UllllillUlIlIlijilM
eseli bela se Ljubljana, Ko množica je krasna v Tebi zbrana. Ko Ti poslal slovenski svet Sinov je svojih cvet, Ki so v ljubezni gorki, mili, Navdušeni se tu združili.
Z Gorenjskega, kjer gor orjake Kipeti gledamo v oblake; Z Dolenjskega, kjer trte zelenijo, Gorice solnene venčajo, krasijo; Z Notranjskega, z dežele skalovite, Kjer pod zemljo so čuda skrite; Možakov trume so vesele
V	Ljubljano belo prihitele.
v ^
Zeleni Stajer, stari Gorotan Je danes tukaj zbran. Z dežele, kjer morje Jadransko Valove polje na zemljo slovansko; Od tam, kjer Soča z vodo hladno, jasno Deželico zaliva milo, krasno; Možje so zbrali se sloveči, Za sveto stvar goreči; — Slovenije prevrli sini
V	zvestobi Bogu, caru, domovini So vsi edini.
Oj, dobro d oš I i bratje naši pravi, Bodite v hiši materinski zdravi; Pozdravljeni v Ljubljani starodavni,
V	Ljubljani — majici naši slavni!
V	prid veri sveti, naši diki, Kreposti, vednosti, omiki,
Za splošno bratov blagostanje Je Vaše delovanje — zborovanje. In delo tako vredno res
Je blagoslova iz nebes; Zato nebo obilo Bo blagoslov na Vas rosilo. Vi zemljo bote izorali, In v brazde dobro seme nam vsejali Kali naj seme, naj veselo rase, Obile naj rodi nam klase!
J. Bile.
Iiiiuijiiuiuuiiiiju;
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejema», velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gli. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove «lice št. 2.
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */i6. uri popoludne.
Pred deželnimi zbori.
Vlada je sklicala deželne zbore, prej nego se je pričakovalo. Ker je minolo jedva pet mesecev, kar so deželni zbori zborovali, deželni odbori gradiva še neso pripravili. Tako deželni proračuni še neso sestavljeni m se bodo morali sedaj z največjo hitrostjo sestavljati.
Vlada letos tarna najbrž ni mislila še sklicati deželnih zborov, levičarji pa tudi tega neso pričakovali. Nemškim liberalcem sploh na deželnih zborih ni dosti ležeče, izimši morda na Češkem, kjer se ima še razgovarjati o spravi. V poslednjem zast'-dmju štajerskega in dolenjeavstnjskega deželnega zbor» se je marsikaj sklenilo, kar židovskim liberalcem ni prav ugajalo. Sploh se je pa jasnu videlo, da iz deželn.h zborov prihaja nekak separatističen duh, ki je nemški liberalni stranki nevaren. Duh, ki veje v graški zbornici, ni nikakor skupen nemškonarodeu duh, temveč je specifično štajerski, in se nikakor prav ne ujema z nemškim centralizmom. štajerski Nemci že sedaj hodijo svoja pota in bi jih še boli, ko bi se deželnim zborom dovolilo več časa za zborovanje in večji vpliv na politiko. Ker tudi v drugih kronovinah Nemci neso brtz separatističnih teženj, je torej lahko umljivo, da liberalni Nemci nič posebno ne želtš, naj bi se oziralo na deželne zbore. Glavno glasilo židovskih liberalcev |e naravnost pisalo, da se z zborovanjem deželnih zborov še lahko počaka.
Duuajski „Vaterland" je pa v imenu konservativne stranke zahteval, da se skličejo deželni zbori in jim da več časa za zborovanje. In res so se sklicali, h kratu pa vladni listi zagotavljajo, da se jim v decembru, januvariju in februvariju odloči daljši čas za zborovanje. To je torej nekaka pridobitev konservativne, stranke. Ta pridobitev je tem večja, ker komisija pri deželnem nadsodišču v Pragi še ni pripravila nobenega gradiva. Liberalci so poprej zahtevali, naj se skliče omenjena komisija, da pripravi gradivo za razdelitev okrajev že za prvo zasedanje deželnega zbora. Komisija je imela zopet jedno sejo, potem pa delo odložila lepo do septembra. Deželni zbor se bode sešel, ne da bi vlada imela kaj o češkonemški spravi predložiti.
Vidimo torej, da vlada še vedno neče plesati, kakor jej gode Plener, temveč se še nekaj ozira na konservativce. To more nas vsekako veseliti, kar je vse že kazalo, da pojde grot Taafle po drni in strmi z levico. Iz nemškoliberalnih listov se pa lahko bere nevolja, da so se deželni zbori sklicali, ne da bi se bila levica kaj vprašala za dovoljenje. Mi Slovenci od deželnozborskega zborovanja Bog ve kaj ne pričakujemo, ker imajo na Štajerskem, Koroškem in v Istri naši nasprotuiki večino, ali veseli nas, da so se deželni zbori sklicali proti volji zjedinjene levice in se je tako pokazalo, da vlada še vedno Taaffe, ne pa Plener, in da morda še nikakor nismo tako blizu popolnoma nemški vladi, kakor so Nemci mislili ob trinajstletnici Taaffejeve vlade, ko so po svojih glasilih peli slavo ministerskemu predsedniku.
Politični preg-ied.
V Ljubljani, 29. avgusta. Notranje dežele.
Državni zbor snide se takoj, ko delegaciji končata svoje zborovanje. Budgetna debata se bode letos vršila tudi na lanski okrajšani način in je upati, da bode državni proračun rešen že do novega leta.
Deželni zbori. „Vaterlandu" se ne zdi umestno, da se je deželnim zborom odločil tako kratek čas za zborovanje, tako da vse važnejše stvari pridejo še-le v poznejšem zasedanju na vrsto, če bode sploh še to zasedanie. Dunajska vlada bi bila lahko dosegla, da bi ogerski državni zbor že bil izvolil delegate in bi potem delegaciji mogli zborovati pred deželnimi zbori in bi poslednji potem lahko nepretrgano zborovali. Potem pa „Vater-land" očita vladi, da deželne načelnike preslabo iu-formuje. Večkrat v deželnih zborih o važnih stvareh ne vedo povedati, kako o njih misli vlada. Nasledek tega je pa, da se potem vlada izpodtika ob kake malenkosti, ki bi se bile lahko popravile, važni zakoni ne predlože v sankcijo. Tako postopanje je pač nekako ponižanje deželnih zborov. Vsled tega se tudi vse manjše stvari spravijo pred državni zbor, ki je potem z delom preobložen.
Češko. Zagrizeni mestni očetje v Liberci so bili dali v mestnem kopališču napraviti tablo, na kateri je stalo zapisano, da je v kopališču češki govoriti prepovedano. Na višje oblastveno povelje so pa to tablo morali kmalu odstraniti. Govori se pa, da so ne zmene se za višjo odredbo čez malo dni tablo zopet v kopališču obesili. Radovedni smo, kaj bode vlada sedai storila.
Ogersko. Madjari že iščejo povod, da bi razpustili sedmograško rumunsko izobraževalno društvo. To društvo se ne peča s politiko, temveč dela le za izobraženje naroda. Ker pa mnogo pripomore, da se uarod seznani z rumuriskim slovstvom, in tako razširja narodno zavest, je Madjarom že dolgo trn v peti. Madjarski listi so sedaj jeli razširjati novico, da to društvo pripravlja nekako demonstracijo proti slavnosti stoletnice ogerske države. Iz tega potem seveda izvajajo, da je državi nevarno in se zatorej mora razpustiti.
Tnaujc države.
Avstrija in Italija. Stopila je v veliavo znižana carina za italijanska vina, ki se izvažajo v sodih. Kakor znano, |e določba, po kateri se mora italijanskim vinom carina znižati, vzeta nepremenjena iz prejšnje trgovske pogodbe. Tedaj, ko se je sklepala ta pogodba, se pa še ui vino prevažalo v posebnih za to narejenih vagonih brez soda. V tak vagon se kar vino nalije in se pelje v drugi kraj. Tako prevažanje pride mnogo ceneje. Italijanska vlada bi rada, da bi še na ta način vpeljanemu vinu tudi dovolila znižana carina, ali avstrijska vlada se pa brani, ker je v pogodbi odločno povedano, da nižja carina velja le za vino, ki se uvaža v sodih.
