Posamezna Številka Din ft
St. 249.
V Ljubljani, v ponedeljek 3. novembra 1924.
PoStnlina v gotovim?'
Leto k
i
1
I
|	Izhaja	vsak	dan popoldne.	I
Mesečna naročnina:	\
j V Ljubljani in po posti Din 16, inozemstvo Din 25. !
Neodvisen političen list.
JM'	.	f
Uredništvo fn npravništv®: VVolfovs »lica št. l/F,
Telefora 213.
I	Rokopisi se ne vračajo* — Oglasi po tarifu.
| Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. I	Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.
Ne slepomišite!
»Slovenski Narod«, ki je bil ravno
dni zopet prodan, je priobčil v soboto uvodnik, ki je zgrajen na dr. Tavčarjevih besedah o naši rak-rani — o partizanstvu. Dobro je, da se opozarja slovenska javnost na škodljivost partizanstva in da se ji kličejo v spomin lepe besede dr. Tavčarja, da je prvo država in šele mnogo pozneje partija. Toda škodljivo in profanacija dr. Tavčarjevega spomina je, če o tem govori »Slovenski Narod«.
Zakaj ravno te dni je prišel »Slov-Narod« popolnoma v roke onih ljudi, ki so v Sloveniji najbolj vneti propaga-torji partizanstva, ki niso nikdar poznali drugih ozirov ko onih, ki jim jih je narekovala njihova partija. Njih prvi šef je javno razglasil v uvodniku »Jutra«, da naj ne računa tisti uradnik, ki ni volil njegove kandidate, na nobeno milost. In cinično je izjavil dalje, da ga slovenska univerza ne more zanimati, ker ne sledi njegovemu političnemu evangeliju. Skratka, kjerkoli je bila možnost, da so novi lastniki »Slovenskega Naroda« pokazati svoje partizanstvo, so to v največji meri storili. In pedaj piše njihovo glasilo o škodljivosti partizanstva! Take hinavščine napredna javnost ne more trpeti, ker vsa napredna misel bi bila kompromitirana, če bi se pustilo, da piše proti partizanstvu »Slovenski Narod«, glasilo prvih partizanov Slovenije!
Še odločnejše pa je treba ugovarjati, če se sklicuje »Slovenski Narod« na ime dr. Tavčarja. Bili so časi, ko je bil »Slovenski Narod« v resnici z dr. [Tavčarjem eno. Toda ti časi so se nehali pred enim letom, ko je bil »Slovenski Narod« prodan in ko je prišel pod vpliv gospodov, ki so se enkrat biti v boju z dr. Tavčarjem in katere je smatral dr. Tavčar za nesrečo Slovenije.
Ker so novi gospodarji ukazali »Slovenskemu Narodu«, da brani njihove jtnterese, zato se je moral »Slovenski Narod« izneveriti tradicijam dr. Tavčarja in tako smo doživeli nakrat tudi to gorostasnost, da je bivši dr. Tavčarjev list zagovarjal besedolomstvo. primer moža, ki nikdar in za nobeno ceno ne prelomi dane besede, je bil dr. (Tavčar, sedaj pa pride list, ki živi le pd dela dr. Tavčarja in zagovarja be-Bedolomstvo ter ima pri tem drznost, da se sklicuje na spomin dr. Tavčarja, ah je že doživela Slovenija take profa-nacije? Ali je bilo že tako brezsramno izgovorjeno ime poštenjaka.
Razumemo dobro, zakaj se je baš sedaj spomnil »Slovenski Narod« na dr. Tavčarja. Vnovič je storjena kupčija in vnovič je treba to kupčijo skriti pred javnostjo. Kajti novi gospodarji It Slovenskega Naroda« niso ljudje, ki bi ljubili odprte vizirje, novi gospodarji »Slovenskega Naroda« so ljudje, ki ljubijo intrige, katere pa slovenska javnost odklanja. Zato naj častitljivo ime idr. Tavčarja skrije novo firmo in pod p taro firmo se naj bi vršila propaganda Za nove gospodarje.
Toda ta špekulacija se ne bo obnesla. Preveč je poznano partizanstvo novih gospodar je v »Slovenskega Naroda«, ^ mogla napredna javnost nasesti izrabljanju Tavčarjevega imena. S svoflmj dejanji so dokazali, da je bila vsa njihova taktika, vsa njihova politika Posveta samo enemu geslu: Mi i« sat»o mi; Vsled tega so izrinili počasi iz stranke vse, ki so bili zmožni in pošteni, da $o končno ostali generali sami- In danes jih je strah te samote, danes bi hoteli zopet pridobiti nazaj one, katere so nekoč cinično zapodili iz stranke. Nad vse razumljiva je ta njihova zelja, Ker ne samo njihov političen položaj je obupen, temveč tudi njihov gospodarski postaja katastrofalen.
Z	,	,>rezvestnostjo so
uprizorili besno atako na od,i5en slo.
venski denarni zavod in uničj/i vse sadove nacionalizacije industrijskih podjetij. ^nes Pa Padajo sami v jamo, ki so jo kopali drugim in danes se majejo njih lastni zavodi. In sedaj v stiski bi zopet apehrah na dobrosrčnost, bi hoteti., da bi dr», MafoaHsro tra»
Radiiev sovor.
Zagreb, 3. novembra. V soboto zvečer je imela mestna organizacija HRSS v Zagrebu svoj sestanek, na katerem je Radič imel nad eno uro trajajoč govor. V svojem govoru se je Radič v glavnem dotaknil treh slučajev: Omenil je napad na narod, poslanca A. Košutiča, govoril o mandatu Timo-tijeviča in o volitvah na Angleškem.
Glede napada m inženirja Košutiča je Radič rekel, da mora biti javnost vsled tega dogodka ogorčena. V naši državi so take razmere, da ne velja imuniteta poslancev, brez katere ni narodne suverenosti. Prav tako se tudi ne more mirno sprejeti na znanje napada na akademike, ki so ostali pri Košutiču, ko je bil ranjen. Radič očita vsem Srbom, da nimajo vesti in da vsi od N. Petroviča začenši, na skrivaj in napačno poročajo kralju. Cesar niso uči-nili avstrijski »kundaki« v 100 letih, to so učinila srbska puškina kopita v 6 letih. V Dalmaciji je vse zlomljeno. Pri-čenši od Trumbiča je vse proti temu režimu. N. Petrovič dosedaj še ni ukinil nobenega rezervata. On je po atentatu na Košutiča za mene isto, kakor Pašič; ravno tak pa je tudi sam Davi-•dovič. Danes nimamo zakonov. Obstoje samo rezervati in Gjoka Popovič je bizantinec, ki nam samo poroča, da bo vse urejeno.
Nato preide Radič na drugo točko, na mandat Timotijeviča. Pravi, da je vlada Timotijeviča hotela sporazum s Hrvati. Davidovič je poročal kralju, ko je ta hotel poveriti mandat Timotije-viču, da parlament ni nobena žaba, s katero bi se eksperimentiralo. Tudi narodni poslanci niso lutke, da bi se dali voditi, kakor drugi hočejo. On želi, da bi ta človek planil in dal vlado generalom v roke. Pa naj jo da id naj se le igra s svojo sodbo. Politični položaj nas je pritisnil proti naši volji, da se vežemo z usodo Srbije.
V	Srbiji ni svobode niti ustavnostiU) Vlada nam sedaj kamarila »s fabjaši-ma«. Nič boljše ni sedaj, kakor je bilo v Avstriji. Tudi se je Radič na precej > nevljuden način dotaknil kraljeve osebe. Tlmotijevič je dobil mandat, a mi smo mu odgovorili, da se nočemo z njim razgovarjati, ker nima poštenja ni stida, kar se vidi iz tega, ko pravi, da ne more voditi politike Davidoviča.
Ko so kralju dejali, da Radič govori o angleški monarhiji, je on dejal: Jaz sem za angleško monarhijo, toda dajte mi angleške stranke. To za Hrvate ne velja. Predlagal sem. da se ustanovi federalističen klub. Ni treba, da bi bil predsednik ravno naš pristaš; predsednik more postati tudi Spaho, Hohnjec ali pa Korošec, od katerih sleherni bi mogel iti tudi v dvor. Nato so nam rekli, da se bodo v tem slučaju združili vsi Srbi. Medtem pa ni mogoče, da bi se v korupciji in sili složili vsi Srbi. Ako to ni mogoče in ako nočejo pristopiti v federalističen klub. potem jih bomo na volitvah zmleli. Ako Spahu ni znano, da je v njegovem klubu 18 Turkov, in so se vsi izjavili za HRSS, potem naj ve, da v tem slučaju, ako ne vstopi v HRSS, mora vstopiti v skupen klub. To velja tudi za Slovence in Da-vidovičeve demokrate.
Potem Radič kritizira parlament v Beogradu, ki nima odredb, ozir. ne ve, da se more sestati, ako to zahteva gotovo število odposlancev. To je imel preje tudi hrvatski sabor, a sedaj za-visi zasedanje parlamenta od volje Jovanoviča. Zato je tudi dvor hotel, da ima vlado in parlament. Tu govori ponovno Radič na dosti nevljuden način o kralju.
Nato preide Radič na volitve na Angleškem. Izjavil je, da vsi njegovi prijatelji pripadajo konservativni stranki, ki so ji dobro znane srbske razmere in Pašič, katerega smatrajo »balkanskim lopužom«. Prepričan sem, da bodo najuglednejši ljudje v Angleški zahtevali prekinjenje vseh diplomatskih
naprednjake, da bi pozabili na njjh grehe.
Toda pozabljivost je v politiki napačna in res napredna javnost te napake ne pozna ,več. Zato ne slepomi-jBk.	tiak'
odnošajev z našo državo, ako se bodo te razmere nadaljevale. Uvideli bodo namreč, da ta politika ustvarja samo boljševizem. Radič govori o svojem odhodu iz Londona in pravi, da je Pašič pisal romunskemu dvoru in ta zopet vojvodu od Yorka, naj Radiča izženejo iz Angleške. Ako je mogoče prvo in drugo, ni mogoče ono tretje, ker bi angleški kralj vojvodo Yorka prijel za obe ušesi ter ga poslal v Avstralijo ali pa v južno Afriko tudi v tem slučaju, ako bi samo pomišljal kaj takega storiti. Taka je angleška monarhija. Dalje govori Radič o parlamentarni večini in manjšini na Angleškem in preide tudi na naše razmere.
RADIČEVE GROŽNJE.
d
Radič želi, da bi se Spahu zgodilo isto, kakor Maglajliču (prejšnjemu voditelju Muslimanov) in prav tako se naj zgodi tudi Korošcu, ako ne vstopita v federalistični klub. Muslimanski volilci bodo vprašali Spaha, kaj je s hrvatstvom. Korošee je rekel v dvoru, da bo odšel v inozemstvo, potem pa naj se pogajajo z Radičem, kateremu bo on tudi prepustil Slovence. »Korošec nima meni ničesar prepustit!, ker mi je že prepustil *se.« Vsa njegova politika nima nobenih načel in obstoji v sami taktiki.’ Koroščevi ljudje nimajo poguma, da bi porekli, da je samo v monarhiji mogoča taka korupcija. Radič nato govori, da so vsi predsedniki organizacij na proskribicijski listi, da bodo ubiti. Zato tudi on ne bo šel v Beograd, ker mi je zagrebška policija svetovala naj se čuvam.
Svoj govor je končal Radič z izjavo, da je hrvatski narod z današnjim dnem prsšel v jajsirožjo opozicijo.
VTIS RADIČEVEGA GOVORA V BEOGRADU.
Beograd, 3. nov. Radičev govor je izzval v Beogradu veliko zabu-no in najživahnejše komentarje. Radikali konstatirajo, da je diktatura neizogibna in prav tako tudi razpad širšega bloka. Najbolj je zadel v živo Radičev govor klerikalce in muslimane. Korošec in Spaho sta izjavila, da je skrajno nelojalno od Radiča, da je tako govoril. Naglašala pa sta tudi, da se na Radičeve grožnje ne moreta ozirati, ker so dovolj močni, da gredo v volitve tudi v boju z Radičem. Ožji blok je povsem edinstven. Demokrat; v svojem ogorčenju zahtevajo, da se Radič takoj zapre.
RADIČ BO ARETIRAN.
Beograd, 3. novembra. Cemo-vič je izjavil novinarjem, da bi on dal takoj na lastno odgovornost Radiča zapreti vsled njegovega zadnjega govora, samo ako bi imel v rokah tekst njegovega govora. Vendar pa Cemovič misli, da bo Radič v kratkem aretiran.
POGAJANJA S HRSS IZKLJUČENA.
Beograd, 3. novembra. Včeraj je Timotijevič ponovno posetil Pašiča. Timotijevič se baje z Radičem niti ne bo več razgovarjal, še manj pa pogajal.
RADIČ OLEPŠUJE.
Zagreb, 3- novembra. Predvčerajšnji govor Radiča je izzval viden efekt v vseh političnih krogih. Radiča so klicale cel dan redakcije in politiki iz Beograda, ali odgovarjla njegov govor poročilom listov. Radič je medtem najodločnejše demantiral, da je govoril nedostojno o kralju. Izjavil je le, da je kritiziral kraljevo okolico. On smatra kralja za gentlemana.
