° Pri nas na Slovenskem je razširjena ta kriva misel — da izobražena ženska ne more biti hkrati tudi dobra gospodinja. Torej naj, po tej abot-ni logiki, bodo le neizobražene in nevedne ženske dobre gospodinje in skrbne matere? Kako napak je, tako misliti, mi ni treba dolgo dokazovati. Ženski je prirojen nagon za domačnost in za rodbino. Večja ali manjša izobrazba ne more kaj prida vplivati na ta čut. Med ženskami, ki so odvrgle svojo ženskost, je prav gotovo več nevednih kot pa šolanih, razgledanih in napredno mislečih. Izobrazba je že sama po sebi kaj trden ščit proti raznim vplivom in slabostim. Izobrazba spominja, vodi izpod-buja k izpolnjevanju dolžnosti, če so še tako težavne. Izobrazba je torej za sleherno ženo »prava blagodat!« y TRNOVA POT rjSf ivljenje Pavline Pajko-m j ve, poleg Josipine Tur-nograjske in Luize Pes-jakovc, najpomembnejše starejše slovenske književnice, se je izteklo že s 47. letom. Rodila se je slovenskim staršem Doljakovim dne 9. aprila 1854. leta v Pavi ji, mestu v sončni Lombardiji. Ker pa so ji starši že rano pomrli, je prevzel skrb za njeno vzgojo njen stric v Solkanu pri Gorici. Tako je preživljala Pavlina svojo mladost v mili goriški okolici. Med zavednimi rojaki sc je še sama navzela narodnostnega duha in že 1. 1870 je pričela nastopati v solkanski in goriški Narodni čitalnici kot deklamatorka in igralka. Pisatcljevati pa je pričela 1. 1873., ko je pričela objavljati svoje prve pesmi. A kmalu je vezano besedo opustila in se lotila pisanja črtic, novel, povesti in romanov. Bila je nenavadno marljiva, saj jc v svojem kratkem življenju pbjavila več kot dvajset daljših povesti in romanov. Njena dela so bila tiskana v mariborski »Zori«, celovškem »Kresu«, »Dom in svetu«, »Ljubljanskem zvonu«, v »Slovenski knjižnici«, »Slovenski matici«, pri »Družbi sv. Mohorja« in drugod. L. 1893 in 1895. so izšli v Celju »Zbrani spisi Pavline Pajkove«. Kot otrok svojega časa je bila mlada pisateljica literarno usmerjena v romantični idealizem. Skrbno je gradila svoje povesti, posebno je znala opisati duševne boje, ki posebno velikim ljudem niso prihranjeni. S svojim pisanjem nikoli ne žali čitatelja, čeprav je vedno dosledno odkrita in poštena. Pavjina si je že v mladosti ustvarila trdne nazore o življenju in se jih zvesto držala do smrti. Sodobniki nam zagotavljajo, da je bila pisateljica vseskozi vzor — žena zlatega srca in kristalnočistega značaja. L. 1875. se je Pavlina Dolj-kova poročila s sedemnajst let starejšim, ovdovelim profesorjem dr. Jankom Pajkom, pesnikom, jezikoslovcem in literarnim zgodovinarjem. Tako je Pavlina, kot literarna začetnica, dobila v svojem možu tudi izkušenega mentorja. V zakonu se je rodilo troje otrok: sinova Milan in Božidar ter hčerka, ki pa je umrla že ob rojstvu. Kot je sama — v svojih literarnih delih — hrepenela po tihi in mirni družinski sreči, jo jc življenje ob raz-boritem možu obdajalo v glavnem le s tegobami. Najprej je bila deležna po-smehov sorodnikov prve Pajkove žene, nato jo je še oplju-vala mariborska nemčurska drhal samo zato, ker jc javno govorila slovensko. S politično preganjanim možem in z malimi otroki sc je potem selila v Gradec, Brno in na Dunaj — pač v kraje, kamor so Pajka, kot gimnazijskega profesorja, premeščali. Spomladi 1. 1899. je bil dr. Janko Pajk upokojen. Cez poletje se je z ženo mudil v Kranju, pri sinu Milanu, profesorju na tukajšnji gimnaziji. Na jesen pa sc jc vsa rodbina preselila v Ljubljano — v upanju, da bo duševno strti učenjak dr. Pajk končno, le prišel do miru. Res, prišel je do miru kaj kmalu: že 7. novembra 1899 je dr. Janko Pajk umrl. Življenje ob tako bojevito nastrojenem možu Pavlini ni bilo lahko. Zvesto jc stala svojemu soprogu ob strani, ko je bil ostre boje s Stritarjem, z Levstikom in Levcem, Bila je tudi deležna krivičnega napada Frana Levstika. A še bolj jo je bolel spor z Josipom Stritarjem, ki ji je bil pisateljski vzornik. Občutljive narave, kakršna je bila, jc še tembolj trpela, ker jc prav v domovini doživljala najhujše udarec. Tesno, tesno sc je oklepala Prešernovih poezij, v prepričanju, da je bila obema dodeljena lc sreča kriva. Odsev te njene čustvene navezave na Prešerna, je njen rokopis, ki pa za čuda ni bil registriran še v nobenem njenem življenjepisu ali bibliografiji. PESNIKOVA BOLEČINA Bilo bi seveda močno prav, če bi celoten ta njen javnosti še neznan spis o Prešernu priobčili, toda zaradi stiske s prostorom, se moramo omejiti le na nekaj odlomkov. »Nahajajo se pa izvoljena bitja, ki okušajo presunjeno-sti, neznane vsakdanjim ljudem. Srce takih bitij jc bolj dovzetno, zato občutijo življenja zlo in radost živeje in močneje, zato puščata užita sladkost kakor bridkost v Pavlina Pa j kova njih duši mogočen, ncizbris-ljiv sled.