PRIMORSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE vračajo. Poštnina plačana. TRST, pelek 7. septembra, 1945 - Lelo I. štev. 99 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št. 1-1 Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne Cena 2.- liri Esi žrtve ste padli v borbi za nas Hočemo Titovo Jugoslavijo Govor dr. Jožeta Dekleve na spominski proslavi bazoviških žrtev v Trstu. Po koncu prve svetovne imperialistične vojne je naš teptani narod zrl vedro v bodočnost. Računal je, da se bodo uresničile svečane obljube o samoodločbi narodov. Upal je, da se bodo končno Uresn.č le po stoletnem hlapčevanju in izkoriščanju osnovne ljud-*ke in človečanske pravice. Preplah je spremljal vojsko, ki je drta v notranjost naše dežele. Postal je zaskrbljen. A vrhovni poveljnik zasedbene italijanske vojake — nato zunanji ministri Tit-toni in Storža ter sam kralj so ga mirili, češ Italija je domovina svobode in kot taka bo dala svojim novim državljanom — Slovencem bi Hrvatom — vse možnosti in vsa Sredstva, da bodo napredovali na prosvetnem, gospodarskem, socialnem in političnem polju. Vsi so Inrecno izključevali kot tujo vsako misel zatiranja in raznarodovanja ki kot nezdružljivo s častjo italijanskega naroda ter politično modrc Tako so pomirjevali in varih še skromno — a pošteno de-k>vnu ljudstvo. Tem obljubam so kaj kmalu sledila dejanja. Oglejmo si jih bežno *n v najbolj grobih obrisih. Naš jezik je bil pregnan iz šol, Uradov, oviran v cerkvah in zasebnem občevanju. Poitalijančena so bila imena rek, hribov in vasi, krstna imena in priimki. Val poitalijančevanja je segel neverjetno toda resnično do nagrobnih spomenik ov. Naše šole so bile kaj kmalu obujene na izumiranje; Gentilijeva raforma jih je spravila s sveta. 80 go, ji je sam potisnil v roke bombo in ekrazit ter jo pognal v pečine, v konspiracijo, kjer je kovala in kovala ter tudi uresničevala svoje načrte, da manifestira proti fašističnemu zatiranju — voljo do življenja in vero v človečanstvp. Pri tej mladini, ki je stiskala pesti in kateri so se krčile mišice, ko je gledala kako neusmiljeno trga fašizem kos za kosom iz narodovega telesa, uničuje dušo in bodočnost istega vzgajajoč otroke, da bi lastno mater kleli v tujem jeziku, je nujno moralo priti do eksplozije, ker bi sicer zgubila pravico, da se naziva pobornik ljudskih in narod nh koristi, Začela je s požigi Sol, upepelila nekaj otroških vrtcev in fašističnih vzgojevališč, napadla še druga sredstva za zasužnjevanje naroda, spravila se je na «Popolo di Trie-ste« simbol falstičenga zatiranja, zloglasno fašistično glasilo, ki mi opustilo prilike, da bi blatilo, klevetalo in zasmehovalo vse, kar je najsvetejše narodu. Stalno je pozivalo na preganjanje in uničevanje Slovencev in Hrvatov ter italijanskega svobodoljubnega delovnega ljudstva. Zastrupljal je odnose med Primorskimi narodi ter med istimi poglabljal umetno stvorjene prepade, da bi tako lažje zadovoljil svoje izkoriščevanje in imperialistične težnje. Borba mladine, ki se je organizirala po razpustu mladinskih društev v ilegalni organizaciji «TIGR» s svojim glasilom «Borba* je bila etično upravičena in utemeljena. Naperjena ni bila proti poedincem, tisoč naših otrok je bilo izročenih j četudi fašistom, temveč prvenstve-**»istični vzgoji, ki so jo vcepljali ( no proti fašizmu in vsem onim * njim lastnimi metodami, 1.300 naših učiteljev je bilo pognanih * trebuhom za kruhom. Kot uvod preganjanja naših profitnih in športnih društev so upe-b*Hli skoraj vse domove. Plame- sredstvom, katerih se je ta posluževal na raznarodovanje naših ,o-trok, ki so sok in bodočnost vsakega naroda. Da, etično upravičena. Kakor priznava zakon poedincu pravico do samoobrambe, kakor si #0fti so sledili razpusti, dokler niso : laste države pravico do samoobram-v l-tih 1927. in 1928. uničili vsa be tako ima narod kot etična sltup- Jsša dri’'Iva vštevši Politično društvo «Edinost». ki je od leta 1874. dalje branilo slovenske interese v ^fstu. Isto usodo je doživela naša tiskala beseda in gospodarske ustano-ve, g katerimi je bila Primorska bogato posejana. Razpustili so 310 tadrug z 92.000 — Člani, , N iša ljudstvo je tako ostalo orodno vsake možnosti udejstvovanja in zživljanja na kulturnem, ^°*r>čičarskem in političnem pod-ric.lu. Obljube so se torej uree- Hič.o. Ko teh izkušnjah bi moralo naše ^'ovno ljudstvo obupati, če ne bi 'dielo vere v nepremagljivo moč jJbdskih množic in če ne bi zaupa- 0 »voji mladini polni sveže sile, z Vedrim čelom in duhom, dovzetni ^ vse dobro, polni ver« v moč '•‘atosti vesti in dobrega ter plemenitega dejanja. Mladina prosta “remen iz preteklosti z jasnim po-fledom v bodočnost, razgibana v Vitanju svojih idealov, zaverovana * poštenost, pravičnost in načel-b°st svoje idejne borbe je bila že časa obstoja mladinskih društev, y katerih se je izživljala, v borbi. znotraj je širila duh nemira, bi-' je proti kvijetizmu, ni zaupala J^riamontarnemu legalizmu, bori-9 so je p-oti staremu duhu in stavbi sploh. Vodila je borbo proti ^ostenelim oblikam in oviram na-bredlca. Bila je borbena, udarna, m>ločna. B la je za progresivne ide-j* in za nove metode dela — proti bnst-irvntivnemu in reakoionarne-l*’*1 okolju. Zavestno se je zaganja- * Proti stari politiki, starim nartom. prnksi in taktiki. Obsojala " javno in glasno nepovezanost odstva z osnovnimi — ljudskimi božicam), Kor-ba proti staremu konceptu ® b>'lt» kasneje dokončno doboje-da z zmago narodno osvobodil-tiorhe. Na zunaj je vodila od-h|to borbo z besedo in dejanjem Joti f,;,’m!i in njegovim podrep-bikcrv, VBakli pruuci je pobija-- 'id doktrino o neenako-j'1 Hudi, narodov in ras Neumorno Pronaglrels nrotl fašističnim u-»novam In nastopom. Zahtevala . baistrc/U bojkot vseh fašlstič- 1 d Prireditev in Drfpovedala sode-, v«n1e s f-š stičnimi organizaciji, tl mladina Je imela poleg nega-y bega programa tudi konstrukti bi. Borila se je 7-a osnovne ^'-črnske pravice: za pravico ra-I, biaterinskega Jezika v šoli, cer-ij0l’ Urad.h in javnosti; za pmvico ^ dcia, do javnega in zasebnega | o ,pj*lvovanja. Neustrašno je vo- borbo za demokratične svobo-N d': za svobodo vesti in preprl-^ Jb, Zft svobodo govora in tiska, ju -vanja in zborovanja; za Ide-li, ,v°bode In enakopravnosti ljudi O*r-dov ter za socialno pravič- im®t. V K-v-l ... -.I« _ Aa nost pravico do samoobrambe, čim kdorkoli, kjerkoli in kadarkoli napade življenjski živec naroda. In to je stonil fašizem. Takoj po atentatu na «Popolo dl Trieste» je šla proslula politična policija na delo, dokler ni odkrila niti, ki