RADIČ BI SLEPOMIŠIL.
Zagreb, 3. novembra. Včeraj je Radič prejel iz Beograda od Davidoviča. Korošca in Spaha brzojav, ki glasi:
»Stepanu Radiču, Zagreb. Da-li sinočnji Vaš govor v vašem klubu, ki sta ga objavila beograjska »Politika« in »Vreme« znači razpad širšega skupščinskega bloka. Potreben nam je Vaš odgovor čim preje.«
Radič je potem telefonski izjavil, da je pripravile« le v nadalje oodal-Mtt Mok.
Krvavi dogodki v Zagrebu.
Pretep ua pokopališču. — Lokali Orjune demolirani. — Včerajšnji dan miren.
Zagreb, 3.novembra. Na praznik vseh Svetih je prišlo do incidentov na grobu Alijagiča. Komuniti so hoteli počastiti grob svojega somišljenika Alijagiča in imeti govor, katerega pa jim je policija zabranila. Prišlo je do prerekanja in do vseobčega pretepa. Množica je ruvala križe in metala na stražnike granitne kocke, ki jih je prinesla s seboj iz mesta. Med množico vriskajočih žensk in otrok smo opazili tudi poslanca Pernarja, ki je beležil številke
stražnikov. Demonstracije so se na Jelačičevem trgu nadaljevale. Poseči je morala vmes policija na konjih. Oddelek demonstrantov je vdrl v lokale zagrebške Orjune in ga popolnoma de-moliral, razmetal vse spise in pokradel več predmetov. Šele zvečer okoli 9. se je policiji posrečilo vzpostaviti red. Ranjeni so trije stražniki in pol. nadzornik dr. Vragovič. Včerajšnji dan je vsled popolne pripravljenosti policije potekel mirno.
Pred imenovanjem koncentracijske
vlade.
Uspeh Radičevega govora.
Beograd, 3. novembra. Včerajšnji dan je prinesel veliko iznenadenj v vseh političnih krogih. Položaj Timotijeviča se je zelo zboljšal in izgledi za koncentracijo so taki, da se še danes pričakuje imenovanje koncentracijske vlade. Vzrok temu je govor Radiča, ki je širši blok privedel do razpada. Včeraj je bil položaj še zelo negotov, ker še nihče ni mogel razbrati vtisa Radičevega govora. Skoraj pa se je situacija v mnogem razčistila. >£)žji blok se je odcepil od Radiča in pristal na koncentracijsko vlado.
OŽJI BLOK ZA KONCENTRACIJSKO VLADO.
Beograd, 3. nov. Včeraj je bila v preds. vlade konferenca ožjega bloka, na kateri je ožji blok v načelu pristal na koncentracijsko vlado. Ta sklep je bi! storjen po predhodnem razgovoru med Pečičem in Jovanovičem ter Timotijevičem in Davidovičem.
SEJA RADIKALNEGA KLUBA.
Beograd, 3. nov. Sinoči se je
vršila seja radikalnega kluba, na kateri so razpravljali o ponudbi Timotijeviča za vstop v njegovo koncentracijsko vlado. Po vsestranski živahni diskusiji je bil izvoljen odbor, ki ]>o izdelal pogoje za vstop v vlado sporazumno s Pašičem. Kakor doznavamo, so v ta odbor vstopili: Trifkovič, Gjuričič, Jovanovič, Srskič in Uzumovič. O sklepu kluba sta Gjuričič in Trifkovič poročala Timotijeviču.
PROGRAM TIMOTUEVIČA.
Beograd, nov. Po seji radikalnega kluba je imel Timotijevič kratek razgovor z Gjuričičem in Trifkovi-
čem, ki sta mu poročala o rezultatu seje radikalnega kluba.
Timotijevič je izročil poslancema načrt dela svoje vlade. Mandat bi se izvedel na bazi širše koncentracije. Prva točka programa Timotijevičeve vlade obsega: donošen je invalidskega zakona, protikorupcijskega zakona tef zakona o zeinljoradniških kreditih. Dalje po možnosti donošenje zakonov it programa in deklaracije vlade Davidoviča. Načelo njegove vlade bi bilo, da se zakon najstrožje spoštuje in da se izvaja nad vsemi in povsod. Vlada mora delati na započetem sporazumu z HRSS. Delo s predstavniki hrvatske-ga dela naše kraljevine se bo vršilo postopno in polagoma ter z največjo pazljivostjo, da se pri tem ne tipi škode državno edinstvo. — Vlada naj bi stopila'v stik z vsemi polit, strankami. Pomirila naj bi razplamtelo strankarsko in plemensko borbo z uvedbo reda, zakonitosti v zemlji z vsestranskim pobijanjem nezakonitosti in korupcije. Ta pismeni načrt je Timotijevič lzročtf radikalom.
SESTAVA TiMOTlJEVIČEVEGA KABINETA SE IZVRŠI V KRATKEM,
Beograd, 3. novembra. Nato Je Timotijevič odM v dvor In ie kralja poročal o svojem mandata. Kralj Je *
napredovanjem koncentracije zelo za* dovoljen in želi, da bi bila 5e tekom današnjega dne sestavljena koncentra* cijska vlada. Z avdijenco Umotijeviči so bili končani včerajšnji dogodki. TI* motijevič bo počakal še na definitiven sklep radikalov in ožjega bloka, nate pa bo sestavil vlado.
RADIKALI ZA KONCENTRACIJO.
Beograd, 3. novembra. Danes dopoldne se nadaljuje živahnost v vseh političnih krogih. V radikalnem klubu se je pričela ob 9.30 seja, na kateri bo padla končna odločitev o mandatu Ti-mdtijeviča. Pašič se proti pričakovanju ni pojavil v klubu. Radikalni klub je v načelu pristal na koncentracijo, samo da se ožji blok definitivno odreče
Radiču. Medtem pa ožji blok pristaja na koncentracijo in čaka samo odloči* tve radikalov.
Za časa seje radikalnega kluba st. vrše v vseh klubih konference. Vsi krogi nestrpno pričakujejo odločitve radikalov. Celo dopoldne bo poteklo z av-dijencami in konferencami
RADIČIJAD JE DOSTI!
Beograd, 3. novembra. V pred-sedništvu vlade je bila zjutraj konferenca, na kateri so bili vsi ministri s Kosto Timotijevičem in Bačiničem. Ba-činič se je na vso moč trudil, da pomirljivo vpliva na ožji blok. Ožji blok pa izjavlja, da je dovolj s komedijami, ki se dan za dnem odigravajo. Nato so vsi navzoči odšli v skupščino in čakajo odločitve radikalnega kluba.
ODGOVOR MUSLIMANSKEGA KLUBA.
Beograd, 3. novembra. Muslimanski klub je imel včeraj sejo, ki je trajala od 10. do 12. ure. Spaho je re-feriral o razvoju krize v poslednjih dneh in je zlasti razpravljal o, mandatu g. Timotijeviča. Poročal je, da je govoril s Timotijevičem in naglašal potrebo, da se mora najpoprej razjasniti stališče bloka in radikalov glede sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Zato mora g. Timotijevič najpopreje rešiti z radikali to vprašanje, potem šele more pozvati stranke bloka v svojo vlado. Po govoru Spahe se je razvila diskusija. Klak J* osvoiil staUfiSe
Spahe in sklenil, da se pošlje Kosti Timotijeviču pismo, v katerem javlja, da more Muslimanski klub podati definitiven odgovor 5e le potem, ko se bode izjavili radikali.
PREPREČEN INCIDENT.
Zagreb, 3. novembra. Sinoči ie prišlo do prepira v »Lovačkem rogu«. Policija je še pravočasno zabranila incidente med Orjuno in Hanao.
NEDELJSKI ŠPORTNI REZULTATI.
Zagreb, 3. nov. H. A. š. K. i Ilirija (Lj.) 7:0, V Budimpešti: Budimpešta : Zagreb 3:1, V Beogradu: Jadran : Sokol 2:1.
Borzna poročila.
C u r i h, 3. novembra. -Predborza. Za« srreb 7.50—7.65, Trst 22.45—22.50, Loodoa 23.45—23.52, New York 519-519*. Pari* 27.30—27.40, Praga 15.45—15.55, Dima! 7» —13%.
Zagreb. Na bazi c ur lik* borze % prostem prometu notlrajo devize:	Cia	"
13.35, Trst 300, London 313, New Yo
69	H. Pulz 366, Pzaoa 206 im noL 080,
Izjave vodilnih angleških politiko*
o volitvah.
James Ramsay Macdonald.
Priznam« da je bilo moje razočaranja, ko so prihajali prvi volilni rezultati, veliko. Ko sem pa pozneje popolna zaključna števila preiskoval, sem »poznal, kako izreden boj smo izvoje-vali in v kako veliki meri smo se kljub »vojan izgubam utrdili pri narodu.
Ko sem pregledava! volilne rezultate vrsto za vrsto, se mi je razodel titanski značaj volilnega boja. Pred svojimi očmi sem videl, kako stoji delavski razred proti ujedinjenju vseh ' drugih interesov in kako se ne samo možato drži proti njemu, temveč kako je tudi prepričujoče dokazal, da pripada končna zmaga njemu, pa čeprav je moral tu in tam opustiti nekaj na terenu.
Vsakdo, ki je imel z delavsko stranko kaj skupnega, je moral biti vsled volilnih rezultatov ponovno ponosen in vesel Skupno število za nas oddanih glasov presega zdaleka vse, kar smo pred letom dni smeli kvečjem sanjati. Čestitam vsemu delavskemu gibanju kar naiprisrčnejše.
David Lk>yd Georges.
Liberalizem nikakor ni mrtev.
Kako naj bo mrtev, če pa je bilo na naši strani preko tri milijone volilcev!
Boj se šele pričenja. Obširneje pa se bom izjavil šele tedaj, ko bom podrobno analiziral številke za vsak posamezen mandat
35 parlamentarnih službenih let imam za seboj ta sedaj me je volilni { okraj Carnarvon trinajstič izvolil
Henry Herbert Asqulth,
Bilo bi afektirano, če ne bi priznal, da sem globoko razočaran.
Naše nade, da, naša določna priča-kovanja so razbita. Odločitev volilcev moramo pa tako sprejeti, kakor se to spodobi za športnike in za prave Britance, pa naj si mislimo o volitvah karkoli.
Volilni rezultati niso samo resen ndarec liberalizmu in liberalni stranki, kateri pripadam vse svoje politično
življenje, temveč pri meni igra vlogo tudi težka osebna bolest, da je moja Zveza z volilnim okrajem Paisley pretrgana.
Moj poraz je povzročen od socialističnega strupa, ki je vdrl v ta del Škotske.
Bernard Shaws
Naj pride na mesto Macdonalda Grey ali Curzon, bo to najbrž na škodo misli miru. O tako zelo napadenem posojilu Rusiji pa je dejal Shaw: Rusko posojilo bi se moralo dovoliti celo tedaj, če bi se s sigurnostjo znalo, da ne bo nikdar nazaj plačano. Tega posojila ne rabi Rusija, temveč angleški delavec. Gre za okoli 30 milijonov funtov. V drugi polovici leta 1923 pa smo plačali na brezposelnih podporah 63.5 milijonov funtov, to se pravi za demorali-zacijo delavca. Če bomo izdelali za teh 30 milijonov strojev in če nam tudi nikoli ne bodo ti izdatki povrnjeni, potem je to še vedno boljša investicija kakor videti nevaren učinek premije za brezposelne podpore. Samo kratkovidna pamet kramarjev v City ni v stanu sprevideti nevaren učinek premije ze brezposelnost Propadanje Rima se je pričelo. ko se je zadovoljilo masam, ki so kričale panem et circenses.
Na vprašanje profesorja Vamberyja, če obstoji v delavski stranki ona enotnost ki bi osigurala njen razvoj, je dejal Shaw: Imate prav. Mi smo od enotnosti še zelo daleč. Vse zlo delavske stranke Je v tem, da jo tvorita dva elementa, mi socialisti in pa strokovniki. Trade-unionisti so pa kapitalisti delavskega razreda. Hočejo čez svoje delo prosto razpolagati in so bili zato prav isti nasprotniki splošne delavske dolžnosti kakor oni gospodiči, ki na Rivieri ali na lovu zapravljajo svoje od delavskega izkoriščanja pridobljeno premoženje. Vidim rešitev v prisilnem delu, ki bi bilo organizirano po vzoru obvezne vojaške službe. Če smemo zahtevati od nekoga, da brez ozira na svoje premoženje umre v strelnem jarku za domovino, potem smemo tudi zahtevati, da dela za domovino.
99
Tako imenuje kongres Demokrati-českega Zgovora glasilo bolgarskih radikalov, sofijski »Radikal«. In da ne po krivici, dokazuje okrožnica načelnika sofijskega okrajnega upravljenja, ki jo objavlja »Radikal«. V tej okrožnici se pozivajo vse organizacije Demokratičeskega Zgovora, da z največjo vnemo delujejo za čim večjo udeležbo na kongresu. Vsaka organizacija je dolžna, da se udeleži kongresa z najmanj 20—30 člani. Zbirališče delegatov je pred krajnimi in okrajnimi načelstvi. Na ta način je preskrbljeno, da je vsakdo znal, da bo zapisan, če se ne udeleži kongresa. Gospod Cankov ne zna'torej aranžirati samo poboje, temveč tudi parade. Toda to pot se mu je Vseeno ponesrečilo.