Srbija. Naprednjaki bodo pri volitvah z vso silo delovali proti novi vladi in bodo v več okrajih celo podpirali radikalce. Nekaj se govori celo, da bi se mej naprednjaki in radikalci sklenil nekak kompromis in bi se potem dva naprednjak» poklicala v novo radikalno ministerstvo, ako pade sedanja vlada. Kai gotovega pa menda o tem še ni dogovorjenega. Zveza z naprednjaki bi pa radik&l-cem mnogo koristila zaradi tega, ker bi dobili več sposobnih mož, katerih je dosedaj radikalcem jako primanjkovalo in so na važna mesta nastavljali ljudi, ki neso bili kos svoji nalogi. Naj se o na-
LISTEK
Cičonov zvon.
Priobčil H. Majar.
(Konec.)
7. Zvoni.
Med tem pogovorom je Mara raztrobila, da se je vrnil don Cičon. Daleč ji ni bilo treba hoditi: dvema povedati, in hipoma jih je vedelo dvajset Pravila je, da je Atanazij k sebi poklical Čičona, da so padale trde besede, in kako si je oče prizadeval, da bi opametil trdovratneža. Tudi se je nji za mala zdelo, da ga je oče vodil v župnikovo sobo, ker ne vč, kakošen malopridnež je ta Cičon.
Kako pa so gledali ljudje, ko so videli, da oče Atanazij hodi s Cičonom, odpadnikom, brezbožne-žem! Da se prijateljski pomenkujeta, da gresta oba v iato hišo I Nekateri so si takoj predrugačili mnenje. Cičon ni pogledal na na desno, ne na levo. Pri-šedši na dvorišče, pokaie zvon. Z dvema možakoma ga Cičon obesi na prefauJk Potrkava.
„Ha, to je glas!«
Trka močnejše.
„Slišali ga bod» šest m daleč."
Atanazij hvali broneno blago.
Ljudje so se povpraševali, kaj je to? od kodi ta glas?
Ne traja dolgo, in dvorišče je polno radovednih, in kako so se čudili!
Atanazij izpregovori ljudem:
„Vidite, zvon je prišel, ali bolje rečeno, don Cičon ga je prinesel. Lep zvon, vi še vedeli niste zanj in za takega dobrotnika. Bog mu povrni!"
„Živel, don Cičon!" kličejo navzoči.
„Preblizu je zemlje", nadaljuje P. Atanazij; „dajte, da ga vzdignemo, da bolje slišimo njegov glas. Postavite močne kole."
Vsi se jamejo gibati kakor mravljinci: ta vleče, ta vzdiga, ta nosi — v kratkem visi zvon. Ovijo mu tolk s predivom, to pa s krpo, ter poskušajo zvoniti: k maši, k pridigi, 1» večernicam, mrtvim, hudemu vremenu, ognju, pogrebu — vse izvrstno. Atanazij se zahvaljuje vsem, ki so kaj pripomogli: dobrim dečkom, vrlim dekletom, ki so nosile pesek in apno, nato mladeničem in moiem in žeaaa», vsesa, ki so se trudili za dobe« delo, župniku, ki je imel tolika truda, in Čidonu, ki j« sam preskrbe! lepi zvon. kadi so posladali take besed»; opazil si, kako j so bili ponosni, ki so kaj vidnega storili; razhajali
so s» zadovoljni in veseti. ' Danes popoldne ima doBpeti gospod župnik don
prednjakih sodi kakor koli, to se pa ne more jim odrekati, da je mej njimi več talentov. Sioer je pa sodba o napredni stranki tudi v Srbiji že sedai nekoliko drugačna, nego je bila ob odstopu Garašam-novem. Vlada je v velicih skrbeh. Precej se zbornice ne upa razpustiti, ker novi uradniki še neso dobili toliko veljave, da bi mogli dosti vplivati na volitve. Če se pa skupščina razpusti v novembru in volitve razpišejo na december, se pa s tem krši ustava, ker se skupščina ima sniti dne 13. novembra in zborovati najmanj šest tednov. Kakor vlada odstavlja in prestavlja uradnike, ravno tako dela metropolit z duhovščino. Odstavil je z važnih mest že več radikalnih svečenikov. Vse to zaradi volitev.
Bolgarija in Srbija. Premembo vlade v Srbiji je nekoliko pripisovati ruskemu vplivu Ruska vlada ni bila zadovoljna z radikalci, ki so bili odstranili iz Srbije razne bolgarske rovarie. Liberalna vlada bode manj gledala na Bolgarijo nasprotne elemente, ki se bodo ložje plazili ob bolgarski meji. Da nova vlada ne bode naklonjena Bolgarom, raz-videti je iz njenega glasila „Srbije", ki grdo napada Bolgarijo in |o nazivlje gnjijoč mrlič ter ii očita, da si je sama i skopala grob z nehvaležnostjo Rusiji. Za to zabavljanje se bodo pač v Sofiji malo zmenili, saj razstava v Plovdivu najbolje dokazuje, da se Bolgarija lepo razvija in je že prekosila v marsikakem oziru Srbijo, če tudi je v neprimerno neugodnejših odnošajih. Vedeli bodo pa pač v Sofiji. od katere strani sedaj preti nevarnost, in bodo dobro zabranili srbsko-bolgarsko mejo, da razni puntarski elementi ne bodo mogli vdreti v deželo.
Francija. .V Franciji je dovoljeno, da kak poslanec ali senator glasuje ne le zase, ampak tudi za kakega svojega tovariša, ki ni prisoten. Seveda ga je poslednji za to moral pooblastiti. Pavel De-roulčde je pa v nekem generalnem svetu sprožil misel, naj bi se zakon tako premenil, da bi vsak narodni zastopnik smel le zase glasovati, kakor vsak volilec le zase voli. Generalni svet je jednoglasno vsprejel resolucijo v tem zmislu.
Anglija. Po angleški ustavi morajo se ministri dati na novo voliti v parlament, ko so imenovani. Novi liberalni ministri so že vsi na novo izvoljeni. Hud boj je bil jedino v New-C*stlu, kjer je kandidoval minister za Irsko, Morley. Vladni nasprotniki so bili delavce nahujskali proti njemu. Opozicijski kandidat je celo obetal rudarskim delavcem osemurni delavnik, če njega volijo. Morley je pa vzlic vsem hudim nasprotnim agitacijam voljen, če tudi le z majhno večino.
Spanjsko. V več mestih so bili zopet nemiri. Prebivalstvo se upira plačevanju raznih davščin. V dotične kraje odposlali so se vojaki. Republikanski agitatorji narod odgovarjajo, da naj ne plačuje davkov. Mislijo si, da pride do državnega prevrata, ako državo spravijo v velike finančne zadrege.
Maroko. Mej maročanskimi cesarskimi vojaki se je pokazala neka kužna bolezen, najbrž kolera. Veliko vojakov je že pomrlo. Vladne čete pa tudi ropajo in požigajo po deželi ter ljudi koljejo in mesarijo.^ Govori se, da so vojaki že več ljudij živih sežgali. Žejeti bi pač bilo, da bi civilizovana Evropa naredila konec takim zverstvom.
Tonking. Generalni guverner indokitajski de Lanessan je v časopisu „Jour" pojasnil, da razmere v Tonkiugu neso tako slabe, kakor se govori. Razen v nekaterih gorjanskih krajih je lani od oktobra sem popolnoma mir. Sedaj ko je pomirila vlada prebivalstvo v rodovitnih ravninah, koder biva do deset milijonov ljudi, bode delala red po gorah. Po teh gorah se pa že stoletja klatijo tihotapci, roparji in tatje, katerim pa ni lahko priti do živega.
(Dalje v prilogi.)
Peregrin, in njegov prihod ima naznanjati novi zvon. Hodili so na gr če pogledovat, če že gre. Ob štirih zakričč:
„Zdaj gre!"
Sliši se strelba, zdaj druga, zdaj tretja. Župnik to sliši, pa si misli: škoda denarja, potrata smodnika. Nabiramo še za zvon, ti pa že razmetavajo. Zdaj sliši tudi zvonjenje. Ne more verjeti, da bi bil zvon. Nastavlja ušesa, posluškuje; gleda v zvonik, afvidi ga praznega; in čim bližje prihaja, tem raz-ločnejše sliši zvon. Krene izza ovinka; pred seboj ima vas in vaščane; gredo mu naproti s p. Atana-zijem in Cičonom.
„Odkod pa imate zvon? Zvonovi ne rastejo v zemlji."
„Imamo ga iz tovarne."
„Mi nimamo denarja, in kolikor ga je, to je malo."
„Mati Božja nam je pomagala in pa dobri ljudj*. .. . Dandanes se ne gode taki čudeži; nismo liadj« z» to."
„Pa more Ifr&gfr navdati s tako mislijo," odgovarja p. Atanaaij. „Don Cteon ga je pripeljal iz Neapolja."
„Dim Cičcn»? Je- li to nagoto? Ali je pa tudi plačan ?"
