f»mina piačana v gotovini maratonki Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 20 Maribor, sobota 25. januarja 1930 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnsm čak. zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja mssačno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din Tei«fon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglas« aprojsma tudi oglasni oddelsk .Jutra" v Ljubljani, Pr«i«rnova ulica št. 4 Kaj vse pospešuje politiko asimilac'j e v Julijski kraj 5ni? Kdor pozna slovenski in hrvatski narod v Julijski Krajini, je prepričan, da bi vsa fašistična asimilacijska podtika, ves brutalni sistem, vse drastične mere proti duhu. jeziku, narodnemu Čustvovanju našega naroda — da bi vse to doživelo neizogibni polom, ako bi fašizem ne imel močne opore v višji sili: v težkih gospodarskih prilikah, v gospodarski bedi naroda. Ako bi ne bilo tega. bi narodna zavest našega naroda pod Italijo prenesla še veliko večje in težje preizkušnje in nihče bi ne bil v stanu, ta narod potlačiti in iztrebiti. Na žalost pa je gospodarska mizeri-ja v Julijski Krajini nepopisna. Le tako je mogoče, da je narodni položaj med našim tamošniim narodom danes po desetih letih italijanske nadvlade takšen, da vzbuja pesimizem. Leta 1918. je Italija ob zavzetju Julijske Kra jine prevzela krog 550.000 Hrvatov in Slovencev. Od teh se je do danes izselilo v Jugoslavijo, Ameriko, Avstralijo. Francijo itd. nad 100.000 oseb. Računiti moramo, da se je na mesto teh 100.000 Slovanov vselilo najmanj dvakrat toliko Italijanov. Vsakemu bo jasno na prvi nogled pri teh številkah, kako ogromen preokret je izvršen na škodo Slovanstva v Julijski Krajini. Vse to pa je posledica ekonomske slabosti pokrajine in ekonomsko-politič-nega sistema države, ki je baš vsled takih prilik tekom desetih let v pogledu asimilacije dosegla več nego bi bila sicer tekom 200 let z najboljšim asimilacijskim šolstvom in drugimi napravami. Emigracija iz Julijske Krajine je pričela že takoj po okupaciji s strani Italije. Do leta 1922-23., ko so bila fašistična nasilja v polnem teku, je imela bolj politični značaj. Kasneje na, zlasti v zadnjih dveh letih, je dobila pre-težno gospodarski značaj. Prva leta so šli večinoma državni updmki. pripadniki prostih poklicev, od kmetov in delavcev pa samo najbolj eksponirani nacijonalisti Danes je v Julijski Krajini le še nar desetin Slovanov v državni službi, svobodnih profesijoni-stov je le še malo (v celi Istri 10 zdrav nikov in odvetnikov, v Trstu in Gorici isto toliko). Danes se izseljujejo kmetje, delavci, obrtniki in mali upro-paščeni trgovci. Ta emigracija raste od leta do leta, od meseca do meseca. Cim siromašnejši kraj. tem večja emigracija. Manj se jih seli iz plodne Goriške nego iz kršne Istre. Vremenske nezgode zadnjih let, strašna lanska zima, velika suša itd. so pomnožile be-dOj Tudi gospodarsko-politične metode fašizma. Te metode so zakrivile, da je od 1. 1927. naprej propadlo 50% istrskih kmetov. V prejšnjih letih si je Istrski kmet pomagal na dva načina v slabih letih: z javnimi deli in s krediti iz svojih hranilnic, ki so bile v vseh večjih občinah. Fašistični režim je upropastil najprej močna zveze Epohalen izum ieikesa pilota NAVPIČNO STARTANJE IN PRISTAJANJE Z VSAKIM LETALOM. — MOŽNOST DVIGA IN PRISTANKA TUDI NA PLOŠČATIH HIŠAH. PRAGA, 25. januarja. Današnji Usti poročajo o senzacionalni iznajdbi glav nega pilota Skodovih tvornic, inž. Halle. Gre namreč za sijajno izboljšanje takozvanega helikoptersa, aparature, ki omogoča da se letalo