« »Med ona izvanredna bitja spadajo v prvi vrsti umetniki, osobito pesniki in pisatelji. Skoraj vselej je srce pozvano, da poplača sijaj njih slave. Znameniti mož jc malokedaj srečen v svojem čustvovanju, in ljubav njegova je skoraj vselej usodepolna! Ker se pa pesnikova duša zrcali v njegovih umotvorih, je čitajoči svet takorekoč deležen njegovega tugovanja, ne da bi spoznal njega misterijoznega vzroka. Malokdo sluti, da bridko-nežne vrstice, po katerih veje^ vneseni dih najgloblje poezije, so bile navdihnjen je po žalnih občutkih, da peto, ki je napisalo one bolestno mile zvoke, ki jih čitatelj smatra kot stvore bogate umetnikove domišljije, je bilo namočeno v solzah in srčni krvi.« »Skoro vsi velcumi so poznali ljubav samo združeno z bolestjo. Tudi našemu Prešernu jc bila določena ista usoda. O tem nam svedoči njegova lirika,\i drugo ni nego pretresljiva elegija nesrečne njegove ljubezni. Glasovi bolesti se v tej liriki ne nahajajo v manjšini poleg glasov ljubavi. Veselih zvokov iščemo v njegovih ljubavnih pesmih zastonj. Celo one tož-ne slasti in blaženosti v njih pogrešamo, brez katere tudi nesrečna in brezupna ljubezen ni. Iz tega sodi se lahko o brezmejnosti njegovih srčnih bridkosti.« »Vsa zgodovina njegove ljubezni obstoji v neutešljivem in neizpolnjenem hrepenenju. Kako nesrečen poet plašno upa, malodu.šen obupuje, kako milo prosi, ponižno očita, kako teži, vzdihuje — nesrečen je v vsakem* položaju, vedno nesrečen, saj se mu niti najmanjša njegovih naj-skromnejših želja noče izpolniti.« »Nehote sc vprašamo, zakaj je Prešeren, ki je bil prikupen dovolj, da bi vzbujal sočutja in nagnjenja, trmogla-vil baš za deklico, ki ga na nobeden način ni marala? Zakaj? Ali ve se, zakaj plava orel med oblake? Zakaj strmoglavi črez pečine in brez-dnŽr? Iz baš enako neznanega vzroka se človeška ljubav ugnezdi najrajši ondi, kjer jo čaka vihar!« »Pozabiti pa ni, da je bil Prešeren velik idealist. Idealisti ne mislijo z razumom, temveč samo s srcem. Srce pa ni nikoli moder svetovalec.« »In res Prešernu ni nikoli svetila prijazna zvezda. Nezgoda mu je bila vedno za petami. Nahajajo se bitja, ki se zde ustvarjena za trpljenje. Skoro vselej so najblažji oni, ki bi zaslužili najboljšo srečo, zasledovani od zle usode. Prešeren je bil eden teh. Nič se mu ni hotelo posrečiti. Celo njegove pesmi, ki naj bi mu bile v uteho, doprinašale so mu obilico neugodnosti. Tudi v javnem in zasebnem življenju je prestal mnogo krivice. Najbolj pa ga je v zreli moški dobi tlačila najpotrebnejša a najponiževal-nejša sila življenja — borba za vsakdanji kruh.« »Da poet, prej nego kdo drug, se mora sprijazniti z gotovim dejstvom, da veselje, radost, sreča — so samo prelepe sanje, katere sleherni človek že z rojstvom prinese s seboj, da jih odnese neizpolnjene spet v grob . . .« PRIJAZNA SMRT Smrt je bila Prešernu, kot človeku-trpinu, največja dobrotnica, prijazno jo je klical, naj se ne mudi predolgo. Odvedla ga je res s torišča bolečin, rešila ga je bodočega zla. — Večer življenja je za slehernega človeka zavit v meglo malodušja in otožnosti, kako šele za pesnika-trpina katerega jutro in poldan nista bila razsvetljena od vabljivega solnca sreče! Saj človeške bolesti se z leti le povečujejo in pomno-žujejo — prav tako, kot se povečujejo in daljšajo večerne sence po sončnem zatonu. Teh zadnjih, strašljivih senc življenja je bil Prešeren očuvan vsled zgodnje smrti. Bila pa jc to tudi edina milost, kal ero so rojenice podelile svojemu nesrečnemu ljubljen-cu-trpinu!« Tudi avtorica teh premišljevanj o Prešernu in njegovi zli usodi ni doživela starosti in ni bila deležna »strašljivih senc« življenjske jeseni: umrla je 1. junija 1. 1901 v Ljubljani, komaj poldrugo leto za možem. V zadnjih dneh pred smrtjo je pisala še aforizme; enega od teh objavljam kot zaključek naše počastitve skoro pozabljene starejše slovenske pisateljice Pavline Pajkove: »Starost ni tako bridka zaradi tega, ker v njej človeku dan na dan hirajo moči, temveč zato, ker v njej upi čezdalje bolj ugašajo ... Črtomir Zoreč Na podlagi 102. člena Statuta objavlja razpisna komisija Tržiške tovarne kos h. srpov Tržič razpis za delovno mesto direktorja podjetja Kandidat mora imeli s; .kovne, vodilne in organizacijske sposobnosti. 