©■ ^ywStice NO. 187 Afriška Domovina lli'i 1 AMERICAN IN SPIRIT FORGION IN LAN9UMC ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 24, 1947 LETO XLIZ—VOL. ILH f Dr. James Seliškar umrl Rusija je izgubila pred skupftino boj za dnevni red Zadnji teden je naš list poročal, da je prvi slovenski zdravnik v Clevelandu, dr. James M. Seliškar, nehal uradovati in da bo šel v pokoj zaradi telesne oslabelosti. Takrat pač nismo slutili, da bo užival tako potreben počitek samo nekaj dni, da — samo nekaj ur. Včeraj popoldne je namreč prišel še enkrat v svoj urad in povedal, da ne bo prišel več nazaj. Tožil je, da se nič dobro ne počuti. Odpeljal se je domov in ob dveh popoldne je izdihnil svojo blago dušo v krogu svoje dobre družine. Kar zaspal je. Z dr. Seliškarjem je legla v grob ena najbolj markantnih slovenskih osebnosti v Ameriki. Saj je bil doktor navdušen Slovenec vse do zadnjega, njega dni dober pevec (poučeval je nekaj časa pevski zbor Triglav), bil je ves vnet za slovenske podporne organizacije, bil je urednik Nove Domovine in od 1920 do 1933 tudi predsednik slovenske banke, North American Bank Co., katero je on organiziral in jo dobro vodil do svetovne krize. V mladih letih je rad šel na konvencije KSKJ kot delegat. On je bil, ki je ustanovil Slovensko dobrodelno zvezo, spisal zanjo prva pravila, zastonj preiskal nad 1000 prvih članov in bil njen vrhovni zdravnik do časa, ko se je gotovim elementom zdelo, da preveč gleda na organizacijo in premalo za takozvane "maroderje.” Vrgli so ga iz gl. urada na konvenciji v Lorainu prav tisti, ki so potem vrgli tudi njegovega naslednika. Leta 1920 je organiziral slovensko banko in bil njen predsednik. Banka je dobro napredovala vse do krize, ki je zadela ves svet in tudi to banko. Ni bila njegova krivda, da je banka saprla, ampak to, ker je zaprla Guardian banka, pri ka- Višinski ni hotel, da bi prišlo vprašanje Koreje in Grške na dnevni red New York. — Ruski delegat Andrej Višinski je včeraj izgubil dve veliki bitki pred narodno skupščino. Z vso silo Be je boril, da bi ne prišlo vprašanje Koreje in zadeva Balkana na dnevni red skupščine. Skupščina je pa odglasovala proti Rusiji z 38 proti 6 glasovom kar se tiče balkanskega vprašanja in z 41 proti 6, kar se tiče vprašanja Koreje. Oba predloga je stavil ameriški državni tajnik Marshall, ki je torej zmagal v obeh vprašanjih. Z Rusijo so vselej glasovale samo«njene vazalke, ki morajo glasovati kakor je ukaz iz Moskve in ne drugače, če vedo, kaj je dobro zanje. Višinski je včeraj napadel Argentino, ker je ostala nevtralna tekom zadnje vojne. Odgovoril mu je takoj argentinski delegat, ki je vrgel Višinskemu v obraz: “Ako je bila Sovjetska Rusija nevtralna, ko je Hitler basal v malho Poljsko, Češko, Avstrijo, Francijo, Jugoslavijo in vse ostale evropske dežele, zakaj bi ne smela ; predsednik Seliškar bi bil morda danes še pri vsem zdravju. Pozneje je bil postavljen za likvidatorja stare banke in če bi mu bili pustili, bi bili dobili vsi vlagatelji že davno ves svoj denar in tudi za delničarje bi bilo nekaj ostalo;' To se je dokazalo pozneje, ko je novi likvidator vrgel na trg vrednote banke za vsak denar in tako izgubil ogromnega denarja. Ampak bili so ljudje, ki so mislili, da si bodo basali žepe z likvidacijo banke. Povzročili so, da je bil dr. Seliškar odstavljen, toda sodnija je mislila drugače in fantički so ostali na cedilu. Ko je prišel novi likvidator, ki ni bil Slovenec, je bilo mahoma vse dobro. Nihče ga ni vprašal za račune, nihče za bilanco. Seveda, lastnega rojaka je treba uničiti, kot je to rada navada med nami. Pred tujcem se tako radi klanjamo, lasten rojak ni vreden nič. Če bodo tisti, ki s mladi dr. Seliškar mnogo udejstvoval v slovenskem kulturnem in društvenem življenju, še ob svoji smrti je bil član sledečih društev: Slovenec št. 1 SDZ, sv. Vida št. 25 KSKJ, dvor Baraga 1317 COF, sv. Antona Pad. št. 138 C. K. of O., HBZ, dalje je bil član WOW. V močnih letih je rad gojil tudi šport. Bil je lovec, ribič, ob prostem času je igral tudi golf. Bil je vedno vesel družab. nik in ves srečen je bil če je slišal slovensko melodijo. V vsem svojem dostikrat burnem življenju, je^>stal vedno neomahljiv katoličan v njegovi družbi se ni smelo zabavljati čez Cerkev. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Friedo, ki boleha že več let ter 8 otrok: dr. Jim, Johna, Elizabeth poroč. Kuhar, Pavla, Richarda, Carla, Mary ih Donalda, in vnuke. Pokojni slovenski škof Trobec je bil njegov stric, bratranca sta Županski kandidat Pucel očita nasprotnikom, da ju podpirajo bogataši Cleveland, O. — Edward L. Pucel, kandidat za župana, očita svojim nasprotnikom, da ju podpirajo bogataši, ki niti ne živijo v Clevelandu. Pucel je začel s svojevrstno kampa njo s tem, da se vozi okrog v truku, se ustavi na uličnih vo galih in govori ljudem. Mr. Pucel je navedel imena nekaterih, ki podpirajo enega ali drugega županskega kandidata in sicer: George Humphrey, ki živi v Mentorju C. M. White, ki živi v Shaker Heights pozimi, poleti pa Gates Mills Albert Weather-head, ki*živi v Shaker Heights. 'Mr. Pucel je tudi dolžil mestno administracijo, da preveč plačuje za premog, da imamo predrago vožnjo na ulični železnici. Doma zrejeni pujski so prinesli lep denar Sheffield, Iowa. — Farmer Elmer Sherif je prodal 472 prašičev, ki jih je zredil doma. Zanje je prejel ček za 857,871. SielzrenisproH AMERIKA ZAHTEVA OD “) j! 1 TITA, DA VRNE VOJAKE svoji zgodovini Tako je govoril kardinal Spellman na Evharističnem kongresu včeraj Buffalo, N. Y. —- Tukaj se vrši 7. Evharistični kongres. Nad 40,000 oseb se je udeležilo, 64 škofov in nadškofov iz Amerike in Kanadb, več sto prelatov in zastopnikov večinoma vseh katoliških organizacij. Kongres se vrši t mestnem stadionu. Pri pontiflkalni maši včeraj je govoril kardinal Francis Spellman, ki je poudarjal, da stoji svet danes pred odločitvijo, če preživi, ali pa samega sebe uniči. "Za naših dni je šel svet dvakrat na Kalvarijo, pa ne na Kalvarijo miru in, ljubezni, ampak Kalvarijo vojne in uničenja ne za Krista in njegovo ljubezen, ampak za brezbožnim motivom, ki imajo izvor v peklu,” je govoril kardinal. ‘Nespametno bi ljilo samega sebe varati, da živimo v miru, ker resnica je, da sebičnost, za katero smo se borili v vojni, donaša sad. Ves svet in vsako človeško bitje zre danes nasproti največji krizi, kar jih pozna zgodovina civilizacije. Ura se steka in svei Jugoslovanska patrulja je prijela tri ameriške vojake na ozemlju svobodne tržaške države ter jih prisilila z orožjem, da so šli na jugoslovansko stran Trst, 23. sept. — Glavni stan ameriške armade v Trstu je zahteval od jugoslovanskih oblasti, da takoj izpuste ameriškega častnika in dva vojaka, ki so jih pograbile Titove čete včeraj, ko so bili na konjeniški patrulji na tržaškem ozemlju, Jugoslovani