navpično dvig ne in navpično tudi pristane. Ta senza-ci^r^Tna iznajdba omogoča tudi start in pristanek na najmanjšem prostoru, tako da so poslala velika vzletišča popolnoma odveč. Inž. Halla bo svoj Uprasanje tonaže pomorskih ueleulasti LONDON, 25. januarja. Kakor poroča Agence fiavas, je izročil snoči generalni tajnik brodovne konference Hankey delegatom petih pomorskih velesil obsežno spomenico konferenčnega predsedstva s prošnjo, da naj priložena vprašanja izpolnijo do pondeljka. Vprašalna pola se nanaša stvarno na sestavitev konferenčnega programa. Glav no vprašanje je vprašanje razmerja v tonaži posameznih velevlasti kakor rudi razdelitev tonaže na posamezne ladijske tipe. fHehika prekinila očnošaje z Rus'jo NEWYORK, 25. jan. Mehiška vlada je prekinila diplomatske odnošaje s sovMsko vlado. Dočim je vlada že več dni nonrej odpoklicala svojega poslanika iz Mnckve. je izdal zunanji minister Fstrada sedaj poslanikovemu namestniku še ukaz, da naj takoj zapre poslaništvo in odpotuje z vsem osobjem. Mehiški zunanji minister Es-trada utemeljuje svoj korak kot protest proti najnovejšim komunističnim ! pred mehiškimi posla- ništvi v Washingtonu. Buenos Airesu in Reo de Janeiro, ki so se vršile s privnt,vnjem sovjetske vlade v Moskvi. milijonski slepar PARIZ. 25. jan. Tukajšnja policija je aretirala že dolgo iskanega mednarodnega pustolovca Mašatina, vodjo mednarodne tolpe, ki so ga že dolgo zasledovale policijske oblasti skoro epohalni izum demonstriral pred javnostjo približno v 14 dneh. Novi aparat je za razvoj letalstva tem pomembnejši, ker ga je mogoče montirati na vsako poljubno letalo. Po mnenju strokovnjakov gre za iznajdbo, ki bo dala letalstvu vsega sveta novo smer. Sedaj pričakujejo tudi večje zanimanje za letalstvo, ker bosta omogočena start in pristanek celo na ploščatih hišnih strehah. vseh evropskih držav. Mašatin je začetkom oktobra preteklega leta otvo-ril v Berlinu trgovino s kožuhovino in prisleoaril v kratkem nad milijon državnih mark, nakar je s svojimi tovariši izginil. Pariška policija ga je izsledila v nekem luksuznem hotelu. Po obsodbi v Franciji bo izročen potem še ameriškim oblastem. Ponarejevalci bankovcev zopet na delu. Minolo nedeljo pop. je orožništvo iz Zavrča pri posestniku Jurgecu v Turškem vrhu pri hišni preiskavi aretiralo tam stanujočega Al. Raušla, ki se je izdajal za fotografa, se je pa pečal s ponarejanjem bankovcev in sicer jurjev. Našli so pri njem 15 popolnoma gotovih in 148 napol izdelanih jurjev. Tudi so našli v njegovi sobi vse polno kemikalij in drugih priprav za ponarejanje. Izročili so ga sodišču v Ptuju, Raušl je oči-vidno član družbe, ki je svoj delokrog razširila pred meseci po ormoškem, ljutomerskem in murskosoboškem okraju, in koje posamezni člani so že pod ključem. Tudi Raušl je bil že svoj čas radi istega delikta v zaporih in je znan že tudi mariborski policiji. V zvezi z njim je neki Radivoj Starčič. — Značilen je dogodek, ki se je zgodil 2. tm. v neki trgovini v Moškanicih. Prišla je neka ženska in si izbirala robce, sviterje itd. Končno se je odločila za sviter v ceni 190 Din in predložila v plačilo 1000 dinarski bankovec, zložen na 4 dele. Pomočnik in trgovec pa sta takoj spoznala, da je bankovec ponarejen. Zenska je nato naglo zginila. Zunaj jo je nedaleč stran čakal neznan kmet na saneh in oddirjala sta proti Borovcem brez sledu. Nedvomno sta tudi člana te ponarejevalske družbe. — kmetskih zadrug, nato pa še po vrsti vse zadruge, ki so ali likvidirale ali pa prešle v fašistične roke, iz katerih slovanski kmet