Priloga 196. ¿tev. „Slovenca* diié 29. avgusta 1893,
Viuda 4i» J'»« strani dpla ceste, d» bode potem .tudi oa vse straiy magia poslati vojakov, ker dosedaj v teh neobdelanih krajih nt,'bilo mogoče.
•izvirni dopisi.
Iz Podjnnsko iteHne aa Koroškem, 25 a «gus a. (Glasovi nasprotnikov.) Casi „kisi.ti kumar" iu huda vročina minul Ji pasjih d ulj je zelo vplivala na, posebuo v slovenskih stvareh, prerahlo-čutn«. živce naših nasprotnikov. Najboljši dokazi temu sa.takoavaoi nemško-liberalni listi, k o j ih prodati se sedaj polnijo . malane s samimi zabavljicami iu napadi na Slovence in Slovane sploh. Ne le domači listi so polni takšnih izrodkov hvalisane nemške tutture, marveč tudi po vetjih vnatijrh listih, ii. |>r.	?eit«flgr, „Neue Feeàej Presse V
„Tagespost" itd. se baš sedaj jako mnogo pisari zoper težnje koroških Slovencev.
Zvonec med liberalnimi listi nosi pa š; vedno niša ljuba „Beljaška Oš»*, v katero se stekajo prav vse iberalife $mati ki roške. V štev. 78. z dné 18. t. m. prinesel je omenjeni list do'g uvoden člah'čk;: v kaleretû'na dolgb iii šitoko dotazuje;'— da je slovenščini n a K or o š k e m že o d-kl en k a I o !!
Potód lema jčlanku je dala trinajstletuica vlade Taaffejeve in sloviti s 1 a v os p e v , kojega je zapela „die mit alien Salban.gescbmierleij.Ne.ue Fr. Presse"*) našemu: ministerskemu predsedniku.
Beljaška „D. allg. Ztg." se raduje, da slovenstvo na Koroškem zadnjih 13 ht n i prosptvalo, „vkljnb tem«!, da . ga je gojila Ta.cff jeva .vlada" (. . . „dass sçlbit die uneingeschriiokteste Prot ction des Slaventhumes spurlps an uuserem Hjimatlande
M -M C: V,'. . '
No, kakšn» je.. bila ta „protekcija" koroških Slovencev od strani „spravnega ministerstva", je pač	l.tato^ .tda, dpbr^^qftnq.
Za. .ío„, d.» je ;-je,dü«i slo,venska občina dosegla, tp, kar zahteva najprostejš* človeška .„pftmet( Jn -kar nam jamčijo po svetlem cesarju potrjeni zakoni, moralo se je moledovati jirosjač ti celih trinajst let! V drugih občinah pa je ostaio na stotine opravičenih
'¿■lin, f; lf;j [(/«'•■>	■.-■■M ; .¿¿A „ i-'
----u proSen^ pnsiyov itd.
... _______ r_____,, _______ .. bob rob steno,
dasiravno je po besedah 'teljaškega mötö'vilav sijmlo nad koroškimi Slovenci soliice neomejene fltidne
., .. . , itlHIt ü t CiVUlr :, ¡.Mh '•:>• • i; •	t-v:t
milosti 1!
Omenjji^mt , „dokazuje" . s številkami zadnje dež^lnozborslce volitve „die gründliche Niederlage des politischen Pfoffdnthums ia Kürpten", navaja v to tudi,-da se šent-jakobski nemčurji (z učittlji na čelu!) potegujejo za nemško šolo, da so nemčurji zmagali pri občinski volitvi v Št. Janžu v Rožni dolini, „die beispiellose Niederlage der H'etziäloibnen in,;FeUengupi,% občinsko volitev na Zijjskj B strici itd. H koncu premleva zopet, znani dogodek Pod-kloštrom., kojega nazlv|ja „der slavische Rubikon", in zaključuje svoje besed čenje z radostnim,''zmagovitim vsklikum,; ,das Deutschtbum nimmt ,seinem
*) Glej.: „D. allg. Zjfeji,
,! «... *	,, Ii i.;, ...i,v ,
„Ce naročim, ,tud| plačam," odvrne don C:čon. ^Np, don Cičon, lepo ste me varali. Prej nič, a zdaj uaenkrat toliko darilo!"
V taki&^pog^tib. pridejo, do' zvonik», Don Peregria je paseloči na zvonu, tako lepem, kakor J si ga želeti ni	alg*,neprenehoma. Don
Cičofl/je hU-.srečeju; zvon. hvaliti ali pa njega, to mu je bilo eno.	.
Gospod župnik dene: „Veliki .kamen se nam je odvalil od srca. Lepšega pozdrava in veselja, mi uiste mogli pripraviti. B>g poživi vse moje vile ' župljane!"	v
; A^Sftiv:pkohi.zvonu, župnik,, pa gfe s,pafrom n» dom.
. Drugi Jan .je bil paznik. Vseh svetnikov. Bila je tudi prjmerua gostba. Don Čičon je zavzemal častno mesto, med don Ptiregrinom in P. Atanazi-jem. Okolu so posMhvefitafti viški: Družb1» je bila vesela, živatin1!. Wi"idinjW-lo' zlrkvil don ČiČonti in njegovemu zvonu.
Vaška poteai^rl^fedui», ¿d* je*« ti don Čičon res . ihož-beseda takrat: kako je bilo . pozneje tega nečemo preiskovati, ker smo hoteli don Čičona le za« , sledovati od starega do novega zvon«,,	je gp-*.
tavoti «d» w vKQraBli«i, zvouili a dou C iouovim vo-■ uom, ter zvoni
¡ >
Siege.dauf' selbst durcb die gottverlassensteu Wiuktl des Viilkermarkter Bezirke^"!!!
Tako beg» „D. all^f. Ztg." svoje čitatelje iu dela „neprjstraosko" iu „uapredujaško" — „jasno maenje".	,,
Tako se piše na prvi strani in se pozvanja slovenščina k ¡pogrebu, itjš: srečuo smo se ... . „biudišarjev" odkrižali. — Na tretji strani iste številke pa se najde ponatis nekega dopisa v dunajski „Deutsche Ztg." iz Podjunske doline. Ta dopis je ponatisnilo razve« „Beljaške Urše" še več drugih liberalnih listov. Ali s tem dopisom napisali so si „Deutsche Ztg,", kakor drugi listi, ki so ga ponatisnili zgovoren „testimoniura paupertatisl" Res, težko je toliko perfidnosti a ob jednem skrajne brezumnogti. združiti v kratek dopis, kakor je brati v označenem dopisu. Pač malo ozira imajo na svoje p. t. bralce gg. liberalni, napredui in prosvitljeni uredniki, da jim za dušno hrano ponujajo take zmesi!
Ujedajo se pa naši nasprotniki nad tem, kako se imajo popolniti izprazneni mesti župnika v Sent-Iiipšu in prošta v Doberliiflsi češ: „neroštvo" v Pod-junsLi dolini, je sedaj v veliki nevarnosti in mu treba nujne pomoči! Od merodajne strani se ni sicer še uičesar ukrenilo, a nasprotni listi rogovilijo že na vse pretege zoper moža, ki bi utegnila priti na oni mesti. Posebno se zaganjajo v čast. gosp. slovenskega pridigarja ,v Celovcu Fr. Mihl-a in „den fanatischen nationalen Plarrer" V. Šumaha v Smihelu, dasi zadnji, kakor zvemo, za nobeuo mesto niti prosil ni ! Posehno so zapisani v črne bukve gg,: Šervicelj, Muden, Gabron, Boštijančič, Ledvinko, Štiberc (!), katere kar, po vrsti obirajo kot nasprotnike „ubogega nemštva" v Podjunski dolini. Kakor rečeno, pišejo tako bedastp in brezmiselno, da so s svojim neslanim pisArenjem provzročili med slovenskimi rodoljubi mnogo smeha. H koncu svojega dopisa zahteva „DeuLche Ztg." in za ujo sove tudi drugi listi, naj se za prošta v Doberlivesi imenuje č. g. župnik v Črni, Fr. Centrih !! Druzega uič?
V	zadnji številki bavijo se tudi celovške „Freie Stimmeo" obširno z dobilo,veško proštijo, češ; da je ta postaja politično važna"; zato poživljajo vlado, nuj izvoli za prošta „pravega moža"!!
Nemštvo je v Podjunski dolini v nevarnosti! Radosti so poskakovali podjunaki Nemci (?) ko je Od njih jemal slovo č. g. A. Gabron, radoviye se, da sedaj napočijo za nje zlati časi. Sedaj pa vidijo, po prihodu dveh novih župnikov nemštvo zopet v nevarnosti in zato kriče na vsa usta!