so prisilili ameriške vojake z orožjem, da so morali preko meje v Jugoslavijo. Uradno poročilo ameriških oblasti v Trstu se glasi, da so ameriški vojaki patruljirali blizu postojanke, kjer so skušali Jugoslovani zadnji teden izsiliti prehod čez mejo np tržaško ozemlje. Imena teh treh ugrabljenih ameriških vojakov so: Nadporočnik William Van Atten, Pfc. Earl Hendrick in Pfc. Glen Myers. Nadporočnik Van Atten je bil že lanskega julija obstreljevan od jugoslovanskih čet na cesti med Gorico in Trstom. Takrat se je vozil z avtom. Voznik je bil ubit in en vojak ranjen. Uradno poročilo o včerajšnjem dogodku na jugoslovanski meji se glasi: je. Potem se jih je pa videlo, kako so šli naprej, dočim so držali Jugoslovani naperjene proti njim puške. Amerikan-ci so bili primorani prestopiti mejo v Jugoslavijo.” “Kmalu zatem se je eden izmed tistih treh vojakov venil po konje, ki jih je tudi odpeljal na jugoslovansko stran. Vse tri prijete vojake so videli z nekega opazovališča, kako so šli v vas ‘Goriano’ pod oboroženo stražo.” “Glavni stan ameriške armade v Trstu je takoj apeliral na jugoslovansko misijo za tržaško, da se prijete vojake takoj vrne. Toda dozdaj niso dobili še nobenega odgovora,” zatrjuje poročilo. % ------o------- Rame drobne novice h Clevelanda in te okolice It bolnišnice— Mrs. Ana Prosen iz 19716 Arrowhead Ave. se je vrnila domov iz bolnišnice. Prijatelji jo zdaj lahko obiščejo na domu. Radi asesmenta— Ne smemo pozabiti, da je jutri 26. dan v mesecu, ko društveni tajniki in tajnice pobirajo asesmente. Naša prva dolžnost je, da ob pravem času plačamo svoj društevni asesment. Na zabavo vabijo— Odbor, ki deluje za izvolitev Edwarda Pucla za župana, bo priredil j utr j večer prijetno zabavo v SDD na Waterloo Rd. Prišel bo tudi Mr. Pucel, ki bo imel ob tej priliki važen govor. Pri vratih bodo oddajali lepe nagrade, v dvorani bo pa vsega za veselo zabavo. Pisma pri nas— Pri nas ima dvoje pisem John Mohorčič. Piše mu Anton Mohorčič iz Ljubljane. V bolnišnico— Frances Zakrajšek, hčerka Mr. in Mrs. Andrew Zakrajšek iz 1142 E. 76 St., se je podala še 15. sept. v Charity bolnišnico. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja. ---------------o------ viti.” Župan Burke bo imel nocoj shod v SND na St. Clair Ave. Nocoj ob 8 bo v spod. dvorani SND na St. Clair Ave. shod demokratske stranke, ki podpira sedanjega župana Tom Burke za ponovno izvolitev. Župan Burke bo povedal volivcem, zakaj je upravičen do ponovne izvolitve, z drugo besedo: dal bo odgovor od svojega hiševanja zadnji dve leti. Sliši se, da se bo izjavil za izvolitev Burka tudi bivši guverner in bivši župan Frank J. Lausche. Ta je bil namreč, ki je postavil za svojega naslednika kot župana Burka, ko je bil sam izvoljen za guvernerja. Ako bo Mr. Lausche govoril nocoj na shodu, še ni znano, ker je v Washingtonu. Svetovno, štetje priredijo leta 1960 Washington. — Mednarodni insjitut za statistiko namerava izvesti leta 1960 po vsem svetu štetje ljudi. ' To se pravi, če ne bo med tem kake vojske ali kakšna druga zapreka. meji, ko je spazil jugoslovansko patruljo, s katero je že poprej izmenjal nekaj besed v vsej prijaznosti. Videti je bilo, da se obe patrulji dobro razumeta. Nadporočnik in dva vojaka sta stopila s konj in šli so peš proti meji. ‘^Videli so jih, kako so ti trije govorili z jugoslovanskimi vojaki v razllalji 30 do 35 čevljev od jugoslovanske me- Washington. — Zed. države so včeraj očitale Albaniji, da je pokazala črno nehvaležnost, ko je trdila, da so bili ameriški uradniki zapleteni v sabotažo proti komunistični vladi premierja Hodže. To je izjavil albanski državi tožilec pri obravnavi v Tiranu, ko so sodili 24 oseb radi akcije proti vladi. Boljka vlada je __________ vodjo opozicije DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE mu župnika Joe in John Trobec v Minnesoti. Pogreb blagega pokojnika bo v petek zjutraj iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Jeronima in na pokopališče Kalvarijo. Pisec teh vrstic je poznal dr. Seliškarja čez 30 let in dobro ga je poznal. Zato lahko trdi, da dr. Seliškar ni umrl bogat mož, niti malo premožen ne. Kakor je prišel v Ameriko s praznimi žepi, tako odhaja. Morda bi mu ne bilo treba do zadnje ure izvrševati svoj posel, če bi imel tisto, ali morda del tistega, kar so mu ostali ljudje dolžni v 42 letih zdravniške službe. Zato naj bodo tisti, ki mislijo, da si je nabral milijone, kar potolaženi. Ob svoji smrti ni imel na vesti niti enega krivičnega vinarja. Morda bi bilo dostikrat boljše, če bi se bil znal hliniti in dobrikati, pa trepljati po rami. Toda bil je molčeč in mislil (Došle preko Trsta) ŠTAJERSKI ZLATOMAšNI-KI. — V mariborski škofiji, ki se rada imenuje s svojim starim imenom lavantinska škofija, so leto? obhajali zlato mašo sledeči gospodje: KlekI Jožef, častni kanonik lavantinskega kapitlja. Rojen je bil v Tišini v Prekmurju. Svoj čas se je mnogo udejstvoval v-javnem življenju in Se je po pravici mogel imenovati voditelj Prekmurcev. Organiziral je Prekmurce politično in gospodarsko in jih vodil tudi s svojim listom “Novina.” Mnogo je moral prestati pod Madžari radi svojega slovanstva še v stari Avstro-Ogrski. Ko je po prvi svetovni vojski na Madžarskem zavladal zg kratko dobo komunizem pod znanim Belom Kunom, je tudi Klekl moral bežati, da ga niso ubili. Pobegnil je napravljen kot delavec, ki gre iskat delo. V Ju goslaviji je bil več let zastopnik Prekmurja v belgrajski narodni skupščini. Sedaj živi tiho življenje v Crensovcih sre- hovih službenih mest. Na daljni zlatomašnik je Zorko Melhior, doma iz Zdol. Zadnje njegovo mesto je bilo v Spodnji Polskavi. Zorko se je mnogo trudil za slovensko zadružništvo. Imenovati se mote pijonir štajerskega zadružništva. Tudi zlatomašnik Gregorij Flis, misijonar sv. Vinvencija Pavelskega, je rodom iz štajerskega. Rojen je bil v Frankolovem pri Celju. Sedaj živi v Ljubljani, kjer je še vedno delaven na prižnici in v spovednici. GOSPODOVA ŽETEV. — 23. junija se je preselil v večnost zlatomašnik Karol Hutt-ner, nadžupnik in dekan v Vuzenici v 79. letu svojega življenja. Bil je po rodu Ceh, ki je poprej služboval po raznih župnijah na Koroškem. Leta 1922 je prišel v mariborsko škofijo. POMOŽNI ŠKOF V MARIBORU. dr. Maksimilijan Držečnik je imenovan za stolnega dekana lavantinskega ka- svoje. Polena, ki so mu jih metali nekateri pod noge so ga bolela, toda molčal je, in trpel. Edino, kar je dostikrat rekel: j Rojen je bil v Kapelah pri Bre-“Mimo vest imam, da sem hotel vsem samo dobro.” žicah. Med nemško okupaci- Mi vemo, če le kdo to ve, da je govoril iz svojega pošte-, jo je tudi njega zadela usoda nega slovenskega srca. j tolikih štajerskih duhovnikov, Na svidenje, dragi prijatelj... da so jih Nemci spodili z uji- di med svojimi Prekmurci, ki pjyja> Dejansko upravlja jih