je privedla na stotine Slovencev v zapor. Med tem so bili tudi naši štirje na smrt obsojeni mladinci: Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič. Vsa sredstva, s katerimi je bil fašizem bogato opremljen in katera je poskušal na lastni koži skoraj vsak odraste 1 Slovenec, so bila uporabljena, da so iztisnila priznanje od priprtih. Bili so mučeni in trpinčeni na najbolj rafiniran način. Nič jim ni ostalo pr hranjenega Iz bogate inkvizicijske ropotarnice. Se danes nosijo nekateri preživeli posledice zasliševanja. Po romanju v težkih okovih iz ječe v ječo so nastopili naši mladinci v drugi polovici avgusta 1930. leta povratek iz Rima v domovino — Trst, kjer se je izvršila zadnja formalnost navadna farza-proces. Za ta primer se je preselilo Posebno sodišče iz Rima v Trst, da bi čimbolj ustrahovalno vplivalo na Slovence In Hrvate ter izzvalo v Jugoslaviji čtm jačjl odmev. Prvotno je bilo določeno, da bo trajal proces 10 dni. Na ukaz iz Rima so ta rok skrčili na 5 dni. Oči-vidno je da so hoteli, da pade izvršitev v Rimu že diktiranih smrtnih obsodb na 6. september, na dan, ko so v Beogradu obhajali velike svečanosti. Tudi ob tej priliki je hotel ostati fašizem zvest svoji provokatfrski taktiki. Na zatožno klop so privedli 18 obtožencev med temi eno žensko, od preko 50 otožencev. Obtoženi so bili okrog 100 kaznivih dejanj med temi tudi atentata na « Po polo di Trieate« in priprav za atentat na duceja. V železni kletki so sedeli pravi predstavniki našega delovnega ljudstva, pristni tolmači ljudskih stisk in koristi. Sedela je mladina — najbolj pošten, tenkočuten in najčistejši pobornik narodnih koristi. Pred Posebnim sodiščem so bili sinovi iz vseh krajev Primorske. U-čitelj, obrtnik, kmet, uradnik, študent in delavec so bili ukleujeni na Isti verigi. In to povsem upravičeno, ker eden kot drugi je pripadal isti organizaciji, katere delokrog ln cilj obeležuje že samo ime. Njih organizacija je imela poleg množični tudi ljudski značaj. V njenih vrstah so bili zastopani vsi stanovi brez razlike prepričanja in vere. Bila je tesno povezana z antifa- šističnimi organizacijami v Jugoslaviji, Italiji in Franciji. Gojila je tudi že tedaj vezi s komunistično partijo, pobornico vsakega progresivnega gibanja, prednjo stražo narodno socialno in po-.. V horbo Je šla z zavestjo, da j Ulično zatiranih narodov. O'0l*'da ter:'v'č vredna In tem 1 Mladina, ki Je šla v borbo s tako IW.a’ ^lim v<Č krvi je bili zanjo I širokimi pogledi, s prepričanjem o K z e Ta mladina — prednja stra- I nujnosti borbe, duševno pripravlje- ^tlranega ln brezpravnega na- na ln zrela, z zdelanimi cilji ni , *» X O 11 tl lil MJk C ICVj £. /AIOK1 II I illl - J £ I „ Jc vodila borbo golih rok pro- niogla klecniti pred Posebnim so-Vr'*™, d0 Z°b oboro!'<''nemu I di". m za svoja dejanja. Moško se J* n. n,lro 1 vJtlt h na mako žrtev ter iz-’’ev med delovnim ljud- ršš -. m 7,a vedno zapah-‘1 hn* vculh dvoran In iz- filadli hi iz rok slovensko knjl- spravili obsojenec v medsebojna prctlslifvja, da bi jih javno osmešil in s tem razvrednostlli njih delovanje ln žrtve. Bali so sc mrtvih. Po petdnevnem Izigravanju je končala farza s štirimi smrtnimi obsodbami to je: Ferda B:dovca, 22. 1, starega, doma iz Trsta, Franja Marušiča, 24 let stairRga, doma iz Trsta, Zvonimirja Miloša, 27 let starega doma Iz Sušaka in Vekoslava Valenčiča, 38 let starega, doma lz Bača pori Snežnikom. Na (Nadaljevanja na i. »trant). Na grobovih bazoviških žrtev Včeraj zjutraj se je začela zbirati v jutranjih urah na pokopališču prt Sv, Ani velika množica. Ljudje so prihajali z vseh strani, da se poklonijo spominu štirih borcev za svobodo, ki so pred 15 leti padli kot žrtve fašističnih krvnikov. Prišli so mladi in stari iz mesta in okolice ter z oddaljenih krajev. Ljudje so bili zamišljeni in so med seboj skoraj šepetali. Prihajale so deputacije in se tiho uvrščale v sprevod, ki je počasi krenil proti grobovom štirih junakov. Na čelu sprevoda so šle deputacije z venci, za njimi pa ljudstvo, katerega je že pred 15 leti združila misel na Bidovca, Murušiča, Miloša im Valenčiča v neizprosen boj. Počasi so prišli h grobu, ob katerem je stala častna straža šestih borcev Jugoslovanske armade-Slovencev in garibaldincev. Ljudje so obstopili grob, na katerem so na štirih kamnih, odklesanih na skalnatem Krasu, vklesana imena štirih junakov, da jih ne izbrišejo nevihte in čas, prav tako kakor jih ni mogel nihče izbrisati iz naših src. Poleg duhovnika so bili sorodniki štirih padlih in predstavniki raznih ustanov, /talni svečanosti je prisostvoval tudi novinar agencije NNU, gospod Donel Chisholm. Po končanem verskem obredu je spregovoril tov. dr. Tončič. Večna vam slava Pred 15 leti se je zgodilo. Izmučeni od zasramovanja, bledi od poniževanja, sključeni od trpljenja so stopili štirje mladi fantje ob zori iz vojaškega voza tam gori za Bazovico. Bili so uklenjeni v težke okove In eo stopali še nekoliko korakov po trdih kraških tleh, obdani od srvojih krvnikov in se ustavili pred štirimi stolicami. Vse daleč naokoli je bil mir. Nekje v gošči na desni je zagostolel slavček. Na vzhodu je vzhajajoče sonce pozlatilo vrhove starega Nanosa. To je bil zadnji pogled na svet štirih mladih slovenskih fantov. Potem so jih potisnili na stolice iin jih zvezali na nje. Miloš je stisnil pesti, Marušič je zaškrtal z zobmi, Valenčič je ponosno dvignil čelo in Bidovec je obrnil glavo in izzivalno uprl oči v svoje krvnike. Tedaj se pe zgodilo Kri štirih slovenskih fantov je poškropila rosno lcraško travo onkraj Bazovice. Minevala so leta. Grob štirih mladih slovenskih mučenikov je o-stal neznan, a vendar so vsakega šestega septembra slovenska dekleta nanosila rdečih nageljev namesto na njihov grob, na grob slovenskega učitelja Engelmana in na sveto bazoviško grudo, kje-- so štirje slovenski mučeniki prelili svojo kri. To je bila krvna hipoteka na to našo kraško zemljo. Ni bila to hipoteka osvajalcev, niti hipoteka nasilnih predstavnikov plemena brez kulture in skoraj brez jezika, mešanice ljudi brez zgodovine in brez narodnosti, med katerimi bi morala šele Italija izvršiti svojo kulturno misijo — kakor so takrat o nas pisali —•> pac pa hipoteka zapisana s srčno krvjo junakov, padlih v borbi za vzvišeno idejo bratskega sožitja narodov tega ozemlja, na podlagi enakopravnosti človečanskega dostojanstva, pravice do samoodločbe in do svobode! , Danes je to krvava hipoteka, ne samo slovenskega, temveč tudi svobodoljubnega italijanskega ljudstva te dežele, štirje slovenski mučeniki so postali skupni simbol