kredita ne dobi, v smislu obstoječih naredb. O javnih delih ni govora. Gradijo se pač strateške ceste, vojašnice In drugo, a povsod dobe delo samo »zvesti« in oni, ki so se priselili iz stare Italije. Naši kmetje so brez pomoči. Nimajo hrane in ne semenja — preostane jim samo še izselitev. Isto je z delavci. V Julijski Krajini ne napreduje nobena industrija, ampak konstantno padajo, ladjedelnice ne delajo, v Trstu, v Poli in na Reki se od dne do dne množi število brezposelnih. Tudi tem preostane samo emigracija. S propadanjem kmeta in delavca propada obrtnik in mali trgovec, pa tudi vsled ogromnih davkov in taks. Tako fašistični režim odkrito izvaja svoj načrt, podprt od bede in siromaštva. Sistematično forsira emigracijo iz močnih narodnih centrov, iz trd- njav, ki bi sicer bile nezavzetne. Investira kapitale v banke, ki dajejo posojila na hipoteke, s katerimi udušijo kmeta za kmetom. Prekooceanske agencije so od režima angažirane in dobivajo podpore, da brezplačno vkrcajo slovanske kmete, ki so prisiljeni k izseljevanju v tujino. Vse zaradi asimilacije Julijske Krajine. Pri tem se izdajajo potnice prvenstveno za prekmorske kraje, dočim se za Jugoslavijo dobivajo potnice le z veliko težavo. Enako za Francijo. Naša emi-1 gracija iz Italije in emigracija Italijanov iz stare Italije sistematično rušite naš nacijonalni zid in ustvarjate italijansko etnično celino. Ne smemo zapirati pred tem dejstvom oči, ne smemo preoptimistično gledati na deklamacije o nacijonalni zavesti naroda pod Italijo. Razvoj gre na žalost v tej smeri, da je misliti na to, da se bo v Julijski Krajini naša močna Ho-vanska večina skrčila v narodno manj ' šino tekom kratkega časa. Sostouanje hučožestuenikou »Zločin in kazen«. Težišče režije in igre prvega Hudože-stvenega teatra v Moskvi je bilo v ravnovesju vsega ansambla. Vsaka kreacija je morala biti notranje in zunanje do popolnosti dovršena in soglasna s celoto, ki ni poznala »velikih« in »malih«. Tako hudožestveno umetnost smo poznali iz prejšnjih gostovanj tudi mi. Sedanja skupina, ki jo vodi g. Hmara, je pa pričela iskati novih potov in najbolj viden izraz njenega hotenja je baš Dostojevskega dramatizirani roman »Zločin in kazen«. Zunanje se ta nova u-smerjenost odraža v filmsko naglem od-igravanju, notranje pa je prehod k zopetni individualizaciji poedinih umetnikov. V tem je vsa oddaljitev od Stanislavskega in njegovih, a tudi vsa nevarnost za uspeh. Uprizoritev »Zločina in kazni« je pa pokazala, da se tej novi umetnosti za uspeh ni treba prav nič bati, dokler bo imela take umetnike kakor jih ima. Podrla je vse pomisleke in morda bo ravno način režije in igre g. Hmare bistveno dopomogel do gledališča bodočnosti, ki ga sedanjost šele tipajočih korakov išče. Zato je Dostojevskega roman v interpretaciji hudožestvenikov zaživel pred nami v vseh svojih višinah in globinah ter nam zopet predočil kos Rusije, velike, silne, a stoodstotno slovanske in baš zaradi tega na prestrast-nem teoretiziranju bolehajoče Rusije. »Zločin in kazen« je pravzaprav roman Radiona Raskoljnikova, tega poosebljenega predstavnika celokupnega ruskega naroda, ki je kot oderski pojav vsaj tako, če še ne bolj močan, kakor Hamlet. G. Hmara nam ga je ustvaril tako živo in plastično, da ga nikoli na bomo pozabili, V svoji igri je združil u-metnost hudožestvenikov z mmučniml in sceničnimi efekti filma in dosegel tako neverjetno posrečeno sintezo. Najgloblje pa je učinkoval s svojimi nedosežnimi psihološkimi prehodi in v klasičnih scenah s Sonjo Marmeladovo, v kateri je pokazala