je celo svoje življenje tako teh težkih {asih v80 veiiko ia. ljubil in toliko zanje delal. vantinsko škofijo. Pod upra-Drugi zlatomašnik je Kro*|Vo ^ gkofjje spadajo, kot zna- šelj Franc, župnik v Mozirju. škofije, ki so po prvi svetovni vojni bili odcepljeni od Koroške in so pripadli Jugoslaviji. Zed. države so se obrnile celo v Moskvo, da bi ga rešile Sofija. — Bolgarska vlada je včeraj naznanila, da je obesila Nikolaja Petkova, vodjo agrarne stranke, ki je bila v opoziciji komunistični stranki. Obesili so ga o polnoči in dve uri zatem je bilo usmrčenje že objavljeno v javnosti. Zed. države so se zelo trudile, da bi izposlovale za Petkova pomiloščenje. Obrnile so se za posredovanje naravnost Moskvo, toda ni pomagalo nič. Petkov je moral s poti, ker je bil proti komunistom. Petkova so obsodili na smrt na obdolžbo, da je hotel vreči komunistično vlado. Petkov je pri obravnavi trdil, da je bilo vse, kar je napravil to, da je priporočal narodu, naj pri volitvah glasuje proti komunistični stranki. Ameriški vladi se je pridružila tudi Anglija in obe sta rotili Moskvo, naj izposluje pri bolgarski vladi, da Petkov ne bo usmrčen. Moskva ni hotela storiti nobenega koraka radi tega. Ohijski kongresniki bodo obiskal Evropo Washington. — Od' 23 ohij-skih kongresnikov jih je polovica že v Evropi, ali se pa pripravlja na pot. Zadnja, ki sta se priglasila je poslanec Michael A. Feighan iz 20. okraja (Cleveland) in Michael J. Kir-wan iz Youngstowna. Odpeljala se bosta v armadnem letalu v Evropo. Nameravata obiskati arma- no, oni deli celovške (krške) dne postojanke v Nemčiji, Av- striji in Italiji ter več taborišč, kjer se nahajajo begunci. Mrs. Frances Bolton iz 22. ok- Dalje Prekmurje, ki je pred raja je odpotovala že zadnji, te-(Dalle na I. strut) den v EPPt. »ir mramfig& domovina, september 24,1947 M Amerik Domovih *- . m i. 1 luiaiiaium-- «“ ufa mrnnmZ (JA1CE8- DZBBVSO, editor) nimchlr An. Df»S«w MM Omtal i. ODI* PubUibod d»Bj ««mx BMuntaye. BundAj« tod BolldMe___ NAROČNINA: Za Ameriko na leto *7.00; «a Cleveland In iranaAn po podtl U 600 letO $8*00/ Za Ameriko pol leta MM; ea Cleveland ln Kanade »e potu pol leta MAO. Za Ameriko tetrt leta MAO; ea Cleveland In Kanado po polti Oetrt leta M.W. Za dveeland ln oIMloo po nauMdh; eelo leto MM. pol leta MAO. Oetrt lota MAO. Poeameana Mevllka etana t centov. SUBSCRIPTION RATES: United Statee MM per rear; Cleveland and Canada to mall MM per »ear. U. 8. MM tor 0 monthe. Cleveland and Canada to mall MAO for 0 months. U g. MM for t monthe Cleveland and Canada to mall M.7S for 3 monthe. Cleveland and suburb« to Carrier MM per nar. mm for 0 monthe. MM for I monthe. Single eoplee > cente each.____________ Mitered ai eecood-dam matter Januar? oth UM. Cleveland. Oblo. under the Act of March 3rd IMP. at the Poet Office at »88 No. 187 Wed., Sept. 24, 1947 Wallace zopet govori Predpretekli četrtek je imel Henry A.^Wallace spet govor v Madison Square Gardenu v New Yorku,' kjer je spet mešal pojme, s čemer se je že prej zelo prikupil komunistom. Kot mojster zavijanja dejstev, ako služi to njegovim namenom, je Wallace izjavil, “če mi mislimo, da je v svetu ne-• mogoče živeti stran ob strani s komunizmom, tedaj sprejemamo s tem neizbežnost samomorilne vojne.” Kar je Wallace pri tem spregledal, je bilo dejstvo, da sta tekom vse vojne in še poldrugo leto po vojni tako ameriška vlada kakor ameriško ljudstvo verjela, da bo lahko mogoče tretjo svetovno vojno, da bodo zopet imeli priliko dajati za bilijone vrednosti Sovjetski Rusiji, kot je bil to slučaj v zadnji vojni, za kar nam Rusija še danes ni plačala, kar je obljubila plačati. ; Višinski menda sam ni verjel svojim besedam, ko je zmerjal Amerikance, da izzivajo vojno. Ker če bi sam sebi verjel, bi takih besed ne govoril. Dozdaj so bile namreč prav take besede, kot jih je izrekel Višinski dovolj, da je prišlo do vojne. Ampak Višinski je vedel, da lahko reče kar hoče, pa ne bodo Zed. države zgrabile za orožje. Na besede navadnega prosekutorja že ne, čeprav govori v imenu vlade. Torej naj se Andrej Višinski kar brez skrbi izkašlja. ................................................... BESEDA IZ NARODA 11111111 11 1111 I “ ■ ........ I M >**+♦! Prav lepa hvala! živeti v svetu stran ob strani s komunizmom. Nobenega dvoma ni bilo glede našega prizadevanja za sodelovanje z Rusijo in ne veje, ki se priklanjajo ka- Wickliffe, 0— čas beži s tako naglico in zdi se mi, da smo imele prireditev šele pred par dnevi, pa je že več kot dva tedna za nami. Ko smo se pripravljale za prireditev, smo slišale marsikatero zbadljivo. Od nekod je celo priletelo, da bo tp en ogromen fiasko. Toda tistih želje se niso uresničile in izpolnile. Pač pa je vse uspelo nepričakovano dobro, še veliko bolje kot smo pričakovale. Najprej hvala Bogu, potem pa vsem, ki so nam stali ob strani vse skozi. Lepa hvala trgovcefn za velikodušno pomoč v oglasih, čast jim! Pokazali so, da so hrasti terih”, ker bo dopoljnena vsota $10,000. Toda sklenili pa so, da tudi sedaj ne bodo držali rok križem, ampak zbirali bodo obutev in obleko pa tudi prispevke v denarju in pošiljali kar iz Clevelanda po raznih taboriščih. Pomagajmo jim še naprej, kajti zima se bliža in potreba je povsod velika. S pozdravom Mary Stusek, od podr. št. 49 SŽZ. bo delalo življenje poleg nje in vsi smo verjeli, da nam nobenih težav. Rusi sami so bili tisti, ki so jasno pokazali, da ne verujejo, da bi mogli živeti v svetu stran ob strani s kapitalizmom. Mi nismo nikoli pričeli izvajati kake kampanje za uničenje komunizma. Držali smo se načele, naj le Rusi imajo svoj komunizem, ako ga žele in hočejo. Ne mi, temveč Rusi so tisti, ki so pričeli izvajati svet obsegajoč program za podminiranje in uničenje svobodnega podjetništva, reprezentativnih vlad in človeških pravic, kjer koli slednje obstojajo. Ako je danes veliko število Amerikancev, ki so uverjeni, da je nemogoče živeti v miru skupno s komunizmom in ki so neradi prišli do zaključka, da je vojna neizogibna, je to zato, ker jih je Rusija prepričala, da je slednja namenjena pričeti z nanrf-vojno, »ko se ne uklonimo- njeni dominaciji. Danes je jasno, da je Wallace še vedno veliki duhovnik “apizanja.” Njegova lastna dežela je vedno v krivem, Rusija pa vedno v pravem. Vse, kar nam je storiti, je, da se uklonimo Rusiji in vsi svetovni problemi bodo gladko rešeni. Wallace pa je tudi mojster v postavljanju slamnatih mož. Dva taka slamnata možica je postavil na svojem shodu v New Yorku, nakar ju je prebodel s svojim kopjem. Eden teh slamnatih možicev je bil bivši predsednik Herbert Hoover, drugi pa Wall Street. Ker je predsednik Truman zgodaj v tem letu vprašal Iiboverja, naj slednji prouči razmere v Evropi, je Wallace izjavil, da Hooverjeva filozofija dominira zdaj ameriško zunanjo politiko ter da je njegovo poročilo, v katerem