Po naših mislih mora stati „nemštvo" v Podjunski dolini pač. na slabih nognh, da mu jih izpjd-bijeta dva župnika!!
V	ostalem je namen podlemu pisarenju nasprotnih listov vedno stari: „calumniare audacter . .
S svojim krikom hočejo ¡vplivati na merodajne faktorje in! na cerkvena mesta spraviti „prave" ljudi! „Man kennt die Absicht . . Na tak način hoče nem-čurski šovinizem imeti prvo besedo celo že pri oddajanju. duhovniških služeb. Treba le še, da se osnuje kak „ordinarijat", obstoječ iz gg.: Ottitsch, Lackner, Kirschner, Ghon, dr. Luggin, itd., kateremu bodi na čelu, g. Dobernik, in ta potem oddaja naj službe slovenskim duhovnikom !	—a—
iz Celovca, dne 28. avgusta. (Društvo vodnega češčenja presv. Rešnjega Telesa za krško škofijo) je imelo svoj 14. letni občni zbor v dvorani rokodelske hiše v Celovcu dne -26. avg. Ob jednem otvorila se je štirinajsta izložba cerkvenih oblačil,. ki jih napravljajo gospe omenjenega društva,
O društvenem delovanju v minulem letu, od 4. septembra 1891. leta do 26. avgusta 1892. leta poročal je velezaslužni društveni predstojnik veleč, g.,prof. dr. Alojzij Cigoj 0. S. B. Skrbno sestav*. Ijenemu poročilu g. predstojnika povzamemo naslednje: Društvo se je ustanovilo po prizadevanju nekaterih odličnih cclovških gospa dne 15. scpt. 1878. I. in šteje sedaj nad 7000 udov, ki marljivo spolnujejo društvene dolžnosti s tem, da se udeležu-]ob določenih dneh molitvenih ur pred presv. Rešnjim Telesom in pp svojih močeh pomagajo, da se dostojno okrase hrami bpžji s cerkvenimi oblačili.
2e premnogo ubožnejših cerkva se je, po tem društvu oskrbelo z dostojnimi paramenti, ki so se !jim razdelili večinoma brezplačno, deloma proti nizki odškodnjni. Največ zaslug v tem oziru gre gospem 'osrednjega odbora, ki se brezplačno trudijo, da oskibe razna cerkveu« oblačila,
V minulem letu pristopilo je k društvu okrog 600 novih članov v šestih novih podružnicah. 41 cerkvi se je obdarilo s cerkvenimi oblatili; 36 je k-ta dobilo čisto brezplačno, 5 proti primernemu pl|-čilu.
Doneski-udov so znašali 1621 gld. 65 kr.; n% oblačila, se je dobilo 2438 gld. 84 kr. Vseh dohodkov je bilo 4061 gld. 48 kr., stroškov pa 4399 gld. 28 kr., tako da je bilo primanjkljaja 337 gld. 80 Tkr.-
Ko je č. gospod predstojnik končal svpj« poročilo, spregovonili so mi', gospod kuezoškof drl'Jo«. Kabn. Govorili so o dvojnem nameau društva, namreč: častiti presveto ReŠnje Telo i u oskrbovati uboge cerkve a cerkvenimi oblačili. Zah-alfli to «o tudi društvenemu pndstojništvu za njegov trud in gg. duhovnikom, , ki pospešujejo društven« uainene in vodijo podružnice. H koncu so uavtočin) ^odeHH' svoj viljepastirski blagoslov.	• 1 /i '- .
Shcda se je udelež lo precejšnji) število kriČan-skih gospa in mnogo g. duhovnikov.
Razstava cerkvenih, oblačil, ki ostane odprta več dnij, je jako lepa, ker'So vsa iiloŽeoa obU&la narejena okusno in strogo po cerkvenih predpisih.
Omeniti moramo tu i velikih ia$lug gospod« pred»toj«ik*,>.piWv o.-dr» Al. Ciga.f-a O. S. BH pod kojega spretnim 'ifi skrbnim vodstvom dru&tvp vidno napreduj«. Njemu se imamo zahvaliti, da društvo od lani Izdaja l sloveB8'ka itvustja ter s« tako ozir* tudi nt slovensko prebivalstvo Koroške. Slava mu!	—rn—
Iz Zagreba 23. avgnsta. (Konee.) Po»lan«e Jo-vanovič, član samostalne srbske stranke, to j« on? stranka, ki ni tadovoljna z današnjo, vlado, češ, d» premalo ekrbj za Srbe, tudi ni zadovoljen s adreso večine, a še manje z ono stranke prav*.- Le-t» po-slanec zahteva kar naravnost od Hrvatov, da so imenujejo Srbe in da postanejo pravoslavni. Kaj U* kega se še ni čulo v hrvatskem saboro, da bi i« ime hrvatsko tako malo cenilo in vera katoliška tako prezrla.
Čudno se nam zdi, da se pd maogobrojniti ( poslancev-duhovnikov it vladnega tabora ui oglasil nobeden proti temu napadu. Tem ostrej^ mu jo | odvrnil vrli karlovški poslanec dr. Banjaičii v svojem lepem govoru, v katerem je t igodovinskiati-dokazi razjasnil, da se na Hrvatskem pred 100 4eti (mi, bi trdili še celo pred 60 leti) ui nikjer ^nale za srbskv- ime, nego da se je vse prebivalstvo avalo le hrvatsko. Le fanatizem duho»eustva pravoslavnega je razšiiil v narodu to ime, a v novejšem času je t» razdor prav v korist našim nasprotnikom. Pravoslavno piebivalstvo vživa vse blobode v verskem in narodnostnem pogledu ter ujlia nobenega povoda, da se od ostalega, prebivalstva deli tudi po imenu; to nas le slabi, a neprijatelj ima koristi' od-tega;	. "
Zakaj so ravno srbaki poalanci v vladnem taboru ? Zakaj pa podpirajo vsi oui sistem, če Škodj n»m vsem skupaj ? To je najboljši doka«, da so oni (udi proti hrvat8tvu. Vendar pa o», ta način ne. škodijo same hrvatstvu, nego tudi sebi, kajti oni pomagajo plesti bič, ki ni namenjen samo Hrvatom, nego tudi njim. Sploh pa ne more nobeden vreden sin te domovine poznati prebivalcem te kraljeviee drugega imena raateu hrvatskega, če tudi so po veri razdeljeni. Na Hrvatskem je samo ena politična narodnost, in ta je hrvatska. V tem imeoo moramo se boriti za paše pravice, katere bomo tudi'v slogi izvajali.^ Govornik je oduošaje med Hrvati iu ta^fo-zvauo srbsko strauko dobro razjasuil ter se njegovo stališče mora odobravati; besede banov« pa, d» je stranka prav* iu tolerantna nasproti Srbom, mogl^t bi se obrniti samo na one pisale po časupisib, ki ' na nedostojen način grdijo pravoslavne, ali ravno | tako morajo se obsojati tudi oni praVotjatui, ki ( zopet v svojih listih napadajo vse, kar je hriatskega in katoliškega. Ni tedaj Iu stranka prava iutole-1 rantua, ko bi se jej to spUh moglo reči, nego v ( mnogo večji meri takozvana srbska s^ra|ik'a, u<j'si bode že vladna ali opoiioijonalna.
Govora BVaniiov in Banjatčičev se deloma polnujeta; Frank brani Hrvatsko v gmotnih lute-resih, Banjavčič pa v narodnostnem. - Oba- pa sta navdahnjena domoljubnim duhom ter daleč prese^ta vse govore vladmh govornikov, ki so fev«da vsi mlačni, in drugačni tudi ne m irej« biti, ker ne zagovarjajo vzvišenih idej.
Od interpelacij, katere- jp stavila v tem ia)W-danju opozicija, ste posebno važai dve Barčičevi. V
prvej vpraša omenjeni pjslaneo, kako je to, da mesto Reka ne pošilja svojih dveh poslancev na hrvataki sabor. Po nagodbi od leta 1868 je Reka ua to mana, pa vendar do zdaj ni še nobenkrat bilo teh poslaucev na hrvatskem sabora. Kaj takega se ne dogaja v uobeni ustavni državi, da bi kakšna občiua tako samovoljno kršila ustavo, kakor se to godi na reki.
.V interpelaciji pozivlje tedaj poslanec Barčič visoko vlado, da čuva ugled ustave in da prisili reške, oblasti, da vrši postave, kakor vse druge ob« čiue ua "Hrvatskem. Čtodeu je zart-s položaj, v katerem, je; naša vlada nasproti mestu Reki.