Kongres ni uspel. Vlada Cankova Je hotela s kongresom pokazati, da ima za seboj velikanske sile naroda. Ta namera pa je popolnoma spodletela. Kongresa in sprevoda se Je udeležilo največ 5000—5500 ljudi in ne 20.000, kakor Tto lagali vladni listi. »Radikal« pravi,
PolicaJski kongres."
da so ti morali tako pisati, ker so bili zato od vlade sijajno plačani. Navdušenja v sprevodu ni bilo nobenega. Videlo se je, da so v sprevodu samo ljudje, ki so se sprevoda morali udeležiti, ker so bili na kongres od policajev nagnani.
Ostro zavrača tudi »Radikal« trditev vlade, da so se sprevoda udeležili v velikem številu tudi radikali. To je grda laž, vzklika »Radikal«, kajti vseh bivših radikalov ni bilo v sprevodu niti sto!
Ostro prijemlje »Radikal« tudi razne voditelje Demokratičeskega Zgovora, ki so pisali po listih, kako velikega pomena da je kongres za demokracijo in naprednost. »Ljudje, ki so demokracijo ubili, naj ne govore o demokratičnosti!« Zlasti pa je ogorčen »Radikal« vsled nesramnosti Fadenhehta, ki piše, da je Demokratičeski Zgovor za državljanske pravice. »To piše gospod Fadenheht v trenutku, ko je vsled vlade Demokratičeskega Zgovora vsaka osebna svoboda in sigurnost dr-
žavljanov popolnoma uničena!«, vzklika »Radikal«.
Kritika meščanskega »Radikala« o kongresu D. Z. je najjasnejši dokaz, da nima vlada Cankova prav nobenih zaslomb v narodu, temveč da se drži sa-
mo s pomočjo Macedoncev in policije. Zato pa tudi ni bil kongres stranke gospoda Cankova noben kongres demokracije, temveč čisto navaden policaj-ski kongres, ki je bil brez učinka celo v Sofiji.
Morgan — diktator sveta.
Od nekdaj Je starejši Morgan gojil častihlepne želje, da bi igral v politiki kakšno vlogo. Toda šele zlata kriza 1. 1895 mu je dala priložnost poseči odločno v usodo Združenih držav in s tem obenem v usodo celega sveta. Združene države so bile takrat v nasprotju z današnjimi velika uvozna dežela, ki je Imela v inozemstvu velike dolgove in morala obresti plačevati v zlatu. Vsled težavnih gospodarskih razmer začetkom 90 let se je zlati zaklad države zmirom bo-lj krčil in par posvečenih le vedelo v naprej, da država kmalu ne bo mogla zadoščati svojim obvezam. Tedaj je ponudil Morgan takratnemu predsedniku Clevelandu, ki ni bil noben finančnik, svojo pomoč in mu predlagal, naj potom njegove banke najame inozemsko zlato posojilo. Cleveland pa ni hotel privoščiti bankirju te slave, da je rešil domovino in je prekinil pogajanja. Toda Morgan ni položil orožja, pač pa je zbral v svojih blagajnlh kolikor mogoče veliko zlata.
Ko le bilo le 9 milijonov dolarjev še v zakladnici, le odpotoval Morgan v Wa-shington. Na kolodvoru ga ie pričakoval prezidentov odposlanlk. ki mu je sporočil, da ni spremenil predsednik svojega mnenja. Teda! je Morgan sklenil uporabiti zadnje sredstvo, ki si ga je prihranil. Zakladnica mu je bila še dolžna 12 milijonov dolarjev Napisal je šek za to vsoto in ga poslal v New York z naročilom, naj ga drugi dan prezentirajo državni zakladnici.
Drugi dan je zaprosil nujno avdijenco pri predsedniku, ki je bila dovoljena. Predsednik le ostal sluh za vse njegove predloge. Tedaj se je sklonil Morgan na svojem stolu in delal: ?Gospod predsednik, v zakladnici je samo še 9 milijonov dolarjev in danes dopoldne bo prezentiran šek na 12 milijonov.« P-edsedfiik je mrtvaško bled obsedel njemu nasproti. To je bil konec, to je pomenilo državni bankrot. Tedaj je prosil Morgan« pomoči in ta mu je ponudil, predno se najame posojilo v inozemstvu, začasni kredit v višini 65 milijonov dolarjev. S to vsoto so bile lahko poravnane vse obveznosti in državni kredit je bil lrešen. Morgan pa je dosegel svoj najvišji cilj. Posta! je bankir Združenih držav in obenem svetovni bankir. Kot tak je v zadnjem času dokazal svetu svojo moč,
Cel svet Je hotel kupiti francoske fran-ko Je presenetljivo podprl francoski frank, ke in kot posledica so ostro rastli kurzi. Morgan je svoje ogromne, po ceni kupljene zaloge fankov lahko z dobrim dobičkom speČaL Lahko se smatra, da se Je največji del zaradi spekulacij s padanjem franka izgubljenega denarja, stekal, v Morganov žep. Posebno težke so bile izgube v Nemčiji In Avstriji.
V početku podporne akcije je Morgan dovolil francoski banki proti zastavi odgovarjajoče množine zlata 100 m lijonov dolarjev kredita do 12. septembra. Za spretnost in hitrost podporne akcije govori okolnost, da je francoska banka porabila le okrog 50 milijonov dolarjev in tudi te že medtem z denarjem, ki 90 ga izgubili špekulanti — lahko plačala.
Četrt leta pozneje —• pri londonski re-paracljski konferenci je Morgan drugič dobil priložnost, napraviti v zvezi s takratno politično konstelacijo večjo kupčijo. Pri tej transakciji je vodil njegov kompanjon Thomas W. Lamout režijo v New Yorku, do-čim je Dwigth Whitney Morrov zastopal interese Morganove hiše na londonski konferenci. Lamout Je organiziral v New Yorku majhen konzorcij, ki je skrivaj pričel že več tednov pred početkom konference nakupovati veliko množino francoskih državnih, mestnih železničnlh posojil, takrat po zelo nizkem kurzu.
Morgan, ki Je pravočasno sondiral tla pri Mac Donaldu in Herriotu, je bil že takrat trdno prepričan, da mora londonska konferenca končati s sporazumom in je bil trdno odločen, zastaviti ves svoj vpliv temu v korist. Morganov konzorcij je naložil 110 srede julija mno»o milijonov dolarjev v francoska posojila. Del new - sorškega časopisja Je imel poročila direktno iz Polncarejeve »kuhinje* ta je radi tega z vso silo deloval proti sporazumu z Nemčijo. To se je pa v momentu spremenilo, ko Je Morgan potom molčečih toda brezhibno delujočih kanalov časopisju sporočil svoje drugam usmerjeno naziranje. V par dneh so se v listih pojavili članki o koristih Amerike, če pride do sporazuma In Istočasno Je borzno poročilo javilo. Sa je povpraševanje po francoskih posoJiTh v očigled možnosti nemško - francoskega sporazuma zelo veliko. Publika se je ogrela in dviganje se je pričelo.
Ko so se v Londonu pri pogajanjih o vprašanju sankcij pričeli kupič‘ti viharni oblaki, se Je Morgan naglo vkrcal in hitel Morrovu na pomoč. V rokah je imel majhno presijsko sredstvo: Francoska banka je želela podaljšanja do 12. septembra dovoljenega kredita v svrho podpore franka, ker bi bila rada zavarovana pred vsemi bodočimi napadi v vrednostnem oziru. Sporazum v Londonu je bil dosežen in kredit podaljšan. Engagements za dviganje so newyorški magnati lahko likvidirali z velikim dobičkom, in lotili so se lahko drugega dela kupčije, kjer se jim je obetala mastna 1 in pol do 2 procentna provizija namreč izvršitev nemškega osem-stomiiljonskega posojila.
Politične vesti.
=* Važen sectanek dr. Korošca z Ljubo Jovanovičem. »Obzor« poroča, da je v soboto obiskal dr. Korošec Llubo Jovanoviča in ostal pri njem dal) časa. V političnih kn>g’h se govori, da Je imel sestanek velik političen pomen in da se je na sestanku govorilo, kako da-bi se stvorila radikalno klerikalna vlada, katero bi podpirale stranke ožjega bloka. Dr. Korošec vprašan, koliko je na teh .vesteh resnice, je odgovoril, da so te govorice popolnoma neosnovane. Potrdil pa je, da je bil sestanek političnega značaja, toda o samem sestanku ni hotel podati nobenih pojasnil. V političnih krogih pa se kljub temu povdar-ja, da Je imel sestanek velik polit!čen pomen. Dobro poučeni politiki trde, da Je bil namen sestanka ustvariti tla za novo politično etapo, ki bi sledila, če bi se ponesrečila akcija Timotljevlča.
=* Odgovor dr. Spahe. Na proti njemu podano obtožbo je obširno odgovoril dr. Spaho. V svojem odgovoru pravi dr. Spaho, da ne zadene njega nobena krivda, temveč kvečjemu dr. Markoviča, ki je kot ju-stični minister odredil, da se ukine sekve-stracija med premoženjem Bosanske delniške družbe za elektriko v Jajcu. Dr. Spa-
ho da je samo odobril, da je povišala družba osnovno glavnico od 9 na 13 milijonov pri čemur le spremenil dr. Spaho razdelitev
delnic v korist mestne občine v Jajcu in vakufskega sirotišča.
= Napad na poslanca Košutiča se je po poročilu splitske »Nove Dobe« izvršil sledeče: V Kašfelu Starem je imel inž. Ko-šutič zaupni sestanek pristašev HRSS. Po sestanku so prišli k njemu orožniki in ga pozvali, da se legitimira. Košutič je to storil. Kljub temu pa so ga pozvali orožniki, da gre z njimi v vojašnico. Ko so šli skozi neko temno ulico, je nekdo iz zasede udaril Košutiča tako silno po glavi, da je takoj obležal Košutič brez zavesti na tleh. Prof. Fridrick, ki Je spremljal Košutiča, le tedaj takoj pobegnil. En orožnik je takoj vzd gnll nezavestnega poslanca, dočlra jo je drugi ubral za napadalcem, katerega je tudi kmalu ujel. Napadalec je imel še v roki kol, s katerim Je udaril Košutiča. Napadalec je kmet Anton Bartulica iz Kaštela Stareta. Na policiji Je izjavil, da je napadel poslanca Košutiča zato. ker je slišal, da je na zaupnem sestanku govoril proti Srbom. Prof. Fridrick pa temu nasprotno trdi, da je udaril Košutiča, v kolikor
je on to mogel videti, nek tcndar. Po pri* znanju Bartulice je izpoved Frtdricka le
malo verjetna. Košutiča so po napadu prepeljali v bližnjo hišo, kjecr mu je dr. iMati-jac prožil prvo pomoč.
= K angleškim volitvam. Volilni rezultat je sledeč, Konservativci so dobili 7.768.408 (preje 5,417.094) glasov ta 415 mandatov, delavska stranka je dobila 5,596.828 (preje 4,477.615) gi»SOV in 152 mandatov, liberalci pa 3.06J.6I6 (pre.e 4,254.556) glasov in 44 mandatov. En konservativni poslanec pride na okoli 20.000 glasov, en poslanec delavske stranke na
35.000 glasov In en liberalni poslanec na
75.000 glasov. Volilni red Je bil torej ut »■ beralce najbolj krivičen. Pri čirtem propor-cu bi dobili konservativci 270, delav*ka stranka 200 in liberalci 120 mandatov.
= Demisija angleške vlade. Vlada Je sklenila, da b9 vodila še nekaj dni vladne posle. To pa predvsem vsled tega, ker se smatra dolžno, da razjasni slučaj s pismom Zinovjeva. Preiskovalna komisija Je imenovana in je začela z delom. Min. svet bo imel v torek sejo, na kateri pade odločitev o demisiji vlade. Če bi se Izkazalo, da je novjevo pismo falzifikat, potem je odločen Maodonald, da se bo pri ruski vladi opravičil. Koncem tega tedna bo najbrže že imenovana nova vlada.
= Nova angleška vlada bo po poroči* lih časopisov sestavljena sledeče: predsedstvo Baldwin, zunanje ministrstvo Austin Chamberlain, zakladni minister Robert Horne, lord kancler lord Birkenhead, hranitelj drž. pečata ta Zveza narodov lord Cecll, Indija lord Curzon, vojna ali kolonije lord DeTby ali Salisbury. mornarica Amery, stanovanjski minister Hlcks, minister za delo Neville Chamberlafn, prosveta Wood, trgovina Lloyd Greame, generalni pravdnik Douglas Hogg,
Pr®sir@ta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V LJUBLJANI
Drama.
Začetek ob 8. uri zvečer.
4. novembra, torek, zaprto.
5. novembra, sreda. Zora, dan, noč (premijera) Izven.
6. novembra, četrtek, zaprto.