nujno svetuje obnovo nemške industrije, sedaj temelj celotnega našega programa za obnovo Evrope. No, in kaj potem? Ali je ta program slab samo zato, ker ga je Hoover priporočil? Zdi se, da Wallace misli tako, čeprav je danes splošno priznano od vseh, razen od komunistov, da zapadna Evropa ne more okrevati od učinkov vojne m da ne more prenehati biti breme ameriških davkoplačevalcev, dokler ne bo oživljena in obnovljena nemška industrija. Ampak Wallace je šel še dalje v obsodbi tega programa. Rekel je, da je to direktno nasprotje sporazuma oziroma pogodbe v Potsdamu. To je, seveda, namenoma potvorjeno dejstvo. En sporazum, dosežen v Potsdamu in ki je fundamenta-!cn za obnovo Evrope, določa, da se mora Nemčijo upravljati kot ekonomsko edinico. Na ta sporazum pa se Rusi niti naj-nignj ne ozirajo. Mi si zdaj prizadevamo, ^la izvedemo ta del sporazuma v. onih zonah Nemčije, ki niso okupirane po Rusiji. In glejte: po Wallace-jevem mnenju je Rusija zopet v pravem, mi pa v krivem ... Njegov drugi slamnati možic, Wall Street, pa mora izzvati rdečico zadrege na Wallacejevih licih. On je namreč imenoval vrsto imen, ki so imeli prej stike z Wall- Streetom in so zdaj na važnih vladnih mestih v Washintgonu. Med temi je imenoval tudi sledeča imena: Robert Lovett, Charles Saltz-man, Lewis Douglas, James Forrestal, W. Averel Harriman, generalmajor William Draper in John J. McCloy. Nato je še izjavil, da je “pod republikanci Wall Street ‘ronal” Ameriko, pod sedanjo administracijo pa se Wall Street pripravlja “ro-nati’ svet.” Dobro bi bilo, če bi kdo vprašal Wallace-a, kako so vsi ti .Wall Streetarji sploh prišli v vlado. Odgovor je, da jih je sam Wallacejev vzornik, pokojni predsednik Roosevelt imenoval, da bi pomagali vladi v njenih vojnih prizadevanjih, in dovršili so res tako izborno delo, da jih je potem še predsednik Truman naprosil, da ostanejo v vladni službi. Isto pa se ne more reči o Henryju A. Wal’ace-ju. Iz daljnega zapada mor veter vleče. Enako hvala nabiralcem in darovalcem nagrad in prispevkov v gotovini. Bog povrni stotero vsem delavkam in delavcem, od gl. predsednice do zadnje članice. Vsi ste imeli zavest, da bo z vašo pomočjo pomagano sirotam. Zato pa je Bog blagoslovil (ne Enakopravnost) vaše delo, da je imelo tako lep uspeh. Hvala podružnicam, katere ste se odzvale vabilu gl. predsednice A. Novak in delale ter sodelovale kot v. resnici dobre in zveste članice Slovenske ženske zveze, pod čije pokroviteljstvom se je vršila ta prireditev. Hvala članicam tistih podružnic, ki se iz različnih vzrokov niso odzvale vabilu, pa so posamezne članice prišle in tako pokazale svojo značajnost in pripomogle k boljšemu uspehu. Bog povrni pisatelju članka “Odpri srce, odpfri roke.” Prepričane smo, da je povest nesrečne Anke in še bolj nesrečnih njenih otročičev ganila marsikatero srce, da se je na široko odprlo za uboge sirote tam v stari domovini. Najlepša hvala čč. gg. duhovnikom, posebno pa govornikom, ki so nam povedali veliko zanimivega in poučljive-ga. Vse se je izvršilo v splošno zadovoljnost, v čast in ponos delavcem in pa v pomoč trpečim. S tem tisočakom bo torej zaključena kampanja “odbora sto- Enumclaw, Wash. — že dolgo sem se pripravljala, da bi nekaj napisala za Ameriško Domovino. No, končno sem se pa le pripravila. Odkar nas je zapustil dnevnik Amerikanski Slovenec, zelo pogrešam slovenskega dnevnika, zato pa pošiljam celoletno naročnino za Ameriško Domovino, če je pri tem kak: šna nagrada, gre ta Mrs. Johani Logar. Ta dob|p žena si je liko prizadevala in nam prinašala list vsako nedeljo do cerkve" in nam ga dala in to skoro več kot dve leti. Tako se nam je list priljubil da sedaj ne moremo biti brez njega. Vam, Mrs. Logar pa prav lepa hvala, za ves Vaš trud in Cleveland, O. — Naš sport zanimanja in dobre volje med ali prav za prav tekme smo zaključili za to sezono na strelišču Rainbow Hunting kluba. Zmagovalec za to sezijo je zopet in ostane še nadalje Slovenski lovski klub Barberton. Daši je že šlo tem fantom precej za nohte, ker fantje od Euclid Rifle kluba so se zelo potrudili in pokazali vso odločnost v tem boju za prvenstvo. In če bo šlo tako naprej, bodo prihodnje leto gotovo zmagovlaci. Le tako naprej, ker v odločnosti in zanimanju je vedno več razmaha v vsaki stvari, zato pa naj bo tudi v tem našem športu več nami. Žal, da se ne morerfl tako pohvalno izreči o Rainbow Hunting klpbu, ki ni pokazal tiste živahnosti, kot je navadno vladala v njih klubu vse od njegove ustanovitve. Kaj je temu vzrok — ne vem. Videti pa je, da ima precej naraščaja, samo iz-vežbati ga je treba v pravem disciplinarnem duhu kot to zahteva od nas vseh vsakdanja šola v našem življenju, če hoče-obstojati in napredovati, S. Baraga , ... 22 L. Podpadec . * .1 L.. 16 J. Dovgan' Točk ...102 Skupaj 186 točk. Zakaj moramo voliti Boyda Zmagovalec v teh tekmah je še nadalje Slovenski lovski klub Barberton, dasi za prav malo točk, kot je razvidno iz tabele o izidu streljanja. Hvala vsem fantom in ostalim udeležencem za navzočnost in njih dobro voljo, ki je vladala med nami. Moje čestitke pa gredo za enkrat še zmagovalcem v Barbertonu. Z lovskim pozdravom, Tajnik. ------o------- Bog plačaj, zdaj se pa potrudite, Ust Asia ie kakšnemu da boste novemu, da bo še kdo drugi vzljubil ta list in ga tudi naročii, tako, da bo Ameriška Domovina še bolj močna in trdna, da tako vsaj nekaj katoliškega ohranimo, dokler smo mi stari naseljenci še pri zdravju in življenju. Sicer pa smo tu na zapadu že bolj redki Slovenci in se tukaj ne more ravno.dosti storiti v korist našega lista. Tuikaj na zapadu smo imeli tudi malo suše, a zadnje dni je pa zopet malo namočilo in je vse kar nekam nanovo ozelenelo. Torej še enkrat hvala za trud Mrs. Logar in pozdrav vsem čitate- vai. ljem Ameriške Domovine. Mrs. John Chocata. 1. Ker ima določen program, voljo, zmožnost in energijo zastopati naše intersee v mestni zbornici. 2. Ker je v preteklosti dokazal, da ni v zakonodajnih delih učenec, ki bi se na naš račun učil administrativnih poslov. 3. Ker je in je bil v preteklosti vedno na uslugo vsakomur, ki ga je potreboval za pomoč in uslugo. 4. Ker ima nastop in značaj človeka, neglede na stan in poklic preprostega delavca. V naši mestni zbornici nam bo v kredit in ponos. 5. Ker je poštenjak od nog do glave, preprost in vljuden do vsakogar. Vemo o njem, da ne bo zaklepal vrat pred onimi, ki bodo njegovo pomoč iskali. 6. Ker smo prepričani, da se bo v mestni zbornici neustrašno potegnil za naše pravice, katere nam prii>ad«jp pp naši fizični in davčni moči v 32. vardi. 7. Ker vemo, da bo dobila 32. varda pod njegovim zastopstvom izboljšane ceste, boljšo javno postrežbo in večjo varnostno pro-tekcijo. 8. Ker o njem vemo, da je on mož principov in se ne bo dal voditi po skrahirani politični maši-ni, ampak bo vedno ostal tam, kjer bodo ljudski interesi. 