' 'V drugI interpelaciji pa je vpraS.l poslanec Bar tU," kako more ban opravičiti svoje ravnanje po« voiiooi svečaoostij, ki so se vršile v Budimpešti v proklavo'dvestoletnice kronanja, ko je dovolil, da je Hrvate vodft v deputaciji ogerski ministerski predsednik vkupe z Madjari, da je le ta pozdravil kralja le v madjarskem jeziku, in veudar je po ustavi narod hrvatski politično s&mostaleo narod s posebnim teritorijem in po ustavi je na tem zemljišču pravoveljaven le hrvatski jezik. Nam se zdi, da bo&e poslanec' Barčič na obe interpelaciji zastonj čakal na odgovor, kajti na taka vprašanja se pri
navadi ne odgovarja. ' 11 1 " 1,1 .1 )
|£ru2be sv. Cirila in Metoda redna ., ^ VIL velika skupščina
dne 28. julija 1892 v P o 91 o j i n i.
<.'■,<■••	(Konec.)
" IX; Ker je bilo skupščinarjem in gostom potrga Se telesnega krepčila, zbralo se jih je do 300 /lično* okrašenem vrtnem salonu Vičič-eve gostilne bos tri emu banketu. Ostali udeležniki ' so si radi premajhnega prostora iskati obeda po drugih trških gostilnah, kjer so bili prav dobro postrčženi, osobito če se pomisli, da je dospelo velijo več udeležnikov, kakor se je sploh pričakovalo. --''Glavnemu »hodu nasproti v sredi salona pod sliko Nj. Veličanstva presvetlega cesarja sedeli so pfedšodbik L. Svetec, na desni c. kr. okrajni glavar pMojinski visokorodui marki pl. Gozani, kateri je p&čaštll banket z dvojico svojih uradnikov, na levi pa 'postojinski župan in podružnični prvomestnik Miroslav Vičič. — Prvi izpregovori predsednik L. 8 v e t e c po priliki tako:
"Dovolite, častita gosjifida, da napijem prvo zdra-vico Njemu, ki je mogočni čuvaj državnega reda, podp6ruik: in pospešitelj vsega napredka ' v1- državi; N j e m u , ki nam je podelil u'i't'av'o ^ ž njo pravice in svoboščine, katere ua'lih ¿udi dovoljujejo, da se svobodno družimo in ajamo ter da smo si mogli osnovati pre-
šli 4
to'r i s trio našo družbo sv. Cirila in Me-toda; Njemu, kateremu je bil slovenski uarod vsi k dar zvesto udan ter tudi zdaj s trdnim zaupanjem pričakuje, da se dopolnijo in vresničijt) vse po ustavi zagotovljene pravice: Našemu presvetlemu cesarju, ki ga Bog ohrani, Bog živi! (Trikratni burni živioklici. Vse vstane raz sedeže, godba igra cesarsko himno, mnogi Vmes pojo. S Soviča sem pa se čuje pokanje topičev, pznanjujoč po širni Pivki, da je danes v Postojini k^ana lojalna družba, zvesto udana svojemu cesarju.)
Družbini blagajnik, deželni odbornik dr. Josip Bošnjak se zahvaljuje visokorodnemu gospodu c'. kr. okrajnemu glavarju marki Gozani-ju za današnji obisk, ki je skupščinarje tako prijetno izne-iiadil, kajti dozdaj jim taka čast še ni došla, po-vdarja, da uprav ta gospod vsled svoje nepristranosti ih pravicoljubnosti uživa vsestransko zaupanje, in taVemu uzornemu uradniku velja njegova zdravica. Skup^čiharji so temii pozdravu živahno pritrjevali. ' ' "Marki jpfi Gozani se na to v izbranih besedah" iahvalf skupščinarjem v prvi vrsti za lojalno V6a'niTeslacfjo 'Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju, v drugI tati pa za napitnico njegovi osebi, katero hvaležno- jfsprejme kot lep znak prijazuosti. Jednaka čutila dajo tudi njemu povod, da dvigne svojo čašo na čast. in v prospeh vsikdar lojalne družbe svetega Cirila in .Metoda. — Vsestransko živahno odobravanje.	.V
" Vodstveni Član, deželni poslanec Ivan Hribar 'sfavi v daljšem govora preporod slovenskega meščanstva, katerega smo pred leti neradi pogrešali v narodnem boji. Sedaj pa se bori z* narodove svetinje poleg oratarja in duhovnika tudi slovenski meščan in tržan. Zlasti Postojina je dokazala danes, j 8e gledi slovenske zavednosti in požrtvovalnosti i
sme meriti z vsakim mestom, a slovenskim trgom koraka na čelu. Zategadelj velj» njegova napitnica slovenski Postojini in njenemu županu Miroslavu
V i č i č u.
To zdravico in krepko zahvalo župana Vičiča ter njega napitnico vsej družbi so skupščinarji vspre-jeli z velikim navdušenjem; ua to pa predsednik Svetec sklene oficijalni del.
Bilo je še več drugih napitnic, ki pa niso spadale v področje naše družbe, torej nam o njih ni govoriti.
Tajnik prečita došle telegrame:
Budapešta: V duhu pri Vas prosim Boga, blagoslovi naj delo in trud prepotrebne naše šolske družbe, da bi mogla donašati tudi v bodoče prav mnogo koristi milemu našemu narodu slovenskemu. S ava vrli družbi, nje uzornemu vodstvu in vsem zbranim zborovalcem! Živeli zastopniki koroških podružnic! Slava neustrašljivemu prvoboritelju za narodna prava župniku Gregorju Einšpielerju! Živela svoboda! Ne udajmo se!	Vekoslav Legat.
K a m e n i k : Srčni na zdar in slava kličejo zvesti udje iz Kamenika:
Didiča Janeza, Mici Koželj, Josip Sadnikar.
Tržič: Iskreni pozdrav zastopnikom prvi trdnjavi slovenski; živeli!	Bralno društvo.
Ljubljana: Zbranim rodoljubom, požrtvovalnim za-topuikom in vsem udeležencem prepo-trebnega društva kliče: Slava in živeli!
Pevsko društvo „Ljubljana".
K r a ii j: Zbranim ' branitel.jem slovenske dece gromoviti: „Živio!"	Učiteljsko društvo.
Tržič: Slava udelfžnikom skupščine Ciril-Metodove; naj bi našlo prekoristno društvo mnogo prijateljev, darovateljev. Živela vse večja ljubav do zapuščene dece slovenske!
Ivan Cotelj iu Leopold Ahačič.
Vrhnika: Osobno zadržane kličejo vrlemu društvu: Število zvestih hčeri! in sinov majke Slave množi se od dné do dne; tujec ne vzemi uam več ni za ped zemlje!	Vrhnišče učiteljice.
NovaGradiska: V duhu pri Vas, kličem iz daljno Slavonije: „Slava!" J. C. Juvančič.
Ribnica: Vsem zbranim častilcem: „Slava!"
Podružnica Ribnica.
Lvov: Bog živi in blagoslovi prekoristno družbo sv. Cirila in Metoda; presrčni pozdrav in iskreni živio celej skupščini!	Oroslav.
Poleg tega je prišlo z letuimi poročili od mnogih podružnic iskrenih pozdravov in srčnih voščil za razvoj slovenskega šolstva.
Pri točni postrežbi vladalo je pravo prijateljsko občevanje, godba in petje sta netila srčno navdušenost, ki se je tudi dejanjsko pokazala v tem, da so domorodne gospice razpečale mej gosti mnogo izvodov VII. družbine knjižice: Junaki II. snopič.
Le prehitro je prišel čas, da je bilo treba od- , riniti v svetovnoznano postojinsko jamo, vabljivo osobito za tiste, ki je še sploh niso obiskali j ali pa vsaj že dolgo ne. Slavni jamski komité je bil tako velikodušen, da je za ta dan dovolil stran- | skim in domačim brezplačni vstop. Skupščinarji se podajo z godbo, pevskim zborom in gasilnim dru- ¡ štvom proti jami, pred katero pa so vrle gospice v narodni noši sprejemale prostovoljnih darov za našo šolsko družbo in res dobile zanjo čez poldrugo stotino. Ustopivšim v jamo in pridnim do „velikega doma" kak čaroben prizor se pokaže strmečim skupščinarjem! Istotako v „veliki plesni dvo-
čas, da se je moralo to dičuo društvo raziti na razne kraje svoje slovenske domovine. Najprej so odrinili Primorci, po 8 uri pa Ljubljaučanj« proti kolo-dvoru. Vsi prej našteti odseki z godbo dali so jim ponosno spremstvo. Se prisrčni in bratski pozdravi na desno in levo — in vlak za vlakom odpelje mej „živio"- in „slava" klici in sviranjem „Naprej zastava Slave!" skupščinarje proti jugu in severju.