7. novembra, petek. Firma P. B. Red E.
8. novembra, soboto. Sest oseb išče avtorja. Red A.
Opera.
Začetek ob pol S. uri zvečer
4. novembra, torek. Pikova dama, gostuje tenorist g. Mario Šimenc. Red F-
5. novembra, sreda, zaprto.
6. novembra, četrtek. Pikova dama. Red D. Gostuje tenorist g. Mario Šimenc.
7. novembra, petek. Majska noč. Red B,
8. novembra, sobota. Rusalka. Red C.
Ga.. Pavla Lovšetova odločila »e je, da priredi tekom letošnje sezone par študijskih koncertov ob najnižjih cenah, ki *o za koncerte v Ljubljani mogoče. Prvi koncert se vrši v sredo, dne 5. novembra ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani 1 sodelovanjem njene učenke ge. Ribičeve ta kapelnika k. Štritofa. Izvajajo se pesmi najslavnejših ruskih skladateljev, ki pove. Cini še niso bile izvajane v Ljubljani. Zastopani so bili slavni avtorji: Rlmski-Korza* kov. Grečanincv, Kjuj, Borodin, Musorg-ski itd. Predprodaja vstopnic od pondelj-ka dalje v Matični knjigami. Sedeži od 18 dinarjev navzdol. Stojišča 3. Din.
Ljubljanska drama. Premijera ljubke, prisrčne in zabavne Niccodemijeve komedije »Zora, dan, noč« bo v sredo dne 8. novembra. V dveh glavnih vlogah nastopita ga. šaričeva in g. Kralj. Režira g. Osipovič.
V oondeljek dne 10. novembra se vrši
v Filharmonični dvorani študijski koncert gospe Pavle Lovšetove s sodelovanjem ge Ivanke Ribičeve in kapelnika Niko Štritofa. Koncertni spored obsega celo vrsto biserov iz ruske pevske literature. Natančen spored priobčimo prihodnje dni. Predprodaja v Matični knjigarni.
»Zgodovina slovanskih umetnosti.« Prvo predavanje um e tnostno-zgodo vinskega društva se vrši v pondeljek, 3. nov. ob 18. uri v univerzitetni zbornici. Predava msgr, V. Steska: Slovensko kiparstvo v 18. stol Vstopnice za ciklus in za posamezna pre» davanja pri blagajni.
m
Anton Cahov.
Roman s kontrabasom
Muzikant Sraičkov ie bil na poti iz me-•ta' na posestvo kneza Bibutova, kjer naj M se. v proslavo zaroke vršil večer z godbo is ple9om. Na njegovih plečih je počival ogromen kotrabas v usnjeni vred. Smlčkov je stopal ob bregu reke, ki je vaiila svoje hladne vodfi ne ravno veličastno, toda ie dokaj poetično.
— Kal, če bi se okopal? — se Je domislil Smlčkov.
Ne da bi s« dolgo pomišljal, te Je slekel In potopil svoje teto v hladne valove. Bil je prekrasen večer. Pesniško dušo Smičkovo ie objelo razpoloženje, ki Je odgovarjalo harmoniji okolice. Posebno sladko čustvo pa mu je napolnilo srce, ko je odplaval kakšnih sto korakov daleč in zagledal krasno deklioo, ki je sedela na strmem bregu ta lovila ribe. Zadržal je sapo in raznovrstna čustva ao mu preplavila dušo: Spomini na otroško dobo, hrepenenje po preteklosti, porajajoča se ljubezen... Tl moj Bog, in on je bil že misl i, da ni več zmožen ljubiti! Potem ko je bil izgubil vero v človečanstvo (njegova vroče ljubljena žena je bila zbežala 1 njegovim tovarišem, fagotistom Sobakinom), se Je občutek praznote razpasel v njegovih prsih ta jel je sovražiti ljudi.
— Kaj le pravzaprav Življenje? — s« je spraševal pogosto. — Cernu sploh živijo? 2lvljenje je bajka, sen. prevara...
Sedaj pa. ko Je stal pred spečo krasotico (da Je spala, ni bito težko spoznati), p nenadoma in proti svoji volji začutil v grel h nekaj, kat Je spominjalo na ljubezen. Pol«) ]« stal pred njo ter Jo požiral s
— No, dovoli je tega... je pomislil ta oboko vzdihtffl. •— Z bogom, čudovita
Mudt se ml na ples njegove pre-
enkrat ie pogledal lepotico ta že Je kotel splavati naza), ko mu je šinila v glavo ••ka misel.	,
—	Zapustiti Ji moram spomin! — se
f domislil. — Nekaj JI privežem na udico.
o	naj bo presenečenje, ki ji ga pripravi tc* uianec«.
Smičkov je tiho splaval na breg, natrgal velik šopek poljskih In vodnih rož, jih povezal z lobodo in pritrdil na udico.
Šopek se je potopil na dno ta je potegnil za seboj tudi plavaček.
Uvidevnost, prirodni zakoni in socialni položaj mojega junaka bi zahtevali, da se pomen na tem mestu konča; toda — ža-llbog! preganja avtorja neizprosna usoda: okofščine, ki se podlegajo vplivu plsatelia, so povzročile, da se roman ni končal s Šopkom. V nasprotju z zdravim razumom ta prlrodnim razvojem stvari Je bilo ubogemu In neznatnemu kontrabasistu usojeno, da odigra važno vlogo v življenju odlične ta bogate krasotice.
Ko Je Smlčkov priplaval na breg, je osupnil: njegove obleke ni bilo nikjer. Ukradli so mu Jo... Neznani tatovi so medtem, ko je on občudoval lepotico, odnesli vse razen kontrabasa ta cilindra.
—■ Prokleta sodrga! — Je zaklel Smičkov. — Ljudje so res gadja zalega! Da so ml ukradli obleko, to še ni najhujše, saj Je bila že ponošena: najbolj me muči misel, da bom moral hoditi nag in se tako pregrešiti zoper predpise dostojnosti.
Sedel Je na vrečo s kontrabasom In pričel premišljevati, kako bi našel izhod iz tega strašnega položaja.
— Nag ne morem iti h knezu Bibulovu
—	je dejal. — Dame bodo tam! In povrhu vsega so mi tatovi obenem s hlačami odnesli tudi kolotonijo, ki je bila v žepu.
Premišljeval Je dolgo, ta naporno, da ga Je jela boleti glava.
— Ah kaj! — se je spomnil končno. — Nedaleč od brega, v grmovju. Je mostiček. Dokler se ne zmrači, lahko sedim pod tem mostom, zvečer, v mraku, pa pojdem do prve koče...
Tako Je sklenil Smičkov. Poveznil je na glavo cilinder, naložil kontrabas na pieča In se odpravil v grmovje. Nag, z instrumentom na hrbtu, Je bil podoben starodavnemu, bajeslovnemu polbogu.
Med tem ko moj junak sedi pod mostom ta premišljuje svoje gorjč, ga hočemo nekaj časa zapustiti in poiskati deklico, ki je lovila ribe. Kaj se ie zgodilo ž njo? Krasotica se Je prebudila In ker ni videla na povrtai vode plavažka, j« na#Jo poteg.aU«
za vrvico. Vrvica se ie nategn:la, toda trnek in plavaček se nista pokazala lz vode. Očividno se je šopek Smičkova razmočil, napil In postal težak.
—	Ali se je	ujela velika riba — je	pomislila	devojka	— ali	pa se Je zataknila
udlca.
Vlekla Je še nekaj časa za vrvico, nato pa je uvidela, da se je udica zataknila.
—	Kakšna	škoda!	— Je pomislila.	—
Zvečer	ribe tako rade	prijemljejo Kaj	naj
storim?
Ekscentrična devojka ni dolgo premišljevala, temveč je hitro zmetala s sebe svojo tanko obleko ter potopila svoje prelestno telo prav do mramornatih prsi v valove. Trnka ni bito lahko odstraniti od Šopka, v katerega se je zapletla še vrvica, ,toda s potrpljenjem ta tTudom se ji je končno tudi to posrečilo. Po preteku četrt ure je deklica, vsa srfečna ta vesla, držeč trnek v roki, prišla iz vode.
Toda nesrečna usoda jo je preganjala. Pobarni, ki so bili ukradli obleko Smičkova, 90 odnesli tudi njeno oblačilo ter Ji pustili samo škatljico s črvi.
— Kal mi Je sedaj storiti? — je zajokala deklica. — Taka vendar ne morem nikamor! Ne, tega pa ne! Raje smrt! Počakam, da se stemni; v mraku pa pojdem k teti Agafji in Jo pošljem domov po obleko.,.. Do takrat pa se skrijem pod mostiček.
Moja junakinja sl je Izbrala pot med visoko travo ta je sklonjena zbežala k mostičku. Ko se je priplazila pod most, in zagledala tam nagega čtoveka z umetniško grivo in kosmatimi prsi, Je zakričala ta omedlela.
Tudi Smičkov se Je prestrašil. Spočetka je smatTal deklico za najado.
— Ali ni to morda povodna vila, ki me ]e prišla zapeljevat? je pomislil ta ta miset mu je laskala, ker je bil vedno domišljav na svojo znanjost. — Ce ni sirena, ampak človek, kako naj si razjasnim to čudno spremembo? Zakaj je tu pod mostom? Kaj se Je zgodilo ž njo?
Medtem ko Je ugibal o vsem tem, se Je lepotica zopet zavedla.
— Nikar me ne ubijte! — Je zašepetala. ^ .Ja*j«tt ,ka«wiflU BibuJpva. Uj» y«
Prosim! Mnogo denarja boste dobtli! Bila sem v vodi :n sem odvezovala trnek, medtem pa so mi tatovi ukradli obleko, čevlje in vse drugo!
— Gospodična! — je dejal Smičkov s prosečim giasom. — Tudi meni so ukradli obleko. Vrh tega pa so mi obenem odnesli tudi kolofonljo, ki Je bila v hlačah.
Ljudje, ki svlrajo kontrabas in pozavno, po navadi niso iznajdljivi: Smlčkov je bil prijetna izjema.
— Gospodična! — je dejal po kratkem premoru. — Vdim, da vas moti moja pojava. Toda priznali mi boste, da Iz istega vzroka kakor vi ne morem zapustiti tega kraja. Zato vam predlagam sledeče: Zle-zite v vrečo mojega kotrabasa in se pokrite ž njim. Tako se boste skrili pred menoj...
Tako je dejal Smičkov ta ie potegnil kontrabas iz vreče. Za hip se mu je zdelo, da je s tem profaniral sveto umetnost, toda njegovo kolebanje ni trajalo dolgo. Krasotica je smuknila v vrečo in se zvila v klop-čič, on pa je zadrgnil jermen ves vesel, da ga je narava obdarila s tako imenitno pametjo.
— Sedai me ne vidite več, gospodična
—	Je dejal. Ležite mirno. Ko se zmrači. yas odnesem na dom- vaših roditeljev. Po kontrabas pa lahko pridem pozneje.
Ko Je nastopil mrak, si je Smičkov oprtil vrečo z lepotico in se odpravil na pot proti vili Bibutova. Nameraval Je iti do prve koče, preskrbeti se tam z obleko In se nato odpraviti dalje...
— Ni je nesreče brez sreče — le govoril sam pri sebi, ko je mešal prah s svojimi bosimi nogami in se krivil pod bremenom. — Za izdatno pomoč, ki sem jo nudil kneginji v njeni nezgodi, me bo Blbulov gotovo bogato nagradil.
— Gospodična, ali vam je udobno? — Je spraševal z glasom galantnega kavalirja, ki prosi damo za kadriljo. — Nič se nikar ne stiskajte, kar brez ceremonij ta po domače se razprostrite v moji Vreči!
Zdajci pa se je galantnemu Smičkpvu zazdelo, da vidi pred seboj v temi dve človeški postavi. Ko Je pogledal natančneje, Je spoznal, da se ni zmotil: dve postavi sta šli tam ta nesli v rokah nekakšne svežnje...
— Morda so to tatovi? se mu je posvetilo. — Nekaj nosljol Gotovo najino
obleko!
Smlčkov je potožil vrečo ob cesti na tla in jo je ubral za postavami
— Stojte! — je zakričal. — Stojte! Primite jih!
Postavi sta se ozrli in ko sta opazili, da ju nekdo preganja, sta jeli bežati... Kneginja je še dolgo slišala nagle korake ta vpitje: Stoj! Nazadnje pa je vse utihnilo.
Smičkov se je strastno udal zasie*^' nju tatov in kneginja bi bila najbrže *e dolgo ležala na polju ob cesti, da ni srečno naključje odločilo drugače. Zgodite se Je nam-reč, da sta prav ob Istem času ta Po isti cesti prihajala proti posestvu Bibutova dva Smičkova tovariša, flavtist žučkov ta klarinetist Razmahajkta. Ko sta naletela na vre-60, sta se začudeno epogiedalt in razprostrla roke.	,	.	.
— Kontrabasi — le rekel Zučkov. — Pa saj to Je kontrabas našega Smičkova! Kaj pa ga Je zaneslo sem?
— Najbrže se je Smfčkovu kai pripetilo, Je dejal Razmahaikta.-- Napil se Je ali pa so ga izropali. — vsekakor ne gre, da bi pustila tukaj njegov kontrabas. Vzemiva ga s seboj!