9. Ker če bq Ed Pucel izvoljen za župana mesta Clevelanda, mu bo z bogatimi izkustvi desna roka v mestni zbornici in drugod, kjer bo njegove pomoči potrebo- čeprav se nam v življenju porajajo raje slabi kot dobri pojavi. Vendar pa moramo vedno stremeti po skupnem delu in v trdni volji doseči tisto pot kot nam jo predvideva duh (Sasa, s katerim moramo iti naprej, ako nočemo zaostati in mu podleči brez boja v teh kratkih dneh našega življenja. Poglejmo, kako je izpadlo streljanje. Prvi je streljal Rainbow Hunting klub: Demonstrirajmo našo narodno moč — Stroške za prehrano Nemčije v obeh vzhodnih področjih v prvih petih mesecih letošnjega leta cenijo na 180 milijonov dolarjev: 10. Ker je izmed vseh, ki kandidirajo v 32. vardi v mestno zastopstvo, najbolj zmožen in značajen kandidat, zato naj gre naš glas v torek 30. septembra za Williama Boyda. Boyd for Council 32. Ward Campaign Committee. F. Stopinsek 9 L. Hochevar 11 J. Zajc 15 J. Fortuna 12 Točk . 63 2.) A. Zabukovec .... . 20 J. Fortuna Sr. ... . 17 J, Rangus . 14 L. Bostnar . 4 S. Jakosh . 11 Točk • . 66 Skupaj 129 točk. Drugi je Trata! (Nadaljevanje ■ i. atranu duhovnik od komunistov ni nič prvo vojno spadalo pod madžarsko škofijo. Sombotely. SPREMEMBA V REŠKI ŠKOFIJI. — Reška škofija je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni, ko je Reka pripadla Italiji. Tudi mnogo slovenskih krajev, del Istre in del Notranjske, je pripadlo novoustanovljeni škofiji, škof v Reki je' bil Italijan. Zadnji škof Hugo Camozzo je 4. avgusta naslovil na svoje vernike pastirsko pismo, v katerem sporoča, da zapušča škofijo in poslavlja. Za škofijskega upravitelja je sveta stolica imenovala g. Karla Jamnika, dekana v Trnovem pri Ilirski Bistrici. PO SVOJEi PLAČILO JE ODŠEL 29. avgusta Franc Bratušek, župnik v Svetinjah v Slovenskih goricah in obenem dekan velikonedeljski. Gospod ga je poklical k sebi po dolgem iri težkem trpljenju. Pokopan je bil v Svetinjah 1. septembra. Bratušek je bil po vsej Štajerski znana osebnost, zlasti pa ga je vsakdo poznal v vinorodnih Slovenskih goricah. FRANC LOČNIšKAR, ljubljanski mestni šolski nadzornik v pokoju, je zapustil to dolino solz 28. avgusta. Imenovani je bil znan v mladinskih in učiteljskih krogih kot plodovit mladinski pesnik. Pred leti je polnil predale mladinskega lista “Vrtec.” Umrl je na posledicah avtomobilske nesreče. Pokopali so ga 31. avgusta v njegovi rojstni župniji, v Smledniku pri Medvodah. KAPLAN VIKTOR PERKO IZ ŠMARJETE OBSOJEN. — 24. avgusta je bil obsojen v Novem mestu na pet let ječe s prisilnim delom Viktor Perko, kaplan iz šmarjete. Po P9ro-čilih komunističnih listov (in novega in nič posebnega. Vendar naj omenimo še eno. Poročila komunističnih listov izpred sodišča pripovedujejo o vsakem obsojencu, kako je vse priznal in samega Bebe tlačil vedno globlje. Ali res misli to komunistično časopisje, da bodo ljudje verjeli, da je kdo tako govoril sam o sebi razen, če so ga z mukami prisilili. Izsiljene izjave pa so itak brez vrednosti. Tako piše “Slov. Por.,” da je Perko priznal, kako je kmetom prigovarjal, naj ne oddajo žita. Potem pa je vzkliknil: "Vsega tega je kriv moj veliki egoizem.” Kje pod božjim soncem kdo tako govoi ri pred sodiščem? Saj še v spovednici, kjer se človek sam obtoži, nihče ne govori tako, kaj šele pred sodiščem, kjer se zagovarja in brani. Tako je poročanje komunističnih listov. In partizan mora verjeti, če ne pa ni več pravoveren komunist. rjo s pokvarjenega zakle- drugih, ki bf-mogli' drugače s križem na L Petrich — IV1874 19001 KILDUB AVI. SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 114 SU KB tSSO Boleznina mehurju . in žlezah Ako imate težave z yodo in vas peče v odvodnem kanalu, ali če morate večkrat na vodo ali čutite bolečine v hrbtu, Je to nevarno znamenje. Posvetujte se z zdravnikom, ki ima 15 let uspešna izkušnje v bolnišnici v tej posebnosti. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CUNIC "Oče,” zavpije, “M. P. je vrezano na zaklepu, ti si napravil puško!” Od groze prevzet zastrmi Marko Paltram v dečka, njegove besede mu zvenijo kakor strašni glas poslednje sodbe. “Oče, tu je denar! — Oče, tu je zarjavela ura!” Landolu gorijo lica, trese se v slutnjah. “Vrzi vse v jamo!” zaškriplje Marko Paltram. “Oče, na členku je lep zlat prstan.” Toda deček izpusti prstan, kakor bi ga zlato žgalo v prste, zvenčeč se odbija obročič od kamna na kamen. __ In deček se je vrgel na kršje, ter presunljivo ihti. “Pomiri se, Landolo!” Marko Paltram boža neizmerno sočutno svojo hčer, ki so ji krasne mehke kite zdrknile izpod klobuka. “Oče, ječi deček, “v prstanu je vrezano ime: Cilgija Pre-mont.” 423 Citizens Bldg, 830 Euclid Ave. Telefon MAIn 6016 Cradhe ure: 10 do 4 razen ob sredah in po dogovoru MAKI ONE1 H 12*L mwuvr IM in mm YOUR IUY WORD • rov d* SaAaephnnblMldt ta tM bMO MMMM. SESSSSS DEMONSTRIRAJMO NASO NARODNO MOČ (Nadaljevanje s 2. strani) Pucel” smo mi in ni nas malo, marsikateri anglo-saksonskega pokolenja je z našimi glasovi prišel do udobnega življenja in tudi marsikateri obogatel skozi krvave žulje slovenskih rok. Mi’odločno odklanjamo ta “neki” ker se temelno zavedimo, našega dobrega državljanstva, zavedamo, da naše -dvake točno plačujemo ter kulturno in moralno k ameriški demokraciji in civilizaciji več, kakor svoj del prispevamo. Naša zahteva je in ostane, mi hočemo biti enaki drugim — to nam jamči ameriška ustava. Da efektno odgovorimo na ta “neki Pucel” stopimo v torek kot čala dnevne plače. Prvih šest hiš je šlo skozi še o pravem času. Zelo radi bi začeli z gradnjo še ostalih hiš, za katere imamo še praznih manj 11 lotov. . Od neke strani se nam obljublja, da bo v teku meseca in pol postavljena v Columbusu nova, tako rtkoč jeklena hiša kot vzorec. Taka hiša bi se dala v množini postaviti za okrog 7 do 8 tisoč, kar bi odgovarjalo, da bi se hiše hitro prodale. Na teh hišah se delajo že nekaj let preizkušnje in to zna rešiti vprašanje prevelikega pomanjkanja zidarjev, ki jih kontraktorji ne morejo dobiti. Slovenski kontraktor Mr. Janša je tudi pripravljen začeti z leseno hišo, katera bi bila obzidana z opeko. Taka bi stala o-krog 9 tisoč, toda trdi, da je nemogoče dobiti zidarje. Toda, zidati moramo! Kako naj se to vprašanje reši? VSE BREME NOSIJO SEDAJ SAMO NEKATERI TRGOVCI. Člani korporacije, trgovci, gostilničarji, nosijo to breme sami na svojih ramah. Naj sledi malo pojasnila o tem: Ko je katastrofa razdejala naselbino, je izgledalo tako, kakor da se tu naselbina za vselej- neha. Kompanije so bile pripravljene pokupiti lote ter razširiti industrijo do St. Clair Ave. Le zavednim trgovcem in faranom fare sv. Vida (nekaterim) se je posrečilo preprečiti to 'namero, katerim so šli na roko tudi lastniki lotov, da jih niso prodali drugim. To nas je rešilo velike polomije, ki