Res veličastna je bila ta skupščina; daleč je prekosila svoje prednice, živ iu ginljiv dokaz, da vedno globlje prodira prepričanje o potrebi te pre-važne družbe, dok ne dosežemo po Slovenskem tistega šolstva, ki uam pristuje bo božjih in državnih zakonih. — Udeleženci pa, ki so se razkropili zopet na vse končine naše krasne domovine, bodo jej naj tudi zanaprej zvesti podporniki in neomah-ljivi širitelji slovenske ideje.
Prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani.
Vs p o r e d:
Jutri v torek dne 30. avgusta. '
I. Slovesna poutUikuluu sv. maša
ob 8. uri zjutraj v stolni cerkvi.
II. Posvetovanja v odsekih.
I. Odaek: Šol»,
od 9. do 11. ure iu od 2. do '/»4. ure popoldne v v dvorani „Rokodelskega doma", Piljske ulice št. 10,
I. nadstropje. Referenta: Dr. Josip Lesar, prof. bogoslovja Anton Kržič, c. kr. profesor.
a)	Ljudska šola in učiteljišče;
b)	srednje in visoke šote, šolska in dijaška društva;
c)	volitev poročevalca za slovesni shod.
2. Odaek: Kriiamka vid» in umetnost,
od 9. ure dopoldue do 1 ure popoldne v semeniški
dvorani, Semeniške ulice št. 4 Referenta: Janez Gnjezda, c. kr. profesor* in o. Hugoliu Sattuer, profesor glasb«.
a)	Razne stroke krščanske umetnosti in vede ;
b)	glasba, posebej cerkvena, ob enem občni zbor Cecilijanskega društva;
c)	izvolitev poročevalca za slovesni shod.
rani" in na „K al v arij i". Na jednem kraju v
višavi iznenadil je gledalce velik transparent z inicijali Njegovega Veličaustvav dokaz, da se zvesti Slovenec ob vsaki primerni priliki spominja svojega dobrotljivega vladarja. Jama je bila v vseh svojih oddelkih najkrasnejše razsvetljena. Človeku, op.zujočemu v svitu električue luči in brezbrojnih sveč ta podzemeljska čuda, nehoti pridejo na misel pravljice iz „Tisoč iu ena noč". A ko tu v širnih prostorih začuje prijetuo godbo in mile slovenske pesmi, zave se, da ni v začaranih gradovih, nego na pristni zemlji slovenski, katero je božja vsemogočnost odičila s takimi čar-nimi čudesi.
Dasi obhod po jami traja nad dve uri, vendar se ga obiskalec ne naveliča, kajti njegovo oko zapored vgleda kaj novega, kar je tu v svoji bajnosti vstvarila narava.
Ko so se skupščinarji vrnili na beli dan, zbrala se jih je večina zopet na Vičičevem vrtu, kjer se je mej godbo in petjem govorila še marsikatera beseda v korist naši družbi. Kmalu se je približal
-I
3. Odsek: Socijaine zadeve,
od 9. do 11. ure dopoldue in od 2. do '/»ure popoldne na staretu strelišču, StreliŠke ulice št. 10.
a)	Agrarne (kmeti ske) zadeve; referent Fr. P o vš e, vodja, deželni in državni poslanic;
b)	rokodelske zadeve; referent Audrej Kalan, urednik „Djmoljuba";
c)	delavsko vprašanje; referent Ignacij Žitnik, urednik „Slovenca" in dež. poslanec;
d)	nedeljski počitek; referent o. Kališ t Medic, župnik;
e)	izvolitev poročevalca za slovesni shod.
4. Odsek: Katoliiko življenje,
od 11. do 1. ure iu od '/«4- do 5. popoldne na starem strelišču, Strrliške uliee št. 10. Referent: Josip Šiška, knezoškofijski tajuik.
a)	Katoliško življenje;
b)	izvolitev poročevalca za slovesni shod;
5. Odaek : Tisek,
od 2. do 5. ure popoldne v semeniški dvoraui, Semenišče ulice št. 4. R. ferent Anton Kržič, c. kr. profesor. a) Tisek;
b; izvolitev poročevalca za slovesni shod.
6. Odaek: Katoliška narodna organlsaoija,
od II. do 1. in od '/»4- do 5. ure popoldne v dvorani „Rokodelskega doma", Poljske ulice št. 10. R.ferent: dr. IvanŠušteršič.
a)	Katoliška narodna organizacija;
b)	izvolitev poročevalca za slovesni shod.
III. Slovesni shod
ob 6. uri zvečer ua vrtu starega strelišča, StreliŠke ulice št. 10.
a)	Predsednikov nagovor.
b)	Nagovor pokrovitelja Nj. prezv. gosp. dr. Jakoba Missie, knezoškofa ljubljanskega.
c)	Nagovori dragih prevz. gg. škofov, oziroma njih namestnikov.
č) Govor g. dr. Antona Jeglič-a, generalnega vikarja in kanonika prvostolnega kapiteljua vrh-bosanskega.
d)	Goror g. dr. Jos. Srnec-a, odvetnika in deželnega poslaca v Celju.
e)	Govof g. dr. Ivana Križanič-a, stolnega kanonika v Mariboru.
* *
Brzojavni pozdravi.
G o s p i č , 28. avgusta: Slovenci, posejani po tukajšnjih krajih, pridružujejo se Vašemu delu. Bog Vam je blagoslovi!
Kušlan, Vovk, lekarnik.
G o spi c, 28. avgusta: Zasnovani sastanak bio na korist crkve i naroda !
Nekoliko ličkih svečenika.
G o s p i c : 28. avgusta : Pozdravljamo pri ka-tolicki sastanak brače Slovenaca i želimo blagoslov radu.	Perušicki.
evne novice.
v Ljubljani, 29. avgusta.
(Knezoškof lavantinski) premilostni gospod dr. Mihael Na potnik se je danes popoludne ob 5. uri z brzovlakom pripeljal v Ljubljano na slov. kat. shod.
(Osebna vest.) Princ in princesinja Jules de P o 1 i g n a c sta se v soboto pripeljala v Ljubljano in odpotujeta na svoje posestvo na Gorenjskem.
(Umrl) je včeraj dne 28. avgusta v moravskih Budejovicah v 88. letu svoje starosti gospod Jožef Foerster, šolski vodja v pokoju, oče g. Antona Foersterja ljubljanskega. Pokojnik je bil vzoren učitelj in služii je kot tak 50 let v Osenicah na Češkem. N. v m. p. I
(Častnim občanom) je izvolila občina šentlatn-berška č. g. župnika Aut. Jierce-ta v priznanje njegovih zaslug za občino in župnijo Št. Lamberta.
(Iz Celovca) se nam poroča: Minuli petek, dne 26. t. m. popoludne imeli smo tu hudo nevihto. Okoli Gospesvete je toča na polju napravila precej škode. V Kotu nad Gosposveto nakladal je, ko se je bližalo neurje, posestnik K. s svojim hlapcem oves. V tem je vdarila strela in ubila hlapca in konja na mestu, gospodarja pa omamila in ožgata ■a nogo. —lito popoludne je strela, vdarila v skedenj B. nad Hrastovico Zgorelo je vse žito in krma.
(Dražba sv. Mohorja.) Piše se nam iz Celovca: Zuano je, da družba sv. Mohorja zida novo hišo, k|er se bo nastanila družbina tiskarna. Treba je i pa pred gradnjo preložiti de! mestnega kanala. To delo se sedaj vrši. Nagajalo je prej močno deževje in voda, ki se je pri kopanju nabrala. Z velikim parnim strojem so je odstranjali vodo. Polovica novega kanala je že prekopana. Ako ostane vreme ugodno, kakor je sedaj, je tipati, da se to delo kmalu do? vrši ter prične z gradenjem družbine hiše, ki bode stala na lepem prostoru celovškega mesta in bo lep kras stolnega mesta starodavnega Korotana in ponos naši Mohorjevi družbi. — Kajpak se mnogi nasprotniki naši, — kojim že od daleč mrzi vse, kar je le količkaj slovensko, ujedajo nad novo zgradbo in po listih očitajo celovškim mestnim očetom, češ, da s tem, da so, dovolili zidanje nove družbine hiše, niso varovali koristij nemštva in »nemškega" značaja celovškega mesta!'