Zučkov si Je naložil vrečo na pleča ta muzikanta sta šla dalje.
— Prekleto težka reč je to-le — je renčal flavtist med potjo. Za vse na svetu ne bi hotel iskati tega vraga... Ufi
Ko sta prišla muzikanta v vito kneza Bibutova. sta odložila vrečo na prostor, ki Je bil dotočen za orkester, in sta odšla v buffet.
V	vili so takrat že prižigali lestence. Ženin, dvorni svetnik Lakejič, rudečeiičen in simpatičen uradnik v cestno-prometni komisiji, je stal sredi dvorane ter se Je, z rokami v žepu, Tazgovarjal z grofom Skalikovom. Govorila sta o glasbi.
— Pomislite, grof — je pripovedoval Lakejič — v Neapolju sem poznal goslača, ki Je delal prave čudeže. Ne boste ml verjeli! Na kontrabasu, na navadnem Icnntr«-basu Je izvajal take reči, da Je b8o Sudnoi Štrausov« valčke k igrali
Dnevne vesti.
— Stavbna zadruga »Stan in dom*. Dne 23. oktobra je bila ustanovljena v Ljubljani stavb, zadruga »Stan In dom*, katere namen je, zgraditi hiše za vse, ki so Stanovanja potrebni. Kapital v to svrho se tbira iz deležev in hranilnih vlog. Vendar ji zadruga ne omejuje le na sprejemanje Slanov, ki so stanovanja potrebni. Sprejemajo se tudi člani iz drugih krogov, ki s to akcijo simpatizirajo: privatniki, trgovska in Industrijska podjetja, državni uradi, banke itd. Z denarjem članov, ki so stanovanj nujno potrebni in članov, ki bodo zadrugo podpirali iz simpatije in pa tudi. ker »o kot privatna in državna podjetja dolžna preskrbeti stanovanja svojim nastavljen-cem, bo po našem računu mogoče postavit! v doglednem času več novih zgradb, ki bodo znatno olajšale stanovanjsko bedo. Do-slel se je že prijavilo precejšnje število Slanov iz enih In drugih krogov. Tem potom poživljamo najširšo javnost, naj se bridruži naši zadrugi, da bo mogoče čimprej pričeti z delom. Prijave se sprejemajo pri Baupniklh in pri Zadružni banki v Ljubljani. Aleksandrova cesta 5. — Načelstvo kadruge »Stan in dom.*
— »Tudi pred desetimi leti ali po detetih letih kakor hočete.« Pod tem zaglav-lem je priobčil dr. I. L. v »Slovenskem Barodu« črtice, v katerih se pritožuje, da ga Bedania vlada ni imenovala kljub njegovemu jugoslovanskemu patriotizmu. Nimam navade, da stavljam svojo osebo v ospredje, ali zdi se mi primerno, da ob tej pri! ki omenim tudi svoj slučaj. Dasi ml ne more Blkdo zanikati, da sem sodeloval pri osvoboditvi in ustvarjanju naše države, vendar me je vlada Pribičevič-Pašič ob desetletnici mojega revolucionarnega delovanja za Jugoslavijo vrgla na cesto, me odpustila iz službe, ker baje nimam deset let državne »lužbe in ker najbrž nimam potrebn:h kvalifikacij v službi, kjer je tako silno mnogo kvalificiranih sil. Zanimivo Je tudi dejstvo, da stara Srb:ja nikdar ni odpustila iz državne službe kakega kr. poslanika in je mol slučaj prvi v analih naše zunanje službe. Maribor — Lajteršperk, 1. nov. 1924. Bogumil Vošnjak.
— Samomor bivšega velikega župana. D samomoru dr. Orisogona se doznavajo Se sledeče podrobnosti. Pred kratkim časom je Imel dr. Grlsogono Izročiti svojemu nasledniku blagajno velikega županstva. Pr. Grisogono je na vse načine predajo zavlačeval, končno pa ie dejal, da mora oditi •e v Beograd. Njegov naslednik je nato Vložil proti njemu kazensko ovadbo. Vsled
t^e Pr*šel v Dubrovnik preiskovalni u j preišče vso stvar. Ta afera je vzbudila v Dubrovniku veliko senzacijo in lia od ust do ust. Veliki župan dr. Grlso-jtono pa je mesto v Beograd šel v Split, kjer se je v stanovanju dr. Prvislava Gri-«ogona ustrelil. Preiskava v Dubrovniku je dognala, da manjka v blagajni velikega župana 150.000 Din. Natančna skontracija še ni Izvršena. Trdi se, da je med drugim Izginil tudi denar, katerega je poklonil mecen Mihanovič nekaterim dubrovniškim lolam.
— Odlikovanje Andrewsa. Na najsve-čanejši način je podelil dr. Tartaglia ameriškemu admiralu diplomo o njegovem imenovanju za častnega meščana Splita. Svečanosti so se udeležile vse patrijotične
-	korporacije Splita ter predstaviieiji vojaških in civilnih oblastL
— K novemu državljanskemu zakonu.
V	privatnopravnl sekciji stalnega zakonodajnega odbora narodne skupščine so se pričele razprave o načrtu novega državljan-Bkega zakonika. Razprava se vrši na bazi Predloga dr. Angjelinoviča. Od Slovencev le zastopan v sekciji vseučiliškl profesor dr. Gojmir Krek.
70	letni starec - ubijalec. V vasi Prvča pri Novi Gradiški je bil te dni izvršen v neki gostilni krvav zločin, ki je Vznemiril vso vas. Toma Petrovič, 70 letni •tarec, znan tako iz mladosti, kakor tudi pozneje kot velik prepirljivec, lzzivač in pretepač, se je sprl z nekfan Purgaričem, okoliškim kmetom, šlo se je radi nekih delavcev, ki jih je baje Purgaričeva žena obrabila Petroviču. Starec je rešil spor na ta hačin, da je potegnil ostro nabrušen hangar in mahnil dvakrat po Purgarlču. Enkrat ga je zadel v rebra, a pri drugem Marcu mu je prerezal goltanec. Purgaričevo Itanje je brezupno. Bojaželjnega starca so »tetlrali. Ranjeni Purgarič je bil pošten In Utren človek.
— To je vendar nemogoče... je podvomil grof.
— In vendar je resi Celo Lisztovo rapsodijo Vam je zasvirali Stanovala sva skupaj v eni sobi in ker nisem imel druzega posla, sem se naučil od njega Igrati na kontrabas Lisztovo rapsodijo.
— Lisztovo rapsodijo... Hml Vi se
lallte...
— Ne verjamete? se je nasmehnil La-kejlč. Takoj Vam dokažem! Pojdiva k orkestru.
2enin in grof sta se odpravila k orke-Btru. Stopila sta h kontrabanu in začela naglo razvezavatl jermenje... tedaj pa------
0 groza!
Medtem ko sf čitatelj v prostem razmahu svoje domišljije lahko naslika izid muzikalnega spora, se hočemo vrniti k Smlčkovu... Ubogi muzikant ni mogel ujeti tatov in te je vrnfl na ono mesto, kjer je bil pustil vrečo. Toda dragocenega bremena ni našel več. Ugibal je vse mogoče, Prehodil cesto Parkrat naprej in nazaj in ko hi mogel najti vreče, je domneval, da je bržčas zašel v dtu^ stran— ,
— To ie strašno _ je dejal pri sebi. Ruval si je lase in mrzel znoj ga je polival
—	»Zadušila se bo v vreči In jaz bom njen morilec!
Do polnoči le hodil Smlčkov po cestah b» iskal vrečo, končno pa se je ves onemo-lel odpravil nazal pod mostiček.
— Ob zori jo poiščem — je sklenil.
Toda tudi	zjutraj	je	Ukal zaman in
Smlčkov se je	odločil,	da	počaka pod	mo-
stom noči.,.
— Moram jo najti! je mrmral, snel cilinder In se zgrabil za lase. — Moram jo najti, pa če jo	Iščem leto	dni! —
Kmetje, ki	živijo	v tistih krajih	pri-
povedujejo. da vidijo po noči v bližini mo-
1 tičk a nagega, gosto poraščenega človeka v cilindru. Včasih se čuje izpod mostu škripanj« kontrabasa.
Dne 9. novembra
Dinarski dan cm JugOSlOtf. MaSES
— Trebiienje jarka ob Ižanski cesti. Vse posestnike, katerih zemljišča leže ob levi strani Ižanske ceste proti Ilovici, se opozarja, da morajo takoj odstraniti mostove, ker se je pričelo s trebljenjem obcestnega jarka med Jurčkovo potjo in Preprošco. V nasprotnem slučaju bo mestni magistrat primoran odstraniti te mostove na stroške posestnikov.
— V vlaku umrla. V spalnem vagonu brzovlaka je pred kratkim nenadoma umrla 241etna Uona Matijas, rodom iz Budimpešte. Med postajama Lepavina In Koprivnica ji je postalo slabo in malo za tem je umrla. Vagon, v katerem je ležal mrlič, so v Koprivnici odpeli in obvestili o dogodku zagrebško železniško direkcijo.
— Nove ladje finančne kontrole na prvem potovanju. Po naredbi finančnega ministra dr. Spaha se je te dni vtšIIo prvo službeno potovanje ladij finančne kontrole, ki so bile naročene v Nemčiji na račun reparacij. Ladje so obšle vso dalmatinsko obalo. Prebivalstvo pomorskih mest je ladje In posadko povsod navdušeno pozdravljalo. Te ladje bodo parkrat na leto napravile inšpekcijska potovanja po našem Jadranu.
— Zagonetni epilog krstne slave. Na dan sv. Paraskeve je praznovala neka ugledna beograjska družina krstno slavo. Povabljenih jc bilo večje število gostov, med njimi največ mladih ljudi in žensk. Okoli polnoči, ko so se hoteli raziti, se le dogodil tajinstveni epilog te krstne slave, ki je močno prestrašil vse navzoče. Neki mlad gospod je nazdravil neki deklicL Trenutek za tem se je deklica nekoliko dvignila, nato pa se zgrudila mrtva na_ tla. Nihče ne ve, kaj je vzrok tej zagonetni in nenadni smrti. Nekateri so, ki spravljajo slučaj v zvezo s skrivnostjo sv. Paraskeve.
  Sabor ruskih škofov. ” Sremskih
Karlovcih se to dni vrši sabor .uskih škofov. Na nekoliko sejah se je razpravljalo o donkfšotskem manifestu kneza Cirila, v katerem se proglaša za earla vseh Rusov. Škofovski sabor tega Cirilovega postopanja nikakor ne odobrava. V zvezi' z mišljenjem sabora se dozr.ava, da Cirilovega manifesta ne odobravata niti bivši generalisslmus ruske vojske Nikolaj Nikolajevič in carica-vdova Marija Fjedorovna, fera carja Aleksandra III. Rusko emigrantsko časopisje pa je odločno proti imenovanemu manl-festu.
— »Z Bogom, moja Ančka!« 47 letni posestnik Franc Vrečar Iz Sneberjev Je odšel dne 22. t. m. od doma in se do danes še ni vrnil. Na drevo, ki stoji pred Vrečar-jevo hišo, jc napisal »Z Bogom, moja Ančka«. Sumijo, da je Vrečar šel prostovoljno v smrt in le bržkone skočil v Savo.
— Najmodernejše moške in damske krole, preizkušene, razpošilja in izdeluje po meri minist. za trgovino in obrt koncesi-jonirana krojna šola. Tečaj za krojače, šivilje in nešivilje. Židovska ulica 5-1. Ljubljana.
Šport.
HERMES : PRIMORJE 3:1 (1:0).
Sobotna prvenstvena tekma Jc prinesla nemalo presenečenje. Primorje, ki je šlo v ta boj kot odločen favorit, je doživelo poraz. Forma na papirju je zopet enkrat odrekla, kar je pač najlepša propaganda za popularizacijo prvenstvenih tekem. ki so baš radi presenečenj, ki jia nudijo, tako zanimive.
Hermes je zopet izvojeval že naravnost tradleljonalno zmago nad Primorjem, kateremu se še ni posrečilo v prvem razredu poraziti Hermesa. Včerajšnja zmaga je bila več kot zasužena. Primorje je zopet enkrat temeljito razočaralo. Napravilo je še slabši vtis kot v tekmi z Ilirijo. Celokupno moštvo je Igralo brez volje, leno, o požrtvovalnost! in elanu ni bilo sploh sluha ne duha. Obratno pa je Hermes igral z voljo do zmage, požrtvovalno, čeravno sicer nekoliko preostro ter pri tem pred-vedel skupno igro, ki je zdaleka prekašala igro »Primorja.
Igra sama ni nudila obilo. Nekaj zanimivih momentov je olepšalo to precej dolgočasno, vendar tipično borbo za točke. Hermes je imel v splošnem več od igre, čeravno je obratno Primorje doseglo pol tucata kotov. Prvi gol zabije Uršič po lepem centru voley In to malo pred pavzo.