bi nedvomno sledila da nišo bili storjeni koraki za pozidavo naselbine. Ameriško in naše časopisje je sodelovalo z i-dejo pozidave in na roke nam je šlo tudi mesto, ki je prevzelo nase izgraditev parka med novimi hišami in pa med plinsko družbo. BREME VSEGA TEGA JE poročati, ni) je bil obsojen ra- H^'^XvJlpr^ «™E™OVCE VA NA- nom ED. PUCEL FOR MAYOR di gospodarske sabotaže in ker zavrnimo to natolcevanje. Sedaj da je govoril proti ljudski oblasti. Baje je odvračal posestnike od tega, da bi oddajali žito kot ukazuje postava v novi svobodni Jugoslaviji. Med ljudmi je širil sovražno propagando z namenom, da bi izpodkopaval današnjo ureditev države. Odvračal je ljudi celo od komunističnih sestankov. To so seveda za današnji čas strašni grehi. Javni tožilec je ob koncu slovesno govoril takole: “Z obtoženim Per-kotom je pred ljudskim sodiščem tudi reakcija, ki ima svoj izvor v najvišjih vrhovih cerkvene hierarhije, ki si v zadnjem času po vsej državi prizadeva ovirati delovno ljudstvo pri delu za boljšo bodočnost.” To obdolžitev, da hierarhija, to je škofje ovirajo ljudstvo pri delu za boljšo bodočnost . sedaj ponavljajo vsi komunistični govorniki. Da je spet obsojen slovenski je čas, da domonstriramo našo narodno moč. Ed. Pucel for Mayor kampanjski odbor 32. varde. Iz urada korporacije za pozidavo novih hiš Cleveland, O.. — Gotovo ste marsikdo ozre na E. 61 in 62 St. da bi videl, če so že začeli zidati nadaljne hiše ali ne. O tem pričakujejo kaj pojasnila tudi člani korporacije. Radi tega naj sledi nekaj vrstic v odgovor. domov tu ne smemo in ne more- $22,900.00. Sledeči so prispevali morejo vsemu kaj. Ne prosi se Odprtih je nekaj mest za ženske v starosti 18 do 50 let za mazanje in zavijanje tort v veliki pekariji. Razni šifti. Dobra plača od ure. Predskušnje niso potrebne. Pismene ponudbe naslovite na “Box 6596,” Cleveland, Ohio. (189) SELBIN1! Naj bo povedano, da so žrtve trgovcev prevelike, da bi jih samo nekateri držali na svojih ramah. Naj vsak ve, da je bila korporacija ustanovljena za korist in ohranjenje vseh tukaj obstoječih trgovin. In prav tako tudi radi obstoječe cerkve in pa stavbe narodnega doma. če bi se to ne posrečilo, bi trpeli vsi. Sedaj mogoče tega ne vidite; toda zgodilo bi se bilo, če ne bi korporacija posegla vmes, kar se ne sme pozabiti. KDO SO TISTI, KI SO SE ODEVALI TEMV KLICU? To se mora jasno poudariti in s številkami zapisati, tako število in Zastoj je nastal zaradi draginje zidave. Lesenih in cenenih imena oseb, kakor tudi vsoto, ki so jo prispevali kot posojilo, ker mo zidati. Takšna je namreč bodo utrpeli tudi posebne stro- MALI OGLASI postava mesta. Zidati ,po nizki ceni, pa se ravno v tem času ne more, ker se ne dobi zidarjev, žal, dasi imamo Slovenci največ in najboljše zidarje, toda te poberejo druge kompanije, katere se kar kosajo, katera bo več pla- ške za izredna izplačila. To priznanje je korporacija tudi vsakemu obljubila, ko so bili vprašani za prispevke v korporacijo. Samo 27 trgovcev in gostilničarjev je prispevalo v posojilo vsoto p oveč ali manj skupno Harmonika naprodaj Naprodaj je Italo American harmonika, 120 basov, izdelka 1939. Pokličite med 6 in 6:30 zvečer RE 2464, f (188) Peč naprodaj Naprodaj je električna in plinska avtomatična peč. Vprašajte Mrs. Lazar, 1022 E. 71 St. 188) •ta* mA ta- abtata-ta Iv m) IktaKONOMV. •OAlAMTtt Ymt Btay SSS&fjS taVvk h* Ootatar tata! *■» pU vtafc Ctata JMliS UIOtATOUn, MC Sobo išče Samska priletna ženska bi rada dobila v najem 1 neopremljeno sobo in kuhinjo. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči na 1386 E. 30 St., spodaj. Pri nas dobite zdravilci “Streptomycin” ki se ga sicer težko dobi. Mandel Drug Co. 15702 Waterloo Kd. (Wed, Fri. x) po abecednem redu: Anžlovar trgovina $600, Ažman $600, Be-ros Studio $1000, Cimperman naj- firma $500, Demshar, stavbenik $1000, Gornik John Family — $1000, Grdina in Sinovi $6000, Grdina John Hardware $500, Grdina Shope $1000, Jalovec Mike gostilna $100, Dr. Kern $500, August Kollander $200, Komin Lekarna $500, Lužar gostilničar $500, Mayer trgovina s čevlji $2,000,. Mramor grocerija $500, Modic gostilna E. 62 St., $500, Modic Tino gostilna $1000, Ogrinc mesnica $600, Paulich gostilna $100, Petkovšek gostilna $1000, Pintar mesnica, St. Clair Ave. —* $1000, Simončič gostilna $1000, Slapnik James cvetličar, 6620 St. Clair Ave., $1000, Smrekar ardware $200, Mrs. Stampfel trgovina $1000. Skupaj $22,-900.00. Ti so bili toliko zavedni in pripravljeni prihiteti nd pomoč. Ves ta denar razen nekaterih stroškov, kakor merjenje parcel in še druge stroške, je sedaj alj v parcelah (lotih) ali pa je na banki. Med tem časom so bile večkrat sklicane seje članov korporacije, toda so se odzvali samo nekateri, drugi ne vedo povsem o težavah zidanja v teh časih. Kaj naj se stori, da bo stvar rešena? Jaz bi priporočal sledeče stvari za hitrejšo rešitev. Tem članom korporacije naj bi se pridružili še ostali trgovci v naselbini. Ni dvoma, da je to potreba. Ni dolžnost samo nekaterih, da nosijo sami na svojih ramah breme stvari, katera bi bila in bo vsem trgovcem v korist. Dokaz je že tukaj. Iz teh novih hiš, ki se nahajajo sedaj na tem prostoru, prihajajo družine na St. Clair v trgovine kupovat, kar potrebujejo. V ta namen bodo tudi vse sezidane hiše služile v korist naselbine. S tem bo pa ohranjena celotna naselbina, kar bi v nasprotnem slučaju ne moglo biti. Ako je med nami še kaj dobre volje za skupnost, naj se pokaže. Ako je komu res kaj za narodnost in naselbino, naj sedaj pokaže, ko se ga naproša in vabi v delokkrog. Dolgo smo vabili in prosili nekatere naše, ki so tukaj postali finančno dobro stoječi, a smo zaman apelirali nanje. Ce ostanejo tudi na ta klic samosvoji, naj potem ostanejo tudi tako zapisani pri odjemalcih. Pozidava je mogoča le na ta način, če stopimo skupaj vsi. Treba je denarja, dji se začne vse naenkrat zidati. To je pa mogoče, če stopimo skupaj z denarjem in z delavskimi močmi. Najbolj se potrebuje zidarjev. Stavbeniki se izgovarjajo samo na zidarje. l||i pa vemo, da je precej finih zidarjev naših Slovencev. Zakaj se ne bi prijavSi? Zakaj ne bi sezidali in pozidali še to, kar je ostalo? Zidajo hiše okrog in o-krog po Clevelandu, kjer je najpotrebnejše, se pa odlaša in odlaša. Trgovci, ki se še niste priglasili, takoj stopite v to korporacijo in izpeljite ta načrt, katerega naselbina neob-hodno potrebuje. Nikakor se ne prosi žrtve, le nekaj posojila potrebujemo brez obresti dobre volje. V ta namen boste sklicani v bližnji bodočnosti skupaj, da se temeljito sporazumemo in dozidamo to naselbino, ki bo v korist ne samo vsem tukaj stanujočim stanovalcem in ustanovam, marveč bo tudi v korist imena Slovencev, ki so dosegli, kar se ni nikdar pričakovalo, da bi iz razvalin in pogorišča v skuphem prizadevanju naredili cvetočo