obeh narodov te dežele! V tem je vaša največja zmaga, Vi štirje slovenski mučeniki, štirje veliki predhodniki, čtirje vodniki vsesplošne zmagovite vstaje obeh narodov te dežele proti fašizmu. Ob petnajstletnici vaše mučenis-ke smrti smo se danes prvič prišli poklonit na vaš čudežno najdeni grob, naši mučeniki! Poleg slovenskih deklet bodo tokrat prvič obsipala z rdečimi nagelji in z zelenim rožmarinom tudi italijanska Fašistično nasilje v Slovenski Benečiji Muieniika zgodba Predana Aniona je usoda zavednih beneianskih Slovencev Življenje ljudi v SlovmieM Benečiji je neanoeno. Faiisiičns bande, najete v sluibo Pm-rijevega zdemo-kratirnefjan režima, podpihovane z navodili preizkušenih fašistu nih strategov protiljudske borbe Parri. jevega iimi ozopovskimi banditi je moral stati mirno in odkrit in »e ni smel braniti pred udarci. Kričali so mu: rKaj imaš sedaj od Tita in tvoje propagande za partizane». Skozi vas Halguj so ga odpeljali v Presierfe in, ker se je med tem vlil dež. je moral ves čas stati na dežju. Banditi so šli med tem pit v gostilno CrnetHa, M je med Mir mora biti vreden naših težkih žrtev Dolgoletno nasilstvo rimskih imperialistov nad jugoslovanskimi narodi zahtevajo pravično odškodnino «Borba» objavlja članek predsednika državne komisije za ugotavljanje vojnih zločinov dr. Dušana Nedeljkoviča pod naslovom: «Pri-pravljeni in načrtni italijanski vojni zločinci«. Ob priliki pisanja nekaterih pri-fašističnih italijanskih listov, ki je vsekakor v zvezi z bližnjo mirovno konferenco in ki piše o tako imenovanem lojalnem postopanju italijanskih okupatorskih čet v Jugoslaviji, je dr. Nedeljkovič napisal dokumentiran članek, ki naglasa, da naše ljudstvo dobro loči miroljubne, napredne italijanske ljudske množice od njihovih imperialističnih gospodarjev. Prof. Nedeljkovič prikazuje načrtne priprave fašistične Italije za nasilja, ki jih je počenjala med o-kupacijo, in piše med dragim: »Fašistična Italija se je že dolgo časa pripravljala na zločine, s katerimi je med okupacijo preplavila naso deželo. Pedvsem je ustvarjala protijugoslovansko razpoloženje z brezobzirno imperialistično propagando, ki so jo v Italiji vodila razna društva kot «Pro Dalmazia« ali «Dante Alighieri« ter listi in časopisi kot «Archivk> storico della Dal-raazia«. Takoj je fašistična Italija to propagando pričela spreminjati v dejstva, in to na ta način, da je z umori, mučenji, požigi in izseljevanjem našega ljudBtva v Istri, Trstu in Gorici in v vsej Julijski Krajini podžigala fašistične bande za podobne podvige na ozemlju same Jugoslavije. Fašistična Italija je poleg tega že od leta 1932. na svojem ozemlju pripravljala vse kar bi se moralo vršiti pod okupacijo s pomočjo Paveliča, ustašev in NDH. Po zaslugi dispozicijskega fonda Mussolinijevega zunanjega ministrstva so imeli ustaši v Italiji skladišča orožja, municije, eksploziva, obleke in hrane. Imeli so svoje krojaške delavnice za izdelovanje us-taških vojaških uniform, imeli so svoje tiskarne za letake, ki so jih utihotapili v Jugoslavijo in razširjali v inozemstvo. Sam Ante Pavlič se je za vse to zahvalil Mussoliniju v svoji odredbi, št. 40, z dne 6. maja 1934., v kateri izjavlja: «Izražam globoko spoštovanje in veliko hvaležnost preporoditelju Italije, Benitu Mussoliniju«. Iz vsega toga se je rodil ustaški teror v Jugoslaviji po nemško-ita-lijanski okupaciji. Istočasno je fašistična Italija našla v Jugoslaviji take petokolona-se kot kneza Pavla in Milana Sto-jadinoviča, s katerima je podpisala sporazume, kot je bil sporazum o prijateljstvu z dne 25. marca 1937, v katerem se je Italija posebej obvezala da bo na svojem ozemlju preprečila vsako delovanje proti teritorialni integriteti Jugoslavije. Tako politiko verolomnega in zahrbtnega napada je fašistična Italija uporno vodila in je celo 25. marca 1941,, tik pred napadom na Jugoslavijo v službeni noti svečano izjavljala, da bo spoštovala integriteto Jugoslavije in da ne bo proti njej ničesar podvzela. Toda že januarja 1941. je bil v Trstu sestanek med grofom Cianom, Paveličem in Budakom, na katerem je bil ustašem sporočen bližnji napad na Jugoslavijo in kjer so bile dolo- že sam sklical vse ozopovoe iz vasi, da so sramotili in pretepali napol nagega, lačnega in premočenega Predana. Černetič' ga je sam dvakrat udaril v obraz s pestjo rekoč: -»Glejte komisarja, ki se je hotel boriti proti nam skvadri-stom!» Potem so ga odpeljali v Dolenje Trblje k badoljamskemu komandantu, ssergenteju», ki je sedaj župan v ta seveda moral uvideti, da Predan komandantu razložil vso stvar, je ta seveda boral uvideli, da Predan ni ničesar zakrivil kot to, da se je dosledno boril proti fašistom. Sprva je bil komandant za to, da ga spustijo, toda bandita Picinini in G udrti sta to preprečila. Prvo noč je prespal ves zbit in premočen pri badoljancih v nekem kotu na tleh. Za večerjo so mu dali košček kruha, kar je bila po dveh dneh njegova prva hrana. Izbili so mu zobe Drugo jutro je stopil v prostor, kjer je spal, badoljanski kuhar, Dugaro Mario iz vasi Duge in ga začel brcati brez povoda in udarjati s petami po obrazu. Pri tretjem udarcu je zbil Predanu tri zobe. Na njegove klice «ainto» je stopil dežurni v sobo »n dejal, da naj ga le tolče, samo zabraniti mu mora, da ne bo kričal, ker ljudje ne smejo slišati, kako ga pretepajo. Pripomnil je, da bi jim to moglo škodovati, če bi se razneslo v druge kraje. Ves dan je dobil četrt litra juhe, >iashednje jutro ga je badoljanski čevljar pretepel s čevljem po hrbtu tako, da je zgubil zavest. Bandit Borgu ga je obroal, medtem ko mu je tretji z vso težo telesa slopil na vrat. Ko so nehali s pretepanjem, je Predam prosil dežurnega, naj ga vendar izročijo vojaškemu sodišču, če tudi ga ubijejo, bo vsaj manj trpel kot tukaj. Na njegovo željo so ga odpeljali h komandantu, kjer sie je pritožil nad nečloveškim ravnanjem. Komandant mu je odgovoril, da so ga in premalo pretepli* čene meje njihove teroristične neodvisne države Hrvaške. Ze iz vsega tega se jasno vidi odgovornost fašistične Italije, ne le za zločine italijanskih okupatorjev, italijanskega osvajalskega in zasu-žnjevalnega aparata, temveč prav tako za zločine, ki so jih zagrešili Mussolinijevi učenci in sluge Pavelič in njegovi ustaši«. Takoj po nasilni okupaciji Jugoslavije je fašistična Italija pričela skupno z Nemčijo razdeljevati jugoslovansko ozemlje, — torej novo dejanje, ki nasprotuje vsem mednarodnopravnim določilom. «Zadostuje, da je dokazano, da so italjanske vlade ustanovile bande Paveličevlh ustašev, ki so na o-kupatorjev račun uničile stotisoče našega ljudstva, in da so te vlade pod okupacijo vodile tudi ustaške bande ter novo mrežo okupatorskih izrednih sodišč, ki so spet s svoje strani poklala na stotisoče naših ljudi. Vsakomur mora biti jasni, da je današnja italijanska vlada moralno vezana zajamčiti našim narodom: 1. Postavljanje fašističnih zločincev pred pravično narodno sodišče, 2. Popolno odškodnino za italijansko okupatorsko uničevanje žive sile in materialnih dobrin našega naroda. To je edina prava pot, po kateri se lahko Italija reši odgovornosti za vnaprej pripravljene načrte, po katerih so postopali italijanski vojni zločinci z našimi narodi. To je edina pot, ki vodi k zbližanju in prijateljstvu Jugoslavije in Italije, IWW.WIV.SV.V. ViVS5WVWWWVWVUWUWM Priznanje napredni bolgarshi vladi List nDaily Worker“ o bolgarskih y,domokratih“ Beograd, 6. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga javlja iz Londona, da časopis «Daily Worker» prinaša pod naslovom «Kdo so demokrati« naslednji članek o položaju v Bolgariji: «Onl, ki trdijo, da želijo nasprotniki vlade Domovinske fronte v Bolgariji ustvariti takšen sistem vladavine, ki bo bolj demokratičen, kakor pa je ta, ki sedaj obstoja v deželi, bodo imeli gotove težave, da pojasnijo posamezne zahteve; ki jih postavlja gospoda v vrstah nasprotnikov Domovinske fronte. Po vesteh agencije Reuter želijo ti nenavadni demokrati med ostalim tudi to, da zagotove amnestijo članom profašistične Muravijeve vlade, ki jih je preteklo leto obsodilo bolgarsko narodno sodišče. Dalje žele izključiti mlajše generacije od uspešnega sodelovanja pri upravi svoje domovine. Zele, da se letna meja, ki dovoljuje volilno pravico z 18. leti, dvigne na 21 let ter da se vsem osebam izpod 30 let odvzame možnost, da kandidirajo. Prav tako žele, da stranke, ki tvorijo danšnjo Domovinsko fronto, vodijo volilno borbo ena proti drugi, namesto da podpirajo skupno listo. Z drugimi besedami, oni, kakor izgleda, mislijo, da bodo tako nekako doprinesli na nek nedoločen način svoj delež k demokraciji med širokimi ljudskimi množicami v Bolgariji. Razume se, da žele, da poda sedanja vlada Domovinske fronte ostavko še pred volitvami. Ta vlada pa ima za seboj uspehe, s katerimi se lahko ponaša. Ona je ponovno vzpostavila delavske sindikate in delavsko stranko. Razpisala je veliko notranje posojilo in preprečila inflacijo cen, nacionalizirala gotovo število industrije in izvedla agrarno reformo, ki je največje važnosti. Bolgarski reakcionarji se tolažijo, da bo nadaljnji anglo-ameriški pritisk prisilil to najnaprednejšo bolgarsko vlado, da poda ostavko. Medtem pa pozabljajo, da je britanski narod pred kratkim izkazal podporo po- Odredil je celo, da so ga zaprli v svinjak, ki je bil založen z drvmi in v katerega je vdirala voda. V njem je bito prostora komaj za mo. ža in Se ta se ni mogel vleči. Cez dan so mu dali dvakrat po četrt litra juhe. Pisar Barbot pa ni pustil niti tega rekoč: cKrepne naj Titov komisar»/ Zaprt v svinjaku Med tem so ozopovske patrole slikale iz vseh okoliških vaši ljudi — ozopovske bandite —, ki so se zbrale na travniku pri Dolenjem Trbju. Tam so tem podivjancem izročili Predana, ki je moral mimo in odkrito stati pred njimi. Dva ozopovca sta držala vanj naperjene puške. Nato se je primajal pijani Černetič in ga besno tolkel po obrazu, Za njim so ga začeli pretepati še drugi. Cez pol ure so ga spet zaprli v svinjak. Proti večeru je prišel k njemu o svinjak pijani Picinini in ga začel pretepati. Zahteval je od njega, da mu pove, kje ima revolver. Picinini bi ga gotovo pretepel do smrti, da ga niso drugi rešili. » Tako je bil zaprt osem dni. Nato je prišla iz Čedada italijanska policija in ga odpeljala proti Srednjem. Med potjo so mu pravili, da go bodo ubiM in razrozači. V Srednjem so sklicali svoje pristaše in se hvalili, da imajo Tila in da ga ne pripeljejo več nazaj. V Sv. Lenardu so ga zaprli ka-rabinerji. Drugo jutro ga je policija z motorjem odpeljala v Čedad h kapetanu Spokoniju, po rodu beneškemu Slovencu. Ker je bila raimo nedelja, so ga prisilili, da je šel na pol nag k sv. maši. Naslednji dan se je ustavil pred Rukinjakom, pred bivšim *Isi\tuta narionale Orfami Camicie nere», se* daj sedež badoljancev, amerikanski ardo. Kapetan Spekonja se je nekaj časa menil z oficirjem pred avtomobilom, nakar so naložili nanj Predana vn ga odpeljali gari baldin-oem v Čedad. ■ k Fekonja (e> dal pftotrjjBm tudi o« dobnemu programu za samo Veliko Britanijo in da ne bo trpel, da britanska vlada vodi račune za bolgarsko reakcijo.« Izjava jugoslovanskega veleposlanika v Parizu Pariz, 6. — AFP poroča, da jo jugoslovanski veleposlanik v Parizu Marko Ristič izjavil predstavnikom francoskega tiska, da upa, da bodo na konferenci ministrov za zunanje zadeve, ki mora ustvariti pogoje za mir z Italijo, francoski predstavniki proučili in z razumevanjem priznali upravičenost jugoslovanskih zahtev do Trsta in, Julijske Krajine. Makedonci v Kanadi pozdravljajo Tila Beograd, 6. Tanjug. — Makedonci, ki žive v Kanadi, so poslali maršalu Titu, predsedniku zvezne vlade pozdravni brzojav, v katerem pravijo med drugim: »Zahvaljujemo se Vam za Vaša dobra dela, ki ste jih storili za našo domovino Makedonijo Vaši hvaležni Makedonci iz Kanade«. Molotov je sprejel latoma Moskva, 6. Tass. — 5. septembra je ljudski komisar za zunanje zadeve ZSSR Molotov sprejel romunskega zunanjega ministra Tata-reseua. Pri sprejemu sta bila navzoča veleposlanik ZSSR v Rumu« niji Kavtaradže in veleposlanik Ru-munije v ZSSR Jordan. Nacistična propaganda naj bi se nadaljevala v Švici New York. Izgon 180 članov nacistične stranke iz Ziiricha odkril nemški načrt, da bi se iz Švice razširjala nacistična propaganda. Nacisti iz Ziiricha so prejeli tik pred nemškim polomom nalog iz Berlina, da bi preko svoje organizacij« ohranili pri življenju nacistična ideale in izdajali nacistično propagandne spise. krožnico, podpisano od osmih banditov, ki jo je sestavit Picinini in v kateri obtožujejo Predana sodeč lovanja s partizani in organiziranja OF odborov v Benečiji. Komisar garibaldincev je pojasnil Amerikanoem, da so obtoinioo sestavih in podpisali fašisti. Odpeljal je Predana na sedež policije, kjer so si vse zapisali. Po nasvetu gari. baldincev se je Predam trtnajilfi dan vračal proti domu. Med poljo je naletel na dva ozopovca — Krajnika ln Predan Antona (zadnji je btl španski prostovoljec-faSist, ki ni z našim Predanom v nikakem sorodstvu). Povpraševala sta ga, kar ko to, da so ga izpustili in dostavila: »Če so te