V	17 minuti poviša Zemljak s krasnim golom rezultat na 2:0. Par minut kasneje vsled foula 11 metrovka proti Hermesu, k! ne da gola. Lahek šut Balinca prav lahko ubrani Hablht, zelo dober zamenlk za Mihelčiča. V 35 minuti pade najbolj efekten gol dneva. Baline strelja iz kakih 20 metrov ter iz zelo neugodne pozicije razan-ten strel tik pod prečko v mrežo ter doseže s tem gol za Primorje. Toda še v isti minuti pripelje Drachsler po krivdi obrambe žogo čisto v gol ter fiksira s tem Tezultat 3:1 za Hermes. Sodil je g. Hus, sicer zelo objektivno In vestno, spregledal pa je na obeh straneh neka! težkih pregreškov,
Kolesarske dirke na Igrišču Primorja so proti pričakovanju nadvse dobro izpadle. O tej zelo zanimivi in uspeli prireditvi prinesemo še obširnejše poročilo.
Prv. tekme II. razreda.
Slovan : Svoboda 5:0.
Lašk : Slavila 4:2,
Dopisi.
Novo mesto. Na naslov državnega pravdništva. Janez Habjan, posestnik iz Savtnka, je dne 14. t m. pd v gostilni Zopet v Škocjanu. Okrog polnoči so ga prinesli trije fantje nezavestnega k njegovemu bratu Antonu Habjanu, ki Je usnjar v Skoc-lanu. Janez Habjan je imel na sebi samo gornje hlače, a spodnje 90 mu bile slečene. Za hlačami je imel vse polno natlačenih kopriv in je v takem stanju ležal ves naslednji dan. Sele drugi dan se ie zavedel In izpovedal, da je bil napaden. Pravil je, da ga je najpoprej neki orožnik vrgel na tla, a potem so začeli biti po njem, dokler ni padel v omedlevico. Siromak se še danes bori s smrtjo in je le malo upanja, da bi okreval. Tako je slab, da ga morajo umetno hraniti. Zena mu Je umrla pred 3 meseci, a otroci so še vsi nedorasli. Iz strahu pred orožniki se nihče ne upa zavzeti za njega. Orožniki, sami ga hodijo gledat, ali. kakor se zdi.’ nočejo nastopiti proti svojim tovarišem, ki so napadli Habjana. Očividno se dela na to, da bi se ves dogodek lepo pozabil, češ, Habjan bo timrl In vse bo dobro. Ljudje se zgražajo nad tako surovostjo brezvestnega orožnika, vendar zadeve nihče ne upa naznaniti. Prosimo državno pravdništvo, da nemudoma uvede najstrožjo preiskavo in odredi caled ter zastarite bolnika, ako bo ša Hv.
Glasbena Matica
v štellssF&s.
Širšim krogom je znana osobito po njenem pevskem zboru, ki je pokazal svoje odlične zmožnosti n. pr. tudi v Ljubljani z velikim koncertom dne 24. marca t. 1. O velikem pomenu, razvoju in napredku prevažnfh njenih sestavnih delov so se mogli prepričati udeležnikl njenega zadnjega občnega zbora, dne 27. oktobra, ki se je vršil z dostojanstveno resnostjo zavoda, zavedajočega-se velike odgovornosti, ki jo ima napram posameznikom in napram prosvetnim potrebam našega naroda zlasti na obmejni točki s staro glasbeno tradicija kakor jo ima Maribor.
Namesto formalnega poročila o poteku tega važnega občnega zbora poročamo v skupnem posnetku o izvestjih, ki so jih podali o društvenem delovanju Matični funkcijonarjl, in sicer po idejah in splošnih smernicah ter v gmotnem oziru (namesto blagajnika)	društveni predsednik
gimnaz. ravnatelj Dr. Josip Tominšek, o notranjem poslovanju tajnik E. Grbac, ureditvi doslej zanemarjenega arhiva gdč. Marija Rozman, o Matični glasbeni šoli prof. H. Druzovič, o pevskem zboru njega načelnik g. J. Arnuš in o društvenem orkestru njega načelnik fin. svetnik Dr. Ljudevit Valjavec.
Mariborska Glasbena Matica je naslednica nemškega	Filharmoničnega društva, kojega imetje	ji ie bilo baš to leto
končno izročeno. To Imetje obsega precejšnjo glasbeno prlpremo, pohištvo, instrumente in notni materljal. Druge lmovine ni, zlasti ne gotovine	(razen nekaj brezpo-
membnih vrednostnih papirjev), tudi ni ni-kakih nepremičnin, ni poslopja, ni prostorov. Glasbena priprema sc je to leto uredila, v prvi vrsti dokaj obsežni, žal doslej zanemarjeni glasbeni arhiv, ki je zdaj katalogiziran in pregledan in ki obsega 946 glasbenih del, med njimi 45 sinfonij, 82 uvertur, 124 koncertnih del, 192 plesnih komadov 1 in koračnic, 129 del komorne glasbe. Velfk del manjših skladb vokalue vrste je spričo strogo nemškega značaja za nas sicer neraben.
Temelj Glasbene Matice tvori njena ! glasbena šola. Na njej so se poučevali; v i posameznem pouku solopetie, gosli, klavir, viola, cello, kontrabas; nadalje v skupnem pouku glasbena teorija, mladinsko petje v 3 stopnjah; iz spretnejših instrumentali-stov-učencev je bil sestavljen dijaški orkester. V posameznem pouku je bilo 181 gojencev, v teoriji 49, v dijaškem orkestru 24, v pevski (mladinski) šoli 118, skupaj 372. Poučevalo ie, poleg ravnatelja Fr. Topiča, 12 učiteljev, med njimi 2 redna, drugi pomožni.
Organično z Matico združen je njen pevski zbor (načelnik J. Arnuš), ki šteje 113 članov (moški zbor 48, ženski 65). Pevski zbor je v poslovnem letu javno nastopil 16 krat, goji pa načelno resno godbo in je dosegel v njej višino, da se more meriti z vsakim zborom v naši državi. To so pokazali 4 veliki koncerti katere je priredil oziroma pri katerih Je sodeloval.
Takisto organičen dol Glasbene Matice je njen orkester (načelnik dr. Valjavec). Dober znak za životvorno silo Glasbene Matice prav tako kakor za umetniško vzgojo in smiselnost krajevnega inteligentstva je, da se more tak orkester ustanoviti in vzdržati ter s tolikim uspehom se udejstvovati, kakor ie to pokazal orkester pri izvajanju Sattnerjeve »V pepelnični noči« in pri Smetanovi matineji. — Dirigent pevskega zbora, društvenega in dijaškega orkestra je neumorno delavni ravnatelj Topič.
Vzdrževanje celega tega društvenega, šolskega in umetniškega ustroja zahteva ogromnih gmotnih žrtev; saj je lanski denarni promet znašal nad četrt milijona dinarjev in je bilo izdatkov 152.564 Dinarjev. Ako se pomisli, da nima Matica nikakega plodnega premoženja, da nima niti svojih prostorov in nobene redne podpore in da je edini njen redni (in še ta izpremenliivi) dohodek ukovina učencev ter da je ta ukovina v preteklem letu znašala 79.369 Din, do-čim je bilo samo za učiteljstvo plačati nad 123.000 Din, potem je umljivo, da je predsednik dr. Tominšek, ki je v tem letu vodil tudi gmotno akcijo, v srvojem poročilu upravičeno govoril o često obupnem stanju tega prosvetnega zavoda, odvisnega v svojem obstoju le od nezanesljivih podpor, ki jih le bilo treba od vrat do vrat izposlovati; kajti nekdanja požrtvovalnost in možnost mineva in je nh mnogih mestih izginila. Vendar pa se je našlo še toliko podpornikov, da so znašali celotni prejemki 157.101 Din in da računski zaključek Izkazuje še prebitka 4536 Din, dasi je pričakovana državna In mestna podpora dospela šele po koncu poslovnega leta. Izkaz večjih podpor bomo skupno s tistimi, ki so bile zaprošene za to poslovno leto, a so dospele za njim, objavili pozneje. — Proračun za prihodnje poslovno leto znaša po predsednikovem poročilu rednih dohodkov 121.000 Din, izdatkov pa 190.000 Din, primanjkljaja torej okroglo 70.000 Din, ki se mora kriti s podporami ali pa s tem — kar je stremljenje društvenega odbora — da prevzame država vsaj nekatere učitelje. To bo ugodno učinkovalo na razvoj šole in avtoriteto šole in bi učitelje vezalo na zavod. Je pa tudi v državnem Interesu, da se na taki točki, kakor je Maribor, omogočuje procvitanje umetniško- prosvetnega zavoda, kakor je baš Glasbena Matica; kajti ona je poklicana. da sosednemu nemškemu življu očitno predočuje, kako tudi ml znamo vzdržati višino najvplivnejše umetnosti, glasbe.
Da bo mogla Matica vršiti svojo kulturno nalogo, potrebuje Izdatneje in voljneje podpore, nego jo je našla v preteklem letu. ko je kljub naravnost sijajnim zunanjim uspehom pretrpela v notranji upravi, ko so ii pošla vsa sredstva, tako težko krizo, da je le s skrajno požrtvovalnostjo in — recimo — drznim optimizmom zabranila Preteči zastoj vsega delovanja.
Za tekoče leto je bil za predsednika iznova izvoljen z zaupajočim vzklikom gbnm. Tavnatelj Dr. Jos. Tominšek, za odbornike pa poleg zgoraj navedenih poročevalcev še nadzornik Drago Stefln. vladni svetnik Viktor Parma, ravnatelj Vodeb hi Gustav špari; za pregledovalca računov Pa prof. dr. Adolf Pečovnik in Ludovlk šef.
Gospodarstvo.
RezuOfaf ljubljanskega veiaseircsa v Sefu 1924 na podlagi statistik o razsfavlJalcSh In kupcih«
(Dalje.)
Uspeh razstavljal cev po branšah:
	zelo		pomanj-	neod-
	dober.	dober,	kljiv,	ločen;
i. c.1 'vina industrija	25.0%	25.0%	50.0%	
2. Izdelki lz železa ln Jekla, pu-				
škarstvo, municlja	12.5%	87.5%		—
3. Ostali kovinski izdelki	11.5%	77.7%	11.2%		
4. Poljedelski stroji ln orodje	21.5%	57.1%	14.3%	7.1%
5. Avtomobili, blcikli, vozila			55.1%	44.9%		
6. Elektrotehnika			70.0%	30.0%		
7. Kosmetika	50.0%	50.0%	——		
8. Papirna industrija, kartonaža	143%	71.4%	143%	_
9. Pohištvo	——	80.0%	20.0%		
10. Lesna industrija v splošnem	8.0%	80.0%			12.0%
11. Usnje In konfekcija			86 J5 %	13.5%		
12. Tekstilna Industrija	21.2%	72.6%	3.1%	3.1%
13. Klobučarstvo, slamniki, ple-		80.0%		
tarstvo	20.0%					
14. Lončena roba, steldo					100.0%		
15. Galanterija, bljouterija			50.0%	50.0%		
16. Kemična Industrija	87.5%	12.5%	—	—
17. Industrija živil	30.0%	70.0%				
18. Stavbarstvo	50.0%			50.0%		.
19. Godala	. —	30.0%	70.0%	——
Črnomelj. Sokolski dramatični odsek ie otvoril svojo sezono z burko »Avtomobilist« Izboren je bil kvintet, ki so ga tvorili s. Malnerič (Pipca), br. Kastelic (njen mož), s. Šetina (njihova hči), br. Mrevlje (v naslovni vlogi) in s. Gostiševa (ga. Saša). Efekten je bil tip zaljubljenega pesnika (br. Štrubeij) ln njegove ljubezni Mllči (s. We!ssova). Ostali so se znal! prilagoditi. Vsebina in Igranje je povzročalo publiki mnogo smeha. Pričakujemo zopet kaj v kratkem! — Zdravo!
Iz predležeče statistike Je razvidna udeležba na letošnjem velesejmu, s stTani industrljalcev, obrthikov fn trgovcev. Med sejmom, dne 24. avgusta pa se Je vršila na prostoru letnega telovadišča Ljubljanskega Sokolskega društva razstava konj, ki Je dokaj dobro uspela. Razstavljaleev-konje-rejcev je bilo 66, ki so razstavili 144 konj.
2e aprila meseca 1924, v dnevih 10. In 14. je' priredil velesejem v opernem gledališču Modno revijo, katere namen je bfl, podpreti z originalno propagando slovenske industrija! ce, trgovce ln obrtnike v oblačilni in modni stroki. Namera se je posrečila. Razstavljal cev je bho 46, revija se je vršila dvakrat hi je bilo gledališče popolnoma razprodano.
V	dnevih od 18. do 21. oktobra se je vršila v enemu paviljonov na velesejmu Sadna razstava kot trgovska prireditev. Priredilo jo je Sadjarsko In vrtnarsko društvo v zvezi z velesejmsko upravo. Kot razstavljalci se jo je udeležilo 10 podružnic Sadjarskega in vrtnarskega društva z 86 člani ln poleg tega še 107 posameznih čla-nov-sadjarjev, skupno torej 193 razstav-ljalcev z, 395 vzorci, katerih skupna teža je znašala 10.000 kg Izbranega namiznega sadja.