(Porotne obravnave) pred tukajšnjim deželnim sodiščem so se danes pričele. Na vrsti je deset slučajev, in siper danes Lovro Breznik in Viljem Repe, zločinstvo uboja; dnč 80. avgusta: Jos. Jurglič in David Facinelli, zločin uboja; dne 31. avgusta A. Plestenjak in Helena Avcin, zločinstvo tatvine; dne 1, septembra: Mat. Venturini in Jos. Rumiz, zločinstvo ponarejenja deuaria, in Peter Butalič, zločinstvo tatvine; dne 2. septembra: Janez Kramar, zločin uboja, fn Anton Toman, zločin uboja in težke telesne poškodbe.
(Iz pred sodišč*) Ob svojem času smo poročali o pretepu delavcev pred tukajšnjim kolodvorom južne železnice. V petek je bila obravnava pri tukajšnjem dež. sotfBčo'. Obsojeni« s»-: Anton" Btrrg-a r iz Vodic na 15 mesecev, Val. Friškovec iz Mengša na S in Janez Kern n» 4 mesece težke jefe. Brzojavni nadzornik L. Hackl, ki je hotel raagrajalce oprostiti, je obsojen na 4 mesece.
(Za konjereje«.) Razglas o konjerejskih darilih za kobile z žrebeti, ki se bodo delila v Bohinjski
B,strici za obč,ni Bohinjska Bistrica in Srednja Vas. Na predlog konjerejskega odseka c. kr. kmetijske družbe kranjske je dovolil vis. deželni odbor podporo, s katero priredi 5. s e p t e m b r a t L dopoldne ob li. uri v Bohinjski Bistrici pr e m o v a n j,e težkih kobil z žrebeti za vse vasi v Bohinj i. Za premovanje veljajo sledeča določila: 1. Premovanje zvrši konjarski odsek po pravilniku, ki je veljaven ob delitvi državnih daril. 2. Pravico do daril v Bohinjski Bistrici imajo le konjereici iz občin Bohinjska Bistrica in Srednja Vas. 3. Obdarovanci imajo sicer pravico, udeležiti se s svojimi konji premovanja v Lescah 6. septembra, a v tem slučaju morajo deželno darilo vrniti. 4. Za darila se smejo poganjati le kobile z žrebeti, katere so že štiri leta stare ter So zdrave in dobro rejene, imajo svojstva dobrih ^plemenskih kobil in vodijo seboj lepa žrebeta, ki še sesajo ali so že odstavljena. 5. Darilo se boda priznalo kotili le tedaj, ako žrebe izvira od državnega aTi dopuščenega zasebnega žrebca in je' to dokazano z zakouitim spu-ščalnim listom. '6. Zi take kobile se bode razdelilo deset daril po 10 gld.
(Program konjskfr dirke v trab), katero ptiredi konjarski odsek: c. kr kmetijske družbe kranjske v soboto, 17. septembra t L, v Šent Jerneju na Dolenjskem, in sicer v prvih dveh oddelkih samo za kmetske posestnike, to je take, ki svoja zemljišča tudi sami obdelujejo, v drugih oddelkih za vse brez izjeme. — Dirka bode dne 17. septembra (v dan premovanja kSnj) popoldne ob 2. uri v Št. Jerneji, in sicer na noyo prirejenem dirsališču. I Dirka tri- in š t i r i 1e t ni h kranjskih ž r «b c e v in kobil. Daljava 1600 metrov. Ako se oglasi samo jeden tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v šestih minutah na c lj. Prvo (državno) darilo 100 gld. Drugo (državno) darilo 50 gld. Tretje (deželno) darilo 25 gld. II. Dirka starejših kranjskih žrebcev in kobil. Daljava 2400 metrov. Ako se oglasi samo jeden tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v šestih minutah na cilj. Prvo (državno) darilo 50 gld. Drugo (deželno) darilo 30 gld: Tretje (deželno) darilo 20 gld. III. Dirka za konje brez razločka starosti in spola, -tudi zavalahe, ki so najmanj pol leta-lastnina enega in istega k r a n j s k e g a: p o s e s t n i k a. Daljava 2400 metrov. Ako se oglasi samo jeden tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v šestih miuutah na cilj. Prvo (deželno) darilo 40 gld. Drugo (deželno) darilo $5, gld. Tretje (deželno) darilo 20 gld. Četrto (deželno) darilo 10 gld. IV. Gosposka dirka s parom konj brez razločka spola in starosti konj. Daljava 2400 metrov. Dirka se vrši le, ako se zglase trije tekmovalci. Častno darilo konjarskega odseka: Srebrna namizna oprava, vredna 50 gld. Udeleži-tev pri dirki je z g I a s i t i pismeno ali pa na dan dirko tudi ustno, najpozneje do 12. ure opoldne občinskemu uradu v Št. Jerneju. Za udeleži-t e v v III. oddelku plačati je pri z g 1 a -sitvi 1 gld., v IV. oddelku 2 gld. vstopnine. Za državna darila morejo tekmovati le konji, ki so dobili v letih 1890 do 1892 kako premijo, zato so pa pozvani posestniki še ne premo-vanih konj, koji s.e mislijo dirke udeležiti, da pripeljejo svoje konje 17. septembra dopoldne ob 9. u r i kpre-movanju v Št. Jernej. Dajala se bodo odsekova darila, in to tudižrebcem. — K III. in IV. divki so pripuščeni le tisti konji, 1 ki so najmanj pol leta — od dneva dirke nazaj šteto — nepretrgano v lasti enega in istega kranjskega posestnika. To je dokazati z županskim potrdilom.
(Pri občinski volitvi) na Pijavi Gorici je bil izvoljen županom Jos. Jamnik, svetovalci pa Fran Duščak, Jos. Virant in Janez Grm.
(Cvet in sad.) Iz Metlike se poroča, da ima jabolko na graščinskem vrtu sad in lepo razvit cvet.
(Domate delil.) Tukajšnji pasar g I. Kregar je izdelat kolik za Predvor v Bosni, cibonj za cerkev sv. Florijana v Ljubljani in monstranci za Za-gradeo in Solčavo. Ti izdelki domače umetnosti so razstavljeni v „Katol. Bukvami" in delalnici Poljanska cesta it. 8, jutri m r sredo.
(Potovanje na dvokolesu) Znani biciklist Ant. pl. G o e d r i c h iz Aten je v soboto zjutraj na dvo-kolesu drčal skozi Ljubljano. Iz Aten je prišel doiint
Patrasa, odtod po ladiji do Brindizija in v ,68 urah brez spanja skozi Ankouo do Benetk.
(Tamburaši) pevskega društva „Zvon" v Šmart-j nem pri Litiji prirede na nedeljo' 4. sept.' veliko ' ustanovno veselico. Vspored programa objavi se v j kratkem.
j	Telegrami.
1 Dunaj, 28. avgusta. Cesar ne potuje v Lvov.
! Dunaj, 29: avgusta. Žitni semenj se je ; otvoril. Poročilo o letini Avstro-Ugerske iz-! računa, da se more iz Avstrije izvoziti pšenice 2 do 2l/2, ječmena, 21/2 do 8 milijo-i nov meterskih centov. Če se vzame število 100 za srednjo letino, more.se letošnja letina v Avstriji označiti za pšenico s 110, rž s 97, ječmen s 109, oves z 98 odstotki, na Ogerskem za pšenico s 102, rž s'96, ječmen s 104 in oves s 103 odstotki.
j Zagreb, 28. avgusta. Zidarski strajk-je končan.	, . >
Berolin, 28. avgusta. Do,26.? avgusta je v Hamburgu zbolelo za kolero. 1028, umrlo 358 oseb; v Altonu zbolelo 64, umrlo 22 oseb. — Včeraj je v .Hamburgu zbolelo 416, umrlo 150 oseb.
Berolin, 29. avgusta. Policijski predsednik objavlja, da se je znanstveno konsta-tovala azijska kolera pri ženski, ki je pripotovala iz Hamburga, in pristavlja poduk o koleri.
Havre, 28. avgusta. Včeraj za kolero zbolelo 45, umrlo 18 oseb.	' ..
41 Bsa*s£i »«4:
24.	avgusta. Marija Rebolj, kuharica, 73 let, Kravja do lina 11, plučni emphysem.
25.	avgusta. Angeli Nagel, čevljarjeva hči, 5 let, Ulice na Grad 12, hripa. — Franc KlemenCič, delavec, 18 let-Ulice
na Grad 7, jetika, — Jožefa Wallner, profesorjeva hči, 98/4 leta, Stari trg 1, griža. — Terezija Dionisia Amon, usini-ljenka, 32 let, Kravja dolina 11, jetika.	,'	'
26.	avgusta. Ferdinand Büsbach, okr. narednika sin 4Va meseca, Poljanska cesta 49, katar v črevih.