izpustili oni, mi te ne bomo*. Doma so ga noč in dan stražili okoli hiše. čez teden dni so mu porušili kozolce in stresli žito na njivo. Pomivali so mu tristo koruznih stebel in olupili pet kostanje* vih debel. (Kostanj je življensko važen pridelek Benečanov). Na poti k svojemu bratu v 5t, Pe* ter so prišli za njim trije in ga napadli. Bili so: Florjančič, Picinini in Borgu Elio. Za nfim je tudi nekdo dvakrat ustrelil, na glavni cesti v Srednje pa so ga neznanci napadli s kamenjem iz gozda. Rešil se je v begunstvo Ker so se te stvari ponavljale vsa. k dam in sc je teror ozopovskih tolp vsak dan večal, je moral Predan V pregnanstvo. To je zgodba le enega benečanskeu ga proUfaŠista, zgodba, ki dovolj jasno prikazuje današnje stanje V Slovenski Benečiji po odhodu Jugo-slovanske armade, ko se pojavljajo ozopovske tolpe, ki neovirano terorizirajo nedolžno prebivalstvo. Številni begunci opisujejo pretresljiva grozodejstva, ki kriče v svet int nujno zahtevajo rešitve iz neznosnega položaja, v katerem se pod Par. rijeva cčemokracijot nahajajo Sla. venski Benečani. — (Po razgovoru našega dopisnika z beguncem, Prat etanom Antonomj* PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 7. septambra 1945 (Nadaljevan)e a 1. atrarvi; smrt obsojeni mladinci so z mirnostjo in z nasmehom vzeli na znanje neizbežno usodo, ki so Jo itak pričakovali in na katero so bili pripravljeni, ko so začeli odločno in brezkompromisno borbo proti fašizmu. Ostali obsojenci so odnesli 147 let težke ječe. Drugega dne, 6. septembra ob zori je v Bazovici na strelišču rezko odjeknila salva iz pušk črnih srajc in pod svincem v hrbet zadeti so omahnili štirje mladinci, najboljši sinovi slovenskega naroda, prvi protifašistični borci. Padli so oni, ki so začeli z aktivnim odporom proti fašizmu in ga netili z vsemi sredstvi s ciljem nacionalne, socialne in gospodarske osvoboditve Primorja izpod fašistične Italije in z Vero v boljšo bodočnost človeštva. S tem so podani objektivni in subjektivni momenti likov posameznega padlega junaka, ki s0 prešli v zgodovino slovenskega naroda. Bili so do skrajnih mej požrtvovalni. Vse je bilo pri njih podrejeno ideji. Proces sam in vedenja Primorcev ter Tržačanov je dokazal vsemu svetu, da »e pod pepelom skriva tleča žerjavica nezadovoljstva, ki predstavlja nevarnost za evropski mir. Pokazal je. da Trst »n Primorje nista fašistična, marveč svobodoljubna in da so ti štirje padli junaki le prvi glasniki splošne borbe proti tlačiteljem delovnega in naprednega ljudstva. Tržaški proces ni odmeval le po naših vaseh in trgih. Ni odjeknil samo v srcih slovenskega in hrvaškega naroda, katerima je bil tudi svinec namenjen, temveč po oelem svetu. Vsi svetovni listi zlasti ruski, češki, francoski, amenkanski, angleški so pisali o procesu, o strahotnem položaju narodnih manjšin pod fašističnim terorjem. Kakor rečeno krvniki iz Rima so se preselili v Trst da bi strahovali naš svobodoljubni narod, ki se je sicer sprva instinktivno skrčil pod salvo nekako v samoobrambo, toda istočasno je stisnil zobe in pesti, ne da bi ga streli preplaš‘li. Nadaljeval je podtalno borbo proti fašizmu, v svoja srca je vklenil imena štirih junakov, ki so ga odslej nepretrgoma vodili iz akcije v akcijo do splošnega oboroženega upora. Skozi dvajset let ao Istrani, Tržačani, Slovenski Primorci, ti narodi delavcev in kmetov, po svoji naravi svobodoljubni, delovni in skromni, ki jim je tuje vsako zatiranje in izkoriščanje, tuje vsako telesno in duševno nasilje, vzdržali v neenaki borbi proti fašističnim teroristom. Ti narodi so se skozi dvajset let borili povsod in z vse-mš sredstvi proti največjemu sovražniku človeštva. Zato ni čuda, da se je naš« ljudstvo tako oklenilo osvobodilrie fronte, ko je klicala boj na življenje in smrt proti okupatorju in njegovim pomagačem. Ni čuda, da je na tem v borbi in trpljenju prekaljenem terenu obrodilo seme, ki ga je sejala O.P., tako bogate sadove. Ni čuda, da je naš« ljudstvo takoj zgrabilo za orožje, čim je bil oklican sploSen oborožen boj demokratičnih sil človeštva pod vodstvom anglo-ameriških vojsk in z lavori-kami ovenčane Rdeče armade z bojnim geslom: Smrt fašizmu — Svobodo narodu! Ni čuda, da nase ljudstvo ni nasedalo belim n plavim sirenam in da ni omahovalo v najtežjih trenutkih. Končno ni čuda, da to ljudstvo ni položilo orožja dokler ni obležal fašizem, strt pod nogami partizanskih odredov, med katerimi so se junaško borili ramo ob rami italijanski partizani za sodelovanje narodov, za bratstvo italijanskega in slovenskega naroda, za boljšo bodočnost In bratstvo med narodi sploh. Ni čuda, da ao vzdržali primorski narodi oborožen spopad s fašisti, nacisti in drugo vsakojako svojatjo, kljub najtežjim krvavim žrtvam, ker so se borili pod vodstvom rdeče zvezde za svobodo v najširšem pomenu besede, po kateri so hrepeneli že več 100 let. V tej narodno osvobodilni borbi je zasvetlelo tudll ime Bazovica, kraj morišča, ker jo je ena partizanska brigada zapisala na svoj prapor. In to je prav, ker v Bazovici je začel upor našega ljudstva in tu je postavljena črta prelomnica med starim in novim. Od tu Je prihajala oživljajoča sila ln Jam-stvo, da se bodo uresničile težnje našega naroda. Danes, ko proslavljamo prve žrtve fašističnega terorja se moramo spomniti tudi splošnega upora našega delovnega m svobodoljubnega ljudstva, ki je pred dvemi leti skoraj golih rok zdržal besen napad nacističnih podlvjancev in drugih njihovih podrepnikov, razgnal tedanje državne oblasti, postavil na njihovo mesto ljudsko oblast, raztrgal vsako dejansko-pravno vez s fašistično Italijo, izglasoval svoj krvavi plebiscit in tako zapisal v knjigo zgodovine svoj najvažnejši — državno političen akt — to je: eHočemo pod Titovo Jugoslavijo,» Zato zavedajmo se ob tej priliki, da smo dolžni največje priznanje in najiskrenejšo zahvalo vsem preživelim Jugoslovanskim in Italijanskim partizanom, ki os nam s svojo borbo med drugim omogočili tudi to, DA SMO SE DANES TU ZBRALI. A vi padli borci, ki ste od Vladimirja Gortafia preko Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča ter do poslednjega jugoslovanskega in italijanskega, partizana, žrtvovali svoja življenja za našo osvoboditev in srečnejšo bodočnost, ste nas zadolžili za vedno, da moramo čuvati sadove za katere ste prelili svojo kri. Le ve bomo to zapoved izpolnili, če bomo čuvali z VSEM ŽAROM svojega srca z vsemi teles, nimi in duševnimi silami — cementiranimi z notranjo prepričanostjo in vdanostjo — Vaše pridobitve, bo dosegla današnja proslava smiselno svoj smoter. Da se pa tudi formalno oddolžimo Vam padli junaki in borci, Vas prosim, da počastimo njih spomin z enominutnirfi molkom — slava. Sovjetsko ljudstvo se vrača k mirnemu delu Priprave za izvedbo četrte petletke za obnovo Moskva, 6. Tass. — »Pravda* piše v uvodniku: »Sovjetsko ljudstvo j« izrazilo svoje veselje ob priliki zmagovitega konca vojne, svojo hvaležnost junaški Rdeči armadi, ■ s povečanjem na proizvajalni fronti. Val zborovanj, ki je v zadnjih dneh šel preko dežele, se je vedno končal s tem, da so se zborovalci obligiralj še povečati proizvodnjo. Znameniti jeklarski mojster Kuznikovih železarskih in jeklarskih podjetij, Zajkin, je izjavil: «Rastaliti moramo toliko kovine, kot jo rabi nase gospodarstvo. Hočemo producirati več tisoč ton železa, jekla in valjane kovine, več kot predvideva načrt za september. To bo pomagalo pri obnovi med vojno porušenih tovarn, elektrarn in rudnikov.