Če resumiramo vse letošnje razstave ljubljanskega velesejma, vidimo, da se ta naša največja gospodarska institucija v naši državi ne omejuje samo na pospešitev razvoja naše industrije, obrta in trgovine, marveč posega tudi že v kmetijstvo, kar je z ozirom na značaj naše države največje
X Znižane Italijanske carine. Italijanski ministrski svet Je znižal carino na Sladkor od 400 lir na sto In to vsled marmeladne industrije na jugu Italije. Carina na moko in mlevne proizvode pa je popolnoma odpravljena.
X Ogrožen Izvoz mleka Iz Slovenile.
Dosedaj je Slovenija dnevno izvozila 90 tisoč litrov mleka. Največ mleka je šlo v Avstrijo. Vsled porastka naše valute, pa Je sedaj izvoz mleka zelo ogrožen. Zadružna zveza je zato zaprosila železniško ministrstvo, da zniža prevoznino, ker bi drugače trpeli kmetje preveliko škodo.
Sodišče.
g 104 s. k. z. ali
NAIVEN ZAGOVOR.
Anton Demšar, poduradnik spedieijske tvrdke Šeber na Rakeku se je sporekel z železniškim skladiščnikom Rudolfom Bal-r.erjem, ker je Balner odredil, da spravijo delavci seno iz »rampe« ni določen prostor. Rekel mu Je: »Preklete k...e, lest Vam bom že pokazov!«
Zagovor; »Ker sem videl, da nosijo delavci seno na napačen prostor, sem jih nahrulil z besedami: »Preklete k...e, kako ml nagajajo!« Pri tem sem pa mislil le svoje tri delavce.«
Sodišče temu zagovoru ni verjelo ter je obsodilo Demšarja radi žaljenja uradne osebe med izvrševanjem službe na 100 Din globe, v slučr iu neiztirljivostl na dva dni zapora. Seveda Ima Demšar plačati tudi 50 Din takse.
§ 104 s. k. z.
Mož Helene Zupan v Nomenju pri Bohinjski Bistrici je komunist. Zato je ona najbrže tudi komunlstinja. Zgodilo se je. da je orožništvo iskalo v tistih krajih komunistične brošure. In tako so prišli orožniki tudi k Zupanovim. Na poziv komandanta patrulje, da mu izroči komunistične časopise, je odgovorila Helena Zupanova osorno: »Pa imejte še te časopise in si obrišite žnjimi nekaj (rabila je tako ne-estetično besedo, da Je ne moremo ponoviti). — VI In vsi drugi, ki Vam je toliko zanje!«
. ženska se zagovarja z razburjenostjo. Kazenski senat jo obsodi na 100 Din globe, če pa ne bo mogla plačati, bo Ha za dva dn( v luknjo.
Dopisi.
> • j Vedno zadnje novosti }
! samo g
j GRIČAR & MEJAČ, j j šelenburgova ulica 3. ?
o	•
f	/	L
važnosti. Skupno število vseh razstavljal-cev v letu 1924 znaša 1028.
Institucija ljubljanskih vzorčnih velesejmov je trajna In se bo še naprej Izpopolnjevala od leta do leta.
V letu 1925 so dosedaj predvidene sledeče prireditve:
Spomladi, meseca aprila »Vajeniška razstava« Zveze obrtnih zadrug v Ljub* ljani.
V jesenL, meseca avgusta, V, Mednarodni vzorčni velesejem z priključitvijo konjske razstave, razstave goveje živine ln drobnice, razstave poljedelskih pridelkov, velike razstave lovstva, ribarstva, tujskega prometa, planinstva fn šumarstva, bigi-jenske razstave to razstave češke umetnostne obrti.
V jeseni, meseca septembra velika »Obrtna izložba« trgovskega značaja Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani s sodelovanjem štajerskega obrtništva.
Početkom meseca oktobra »Sadna razstava« v večjem obsegu kot letos.
Eventuelno, če se Izkaže potreba ta so dani potrebni predpogoji, se vrši spomladi |e Modna revija.
Program je velik, truda ln skrbi bo do* vol), našli so se za to tudi požrtvovalni strokovnjaki, manjkalo bo samo denarnih sredstev, s katerimi pa nal bi priskočila na pomoč država, vsaj je vse to delo v pro-c vit In razvoj našega narodnega gospodar* stva, pri katerem je država v prvi vrsti zainteresirana.
K umoru Ferdinanda Pipana.
Ono osebo, ki je pisala g. preiskovalnemu sodniku dr. Gradniku pismo z besedilom »čast. gospodi Razpis nagrade. — Iskajte« Itd., se poživlja, naj se zglasi pri g. polic, direktorju v svrho pojasnila na-daljnih podatkov. —.Tajnost ji bo strogo zajamčena.
Nadalje se je ugotovilo, da je stori!« tekel mimo nove mestne hiše do topniške®.
arzenala, kjer sta stala dva moška.
Ker se je storil« očividno hotel izogniti moškima, je kTenŠI zopet nazaj In potem čez travnik proti Samotni poti
Onadva moška, ki sta stala takrat na cesti ob vogalu mestne hfše naj se zglasita pri policijski direkciji v svrho raz* jasnjenja položaja.
Pri policijski direkciji soba štev, 18-11, naj se oglasijo tudi one osebe, ki so kritični večer med pol 22. to 22. uro šle po Slomškovi ulici, Miklošičevi cesti. Cesti na Južni kolodvor In Dunajski cesti do Hra-nilniške ceste, kakor one osebe, ki so Sl« po Samotni ulici in po cesti, ki vodi iz Blei-vveisove ceste mimo Scagnettfjeve žage do topniškega arsenala, dalje po Dovozni !r Pokopališki cesti ter po Linhartovi ulici
V Ljubljani, dne 31. oktobra 1924.
Policijska direkcija.
m
GOBE, OREHE,
ruj&vl* zeleni ln feeli
filoS
kupt^e
„GMVA“, Ljubljana,
Gosposvetska c. 3 Wolfova ulica 12.
Sociialno skrbstvo mesta Ljubljane.
2e pred vojno je delovalo pri nas več dobrodelnih društev, ki So skrbela za razne uboge. Pojavljali so se začetki socijalno-hu-manitarnih organizacij, ki so bile po večini prostovoljne. Pojavile so se tudi nekatere uradne tozadevne organizacije, katerih delovanje je pa bilo nepopolno in zelo pomanjkljivo, vsled česar tudi niso dosegle tega uspeha, kakor so ga nameravale. Glavno delo socijalnega skrbstva je pa počivalo v privatnih organizacijah, v katerih so se posamezniki z veliko požrtvovalnostjo posvetih temu delu. Mesto Ljubljana je imelo pred vojno svojega ubožnega referenta ter je žrtvovalo v ta namen velike vsote. Daši je bilo že pred vojno dovolj bede in uboštva, vendar nas je šele vojna naučila iu pokazala vse grozote uboštva. Posledice vojne so pa bile za večino slojev katastrofalne in število bednih je naraslo tako, da je bila nujna pomoč potrebna. K tem posledicam so se pridružile še gospodarske neprilike in tudi prevrat je razrušil marsikatero rodbinsko življenje.
Po prevratu je bil klic po socijalnem delu močnejši. Dano je brlo geslo, da se mora vse socijalno skrbstvo podržaviti. Izvedene so bile številne tozadevne državne organizacije, toda do petih letih tega dela vidimo, da je uspeh državnega socijalnega skrbstva minimalen in da je vse to delo pred likvidacijo.
Za današnje razmere so potrebne pri socijalnem skrbstvu veliko večje vsote, kakor pred vojno. Vsled tega je nujno potrebno socijalno skrbstvo organizirati pod enotnim vodstvom, da se zamore z danimi sredstvi doseči čim več uspeha. Posamezni Slučaji socijalnega skrbstva zahtevajo sko-
ro povsod takojšnjega posredovanja in individualne rešitve. Vsled tega mora biti cela organizacija tudi temu primerno izvršena,
V	tem oziru so zlasti v velikih mestih ne-obhodno potrebni mestni socijalni uradi, ki se zamoreio pečati s socijalnim skrbstvom s potrebno hitrostjo in takojšnjo rešitvijo posameznih slučajev, opirajoč se pri tem na poznanje razmer v dotičnem okraju.
V	tem oziru je storilo mesto Ljubljana prvi potreben korak ter si ustanovilo vsem zahtevam odgovarjajoč socijalen urad. Že leta 1922 je bil ustanovljen socijalni urad, občinski svet je pa v svoji seji dne 16. oktobra 1923 sprejel pravilnik sociialno politične uprave mestne občine ljubljanske, ki ureja ureditev sociialno političnega urada. Pravilnik odgovarja vsem zahtevam socijalnega skrbstva ter je razdeljen v tri dele in sicer: 1. splošni del, 2. posebni del in končne določbe. Socijalno politične zadeve mestne občine ljubljanske vodi občinski svet mesta Ljubljane potom svojega socijalno političnega urada mestnega magistrata. Socijalno politični odsek sestoji iz 9 članov, ki sklepajo v okviru obstoječih zakonov in sklepov občinskega sveta v vseh zadevah socijalne politike. V važnih vprašanjih ima odsek pravico pritegniti strokovnjake v socijalnih vprašanjih in_^zastopnike dobrodelnih in strokovnih organizacij. Da se izvede načelo samouprave na polju so-cijalne politike, se ustanove posebni sveti, v katere volijo zainteresirani sloji svoje zastopnike za poslovno dobo občinskega sveta. Sestavo in delokrog teh svetov določa poseben pravilnik. Vse posle socijalnega skrbstva pa izvršuje socijalno politični urad mestnega magistrata. Ta se deli v 5
oddelkov, katere vodijo posebni referenti. Vodstvo urada je v rokah načelnika. Urad ima sledeče oddelke: 1. ubožni oddelek. 2. mladinski oddelek, 3. delavski oddelek, 4. stanovanjski oddelek, 5. pravovarstveni in posredovalni oddelek. V drugem delu pravilnika so določene naloge teh oddelkov.
Mestna občina ljubljanska skrbi v izdatni meri za revnejše sloje, kar najlepše dokazujejo sledeče številke. V tekočem letu je uživalo stalno mesečne podpore do 1000 oseb (odraslih in otrok) v znesku 30— 100 dinarjev mesečno. Vse .redne podpore so predvidene v proračunu za odrasle v znesku Din 530.000, za otroke v znesku Din 112.800. Izredne podpore je vživalo 295 domačinov in 53 tujcev ter so predvidene v proračunu z zneskom 65.000 dinarjev za odrasle in 20.000 dinarjev za otroke. Ubožni oddelek socijalno političnega urada je izdal v tekočem letu 2346 ubožnih listov ter odpravil 217 oseb z blagotvorno vožnjo. Ubožcem se nakazuje tudi obleka in obutev v naravi ter je v to svTho določena vsota 100.000 dinarjev. Oni ubožci, ki niso sposobni za sprejem v mestno zavetišče, se oddajo v hiralnico, kjer plačuje mestna občina vse stroške. V to svrho je določena podpora 10.000 dinarjev. Pri mestni občini ljubljanski dobivajo stalne podpore samo oni ubožci, ki so pristojni v mesto Ljubljana, medtem ko se daje drugim podpore samo na račun njihovih občin. Za oskrbo onemoglih je določeno mestno zavetišče v Japljevi ulici, pri katerem znašajo letni oskrbni stroški 1,182.979 dinarjev. V zavetišču je stalno 170 d<> 200 oskrbovancev, ki imajo v zavodu popolno oskrbo. Bivše mestno zavetišče na Karlovški cesti je bilo opuščeno," ker poslopje ne odgovarja svojemu namenu ter je tam nastanjeno ca 30 ubogih rodbin. Za revne šolske otroke je
določena podpora 60.000 dinarjev iz katerega zneska se je nakazovalo ubogim otrokom šolske potrebščine. Mestni magistrat je prevzel v svojo oskrbo dnevna zavetišča za revne šolske otroke na Prulah, v Florjanski ulici. Šiški in na Kodeljevem, za katera znašajo letni stroški do 200.0f>0 dinarjev. Poleg tega imajo mestni ubogi brezplačno zdravljenje na mestnem magistratu ter brezplačna zdravila, za kar se izda letno do 25.000 dinarjev. Za brezposelne delavce je določena podpora v znesku 150.000 dinarjev. Te podpore se delijo po posebnem pravilniku^ za podpiranje brezposelnih delavcev, katerega je odobril občinski svet dne 14. aprila 1924.
Iz tega je razvidno, v kako izdatni meri skrbi mestna občina za mestne uboge, zlasti pa je razvidno, da je nočni davek, ki se pobira v gostilnah dosti premajhen za kritje vseh izdatkov za mestne uboge.
Nove knjige.