naselbino lepih rezidenc. Tega klica ne presliši- žrtev in darov, le dobre volje se prosi in sodelovanja in to za v splošno korist cele naselbine in ustanov, ki so v naselbini, posebno še za ponos naše St. Clairske ulice. Vse druge podrobnosti bodo poročane na skupnem sestanku korporacije, kadar boste poklicani. Za vsak slučaj se pa lahko obrnete na podpisanega. Anton Grdina, predsednik. DELO DOBIJO Delo v pekariji Machine Operator prvovrsten na orodju, dies in fixtures. Mora znati obratovati razne stroje. Delo je 40 ur na teden, dobra plača od ure, dnevni in nočni šift. Oliver Corporation 19300 Euclid Ave. K£ 0300 (188)) Mašinisti za Jobbing tovarno sam postavi in uvrsti Drill Presses, Lathes Grinders, Milling Machines Boring Mills Šifti b:30 pop. do polnoči Plača od ure Joy Mfg. Co. 23000 St. Clair Ave. (187) Prilika za moške in ženske Služite denar, ko se učite. To pa na takle način: dobivate me- , sečno plačo; naučili se boste vede za boljša dela; dobite vso oskrbOnNaš program » pomoč- nike v psihiatriki je investicija, ki plača dividende. Zglasite se pri Miss Blevins, Cleveland State Hospital. (192) Mesar dobi delo Slovenski mesar dobi takoj delo. Plača po dogovoru. Pokličite KE 7103. (189) ženske za čiščenje Sprejme se ženske za čiščenje od 6 zjutraj do opoldne. Plača za poln čas. Zglasite se v Employment office 5. nadstropje Wm. Taylor Son & Co. 630 Euclid Ave. (192) Službo dobijo V službo se sprejme zakonski par, ki bi čistil gledišče. Morata biti zanesljiva in morata znati kuriti avtomatični stoker. Plača je $50 na teden. Zglasite se po 6 zvečer v Yale Theatre St. Clair in E. 82 St. (x) MALI OGLASI Dr. Kern odsoten Dr F. J. Kern je ta teden na konvenciji zdravnikov v Grand Rapids, Mich. V uradu bo zopet v pondfeljek 29. sept. (189) Ugodna prilika Lastnik proda .dve hiši na enem lotu, vsaka po 6 sob in furnez, kopalnica, pralna korita. Se proda po ugodni ceni hitremu kupcu. Zglasite se pri lastniku na 1275 E. 59. St. -(190) Hiša naprodaj Ima 6 sob in kopalnico, termostat kontrola pri furnezu; te, pridite skupaj 1 Kakor zgo- damo tudi 4 tone premoga. Ja- Shramba za otomske bombe. — Ta pol milje dolg predor je 750 čevljev pod zemljo v Minersville, Pa., bi se lahko predelalo in v porabilo za atomsko tovarno in shrambo. Ta zapuščen premogorov je varen pred vsako bombo in bi bU precej varen prostor v slučaju vojne. raj rečeno; Vi trgovci.in še o-stali gostilničarji, tudi posa-imezni* ljudje, ki ste dobre voli je, vzemite nase še nekaj bre-' mena, da ne bo ležalo samo na j lamah nekaterih, ki sami ne kVčista hiša, v dobrem stanju. Cena $5300. Nahaja se blizu 55. St. in Broadway na 3444 E. 52. Place, iz Dalton Ave. Lahko pokličete MI 3465. <1«7) AMERIŠKA DOMOVINA. SEPTEMBER 24, 1947 O O <> 4> O O o o o BELI MENIHI Povest iz prve polovice XII. stoletje spisal IVAN ZOREC Za njim je bušil ihteč jok pozabljenega Lucijnega sina ... a /' tM-iiitf'JMI XIV. Ko se je grof mudil na Grund-ljevem, mu je žena Ana ostala samo doma. Dolgočasila se je, nejevoljna je bila, kjer je grof ni vzel s seboj. Vedela je, da je šel gledat lovišča, ki mu jih nastavar-ji in zankarji trebijo že kar preveč. In že se je spomnila gabrovskega tlačana, zaprtega zankarja. V trenotni objestnosti si je sredi grajskega dvorišča dala postaviti visok stol. “Sodili ga bomo nekoliko,” je veselo dejala in velela, naj ji privedo ujetnika. In so ga privlekli, branil se je, ni rad šel. Bil je močan, še ne štiridesetletni mož; pobeše-ne oči je komaj dvignil in se začuden ozrl. “Kdo si?” je grofinja z visokega stalo revsknila vanj, ker je še pogledal ni. "Kaj se nič ne bojiš?” ji je ušlo. Pa le-on jo je mrko gledal, odgovoril ji ni nobene. Služabnik in krščenice so se podmešno držali in čakali; poznali so gospo, obetala se jim je zabava. “Povej, ali že dolgo nastavljaš zanke?” ga je zviška izpraševala. A zankar se je zagledal v golobe na strehi in v prežečo mačko, ki ni mogla do njih, odgovoril sodnici pa še zdaj ni nobene. za frfotajočimi golobi, graščakinja je od togote bledela in rdela. Prinesli so ji košek palic, dre-novk, in košek palic, glogovih. Izbrala je glogovko Tlačana, še zmerom molčečega, so medtem že slekli in pri-vazli ob steber. Glogovka je bila namočena in težka, kakor bi bila iz železa. Graščakinja, še mlada, močna in rogovilasta ženska, je z njo zamahnila po zraku in pokimala. Oči, goreče v čudnem ognju, so ji obstale na golem, sestradanem uporniku, kri ji je silila v glavo, vsa je kar drhtela. Kablič jo je podsmešno ošvrknil z očmi in pljunil. Gospa je že vsa divja skočila s stola in s strašno glogovko nekaj potov na vso moč udarila po golem hrbtu še zmerom trdovratno molčečega tlačana, potlej pa velela prav močnemu služabniku, naj ga premaha do krvavega. Služabnik je mahal, kri se je cedila — graščakinja je zadihano hropela in drhtela —postal je, poprijel glogovko, udaril drugičč tretjič in še, kri je lila, raztepeno telo se je treslo. “Sram te bodi,” je mučenik siknil skozi stisnjene zobe, "sam si tlačan!" “Tolci, bij 1” je grofinja hropeče zavpila in že spet sama pograbila strašno mučilo. Tlačan je krvavel in molče trpel, z nobenim stokom je ni je, kako nevaren utegne postati tudi ukročen medved. “Kri voha, steber tamle je krvav, odnehajte, plemenita gospa, pustite zver!” Napomenek krvi in krivice, ki jo je objestno storila tujemu tlačanu, jo je sprva potrl, potlej pa razkačil, da je še bolj nerodno silila v nejevolnega medveda. Joh _ kar se ti zver vzpne na zadnje noge in podse podre lehkomiselno grofinjo! Preden so Pelhofer in prestrašeni služabniki pobili renčečega medveda, se ženska že ni več genila ■ mrvta je bila. Ves grad se je ustrašil, nihče ni vedel, kaj bi. “Pošljite po grofa!” je vitez ukazoval. Pa nihče se ni s tako novico upal pred hudega gospodarja, Pelzhofer sam je skočil na konja in zdirjal Grundljevo. Grof se je od slabote naslanjal ob gospoda Semeniča in boleče sam vase. Močno je ljubil ženo, obile solze so mu drsele v osivelo brado, Semeničeve in vitezove tolažbe še poslušal ni dosti. “Žužemperčani, vkup, na konje!” je naposled ukazal, da bi že videl vsaj mrtvo ženo. Med služabniki je zavrelo, njih krdelce se je brž pripravilo za pot in se nemo postavilo pred gradič. XV. Grof je na Grundljevem malo prej ves plašno pribežal od zaprtega sina in motoglavo postal pred gradom. Vedel je, najdeni sin ni deseti brat, ver- i. čin. le nosre so se mu ušibile in ________v..4: „„ fin ja pihala. Kablič je molčal in umikal oči. “Ni te dosti prida, ko tako potuhnjeno skrivaš pogled!” “Govoril bom, ko me bodo sodili pravi!” je Kablič zdaj odrezano rekel in grdo pogledal vse. Po vsem videzu je čutil, da jim je vse vkup nekaka glu-ma, in to ga je žalilo. Grofinji je zastala sapa. “Kaj je to? Ali ni očiten u-por?” “Palice sem!” je zakričala, da so se golobje ustrašili na strehi. Tlačan je malomarno gledal čin, le noge so.se mu ušibile in privezane roke nategnile. “Dosti mu je,” je služabnik zamolklo kriknil udrihajoči ženski, “omedlel je!” Udarila je še enkrat, dvakrat. Moško, junaško trpljenje tegale tlačana jo je presenečalo in kačilo do bestnosti, glogovka ji je vendar pala iz rok, a oči ni mogla sneti s pol-mrtve mučenika. Čudila se je. Kako je to, kako? Trpel je do omedlevice, preprost, neumen tlačan je, pa ni javkal, ni prosil milosti! Bil je prvi tlačan, ki mu je vsaj v mislih morala priznati, da je prav moško ponosen. S V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Frančiška Hegler ki so tzdUmlli svojo blazo dušo dne 21. septembra 1943. Štiri leta je že minulo. 