2elena je visoka ali višja izobrazba in praksa na vodilnem mestu do 8 let, oziroma sivdnjcstrokovna izobrazba s prakso 15 let. Da izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življe-pisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev v 15 dneh po objavi na naslov Tržiška tovarna kos in srpov Tržič — Tajništvo — za razpisno komisijo. ZVEZA SLEPIH SLOVENIJE razpisuje za domove oddiha delovna mesta: upravnika, kuharice, pomočnice v kuhinji, servir-ko in čistilko za sezono 1970. Ponudbe je treba poslati na Zvezo slepih Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 Kadrovska komisija KRANJSKIH OPEKARN KRANJ razpisuje prosta delovna mesta: 1 KVALIFICIRANA KUHARICA za obratno menzo v Stražlšču 12 DELAVCEV za razna dela v obratu Bobovek 10 DELAVCEV za razna dela v obratu Stražišče Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prijave sprejema uprava v Kranju, Reginčeva 8. KMETOVALCI! Priznani strokovnjak Kmetijskega inštituta Slovenije ing. Jenčič bo imel predavanje, spremljana s slikami „ Samonakladalne prikolice" Predavanje bo v četrtek, 12. III. 1970, ob 17. uri v prostorih KZ SLOGA Kranj (Stražišče). K zanimivemu predavanju vabimo vse kmetovalce. KMETIJSKA ZADRUGA SLOGA KRANJ GORENJSKA PREDILNICA škofJa Loka razpisuje prosto delovno mesto KV kuharice v obratu družbene prehrane podjetja. Pogoji: — kvalificirana kuharica, 3 leta prakse. Nastop službe takoj. Pismene prijave sprejema kadrovsko socialna služba 8 dni po objavi v časopisu. Kandidati bodo o izidu pismeno obveščeni. Obveščamo cenjene goste, da se je s 1. marcem 1970 MLEČNA RESTAVRACIJA PRESELILA V DELFIN, Reginčeva 1, Kranj Cenjene stranke obveščamo, da dela Pedikura v Kranju, Maistrov trg 12 vsak dan neprekinjeno od 6. do 20. ure BRIVSKO FRIZERSKI SALON KRANJ limiiiiiiMiiMimiMmifNMmimiiiiiiiiiiiimiMiiHiiiiim TUDI LETOS BO »AGROTEHNIKA. LJUBLJANA PRIREDILA OD 14. MARCA DO 6. IV. 1970 NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI že tradicionalni PRODAJNI SEJEM KMETIJSKIH STROJEV Ii\ OPREME Izredna ugodnost: CENE STROJEM IN ORODJEM BODO ZNIŽANE ZA 0,5 DO 3 %. Sejem bo odprt vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. ure. Na sejmu bodo prikazovali strokovne filme. S strokovnjaki pa se boste lahko pomenili o najboljši izbiri stroja za vaše potrebe. Izbira strojev in orodij bo precejšnja, zato vam priporočamo, da si sejem ogledate. Telefon: 315-555 agrotehnika Ji I EXP0RT — IMPORT, LJUBLJANA« TITOVA 38 liiiiiiiiiiiiiiuiuiuuiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii...........iiiiiiu.....liiiiiimiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii.....iiiiiiimiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'11 M Sobota — i. marca 1970 SPOŠTOVANI NAROČNIKI! Ta mesec se bodo pri vas oglasili pismonoši Z našimi položnicami za poravnavo naročnine. Naročnino smo uspeli zadržati v istem znesku kot lani kljub povišanju cen nekaterim stvarem, ki so vezane na izdajanje časopisa. Prosimo, da se odzovete pismonošem, ko se bodo oglasili pri vas z izpolnjeno položnico. Tudi letos pripravljamo spomladansko nagradno žrebanje. Razmišljamo o tem, da bi sedanje nagrade spremenili in pri žrebanju še posebej upoštevali tiste naročnike, ki so na naš časopis naročeni že dalj časa. Kakšne bodo nagrade *n žrebanje bomo sporočili v eni izmed prihodnjih številk. Uprava in uredništvo Glasa Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 32, Cerklje 969 Prodam 4 leta starega KONJA in prevozno krožno žago (sekular) za žaganje drv na gumi kolesih. Žeje 9, Duplje 970 Prodam suhe JESENOVE deske. Hafnerjeva 6, Kranj 971 Prodam vprežni OBRAČALnik sonce 3 in motorno GNOJNICNO ČRPALKO, vse v zelo dobrem stanju. Breg !2. Preddvor 972 Prodam stroj za ZIDNO OPEKO. Naslov v oglasnem oddelku 973 Prodam težji GUMI VOZ v dobrem stanju in večjo količino poljskega SENA. Šronc, Mevkuš 6, Zg. Gorje 974 Prodam KRAVO, SLAMO-REZNICO s PUHALNIKOM ln OBRAČALNIK za seno. Huje 9, Kranj 975 .Izredno ugodno prodam le-X\ ŠTEDILNIK gorenje VŠ ^/85. Slivnik, Sp. Gorje 17 976 .prodam 900 kg jedilne RDEČE PESE. Vodice 9 977 Prodam KOSILNICO za lerguson 35. Hrastje 20, Kranj 978 Prodam SEMENSKO GRAJSKO. Dobi se od 16. ure Qa'jc. Olševek 11, Preddvor 979 «tt.aradi selitve prodam *£ALNlCO, DNEVNO SO-PRALNI STROJ eka s *;0mprcsorjem, SESALEC za prah eka, GRAMOFON solo. ŽENSKO KOLO in 4 svetlobna telesa (kroparska). Dobre-nič Zvone, Valjavčeva 9, Kranj 980 Prodam dva PRAŠIČKA, stara 7 tednov. Požcnik 4, Cerklje 981 Prodam 50 kg težkega PRAŠIČA. Dvorje 56, Cerklje 982 Prodam dva PRAŠIČA po 150 kg težka in traktorske priključke: SADILEC za krompir (filfalgeret), dvobrazdni PLUG, NAKLADALEC za gnoj in gramoz, KOMBINIRKE za seno. Sp. Brnik 68, Cerklje 983 Prodam PRAŠIČA za zakol n DESKE. Poženik 39, Cerklje 984 Prodam mlade PUJSKE. Pšata 11., Cerklje 985 Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO (orehov furnir). Naslov v oglasnem oddelku 986 Ugodno prodam KRAVO bo-hinjko pred telitvijo (zna voziti), lahek navaden VPREŽNI VOZ, desni vzidi j iv ŠTEDILNIK in OTROŠKO POSTELJICO. Smolej, Kovor 43, Tržič 987 Prodam PRAŠIČA za zakol. Praše 1, Kranj 988 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Nasovče 15, Komenda 989 Prodam KRAVO sivko, 8 mesecev brejo. Kokrica 1, Kranj 990 Ugodno prodam skoraj nov OTROŠKI VOZIČEK. Kranj, Cesta 1. maja 51 1021 Kupim KONJA za vsa kmečka dela. Lužan Jože, Bistrica 13, Duplje 991 Kupim 2 do 3 m3 suhih SMREKOVIH DESK 25 mm. Ažman Karo!, mizar, Kranj, Cesta JLA 20 992 Kupim okrog 500 kg težkega PLEMENSKEGA VOLA, vajenega dela. Albin Koselj, Za-draga 3, Duplje 993 Kupim »BARAKO« za orodje. Silvo Kozina, Pctrol La-bore, Kranj 994 Kupim 500 kg CEMENTA in »KOSTO« za žito. Naslov v oglasnem oddelku 945 Prodam zelo dobro ohranjen CV-2 (spaček), prevoženih 7000 km. Ogled vsak dan popoldne. Fran far Alojz, Tro-jarjeva 16, Kranj 948 Prodam strešni PRTLJAŽNIK za avto in avto radio blaupunkt. Žlogar, Kokrški breg 1, Kranj 995 Kupim MOTORNO KOLO tomos avtomatic. Ponudbe je treba oddati na Pošto Šenčur pod »gotovina« 996 Prodam FIAT 750. Burgar, Zbilje 7, Medvode 997 Poceni prodam VERIGE za gume 5,60 x 13. Đorđcvič, Planina 26, Kranj 998 Prodam PRIKOLICO za moped. Zalog 48, Cerklje 999 Prodam AVTO L-4 (katrca). Kranj, Valjavčeva 16 1000 Ugodno prodam AMI-6, september 68. Informacije popoldne na telefon 23-113, Kranj 1014 Stanovanja Oddam opremljeno SOBO. Drulovka 20, Kranj 1001 Mlajša upokojena gospa želi lepo sončno suho SOBO z vsemi ugodnostmi. Ponudbe oddati pod »150—200 din« 1002 Oddam SOBO dvema fantoma. Po možnosti dijaki. Zlato polje 15 a, Kranj 1003 Enosobno STANOVANJE ali SOBO iščem v Škofji Loki. Ponudbe oddati pod »za eno leto« 1004 Prodam ENOSTANOVANJ-SKO HIŠO. Kokrica 86, Kranj 1005 Prodam do prve plošče zgrajeno HISO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 1006 Moški nujno išče NEOPREMLJENO SOBO kjerkoli. Naslov v oglasnem oddelku 1007 V lepem turističnem kraju Gorenjske, blizu Kranja prodam do strehe zgrajeno enonadstropno HIŠO 10x10 (50.000). 20.000 plačati takoj, ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1008 Iščem ogrevano SOBO v Kranju. Dam lepo nagrado. Naslov v oglasnem oddelku , • 1009 ZAMENJAM novo komfortno enosobno STANOVANJE s centralno kurjavo v Ljubljani za STANOVANJE na Bledu ali v Radovljici ter dvosobno komfortno s centralno kurjavo v Celju za Bled, Radovljico, Kranj ali Ljubljano. Informacije pri Kancilija, Kranj, Cesta Kokrškega odreda 12 a, telefon Kranj 22-791 1010 Iščem SOBO in KUHINJO ali večjo SOBO v Radovljici, Lescah ali v Žirovnici ter okolici za dobo dveh let. Naslov v oglasnem oddelku 953 Zaposlitve Iščem IŠTRUKTORJA za 5. razred osemletke za slovenski jezik. Hafner Marjan, Moše Pijadc 5, Kranj 1011 FRIZERSKO VAJENKO sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku 1012 Stanovanje, hrano in ostalo oskrbo nudimo, enemu ali dvema FANTOMA za pomoč na kmetiji (po službi). Vzamemo tudi mlajšo upokojenko. Voklo 45, Šenčur 1013 Sprejmem v redno zaposlitev 2 DELAVCA v starosti 20 do 30 let, z odsluženim vojaškim rokom, najmanj 7 razredov šole, stanovanje v Kranju aH bližnji okolic) In da ima veselje za priučitev izdelovanja PATENT žičnih ščetk. Plača po dogovoru. M I H E L Č I Č Stražiška 12, Kranj Na avtobusu Rupa—Kranj sem izgubila žensko usnjeno črno ROKAVICO. Vrnite jo prosim proti nagradi v oglasni oddelek 1014 Zatekel se je bel, majhen dolgodlaki PES. Šekš, Cesta 1. maja 18, Kranj 1015 Ostalo Iščem 2.000 din POSOJILA. Za protiuslugo opravim zidarska dela ceneje. Ponudbe oddati pod »pogodba« 1016 KOTLE za žganj ekuho vseh vrst izdeluje kvalitetno Kapelj Viljem, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 4, Šiška 327 Sprejemam naročila za vsa KERAMIČNA DELA. Brešar Filip, Smlcdniška 44, Kranj 1017 ples ZA DAN ŽENA prireja v soboto, 7. marca restavracija park kramj rezervacija 5 din ŽENE IMAJO PROST VSTOP ČESTITA KOLEKTIV Prireditve VSE VRSTE CVETJA lončnic, semen, sadik nudijo VRTNARIJE KZ BLED na Bledu in v Radovljici Se priporočamo! Za dan žena, 8. marec, vam iskreno čestita GOSTILNA ZAJC Lahovče. Obenem vas vabi na veliko ZABAVO 8. marca. Igral bo kvintet PET MLADIH 1018 Gostišče pri JANČETU iz Srednje vasi priredi v soboto in nedeljo ZABAVO s PLESOM. Vabljeni! 1019 Gostilna ZARJA Trboje prireja za dan žena ZABAVO s "PLESOM v soboto, 7. marca. Za prijetno počutje bo igral kvartet RUDIJA JEVSKA. Vabljeni! 1020 TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost, Za vsakogar nekaj, nekaj za vse, dobite v gostilni in trgovini Govorimo slovensko! Ugodna menjaval Dobrodošli! Jože Loibltal — Sv. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora. SODO. industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov išče za svojo prodajalno v KRANJU prodajalca Pogoj: — kvalificirani delavec trgovske stroke z dvoletno prakso v trgovini — poskusno delo 2 meseca Podjetje si pridržuje pravico, da po potrebi preveri strokovne in druge delovne sposobnosti kandidata pred sklenitvijo delovnega razmerja. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD podjetja. Nastop službe možen takoj, oziroma po dogovoru. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki stanujejo v Kranju, oz. bližnji okolici. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema kadrovska služba podjetja najkasneje do 16. 3. 1970. Bencin se je vnel V sredo, 4. marca, popoldne je gorelo v avtoličarski delavnici Antona Torkarja v Lescah. Torkar jc v delavnici z becinom pomival pokrov motorja osebnega avtomobila. Delal je v bližini zakurje- ne peči. Pri tem so se bencinski hlapi vneli, prav tako tudi 15-litrska plastična posoda polna bencina. Vnela so se vrata in lesene stene, popokala so tudi stekla v oknih. Škode je za 8000 din. Avtobusa trčila Na cesti drugega reda v bližini vasi Savica v Bohinju sta v torek, 3. marca, popoldne v nepreglednem ovinku trčila avtobus podjetja Transturist in podjetja Kompas. Pri trčenju je nastalo za 8000 din škode. Ranjen ni bil nihče. LJUB Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše zlate mame, stare mame in prababice Korne3I|e Roos§> se najtopljeje zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku, ji darovali cvetje, nam nudili vsestransko pomoč, lajšali bolečino ob težkem udarcu ter ustno ali pismeno izrazili sožalje. Prisrčna zalivala č g. Voltu za spremstvo in tolažilne, besede ob njenem grobu, enaka zahvala č. g. župniku Siapšaku iz Prirnskovega. Prav tako izrekamo zahvalo Pevskemu društvu upokojencev za ganljivo petje. žalujoči otroci z družinami Zahvala Ob prerani in boleči izgubi ljubega moža, očka, sina, brata, strica in svaka Pavla Roglja « se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in ga v tako velikem številu spremili v njegov prerani grob. Zahvalo smo dolžni tudi delovnemu kolektivu tovarne Sava in fskra Kranj, tovarišu Omanu Francu za poslovilne besede, g. župniku Siapšaku za spremstvo, pevskemu zboru Svoboda Primskovo in vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v teh težkih dneh. Žalujoči: žena Pavla, hčerka Metka, sin Matjaž in drugo sorodstvo Kranj, 26. februarja 1970 Zahvala ( Ob nenadomestljivi izgubi naše mame, stare mame in babice Frančiške Pogačnik se zahvaljujemo vsem, 'ki ste nam izrekli sožalje, se poslovili od nje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Ožboltovim, Mežnarjevim in Piskernikovim za njihovo nesebično pomoč. Lepa hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, gospodu župniku in govornici. Žalujoči: sin Ivan in Lojze ter hčerki Francka in Marica z družinami Zg. Jezersko, 3. marca 1970 Zahvala - Ob prerani izgubi našega ljubljenega brata, strica in svaka Rafka Peneša se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali poslednje cvetje, mu izkazali zadnjo čast ter ga v velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna hvala za lep govor kolektivu Gorenjski tisk, posebno pa njegovim ožjim sodelavcem. Organizaciji SZDL, ZB, kolektivu prodajalne Sava, kolektivu graversko in mehanične delavnice in razvojnemu laboratoriju tovarne Sava ter godbi na pihala Kranj. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: brata Marjan in Lojze z družinama, sestra Štefka z družino in 'drugo sorodstvo Kranj, 28. februarja 1970 Družinska tragedija pred sodiščem Kranjsko j okrožno sodišče je v sredo izreklo kazen za uboj Jožetu Štupar-ju iz Valjavčeve ulice v Kranju, štupar je 1. decembra lani v prepiru s sekiro ubil svpjo ženo Milko. Sumil je, da ga žena vara, k bolestni ljubosumnosti pa so ga podžigale še razne govorice. Razprava je odkrila, da je bil štupar ve.krat grob z ženo in otroki in je ženo že dlje časa mučil z lju-oosumnostjo. Usodnega večera se je odločil, da bo iz žene izsilil ime ljubimca. Med prepirom je odšel v klet po sekiro, da bi že- no samo prestrašil — kot je sam dejal. Vendar žena ni hotela povedati imena. To ga je tako razburilo, da je večkrat zamahnil po ženi s topim delom sekire. Izvedenec - psihiater je v svojem mnenju zapisal, da je obtoženec storil dejanje v močnem afektu. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo bistveno zmanjšano prištevnost obtoženca, da je bil sicer dober delavec in nekaznovan, skrb za dva otroka in mu je prisodilo pet let strogega zapora. Loterija NEURADNO POROČILO o žrebanju 10. kola srečk Jugoslovanske loterije 5. 3. 1970 Srečke s končnicami 0 82030 90300 135480 359870. 31 51 661 99341 46 OH 62 24232 59602 362762 531672 53 4013 52-173 368993 615143 34 C14 21244 125754 241484 5 16665 75575 346785 766185 66 58536 73236 515376 57 03837 25517 72227 256347 750587 88 8978 02668 087018 769258 9 49409 86599 116079 475639 so zadele din 6 506 2.006 10.006 10.006 30 20 100 1.000 50.000 20 500 500 10.0:0 10.090 10 200 1.000 10.000 10.000 10 50 500 10.000 10.000 6 506 506 10.006 10.006 10 500 500 10.000 10 1.000 500 2.000 10.000 150.000 10 200 1.000 10.000 10.000 6 506 1.006 10.006 10.006 KOMPAS — LJUBELJ vas vabi na zabavo v čast 8. marca, dneva žena, KOMPAS — LJUBELJ ki bo 7. marca ob 20 uri v restavraciji na Ljubelj. Z..baval vas ho ansambel TRtO KOMPAS — L.rjSELJ (O Prevoz — brezo'aScn, z avlobuona ppsteje v Tržiču ob 19.3J. KOMi'AC — LFJSELJ Projektivno PODJETJE, KRANJ Cesta JLA 6/* (nebotičnik) IZDELUJE NAČRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ SOBOTA — 7. marca 1970 GLAS * 23. stran Pogovor tedna Gašper Kor dež: Spet najboljši v državi Sezona glavnih tekaških tekmovanj jc za nami, čeprav je v teh dneh navrglo toliko snega, da lahko računamo, da sc bo sezona letos močno podaljšala. Pri kranjskem Triglavu so z uspehi tekačev v letošnji sezoni nadvse zadovoljni, saj so po enem letu nedvomno spet najboljši tekaški kolektiv v državi. Uspešni so bili v vseh kategorijah razen pri članih. Najboljše člane, ki so lani spomladi odšli k Alplesu v Železnike, že hitro nadomeščajo novi kvalitetni mladi tekači. Več o uspehih in težavah nam je povedal neumorni trener Gašper Kordež, ki je najzaslužnejši za uspehe smučarskih tekačev v Kranju. »čeprav še nismo končali s tekmovanji, lahko ocenimo sezono kot eno najuspešnejših za naš klub,« nam je uvodoma dejal Gašper Kordež. »Na vseh pomembnih domačih tekmovanjih smo zabeležili tako lepe uspehe, na katere še sami nismo računali. Na prvenstvu SRS smo osvojili sedem zlatih kolajn, na državnem pa doslej štiri, računamo pa še na dve v klasični kombinaciji.« % Kateri tekmovalci so letos napravili največji napredek? »V klubu je 42 tekačev in lahko trdim, da so skoraj Vsi dosegli letos boljše rezultate kot v minuli sezoni. Največji napredek pa so dosegli Maks Jelene, Jože Gartner, Jože Šolar, Kavčič, Smid, Beštrova, Lotričeva, Pistrova itd. Pohvaliti pa moram zlasti še štafeto mlajših članov (šparovec, Maks Jelene in Mohorič), ki je bila letos že tretje leto zapored državni prvak.« # Od kod so doma tvoji tekači? »Zanimivo je, da nimam niti enega tekmovalca iz mesta, pač pa so povečini doma iz sosednjih vasi, predvsem Iz Nemllj, Podblice, Jamnika, Dražgoš in drugod, skratka s področja pod Jelovico. V teh krajih mladina nima drugega športnega udejstvovanja razen smučarskih tekov in so tod zrasle že cele družine tekačev kot npr. Mohorič (pet tekačev), Jelene (3), FIster (3) itd.« Letos ste potrošili skoraj polovico dotacij za kntje stroškov državnega prvenstva. Kaj meniš o tem? »Mislim, da smučarski šport v Kranju 8e vedno ni pravilno vrednoten. Kljub temu, da so nam letos nekatere delovne organizacije nekoliko pomagale, bomo šli v novo sezono spet z negativno finančno bilanco. Najhujši problem v klubu je nedvomno pomanjkanje opreme, »aj so se morali tekmovalci drug od drugega izposojati smuči celo na državnem prvenstvu. Letos je skupščina občine Kranj namenila za telesno kulturo 31 °/o v*č sredstev kot v lanskem letu. Upam, da se bo dotacija našemu klubu najmanj v takšnem odstotku povedala, da bi se a tem vsaj enkrat delno izboljšal naš jnatcrlalnl položaj. Lani je odšlo več tekačev k Alplesu hi bilo bi res škoda, če bi nas tudi letos kdo zapustil, **r mu v Kranju ne moremo nuditi vsaj takšnih materialnih pogojev kot jih nudi tekmovalcem neki pode-^ski klub.