gdč. K. Dubravina vso svojo elementarno umetniško moč. V vlogi Porfirija Petroviča je pa v kreaciji g. P. Pavlova zopet zaživela pred nami stara umetnost prvotnih hudožestvenikov, ki je videla svoj najvišji ideal v skladnosti enote in življenjski reaii-stiki. V istem skladnem stilu je kreirala ga. V. Grečeva staro Puljherijo Ivanov-no, Radionovo mater, a njej in g. Pav-lovu najbližja po načinu igre *ta bila izmed ostalih še g. A. Bogdanov kot dijak Razumihin in gosp. A. Naletov kot polic, uradnik Poroh. Visoko kvalitativno igro. toda z manjšo globino, je pokazal g. B. Espe v vlogi zdravnika Zo-simova. Sicer so pa bile tudi vse manjše in najmanjše kreacije na višini, priča, da posveča tudi režija g. Hmare vso pažnjo visoki nadpovprečnosti celote. Nekoliko manj sta ugajala le ga. N. Po« karska kot Lujza Ivanovna in g. N. Bor-zov kot barvar Nikola. Tako je bil to večer, ki bo ostal vseffl, ki so ga doživeli, večno v spominu, zato občinstvo, ki je do poslednjega kotička napolnilo gledališče, z izražanjem svojega navdušenja ni štedilo. Take razgibanosti že dolgo nismo bili vajeni, -r. Samomor češkega pesnika PRAGA, 25. januarja. 3lletni lirik Josip Kalupka je izvršil včeraj samomor. Kalupka je spadal med najbolj nadarjene zastopnike mlajše češke pesniške generacije. Sorlievala, sorlievala! OB KONCU PRVEGA POLLETJA. O REDOVANJU DRUGOD. oe nekaj dni in naši učenčki osnovnih šol nam prinesejo svoja prva letošnja spričevala o šolskem napredku. Kakor kaže sedanje razpoloženje dece, smatra io ta dogodek za važen mejnik v svojem šolskem življenju. Nadarjeni in odlični nepenehoma govore o redih, manj sposobni so bolj redkobesedni... Vsi pa na tihem kalkulirajo, in — špekulirajo... »Še en teden imam časa!« sc tolaži ta ali oni, a najbrž mu ne bo dosti pomagalo! Redi mu bodo neizprosno označili nagrado ali pa kazen za pridno ali pa slabo učenje. Novi šolski zakon predpisuje za ocenjevanje učencev 5 redov (5 = odlično, ! = slabo), pri vedenju pa so določeni 4 redi (4 = odlično, 1 = nepovoljno). Novost v ocenjevanju pa je določba glede redovanja v drugem polletju, kjer odločuje za prestop v višji razred s p 1 o sna ocena učenca, ne pa nepovoljni red iz enega ali dveh predmetov (§ 63.) Vsekakor napredek in vpliv modernih vzgojnih načel! Kakor moramo starši odobravati, da če nas obvešča o šolskih uspehih naših otrok, tako je potrebno, da se seznani-tio s tozadevnimi sodobnimi naziranji učiteljev in roditeljev v drugih kulturnih državah. Mnogo je danes vzgojiteljev, ki ospo-ravajo vrednost šolskih spričeval s številčnimi ocenami. Kakor imajo dobri redi sami na sebi svojo dobro stran v tem, da učenca spodbujajo in mu vlivajo samozaupanje, tako so dognali, da slab red vzame otroku veselje do dela in pojavi se v njem čut manjvrednosti. Izgubljeno zaupanje pa se ne povrne več niti v poznejših letih. Našli so tudi, da redovanje lahko zastruplja razmerje med učiteljem in u-čencem. Učenec je mnenja, da ga učitelj hoče na vsak način »zalotiti«, da preži nanj, kako bi mu lahko priznal slab red. Za vzgojo pa je neobhodno potrebno, da učenec učitelju zaupa in se mu kaže kakršen je v resnici. Radi redovanja pa se na žalost v mnogih slučajih pri učencu razvija neiskrenost, 7a-hrbtnost in »štreberstvo«. To so slabe vzgojne posledice redovanja. Učiteiji sami priznavajo, da je učenčevo znanje objektivno zelo težko oceniti. Počasno pojmovanje n. pr. ni samo po sebi že manjvredno, saj je lahko celo so-lidnejše kot naglo. Zato absolutnega merila za redovanje ni. Odvisi od zahtev učiteljev in navadno od