—	Narodne pripovedke Iz Mežiške doline. Zbral Vinko Moderndorfer. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena elegantno vezani knjigi 28 dinarjev. Knjiga je zelo bogata na raznovrstnosti vsebine in obsega 52 pripovedk, ki so zanimive tako za preprosto ljudstvo, kakor za otroke, ker so vzete iz naroda. Že naslov pove, da jih je pisatelj zbral med narodom, v Mežiški dolink Pisana je vsebina: od bajk in pripovesti o povodnem možu, do zgodovinskih anekdot iz turških časov in o zakleti graščakinji, o kateri otroci tako radi slišijo — tako raznovrstna je vsebina. Mo-derndorferjeve pripovedke so lep donesek k izpopolnitvi narodnega blaga in jih bo ljudstvo rado čitalo prav zaradi tega, ker so iz ljudstva zbrane. Tudi povestice o
škratih bodo zanimale otroke In starše. Prav prikladno darilce bo knjiga sedaj za Miklavža in jo toplo priporočamo tudi U. šole in knjižnice.
—	Islandska velika noč in druge pove-sti. Anatole le Braz, prevedel P. V. B. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 149. Cena elegantno vezani knjigi 30 dinarjev. — Pod gornjim naslovom ja nanizal prevajalec najlepše'povesti iz francoskega, špansko-ameriškega in angleškega slovstva. Gotovo je, da dominira le “raf* ova »Islandska velika noč«, ki je na čelu in po kateri je izbran naslov celotni zbirki, iz francoskega slovstva je vzel le Braza, ki je znan po svojem delu in posvetilu tega ozn domovini Bretanji; Lemaitre, delaven na polju pesništva, dramatike; Frapirč, živanen opisovalec in silno izrazit, do Robenbaha. Kj je simbolist in opisuje v svoji prozi in PO-1 eziji mistično žalost pokrajin, o katerih sanja v svojem domotožju. Od špansko-ameri-ških pisateljev je vzel Tomsona, zastopanj so pa tudi Nervo, Gutierrez Najera in U0-mez Carillo s prav mičnimi delci. Od angleških je vzel Hearna, katerega dela so se širila širom Evrope, ki je z njimi sP£ znala, kakšen je v resnici daljni vzhod. Človek z užitkom čita vse povestice in knjigo priporočamo vsakomur, ki se hoče zabavati in imeti užitek s čitanjem. Knjigi je dodan tudi »Slovstveni dodatek«, ki vsakogar prav spretno hkrati uvaja tudi v tujo literaturo.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
Sdoap Rice Burroughs:
TARZANOVE
ŽIVALI
Komaj je bil zunaj, se je Sven Andersen obrnil k lady Greystoke. Bedasti izraz njegovega obraza 'je izginil in mesto te maske, za katero je skrival pred Rokovom svojo pravo mišljenje, je zagorela v očeh sila in zvijača.
»On misliti... jaz... norec,« je dejal. »Jaz ... norec? Ha ha, razumem francosko...«
Jane ga je začudeno pogledala.
»Ste vse razumeli?«
Andersen se je smejal.
»Seveda.«
»Vi ste torej čuli, kaj se godi iu ste prišli le vsled tega, da me branite?«
»Vi ste dobri z menoj,« je odvrnil Šved... »Ta človek ravna z menoj, kakor z garjevim psom. Jaz vam pomorem, Lady. Počakati morate — toda jaz vam pomorem.«
»Kako bi mi pomagali?« je vprašala ona. »Ko to vendar vsi proti nam.«
Dasi Je Jane dvomila, da ima kuhar kaj moči v rokah, da bi ji res mogel pomagati, io ie vendar prevzelo čustvo globoke hvaležnosti za vse, kar je že storil zanjo. Že sama zavest, da ima vsaj eno sočutno srce med temi dedci, ji je bila kakor solnčen žarek, ki se je prvikrat na brezkončnem potovanju toplo in lajšujoče razbil preko mučnih noči in tesnobnih ur. Ta dan se ni prikazal niti Rokov niti kdo drugi. Ko je potem prišel Sven z večerjo, ga je skušala glede izraženih načrtov o rešitvi zaplesti v pogovor, vendar je čula le navadno poročilo vremenu, kakor že vse dni poprej. Zdelo se je celo, da je naenkrat zopet zapadel v svojo staro, skoro bedasto brezbrižnost.
Ko se je pa čez kratek čas zopet vrnil, ni hotel odnesti prazne sklede iz kajute, ji je tiho pošepetal:
»Obdržite svojo obleko in zvijte odeje. Kmalu se zopetfvrnem.«
Ko pa je baš hotel naglo smukniti iz kajute, ga je Jane prijela za rokav.
»In moj otrok?« je vprašala z velikimi, plašnimi očmi. Brez otroka ne grem nikamor...«
»Storite, kar vam pravim,« je razdraženo dejal Andersen... Jaz pomagam vam; če ne — ste pač izgubljeni.«
Ko je odšel, je skoro obupala, ker ni vedela kaj in kako. Ležala je v razkopanih blazinah, brez vsakega jasnega sklepa. Kaj je pravzaprav Šved nameraval? Sumnja in dvom sta jo mučila... kaj ni mogoče, da bo vse še hujše, če se zdaj izroči njegovi oblasti?...
N Ne... nikjer ne more biti hujše, kakor pri temu Nikolaju Rokovu. Saj je bil živ satan boljši vsaj ta ni hlinil poštenjaka.
Neštetokrat si je že zagotovila, da ne gre s »Kincaide« brez svojega otroka in legla potem dolgo po navadni uri k počitku. Slekla se ni; odeja je bila tesno povezana in pripravljena.
Bilo je menda okrog polnoči, ko je nekdo tiho potrkal.
Naglo je smuknila k vratom in odrinila zapah.
V rahlo odprti špranji je zagledala Šveda. Bil je močno zagrnjen in nosil pod pazduho sveženj, naj-brže svojo odejo. Z desnim kazalcem na ustnicah ji je ukazal, naj molči.
Stopil je tik k njej.
»Tu vzemite!« je šepetal. »In ostanite tiho kakor miš, ko se bliže ogledate. To je vaš otrok.«
Ona mu je naravnost iztrgala sveženj iz rok in materinske roke so pritisnile pokojno spečega otroka na srce. Po licih so ji drsele vroče solze veselja in drhtenja njenega telesa Je izdajalo veličino in srečo tega presenetljivega trenutka.
»Pojdite,« je silil Andersen. »Ne smeva izgubljati časa!«
Vzel je njene odeje in zunaj še svojo culo. Na krovu se je tiho plazil naprej in prisluškoval na vse strani, dočim je ona lezla po pleteni vrvi v čoln. Otroka ji je medtem zaradi varnosti odvzel.
V prihodnjem hipu je bil tudi sam na mestu. Prerezal je vrv in čoln je bil prost. Previdno je zgrabil s cunjami ovita vesla, toda kmalu se je lahko že z vso silo uprl vanje. Že so ju pozdravljale črne sence reke Ugambi.
Andersen ie veslal, kot bi bil popolnoma gotov svoje stvari in ko je čez pol ure pogledal mesec skozi temne oblake, sta na levi zagledala izliv nekega stranskega otoka reke Ugambi. Šved Je ostro zaveslal proti temu toku.
Jane se je med tem več kakor enkrat čudila, kako dobro pozna njen vodnih te kraje. Saj ni vedela, da se je kot kuhar peljal dan poprej v malo, ob reki ležečo vas, kjer je z zameno iztržil nove zaloge za »Kincaido« in pri tej priliki pripravil vse podrobnosti za ta drzni poskus.
Dasi se je blestel polni mesec na nebu. so bile vode te male reke pogreznjene v popolno temo. Oba brega nista bila daleč vsaksebi. Mogočna, stara drevesa so ponosno kipela proti nebu; njihove veje so se v orjaškem oboku stikale nad reko, kakor bi si podajale roke. Ljubko zelenje se je bujno prepletalo od vejice do vejice ali pa je pozdravljalo v vetru plešoč s svojih ponosnih višin, kakor bi hotelo obseči tisoč in stotisoč rok, ki so prožile rastline iz vodnega dna k tej čudni cvetoči strehi. Tu in tam je udarec vesla prepodil krokodila iz gladkih voda ali pa je s peščene sipine planila družica povodnjega konja v svojo hladno vodno domačijo.
In skrivnostno je rastlo na drugi strani džungle, odkoder so doneli neprestani kriki, eden strašne jši od drugega; hijene, leopardi s hripavim renčanjem in globoko, strahotno rjovenje leva! Komal se je kdaj prej sklanjala nad Jano strašnejša noč z neizrečenimi skrivnostmi svojih senc.... in vendar je bila bolj srečna, kakor v poslednjih dneh, ki jih je preživela v toliki skrbi. Stiskala je nežno, ljubko bitje k sebi in tako sedela spredaj na čolnevem rilcu.
Podpirajte Jugoslovansko Matico»
mia.iiKimmmiAiia.iiAi
mreiHfiivtmiviitfimivi
Gradbeno podjetje
Arhitekt
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB.
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
» Popolnoma varno naložite denar v
: Ljubljansko posojilnico,
r. z. i o. z.
******
ulAj
Oglašujte v
Jarodni Dnevnik".
V vseh špecerijskih prodajalnah
se dobi
OHRN
' v Ljubljani, Mestni trg štev. 6
ker Ima ie nad
[10,000.000 Jamstvene glavnice
s>	Vloge na hranilne knjižice in tekoči
£	račun obrestuje W najugodneje.	jr
MALI OGLASI
l nalili
in zemljišči trguje »Posredovalec« Ljubljana, Sv. Petra c. it. 23.
Ma
najboljši pridatek k hrani.
KUPUJTE trgovcih
ki oglašujejo v Narodnem Dnevniku j
Ploda se
trinadstropna hiša v Ljubljani, Stari trg 20. Resne ponudbe na naslov: M. Umek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 13. Posredovalci IzključenL
Od pondeljka 3. nov. do sobote 8. nov. 1.1.
velika jesenska prodaja ostankov
manufakturnega blaga po izjemno If* znižanih cenah pri
TEKSTILBAZARJU,
LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, I. NADSTR.
Prodaja »kozi cel teden vaak dani
Ceniki zastonj!
P. n.
šivilje in gospodiinje opozarjamo, da sozopet dospeli
skoro nov plašč in pelerina za dečka 3 do 5 let. — Naslov v upravi lista.
za gospode in dame K EL C, Maribor, Stolna uL 5, Izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela.
najboljši šivalni stroji
„Gritzner‘-
v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo. Isto-tam vseh vrst čevljarski stroji „Adler" (Flachštef), cilinder, levoročni in krojaški. Pouk v vezenju ter krpanju perila in nogavic (Stofanje) brezplačno edino le pri:
JOSIP PETEM
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika ob vodi I Popravila sprejemamo
m k
nagrade dobi, kdor preskrbi poštenemu, oženjenemu upokojencu mesto hišnika v sredini ali periferiji Ljubljane. Ponudbe na upravo lista pod .Takoj 8.000“.
Kioje (mire)
po najnovejši modi, poljubne za dame in gospode, razpošilja
Knafsli Alojzij
strokovni učitelj za krojaštvo Ljubljana Križevniška ul. 2.
Detelino seme, fižol ln gobe
kupu)« Sever & komp., Ljubljana, VVoHova ul. 12.
velike 154 X 200, dobro prešite, iz močnega rožnatega
kambrika s fino pavoio po Din 220'—
fini flanel porhant po Din 14’— in razne ostanke po skoro polovični ceni razpošilja po pošti Tekstil bazar, Ljubljana, Krekov trg. Zahtevajte novi omiki
Rezan les in divi
Vam proda najugodnejše »Posredovalec« Ljubljana, Sv.Petra c. 23.
ln komisijsko trgovino obavlja ..Posredovalec** Sv. Petra cesta 23.
Meniti pik
moški in žaket s telovnikom, vse dobro ohranjeno se ugodno proda.
Naslov pova uprava Ust«.
Kopi se
Pia steklenice
od »Juhana« kupuje družba »Juhan«, Ljubljana, Gradišče 13.
Sprejme se
več oricb na boljšo domačo hrano. Natančneje se poizve V upravi lista.
se
mala preprosta sobioa v sredini mesta. Ponudbe na upravo Usta pod »Soba«.
Za
D
najprimernejši in visoko-kalorični Trobnodolski premog. — Dobavlja ga po originalni rudniški ceni glavni zastopnik premogo-kopa TROBN1DOL
DOM. ČEBIN
trs, s premozom
UDBUftH*. W0lta?a mi/II.
mala hiša na periferiji ali v okoUcl Ljubljane. Ponudbe e navedbo cene na npravo Usta pod »Dom«.
RK!
dobro vpeljan potnik paplrn trgovin«, ki bi bil pripravljen Š prevzeti dobro idoče 3 mesečni serijsko blago proti proviziji.
Naslov pri upravi lista.
srednjo z dvema posteljama za dva solidna gospoda se išče za takoj Ponudbe na uprave lista pod: »Takoj«.
in obrtnih lokalov, stanovanj, mesečnih gob in hiš naj blagovolijo poslati naslove »Posredovalcu« — Ljubljana, Sv. Petra c. 23, ki jih oddaja interesentom.
Pan tirni
vse vrste gumijaste robe, kakor tudi popravila galoš sprejem* po najkulantnejših cenah Pete* Škafar, Ljubljana, Rimska c. 1L
Ma
(hebel)
znamke »National* dobro ohranjena, ugodni ceni proda, tančneje se poizve v trgovini M. Hladnik v D. M. v Polju pri Ljubljani.
\