« J. Javornik Uspešen start kranjskih kolesarjev Naimla:ši tekači na smučeh V soboto in nedeljo so v JlJu na otvoritveni dirki se-°ne sodelovali tudi kranjski jolesarji. Prvi dan sta prišla ^ c"j z glavno skupino tudi ranjska olimpijska kandida-* *agar in Ribnikar, čeprav nuJT161 Zagar kar tri okvare kol Vožnjo zaradi slabega tesa. Drugi dan je bil na rki po ulicah Pulja v kon-slorenci ysch naikolJših jugo- vanskih kolesarjev Žagar ni anta-"s^ Ribnikar pa v glav-^skupini. Pripomniti, morajo ' ^a sta oba trenirala le nos *• koIikor so dopuščali 8°Ji vadbe, medtem ko se ostali najboljši jugoslovanski kolesarji pripravljajo na kopnih cestah ob morju. A. Potočnik Pred dnevi je bil o organizaciji TVD Partizan Hruši-ca izveden prvi del tradicionalnega smučarskega tekmovanja za prehodni pokal Joža Gregorčiča. Celotno tekmovanje sestoji iz treh disciplin — tekov, skokov in veleslaloma in v njem tekmujejo samo šolska športna društva. Tisto šolsko športno društvo, ki v vseh treh disciplinah skupaj zbere največ točk, osvoji prehodni pokal, ki ga podeljuje občinska zveza za telesno kulturo Jesenice. Tudi letos ima največ možnosti za osvojitev pokala SSD Žirovnica, ki ga je sicer doslej prejelo že trikrat zaporedoma, saj so na tekmovanju v tekih predstavniki SSD Žirovnica osvojili največ prvih mest. Tekmovanji v skokih in veleslalomu pa bosta to nedeljo v Planici. ML. PIONIRKE (1,5 km): 1. Mojca Legat — 9:39,4, 2. Darja'Justin — 10:16,6, 3. Mojca Matic — 10:46,0, 4. Fanika Tavčar — 10:07,7, 5. Metka Vidic — 10:08,8 (vse SSD Žirovnica — nastopilo 16 tekmovalk). PIONIRKE (1,5 km): 1. Ri-na Legat — 9:03,4, 2. Dušan-ka Rožanc — 9:18,2, 3. Alenka Mlakar — 10:41,2, 4. Sonja Zmaga SD »Stane Kovačič« Primskovo Minulo nedeljo je bilo s finalnim tekmovanjem končano letošnje tekmovanje v okviru ligaškega tekmovanja kranjske občine v streljanju z zračno puško. Najboljša je bila ekipa SD Stane Kovačič, ki je že v vseh prejšnjih tekmovanjih dosegla najboljše rezultate. Presenečenje je pri-pravila ekipa Iskre. Obe ekipi sta si pridobili pravico nastopanja v tekmovanju z MK puško, ki bodo prav tako potekala po ligaškem sistemu, vendar z udeležbo najboljših ekip iz ostalih gorenjskih občin. Rezultati — ekipno: L SD »Stane Kovačič« Primskovo 2491, 2. SD Iskra 2457, 3. SD »Franc Mrak« Predosljc 2297 itd. Posamezno — 1. Vinko Frelih (Iskra) 280, 2. Franc Naglic (SD Kovačič) 274, 3. Božo Malovrh (Iskra) 265 itd. B. Malovrh V Seleah sankači za republiško prvenstvo Partizan iz Selc jc minulo nedeljo vzorno organiziral četrto republiško prvenstvo z navadnimi sanmi na ravnih progah. Nastopilo: jc ,57 tekmovalcev v enosedih in 14 dvosedov. Veletrgovina Loka, ki podpira športnike iz Selc, je za zmagovalnoi ekipo poklonila lep pokal^ kj so ga osvojili Tržičani. Prvaki so postali: članice — Tolar (Selca), mladinke — Perko (Tržič), starejši člani — V. Va-ljavec (Tržič), člani — Zadra-vce (Sora), mladinci — B. Valjavcc (Tržič), dvosedi: Zupan — Legat (Begunje). P. Pokom Rožanc — 11:50,5, 5. Tatjana Ribnikar — 12:07,0 (vse SSD Žirovnica — nastopilo 7 tek.). ST. PIONIRKE (1,5 km): 1. Ksenija Klinar — 8:22,6, 2. Majda Mlačnlk — 8:51,6, 3. Draga Jančar — 8:59,9, 4. Majda Legat — 10:17,3, 5. Dana Kneževlč — 10:24,4 (vse SSD Žirovnica — nastopilo 8 tekmovalk). ML. PIONIRJI (1,5 km): 1. Milan Paulus — 7:53,4, 2. Dušan Mrak — 10:21,8 (oba SSD Mojstrana), 3. Roman Rod-man — 11:29,8, 4. Franc Lan-gus — 11:38,5 5. Zorko Rogelj — 11:40,3 (vsi SSD Žirovnica — nastopilo 12 tekmovalcev). PIONIRJI (3 km): 1. Štefan Dolar — 12:00,1 (SSD Žirovnica), 2. Tone Duričič — 14:58,5, 3. Milan Mrak — 16:43,3 (oba SSD Mojstrana), 4. Bogo Legat — 18:39,9 (SSD Žirovnica) 5. Ivo Smukavc — 18:49,2 (SSD Mojstrana — nastopilo 10 tekmovalcev). ST. PIONIRJI (3 km): 1. Dorči Kofler — 13:11,0 (šsD Mojstrana), 2. Anton Grume-rec — 13:32,8 (SSD P. Vo-ranc), 3. Peter Cuznar — 14:37,8 (SSD Kr. gora) 4. Srečko Klukovič — 17:20,8 (SSD P. Voranc), 5. Ludvik Zupančič — 19:58,1 (SSD Žirovnica — nastopilo 7 tekmovalcev). Z. Felc Šah ' Samo še dva kandidata V minulem tednu so igralci na šahovskem prvenstvu Kranja odigrali prekinjene partije iz. preteklih kol. Kandidata za prvaka Kranja sta ostala le še Kokotovič in Zaplot-nik. Rezultati: MatjašiČ : Požar remi, Požar : Sire 1:0, Sire : Zaplotnik 0:1, Fišer : Kokotovič 0:1, Sire : Ivanovič ponovno prekinjena. Pred zadnjim kolom je vrstni red najboljših naslednji: Kokotovič 8,5, Zaplotnik 8, Zbil 7, Požar 6,5, Ivanovič 6 itd. F. Stagar 50 Let nogometa v Kranju Pred nedavnim je imel nogometni klub Triglav svojo jubilejno konferenco. Minilo je namreč petdeset let od tedaj, ko je bil v Kranju ustanovljen in prijavljen oblastem prvi nogometni klub. Zametki nogometa v Kranju pa segajo daleč nazaj v sezono 1908/9, ko je dijaštvo kranjske gimnazije že imelo svojo standardno enasterico, ki jc merila svoje sile v prijateljskih srečanjih s tedanjimi ljubljanskimi klubi, seveda tudi začetniki. Po prvi svetovni vojni so nekdanji dijaki gimnazije bili večidel tudi glavni poborniki za ustanovitev kluba. Letošnjega zborovanja se je udeležilo lepo število aktivnih članov, posebno razveseljiva je bila polnoštevilna udeležba mladih in najmlajših. Po otvoritvenem in pozdravnem govoru predsednika tov. Babica, sta podala obširni poročili tajnik tov. Gros in