nivoja v razredu. Še težje je redovanje obnašanja. Nobeni služkinji se ne sme v nieno knjižico zapisati kaj žaljivega, zločincu se ne sme očitati njegovega prestopka, ko je prestal zanj svojo kazen. Otrok pa, ki je v svoji lahkomiselnosti in razboritosti (ki jo novejša psihologija smatra kot zakonitost otrokovega razvoja, a ne kot greh!), kaj »zagrešil«, mora nositi ta REDOVANJE IN NAŠI UČENCI. — — ŠOLA IN DOM. sramotni pečat svoj živ dan v svojih šolskih izkazih. Z nobeno pokoro ga ne more odpraviti. Je res vmes tudi nekaj hujših grešnikov, a ti so bodisi žrtve abnormalnosti. Kot taki zaslužijo bolj pomilovanje in posebno nego kot pa kazen. Vedenje se v takih slučajih z redi ne more izboljšati, pač pa s pravilnim postopanjem. Za otroke pa, ki v razredih stalno motijo, pa imajo drugod urejene posebne zavode — »za težje vzgojljivo deco«. Učenci na nekaterih modernih šolah v inozemstvu ne dobijo nobenih spričeval z numeriranimi ocenami, s tem pa ni rečeno, da bi bili brez kontrole glede znanja in obnašanja! Ker so na teh šolah zbrani le najboljši učitelji-dušeslov-ci, ki si vsa svoja opazovanja beležijo in svoj postopek uravnavajo tako, da odgovarja potrebam otrok, imajo na razpolago mnogo točnejše podatke o napredku in razvoju dece! S posebnimi »popisnicami« lahko sestavljajo ocene učencev, ki staršem pokažejo mnogo točnejšo karakteristiko otroka. Tako polletno sporočilo staršem se n. pr. glasi: »M. se je zlahka vživel v delo razredne zajednice, *se zna točno izražati, v kar mu služi bogat besedni zaklad, ki si ga stalno in zavestno izpopolnjuje. Vsled lepega nastopa in vedenja uživa v za-jednici ljubezen vseh. Njegove zmožnosti presegajo njegovo starost, njegova nadarjenost nagiba bolj na ročno u-dejstvovanje (pisanje, risanje, ročno delo), vendar kaže v celotnem šolskem delu stvarno mišljenje. Njegovo zanimanje je stabilno in doseza največ uspehov v risanju. Ima tudi smisel za lepo obliko. Njegov splošen napredek je prav dober.« Brezdvomno taka ocena roditeljem mnogo več pove, čeprav tudi ne more biti povsem objektivna. Zato so nekatere šole opustile vsako oceno' in izdajajo koncem leta le izkaz, da so učenci razred dovršili. So pa zato odprli staršem razrede na stežaj: roditelji smejo prisostvovati pouku, kadarkoli jih napredek otroka zanima. Seveda imajo z ti-čiteljem stalne sestanke in roditeljske večere, ki omogočajo staršem pridobitev precejšnje pedaeoške izobrazbe. S tem je doseženo idealno sodelovanje šole in doma, kar brezdvomno mogočno vpliva na vzgoj otroka, ki mu je šola prava vzgojevalnica. Kjer pa je prva naloga šole vcepljanje znanja, tam je redovanje potrebno. Vemo pa, da se tudi pri nas že Učiteljstvo zaveda sodobnih vzgojnih načel, v kolikor se dajo prenesti v ;istcm redovanja. Stalni stiki šole in doma naj nadomestijo one nedostatke, ki se ne dajo preprečiti. Deci pa naj bo razdelitev spričeval dan veselja in radosti — brez izjeme! —n. Mariborski in dnevni drobiž (Tlariborsko glečalteče REPERTOAR. Sobota, 25. januarja ob 15. uri »Krog s kredo«. Dijaška predstava. Dijaške cene. Nedelja, 26. januarja ob 15. uri »Orlov«. Kuponi. — Ob 20. uri »Radikalna kura«. Kuponi. Pondeljek, 27. januarja. Zaprto. Torek, 28. januarja ob 20. uri »Radikalna kura« ab. A. Kuponi. 