V b olnišnici:
25.	avgusta. L?nart Tomanek, delavec, 18 let, legar.
V vojašk i bolniš niči:
26.	avgusta. Lenart Ofenhöfer, deželni braiubovec, 22 let, diphtherie.
Tujci.
-	-26. avgusta.
Pri Maliiu: pl. Wohlgemuth, kapitan, s soprogo; Kleiber, Pluehaczek, potovalca; Kaufman, trgovec, z Dunaja.
—	Med. dr. Souček in med. dr. Deyl. univ. docent, iz Prage.
—	Giseke, tovarnar, z Reke. — Miško in Ernest Jelušič iz Kastve. — Paulitsehke, oskrbnik, s Štajerskega. — Hruby, profesor, s soprogo, iz Maribora. — Perz s hčerjo iz Genove.
—	Mandl, trgovec, iz Trsta. — Bäsch, trgovec, i/. Pariza. — Hildebrand s soprogo iz Brna,
Pri Južnem kolodvoru: Mersch, Kellman, Pins in Grave, inžener, s soprogo, z Dunaja. — Meinliart, zasebnik, iz Newarka. — dr. Poznik iz Novega Mesta.
Pri avstrijskem caru: Simpa , poštni oflcijal, iz Trsta. — Kos iz Doh. Bistrice. — Schepez, trgovski pomočnik, iz Ptuja. — Spazzepan, Poštni asistent, iz Gorice.
Pri bavarskem dvoru: Eppich, hišni posestnik, z Dolenjskega. — Walker, dijak, iz Trsta.	' " '
Tržne cen« v Ljubljani
dne 27. avgusta.
Pštinr1*. h kri.
Rež,
Ječmen.
Oven, „
Ajda.
Proso,
Koruza. „
Krompir, „
Leča.
Grah.
Fižol.
Maslo,
gast,
wb m ni.

gl.|kr. ■
Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, . Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . . Goveje meso. kgr. . Telečje „ „ . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ .
Pišanec.....
Golob .....
Seno. 100 kgr. . . Slama, „ , . . Drva trda. 4 kub. nitr. . mehki». .
gl.|«r.
Dva ali tri dijake
spodnje gimnazije vzame ▼ stanovanje upokojen učitelj proti zmerni plači z dobro hrano in krščansko vzgojo.
Več o tem se zve v Škofovih ulicah (Pfalzgasne) št. 2, nasproti šentpeterski vojašnici ali p» pri upravništvu tega
¡i.	386 3-a
Vremensko sporoéllo.
Velika 5D krajcerska loterija.
Glavni dobitek:
75.000_g¡d_
Srečke il 50 kr. priporoča: J. C. Majev v Ljubljani.	(177 i)
.srednja temperatur» obehldni 186o in 18'3°, oziroma za 2° in 1- 1-5° nad normalom.
H
\ 3 solidno bluji« C !
m
i
-a
m
m
r
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15
(v Medjiitovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
Garniture, divane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko.	392 (24—1)
Po petindvajsetletnem delovanju pri učlteljstvu, dal sem se prostovoljno upokojiti; ker sem pa krepek in zdrav, še-le 45 let star, bivši 15 let organist iz Nedvedove šole, 20 let ludi občinski tajnik; priporočam se uljudno visokočastifiin gospodom farnim predstojnikom za organista ln mežnarja, ali pa č. g. županom za tajnika.
Nastopim lahko nemudoma, j. f Kdor bi me rabil, naj se zglasi pri upravništvu tega
Spričevala na razpolaganje	385 2—2
tU
In
in
Malinčev sirup.
Pripravlja se prav skrbno s parom iz najčistejših lepodlšečih gorskih maline. Steklenica 1 klg. 65 kr., male steklenice po 35 kr. Na vago po 55 kr. klg. RazpoSUja se tudi v pletenih steklenicah po 3l/s klg. različnega sirupa poštne teže, po 10 klg., 20 klg. in 40 klg. Steklenica za poskušnjo zastonj in franko.
Gosp. lekarnarju O. Plooollju v Ljubljani.
Kemična preiskava je dokazala, da je Vaš malinčev sirup posebno izvrsten.
G. kr. kemiško-fizijologična postaja za preskuševanje v Kloster-neuburgu pri Dnnaju.
Ravnatelj: prof. dr. L. Roesler.
Piccolijeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo.	(265) 7
^^HSHSHSHSHSHSČ
;a Najnižje cene g ;
m
Puške, ki se spredaj in zadej bašejo, z na jedno stran ostrimi
bajoneti
kacih 80 komadov, za lov, poljske čuvaje, in sobne dekoracije pripravne, se po ceni prodado pri
Llltloviku Strizel-U, trgovcu s premogom
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 37.
Ravno tukaj so na prodaj:
<lvn odprta jednovprežna vozova, jeden kočirski pline ton, par angleških konjskih oprav.	393 (3—1)
¥ j osi p aarovio T
^	juvelir, zlatar in srebrar,	^
y v T^jiil»! j a il i, Mestni trg- št. 13, ^
fi M
J^j priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu svojo že nad dvajset let obstoječo (i ■ ■	izborno zalogo pristne	JL
^ zlatnine, srebrnine, biserov, dijamantov, kakor " tudi proizvodov iz kineškega srebra.
Ima tudi na izbero najraznovrstnejše
zlate in srebrne verižice in žepne ure
5
t 8
pravega švicarskega izvora; vse po zdatno znižani ceni. — Naročila na novo blago U L J izvršuje točno in natančno, popravila preskuša sam in jamči za dobro izvršbo. L^J
Velespoštovanjem
3-2	Josip Spcirovic^Jfo
mizarski obrt, Gospodske ulice št. 10, Zaloga: Na Bregu št. 10,
J j j II 1> 1J » 11 i , -
ima veliko, salogo likaaaega iss» lakiranega
pohištva-*
naslonjačev, žimnic od žime in na peresa, otročjih vozičkov, obešal pri oknih (karuiš) itd.
StG~ Prevzame tudi vsa mizarska dela pri stavbah, lstotako vsakovrstne poprave po nizki oeni.	391 3—2
♦
M
M
M
M
y Prevzet je trgovine.
Usojava si uljudno javljati, da prevzameva 7. dnem 1. septembra letos vže nad osemnajst let pod tvrdko M. 9renmai>n v Slonovlh nlieah St. 11 obstoječo
trgovino z izgotovljeno obleko za gospode in dame
ter se ob jednem priporočava velečastitej duhovščini, visokemu plemstvu ter slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele v prav obilna naročila.	^
Z odličnim spoštovanjem
384 5-3
& 3


M_-M« M t M ■ M •
, HTM-H-KiM
Dunajska b o
r z a.
Dn6 29. avgusta
Papirna renta 5%, 10% davka ....	95
3rebma renta 5%, 16% davka ....	95
Zlata renta 4%, davka prosta.....113
Papirna renta 5%, davka prosta . . . ]	100
A.kcije avBtro-ogerske banke, 600 gld. . .	999
Kreditne akcije, 160 gld........	311
London, 10 funtov stri.....',	119
Sapoleondor (20 fr.)...... . ..9
Cesarski cekini ......... '	5
^»mških mark 100 . .	58
gld
70	kr.
55	„
90	„
25	„
75 I 65 . 50 Vf.
69 „ 60 .
Dn6 27. avgusta.
Ogerska zlata renta 4%.......m
Ogerska papirna renta 5%......100
4% državne srečke 1. 1854.. 250 gld.
5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld.
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4 %
gld.
kr.
Zastavna pisma n „ Kreditne srečke, 100 gld. St. Génois sn>'-ke 40 eld

140 150 183 96 100 192 63
45
50 50 50 15 75
Ljubljanske srečke, 20 gld..............22
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17
Rudolfove srečke, )0 gld.......24
Salmove srečke, 40 gld........62
Windischgraezove srečke. 20 gld..........58
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	] 51
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2815
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	100
Papirni rubelj....................1
Laskih lir 100.............._
20
imenjarnična delniška aumivuii ^a na Dunaju,
>	I., Wollzeile štev. 10
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročila izvršč se najtočneje.
Za nalaganje kapitanov priporočamo :
4% bolzansko-meranske prioritete.
4'/«% galiikega zemljiškega kreditnega druitva zastavna pisma.
4% duhovsko-podmokelske (Dux -Bodenbaoher) srebrne prioritete.
goldinarjev
dobi se z jedno
kreditno promeso
à 41', gld. in 50 kr. kolek. Žrebanje dné 1. septembra!
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiii.
Tisk „Katolilke Tiskarne" v Ljubljani.