* Podobne obveznosti je sprejelo več tisoč delavcev in inžinjerjev in so jih že pričeli izvajati. Tovarne proizvajajo že tkanine, stroje, nafto, premog in kovine v večjih količinah, kot je predvideno. Dežela je proslavila zmago nad Japonsko- s tem, da je povečala svoje napore pri žetvi in pri oddaji žita državi, je prekoračila normo. Tako so samo 2. septembra številna okrožja voroneškega področja, izročila 2-3 krat več žita državi, kot v teku preteklih 5 let. Potem, ko je zmagalo nad vsemi sovražniki v svetu, je sovjetsko ljudstvo obrnilo svoje ogromne sile k mirnemu, in konstruktivnemu delu, h kulturnemu delu in napredku, Sovjetsko ljudstvo želi, da bi njegova dežela postala še močnejša, še bolj napredna, kot je bila pred vojno. Sovjetsko ljudstvo se že z navdušenjem pripravlja na izvedbo četrte Stalinove petletke za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva in je pripravljeno povečati produkcijo, kot v dnevih velike osvobodilne vojne. Blagoslov miru »Izvestja* posvečajo uvodni članek mirnodobskim nalogam. Časopis piše: »Nad izčrpane narode se je razlil veliki blagoslov miru. Ta mir smo si pridobili z zmago. Sele po odstranitvi žarišč agresije na zahodu in vzhodu lahko človeštvo svobodno diha. Mir, ki se je rodil z največjo zmago, kar Jih pozna zgodovina, mora biti te zmage vreden. 7,e od prvih dni, ustanovitve Sovjetske vlade, je bilo naše ljudstvo trden pobornik miru. Prisiljeno je bilo prekiniti to svojo pot in zgrabiti za orožje. Navzlic težkim žrtvam in trdoti, smo tudi to storili. Sedaj je vojne konec. Mir je prišel in nam prinaša svoj krasni sad. Sedaj so misli in sile sovjetskega ljudstva usmerjene proti nujnim potrebam mirne dobe. Povojna preureditev iz vojnih na nor- malne mirovne pogoje zahteva zapleteno organizacijo vseh delovnih sil. Vse dežele stoje pred velikimi težavami, od katerih je največja škoda, ki so jo pretrpele radi napada. Navzlic dejstvu, da so fašistični banditi organizirali težko škodo Sovjetski zvezi, je naše ljudstvo še bolj trdno odločeno premostiti vse težave in obnoviti narodno gospodarstvo, ga naglo razviti, nadalje utrditi vojaško in gospodarsko moč dežele in izboljšati življenjsko raven ljudstva. Pred milijoni sovjetskih državljanov se razgrinja široko polje mirnega dela in rabili bomo vse njihove sile v ta namen.* Razmere na laponskem zahtevalo budnost zaveznikov Moskva, 6. Tass. — Mednarodni opazovalec »Krasnaje Zvezde* Homan piše: «Na vzhodu in zahodu so se sovjetske čete v drugi svetovni vojni ovenčale s slavo. V času odločilnih bitk pred Moskvo in Leningradom v nepozabnih zimah leta 1941. in 1942., so sovjetske čete s svojim junaškim odporom prekrižale skupne načrte nemških in japonskih strategov, k,i so nameravali združiti nemške i/n japonske armade na Uralu in v Indiji. Mojstrstvo sovjetskega poveljstva in pogum sovjetskih vojakov, ki niso omahovali v dneh, ki so bili odločilni ne samo za usodo naše dežele, ampak vsega svobodoljubnega človeštva in svetovne civilizacije, vse to je omogočilo našim zaveznikom ZDA in Veliki Britaniji, da sta pridobili čas za postopen razvoj uspešnih operacij na Pacifiku in v Evropi. Sedaj so se Japonci vdali. Na vsem področju japonske napadalnosti od Mandžurije na severu pa govalcem, istočasno pa se skušajo izmakniti, da bi ohranili svoj ideološki vpliv na japonsko ljudstvo in ga pripravili na povračilo. Če ne bodo uničili militarističnih in vseh militaristično fašističnih klik in cesarskih skupin, če ne bodo resnično demokratizirali dežele, zavezniki ne bodo mogli zavarovati sami sebe pred ponovnim napadom. Zavezniki morajo vplivati na razvoj Japonske in na duhovno življenje Japonskega ljudstva. WAVW/AVA‘A‘AV.*.V,V.V.V.,.*.V.,.V»V.*.SS\W.%V1AWAVWAV.W»V.V» do Indijskega oceana na jugu, »e japonske čete vdajajo na milost in nemilost zmagovalcem. Sedaj stoje zavezniki pred nalogo utrditi in zagotoviti zmago in preprečiti ponovitev japonskega napada Potsdamska izjava nalaga zaveznikom obveznost, dokončati moralni in politični poraz japonskega imperializma. Razmere na Japonskem zahtevajo največjo budnost Zaveznikov. Iz tržaškega življenja Trgovinski stiki s ČSR Trgovci uvozniki, doma iz »Treh Benečij*, ki nameravajo obnoviti ali pričeti trgovinske odnolaje s češkoslovaškimi tvrdkami ali tovarnami, bodisi kot neposredni kon-sumenti ali prodajalci bodisi kot reprezentanti, se lahko pismeno mo pečkasto sadje, ki dozori že na obrnejo na generalni konzulat češkoslovaške republike v Trstu, ul. Valdirivo, št. 21, H. nadstr., tel. 74-09. Obiranje, prebiranje in shranjevanje pečkastega sadja Z obiranjem sadja začnemo tedaj, ko je sadje dozorelo, kajti le tedaj je zbralo v sebi vse lastnosti, ki bodo prej ali slej prišle do popolne veljave in ki odgovarjajo posameznim vrstm sadja. Ima- Žalna proslava na Trsteniku V soboto, 8 t. m. bo na Trsteniku žalna proslava v spomin v borbi proti naci-fašistom padlih tovarišev Bartolutti Justa, Rauber Karla in Andretti Livija. Na kraju «Komiš6ina», kjer so tovariši žrtvovali svoja mlada življenja, bo vzidana spominska plošča v trajen spomin. Cerkveni obred bo pričel ob 18. uri z udeležbo godbe in slovenskega pevskega zbora. Vabimo vse, da se udeleže proslave v spomin borcev ki so darovali življenje za svobodo naroda. Sindikalno predavanje Javljamo, da bo v soboto, 8. t. m. ob 20 uri v Kontovelju sindikalno predavanje: »Sindikalno gibanje v luči narodno osvobodilne borbe*. Vabljeni so vsi delavci in nameščenci ter kmetje s Kontovelja in Proseka. Gledališče „ Verdi" V nedeljo 9. t. m. ob 20,30 bo do-Poraženi japonski militaristi ob- I brodelna prireditev v korist vraea-ljubljajo, da se bodo