blagajnik tov. Petrovič. V imenu centralnega društva Triglav je pozdravil zborovanje tov. Franc Dolenc kot zastopnik Nogometne podzveze Gorenjske in Nogomet ne zveze Slovenije pa tov. Pavle Novak. Tov. Novak je v izčrpnem govoru orisal pomembnost nogometnega športa za rekreacijo ter s statističnimi podatki prikazal množično udejstvovanje mladine v Kranju in na Gorenjskem v nogometnem športu. Hkrati pa je v imenu Nogometne zveze Jugoslavije izročil (predsedniku tov. Babiču) nogometnemu klubu Triglav ob petdesetletnem jubileju zlato medaljo z diplomo, kar so zborovala seveda sprejeli z ogromnim navdušenjem. Medtem ko je od podanih poročil izkazovalo tajnikovo vseskozi pozitivne postavke, povsem skladno in intenzivno sodelovanje zbora z aktivnimi nogometaši, njihovo vzorno disciplino ter velike napore vsega odbora, da bi dvignil nivo nogometa v Kranju, zlasti pa da bi izboljšal mizerno finančno stanje kluba, ki duši razvoj, je bilo iz poročila blagajnika razvidno, da je finančno stanje kljub naporom odbora slej ko prej slabo ter da je v bodoče pričakovati preokret še na slabše, če se ne zvišajo dohodki. V razpravi o poročilih je prevladovalo mnenje, da sedanja športna politika rešuje probleme športa v Kranju le začasno in delno in da bi bilo nujno treba začeti z obširno reorganizacijo, zlasti pa z iskanjem izhoda iz finančnih utesnjenj. Mogočih je več rešitev. Sprejtih je bilo več predlogov, med njimi tudi predlog, naj bi novi odbor skušal doseči vsaj to, da bi Centralno društvo oziroma občinska skupščina glede na jubilej nogometnega kluba prevzela plačilo dolga, kar je bilo sicer že obljubljeno, pa ne izpolnjeno. Drugi sprejeti predlog se glasi, naj odbor začene z akcijo (v zvezi s Centralnim društvom, Zvezo borcev in Občinsko skupščino) za postavitev spominske plošče padlim borcem-športnikom na stadionu ob vznožju lika športnika. Plošča z imeni padlih je bila nekoč že vzidana v vogalu delavskega doma, pred nekaj leti pa je bila odstranjena. 1 Mm Miličniki bodo poskrbeli za red, zato kar mirno počakajmo. — Foto: F. Pcrdan Zima je z repom mahnila Drug za drugim. — Foto: F. Perdan Gorenjska, 3. — 6. marca — No, pa jo imamo. Močno nas je presenetila. Ko smo si pred dobrim mesecem želeli snega, ga je bilo ponekod komaj za ped. Sedaj, ko jc kazalo, da bo v kratkem pomlad, pa je mahnila z repom in pokazala roge. Je že tako. Kam se bomo umaknili, če pride avto? — Foto: F. Perdan Zima in gosposka ne prizane-seta, pravi stari pregovor. Pa bo kar držalo; vsaj kar se zime tiče. V sredo dopoldne smo po-prašali na cestnem podjetju v Kranju. Namestnik direktorja tovariš Hafner nam je povedal, da jim je nepričakovani sneg natrosil precej težav. »čeprav nismo verjeli, da je zime že konec, tolikšnega navala nismo pričakovali. Nekateri vozniki plugov se pravkar vračajo s terena. Močno so utrujeni, saj so plužili tudi po 20 ur neprekinjeno. Zaenkrat na cestah prvega in drugega reda ni posebnih težav, ceste tretjega reda pa bodo morale malo počakati.« Zvečer smo še enkrat po-prašali. — Vodja dežurne ekipe tovariš Porenla nam je odgovoril: »Dopoldanska napoved, da bo prenehalo snežiti, sc je izjalovila. Trenutno smo zato v precejšnjih škripcih. Snega jc že toiiko, da ga plugih ponekod ne zmorejo. V nekatere doline so zgrmeli plazovi, drugod pa grozijo. Zaenkrat lahko rečem le to, da si bomo prizadevali, da bodo glavne ceste čimprej očiščene, druge pa seveda malo kasneje.« Včeraj tik pred zaključkom redakcije pa smo izvedeli, da so vse ceste odprte. Na njih pa so večje ali manjše ovire. Zato bo nekaj dni še potrebna zimska oprema in zelo previdna vožnja. Od prelazov na Gorenjskem pa bo še nekaj časa zaprt Ljubelj zaradi nevarnosti plazov. Drugi, ki jih je sneg precej prizadel pa so bili vozniki avtobusov. Nekateri avtobusi so imeli tudi večurne zamude. Edini, ki v zadnjih dneh niso imeli neprilik, so bili gasilci v Kranju. »Bilo je celo mirneje kot običajno,« nam je povedal tovariš Kastelic. Podobno so nam odgovorili tudi na postaji prometne milice v Kranju. »Zadnje dni nismo imeli kaj prida dela. če bo pritisnil mraz, ga bomo imeli zaradi poledice več v prihodnjih dneh.« Na reševalni postaji v Kranju pa so nam povedali, da jih je sneg močno oviral na nekaterih nujnih vožnjah. Prav gotovo pa so se novega snega najbolj razveselili v smučarskih središčih na Gorenjskem. Povsod ga jc zapadlo toliko, da se bo letošnja »spomladanska« smuka, če ne bo posebne odjuge, zavlekla vse do srede aprila. Ponekod pa pravijo, da bo nekaj snega za ljubitelje dilc še celo med prvomajskimi prazniki. A. 2. Obiščite ' SPOMLADANSKI SEJEM V KRANJU OD 11. DO 20. IV. 1970