'kar zapustili solzno ste dolino, kar od nas Vas je ločila na božji klic nemila smrt. Tu ostali Vam želimo večno milost in plačilo, večna luč naj Vam sveti, dokler nas ne združi Bos. Žalujoči ostali: JOSEPHINE KOSIČ, hči; JOSEPH. LOUIS. JOHN, JAMES in PRANK sinovi. Cleveland. O, 23. sept. 1941. do, sem mu prerokoval,” se je deseti brat kakor opravičeval. "Nekoliko preveč si oplašil — očeta,” je gospod Semenič skoraj očital, "Nemara si le pretrdo govoril z njim, ki je že starikav . . In: veš, oče je vendarle oče . . Pozabil si to.” “Ne jaz, on je pozabil, Bog mu odpusti,” se je deseti brat branil gospodovega očitka in tihega, nekega čisto novega občutka, ki ge še ni poznal dosih- Z neba so viseli težki trebtihi mal in ki mu ni vedel imena: temnih oblakov, po debelih cur- grof se mu je smilil, Bog ga kih nagle plohe so se dotikali je udaril vendarle prehudo . . onemele žejne zemlje. j Škoda, prehitro je odšel; na- “Kaj naj storim z ujetni- posled je le res, oče je . . rad na bi mu dal dobro novsko besedo . , da (Dalje prihodnjič) kom?” je gospod Semenič skrbi za desetega brata vprašal, ko je tudi grof zajezdil konja. “Kar hočete,” je hripavo od- . govoril. “Izpustite ga!” je še1 Henry Hudson je odkril rekel in odpeketal. Hudson reko septembra Gospod Semenič je brž osvo- ^07. bodil desetega brata in ga vpra- jel paje, da potepin res utegne imeti skrivnostne moči vedeža, sicer bi ne bil tako trdno prerokoval bližajoče se nesreče. “Kaj mi preti hudega . . ?” se je res bal. “Kakšna nesreča mi grozi?” Najrajši bi se bil vrnil k sinu in ga preprosil, da bi pove-doal kaj več, pa se ni upal in sram ga je bilo. Po cesti je v naglem drncu peketal jezdec in se na ves splav kar čez polje podil proti gradiču. Grofu je postajalo vroče, srce mu je zastajalo, ves se je tresel. “O, tri sto!” je strmel in drhtel. “Kaj se res že začenja?” Izza vogala je prišel gospod Semenič; vprašati je hotel, kaj šal; “Kaj pa je bilo. Grof je ves plah kar pribežal od tebe.” “Kje je zdaj? Nisva se še vsega (jomenila prav natan- čno.” i “Oh, nesreča, velika nesreča. Ves strt dirja domov, medved, glej, mu je pogubil ženo.” “Te nesreče nisem imel v mislih, neko drugo, tudi prav hu- SHEAR OPERATORS EXPERIENCED ONLY Must Be To Set Able Up Geometric Stamping Co. nil E. 200 St. Morete li dobiti delo, Id bi nadkriljevaio to? Primerjajte fa lahko s civilno službo prinašajočo $2500 letno . . . nudi vam potovanje . . . Manje . . . avanture. Vse to je vaše — koj po zaključeni vk&jl £oli — ko vstopite v redno armado. Zveni dobro, ne? Vaša hrana, obleka« stanovanje, zdravniška in zobozdravnika oskrbo, liberalen pokojninski plan—vse prosto preskrbljeno. Dobite $75 mesečno kot prostak, in to je samo začetek. Napredovali bodete hitro ako posedujete potrebne sposobnosti v to smer. Uživali bodete armadno življenje. In kar je več, uživali bodete floboko zavest, ki jo ima človek vedoč, da vrli eno najvažnejših del na svetu. * Vse podrobnosti vam nudi vsak najbližji Army in Air Fore Recruiting Station. Room 109 Old Post Office Bldg. Cleveland, Ohio -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride preplašen je sicer hudi in za-govedni grof. Jezdec je pridirjal, Pelzhofer je skočil s spenjenega konja. “Kaj je? Kaj?” je grof hlastnil ves trd od strahu, ker je opazil resni, mrki obraz upehanega sla. “Nesreča, plemeniti gospod grof, velika, nesrača!” Grof se je oprijel gospoda Semeniča, hotel je nekaj reči, pa mu je v grlu hripavo le grg-nilo. A vitez je zadihano in z zamolklim glasom že pravil o strašni nesreči gospe grofinje. tem spoznanjem, neznanim, še nikokli ne učakanim, se je začela močno sramovati svoje neusmiljenosti. Tiho je ukazala, naj mu izpero rane in jih obvežejo. Malo je manjkalo, še odpuščanja bi ga, bila prosila, če je tako strahovito grdo ne bi bil pogledal, ko se je nekoliko zavedel. Ko so ga odnesli, ni vedela, kaj bi počela, da bi se pomirila. “Kje je Miško?” se je nopo-sled spomnila ukročenega medveda, ki ga je grad imel za prijetno spremembo v domačih zabavah. “Privedite ga!” Ali mu ni več vedela prave šege, ali pa ga je razdražila po nerodnosti: zver: slišite, je preteče momljala in jo poniglavo pogledovala, ni je hotela slušati in se z njo igrati. “Kakor oni tlačan prej!” so si služabniki podmešno mižika-Ii. “Privežimo ga! Tudi njemu iztepimo topoglavost!” Grofinja je bila nejevoljna, upornost jo je dražila, z igro nalašč ni hotela nehati. “Plemenita gospa, stojte!” je grajskkih vrat zavpil vitez Pelzhofer, ki je pravkar prišel v grad. "Nikar več, nevaren je danes I" ■ • tf^j] “Eh, kaj!” se je razdraženo smejala. “Zmerom je bil priden, tudi danes se mi ne sme upirati!” Vitez je bil iz Kočevja, vedel Pozor gospodarji hii! Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali škrilja. popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas. ki smo že nad 35 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem, plačate lahko prav na lahke obroke. The Elaborated Roofing Co. MElrose 0033 GArfldd 3434 6115 LORAIN AVE. Kadar pokličete, vprašajte za MR. GEORGE F. LOZICE SPEAKING OF HOARDING i SIEVE F. PIRNAT 6516 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio—HE 3500 POŠILJA DENARNA NAROČILA v Evropske države, vse pošiljatve eo jamčene. PRODAJA ZABOJE za obleko In jestvine, sprejema pakete ter vse potrebno uredi za odposlati v stari kraj. VRŠI URADNE NOTARSKE POSLE; za točno in vljudno postrežbo se cenjeni rojaki lahko zaupno obrnete na naš urad. STEVE F. PIRNAT OBLAK MOVER < Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2739. 114« E. Slot SL Našim naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST" v Chicagi, na naslovu 1849 W. Cermak Road. Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo. S« SE PRIPOROČAMO-ZA POPRAVILA RNDEBJEV, OGRODJA LN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT (0. 6605 ST. CLAIR AVENUE PRANK CVELBAR, lastnik. UČITE SE AN6LESCIN1 iz Dr. Kernovega , ANGLEŠKO^LOVENSKEGA BERILA A "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena C O A A in stane samo: Naročila sprejema JOSEPH GRDINA 6113 $L Clair Ave. Cleveland, O.