podvrgli zma- i jočih se iz koncentracijskih tabo- Z vsemi silami na deln obnove Uspešno delo Komisije za upravo narodne imovine riše. Nastopila bo družba «Citta di Trieste* pod vodstvom Maria Ver-dani. Spored: I del: «L'avocato di-fensor*, komedija v treh dejanjih od M. Morais; II del: lirični koncert pod vodstvom Nino Vecchija. Zavod za kostno tuberkolozo v Valdoltri je bil za okupatorja skoraj popolnoma uničen. Odnešeni so bili vsi stroji, porušena so bila poslopja in zuvodna posestva so bila zapuščena Po osvoboditvi Slovenskega Primorja in Istre je prevzela začasno upravo zavoda komisija za upravo narodne imovine pri PNOO-ju za Slovensko Primorje. Do danes je komisiji uspelo re-staurirati poslopja, postaviti stroje, in temeljito obnoviti upravo, tako da zavod danes redno deluje. Poleg tega je KUNI obnovil tudi posestva s svojimi vinogradi, hlevi, silosi, valilnicami, zajčjimi hlevi, bazenom za prašiče ln svinjaki. Da bi se rešilo čimvečjo število zapus’- I no upravo je KUNI uredil tudi od- čenlh trt. je KUNI nabavil 100 kg žvepla, s čimer se je preprečilo po-pilno uničenje trt in zagotovila, letošnja trgatev. Bolniki Valdoltre bodo imeli letos lahko svoj kozarec domačega vina. Zidajo se še drugi hlevi. Prej je imel zavod samo dve kravi, danes pa jih ima že 24 in 7 telet Preje so imeli v hlevu za prašiče enega merjasca in 1 prasi-co. Sedaj poseduje zavod že 25 prašičev. Najtežji problem na posestvu je danes preskrba sena in premoga. Premog bodo dovažali iz Raše, seno pa bodo morali dovažati s Postojnskega ali s Cerkljanskega, Ob prevzemu posestva pod začas- Požtvovalnost mladine na Pivki Naša vas nosi še vedno vsepovsod sledove vojne vihre, ki je prav v zadnjih mesecih vojne divjala tod z neugnano silo, Fašisti, hitlerjevcd, domobranci, četniki. Val za valom ee je pripodil po Pivki in divjal dalje v eni ali drugi smeri. In vsak od teh valov nam je zadal težke rane. Moških je le malo doma in še ti so povečini oni, ki so se pred kratkim vrnili iz taborišč v Nemčiji. Ostali služijo kot dobrovoljci pri Narodni vojski ali so padli v boju za svobodo. Zdaj, ko je vojna končala, nas čaka nova naloga, ki je prav tako važna in težka, kot je bita. borba za svobodo: Obnova. Naše aktivistke, sama mlada dekleta, prežeta z energijo in polna navdušenja, se prav dobro zavedajo težav in važnosti te nove naloge in so zato organizirale preteklo nedeljo kulturni miting. «Treba je iti na delo s pesmijo na ustih*, je bilo njihovo geslo. Ni bilo ne režiserja in ne vodstva. »Bilo pa je mnogo navduše- Siavkcr v Iranu Teheran, 8. Tass. — List! poročajo, da je v znak protesta proti pogromom Sejdovih agentov v iranskem mestu Sari večina delavcev tega mesta začela stavkati. Po pevskih točkah je govoril tovariš Marjan iz St. Petra o notranjem in zunanjepolitičnem položaju Jugoslavije ter o agrarni reformi. Med govorom je bil večkrat prekinjen z vzkliki maršalu Titu, maršalu Stalinu in Novi Jugoslaviji. Sledilo Je več krajših igrokazov in deklamacij, na kar je zbor aktivistk zapel še nekaj pesmi. Napredek naših deklet se pokaže v pravi luči prav posebno ako pomislimo, da je to mladina, ki je vzrastla v dobi fašizma in prosvetne teme. In vse kar so dosegle in kar so nam pokazale je delo zadnjih nekaj mesecev, odkar je tudi v njihove duše zasijala svoboda. Začele so delo na lastno pobudo in ga završile z lastnimi močmi, ker doslej smo bili pri nas celo brez učitelja. Tudi kar nas je ostalih vaščanov vam hočemo slediti. Svoboda je prišla, da, a prišla je po ogromnih žrtvah in obdana z razdejanjem. Vendar je bodočnost v naših rokah. Mi smo njeni kovači in ona bo takšna, kot sl jo bomo zgradili mi sami. Zato se bomo lo- r.Ja in vere v boljšo bodočnost, ki j tili takoj in z vsemi silami obnove, je naša ln ki bo takšna kot sl Jo j Obnove naših opustošenih domov bomo sami skovali. • in duhovne obnove nas samih. nose do kolonov, ki obdelujejo zavodova posestva. Kmetijskim delavcem je KUNI preskrbel vse potrebno za življenje. Hrano, obleke in orodje. Kmetovalcem bo uprava plačevala pridelke po oblastno določenih cenah. Skrbela bo tudi za nabavo dobrih semen, poljedelskih strojev, modre galice, žvepla, umetnih gnojil, in popravila bo stanovanjske prostore kolonov. Ker so bili tudi sadovnjaki zanemarjeni, bo uprava poskrbela, da presadi 600 priletnih hruškovih dreves. Zavod bo kmalu popolnoma preskrbljen z lastnim mlekom in bodo njegova posestva v najkrajšem času dala od 80-140 hi vina. Tudi uslužbenci so dobro preskrbljeni. Mesečno dobivajo povprečno 2300 Lir poleg hrane v vrednosti 2700 Lir in dodatke za težke delo. Zavod v Valdoltri naj nam bo vzor pri obnovi, ki mora zajeti vso 'našo domovino. KUNI je prevzela pod svojo začasno upravo poleg omenjenega zavoda in mizarske delavnice tudi mehanično delavnico v koperskl kaznilnici. Delavnica bo v kratkem sposobna popravljati motorje vseh vrst, avtomobile, ladijske naprave in podlbno. V teku so priprave za povečanje zmogljivosti obrata. Komisija za upravo narodne imovine pri PNOO-u za slovensko Primorje začasno razpolaga tudi z dvema ladjama, eno 75 tonsko, in eno 150 tonsko. Prva vozi stalno iz Kopra v Rovln. Ladja prevaja predvsem potnike ln lažje blago. Druga ladja pa opravlja tovorni promet iz Kopra po vsej istrski obali do Raše. S tem je omogočen potniški promet in prevoz blaga, predvesem soli in premoga v Koper Piran, Izolo ln Ponte Rosso. Ladja bo prevažala tudi tehnlčkl in jamski les in kurivo. Športni klub Barkovlje V soboto, 8. t. m. bo na terasi športnega kluba Barkovlje plesna prireditev. V primeru slabega vremena bo ples v dvorani. Prošnje za ponovni sprejem v službo Spodaj imenovane osebe so zaprosile Komisijo za čiščenje, da bi bile ponovno sprejete na delo: pri občini: Beml Marcello, Fontanone Giuseppe; pri A.C.E.G.A.T.: Mlsso-din Antonio, Medurga Pietro, Štolfa Lavrino, Bernardom Natal1?, Salve Alfredo, Tateo Franceeco, Trotta Carlo, Sica Tommaso, Čorbo Rocco, Domanclch Nicolo. Pitacco Silvio, Zoratto Angelo, Arduino Giuseppe, Del Ben Giovanni, Flora Re. nato, Gasco Zeron Glauco, Piovesa-na Ferruccio, Virzi Luigi, Facchet-tin Santino, Scherl Mario, Lisot Giovanni, Zamagna Savino, Sincovich Venerato, Fabbri Pietro, Di Drusco Egidio, Colussi Mafaldo, Astolfl Raffaelo, Beros Giuseppe, Centrone Giovanni, Cobaldi Edoardo, Del Oielo Francesco, Gavardina Giovan. ni, Ortali Mario, Canu Amadeo, Clari Marcello, Perucci Rodolfo, Scrocco Alberto, Ortolani Giuseppe, Paoletti Vittorio; pri Cassa Marit-tlma Adriatica: Pregarz Giuseppe; pri Istituto Assistenza Malattia Lavoratori: Metz Carlo, Rota Lio-nello, Croci Cairoli, Bertuzzi Seve-rio; pri Magazzini Generali: Terclc-Terzi Francesco, Brischi Annibale; pri Societa Italla: Fonda Domeni-co; pri Compagnia Portuale- Sarto. ri AMo, Pa«co Guido; pri Esatto-ria Comunale: Buttignoni Grazla-no, Zorzsin Giuseppe ; pri Cassa dl Risparmio: Pilat Giovanni; pri T. E.L.V.E.: Galletti Gino. Prošnjo z imeni objavljamo na podlagi določil XIII. sekcije splošnega ukaza, št. 7, z dne 11. julija 1945, ki ga je izdala ZVU. Kdor hoče protestirati proti prošnji za ponovni sprejem na delo, mora prijaviti svoje pripombe pismeno, verodostojno podpisane, na urad Komisije Trst, via Nizza, št. 16. (Justična palača), v sedmih dneh od dne objave tega akta. Obvestilo Vsi tovariši in tovarišice Prosvetnega društva Sv. Jakob se pozivajo, da se udeleže prvega rednega društvenega sestanka, ki bo danes ob 20 uri v mali dvorani u-lice Caprin 7. drevesu. Drugo sadje pa dozoreva šele (postane užitno) po krajši ali daljši dobi v shrambi (zimsko), čemur pravimo, da sadje godi. To sadje pustimo na drevesu, čim dalje je to mogoče, ker se ravno zadnje dni pretvarja mnogo škroba v sladkor, tvorijo se eterična olja, ki dajejo sadežu prijeten duh, a izgublja se kislina in čreslovina. Način, na kateri se pri nas sadje prebira in spravlja, j« zelo primitiven in je vzrok, da nas poljedelec ne pride do tistega denarja, do katerega bi z malo truda in več pozornosti lahko prišel. Največkrat vidimo, kako otroci, pa tudi starejši ljudje s čevlji plezajo od veje in tresejo sadje. Tisto pa, ki noče tako odpasti, ga otepejo s palico. Seveda je večji del takšnega sadja ranjeno in brez peclja, a kot takšno je zelo občutljivo, in se hitro pokvari. Pravilni način obiranja in prebiranja Zato moramo vse pečkasto sadje, ki je odrejeno za takojšnjo prodajo ali pa shranjevanje, trgati. Pri visokem drevju moramo zato imeti lestve, katere prislonimo na steblo. Ker vsega sadja ne moremo obrati z roko, si pomagamo z raznimi obiralniki. Na steblu moramo biti bosi. Pri sebi imamo posodo, ki mora biti od znotraj obložena ali obšita z mehkim materialom, Sadje trgamo zelo previdno. Pri tem pazimo, da na sadu ostane vedno pecelj. Ko smo posodo napolnili, jo polagoma spuščamo z vrvi na tla in skrbno pretresemo na travo ali v drugi koš. To ne delamo pod drevesom, ker nam se lahko pripeti, da pade kakšen sad z drevesa na sadje v košu in nam lahko poškoduje več sadov. Sadje beremo le ob lepem vremenu, ker je spravljanje mokrega sadja nevarno, da začne gniti. Ravno tako ne smemo nabirati namrzlega sadja. V trgovini velja danes pravilo, da bomo za sadje dobili le tedaj visoko ceno, če je sadje, n. pr. jabolka, nabrano po vrstah ir. veličini, č* je sadje zdravo in s pecljem. Na žalost tudi na to pri nas posvečamo premalo pozornosti. Navadno vidimo, la je sadje, ki ga prodaja naš poljedelec potolčeno in mešanica raznih vrst. Ker pa je sortiranje zelo enostavno, a rentabilno, ga je treba uvesti v naše delo. Pri obiranju bomo zato obrali vsako vrsto, n. pr. jabolk, posebej. Ko smo obrana jabolka pretresli iz košare na travo, jih podelimo na debela, srednja in drobna. Vse piškave, krastave ali na kakršenkoli način pokvarjene sadove oddelimo in jih porabimo doma. Tako ravnamo s sadjem, ki ga bomo prodali na domačem trgu. Pozno jesensko in zimsko sadje, ki ga bomo izvozili, ali ga vložili v zaboj, ko bo postalo v shrambi godno, razbiramo Je natančnejše, in sicer v tržno in namizno. Pri prevozu sadja moramo paziti na to, da je sadje pokrito s slano, da se ne bi med seboj obtolklo. To je posebno važno pri daljših transportih in slabi poti. Shramba Shramba, v kateri bomo shranjevali sadje za poznejšo uporabo oz, prodajo, mora imeti po možnosti enakomerno toplino, da ni premalo vlažna, ker bi se sadje v tem primeru preveč izsušilo. Tudi ne sme biti preveč vlažna, ker bi bilo nevarno, da sadje začne gniti. Zrak v shrambi mora biti svež in čist. Shramba je boljša, če je temnejša. Najboljša shramba je klet. Ker njo nima vsak naš kmetovalec, se lahko poslužimo tudi kakšne prikladne sobe. Ze prej, ko začnemo s pobiranjem sadja, bomo shrambo dobro osnažili, prebelili. Police Je treba izvleči in jih dobro izribati, a nato pustiti, da se na soncu dobro posuše. Iz shrambe je treba odstanitl vse stvari, ki dajejo razne neprijetne duhove (repa, krompir, itd.), ker je sadje zelo občutljivo. Shrambo moramo dobro prezračiti in, ko smo zopet postavili police, zapremo okna in zažgemo žveplo. Tako pustimo nekaj dni, nakar lahko shranimo sadje. Izbrano sadje nalagamo na gladke police, v eni ali več plasteh. Pri tem delu moramo postopati zelo previdno. Zelo fino in občutljivo sadje bomo pustili samo v eni plasti. Če nimamo dovolj prostora, vložimo razbrano sadje v zaboje, sode ali kadi, katere pustimo v shrambi. Pri tem moramo paziti na one vrste sadja, ki so najprej godne, da se tudi prej pro- %WAV.V.V. V.-.VV.V. Y dajo in je zato treba označiti n» zaboju, katera vrsta sadja se nahaja v njem. Za silo lahko spravimo jabolka tudi v zemljo. Jam® mora biti na suhen terenu i" ^' den damo sadje v njo, jo obložimo po dnu in ob strani s slano. Ko j® jama napolnjena s sadjem, jo P°" krijemo s slamo in pozneje št * streho. Sadje v shrambi moramo vsakih osem, največ štirinajst dni Pre gledati in eventualno gnilo sadj« vsakokrat odstraniti. Čudno reševanje vprašanja slovenskega šolstva Na čelu zavezniških slovenskih šol v novoustanovljenih provincah Trsta in Gorice, stojita šolska nadzornika kot predstavnika vsega zavezniškega solstva. To šolstvo je pod vodstvom šolskih superinten-dantov, g. Rubinija za tržaško provinco in gospoda De Vetta za goričko provinco. Kakor znano vrsi superintendant funkcije nekdanjega kraljevskega proveditorea. Vrhovno vodstvo nad vsem šolstvom v Julijski Krajini pa vrši zavezniški solski referent poročnik g. Simoni. Kakor smo izvedeli je g. poroč- ZVU, imenoval za šolskega nadzornika slovenskih šol na Goriškem dr. Kacina. Mislimo, da je to prof4 sor dr. Kacin, ki je poučeval «* domobranski, nacifašistični slov*®' skl gimnaziji v Gorici. Kakor smo poročali že preteki* dni, nameravajo imenovati zev€* niške vojaške oblasti za tržaškeg® nadzornika slovenskih šol Mediča znanega fašističnega didaktične^ ravnatelja ali pa dr. Barago Sr*®" ka, domobranskega sodelavca z O* cifasisti, ki je zbežal iz Starega tr ga na Kranjskem, od koder J* doma. nik Simoni, šolski referent pri devno mnenje delodajalcev in inte' resranih delavcev, odredilo *t3r širitev razglasa št. 4, ki se nanaž* na posebno doklado in nagrado