'Netopir« na mariborskem odru. Po desetletnem odmoru pripravlja gledališče zopet prekrasno klasično opereto »Netopir«. Divna Strausova godba, nad vse veselo In zabavno dejanje in nova Skrbinškova režija bodo storili, da bo tudi tokrat ta operetni biser pravi pravcati »šlager«. Smrt slovaškega učenjaka na dan sedemdesetletnice. Slovaška Matica v Turčanskem sv. Martinu je 22. tm. slovesno praznovala 70-letnico rojstva slovaškega učenjaka literarnega zgodovinarja profesorja Karlove univerze v Pragi, dr. Jaroslava Vlčeka. Usoda pa je hotela, da je baš tega dne učenjaka na ulici v Pragi zadela kap. Vlček je bil takoj mrtev. Ljudska univerza v Mariboru. V pondeljek, 27. januarja, ob 8. zvečer nadaljevanje angleškega cikla. Predava umetnostni zgodovinar dr. Stele iz Ljubljane o najsijajnejši dobi angleške umetnosti, o angleški gotiki. Predavanje spremlja mnogo lepih skioptičnib slik.' Petelnova očala __________________»o najboljša I Stoletnico zedinjene Grške bodo slavili letošnje leto. Ob tej priliki bodo preuredili vsakoletno razstavo v Solunu v veliko mednarodno razstavo in bodo v zvezi z njo priredili slavnosti v proslavo stoletnice. Nemško-jngoslovensko trgovsko zbor* nlco bodo z ozirom na redno se množeče trgovinske zveze med Jugoslavijo in Nem čijo ustanovili v Beogradu. Vršijo se tozadevno že medsebojni razgovori in zlasti nemška industrija kaže za vprašanje veliko interesa, posebno pa tudi urad Leipziger Messe v Beogradu. — Refraktor za zvezdarno vseučilišča v Beogradu. Te dni je posebna komisija prevzela v Jeni v Nemčiji od tamkajšnje svetovno-žnane tvrdke Zeiss velik refraktor (daljnogled za opazovanje zvezd), ki je bil na račun reparacij naročen za zvezdarno beograjskega vseučilišča. Ta refraktor, katerega leča meri v premeru 650 mm, žarišče pa obsega 10.5 in je torej eden največjih v Evropi, gotovo pa največji na Bai/anu in v vsej južno-vzhodni Evropi, je bil te dni preko Maribora odposlan v našo državo, kjer bo izročen svojemu namenu. Novi refraktor bo za razvoj našega zvezdoslovja velike in neprecenljive važnosti. Ž njim stopa Jugoslavija v vrsto prvih držav na svetu. — Novo karoserirani tri onski Saurer-avtobus je danes pričel obratovati na progi Maribor - Celje. Karoserijo je mojstrsko izdelala tvrdka Peterca v Kosezah pri Ljubljani. — Pod stečajem je že nekaj dni manufakturna tvrdka Kflhar (prej Ihl & Kiihar) na Aleksandrovi cesti. Pasiva znaša nekaj nad 1,400.000 Din, aktiva nekaj nad 500.000 Din. Tragična smrt. Posestnik Martin Rojko od Sv. Lenarta1 je čistil svoj samokres. Niti slutil ni, da je v samokresu še en naboj. Med delom se je samokres nenadoma sprožil in je krogla zadela Rojka v trebuh. Prvo pomoč mu je nudil šentlenarški zdravnik dr. Kramberger, ki je takoj odredil prevoz ponesrečenca v bolnico. Čim pa je dospel avizirani rešilni avto, je Martin Rojko že podlegel poškodbam. Zapušča ženo in otroke. Blag mu spomin! — Avtomobilski karambol brez večje nesreče. Dne 23. tm. pop. sta na cesti med Sv. Marjeto in Sv. Lenartom, nedaleč od Sv. Marjete, trčila drug ob drugega tovorni avto nekega trgovca iz Slov. goric, ki je vozil proti Mariboru, in osebni avto nekega trg. potnika iz Osijeka. Osebni avto je kot slabši telebnil v jarek, odkoder so ga s težavo izvlekli. — Oba avta sta le lažje poškodovana in sta nadaljevala vsak svojo pot. Ljudem se ni nič zgodilo. — Novinarsko visoko šolo so 21. tm. otvorili v Rimu ob navzočno sti zastopnika vlade. Izsleden vlomilec. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je pred dnevi, kakor smo že poročali, neznan vlomilec posetil hišo notarja Fr. Stupice, kjer si je privoščil razno obleko in sekiro, s katero je potem vlomil pri gostilničarju Henriku Solakti, kjer je odnesel nekaj gotovine in se vrh tega pred odhodom še dobro okrepčal. Kakor se nam poroča, so orožniki vlomilca sedaj že izsledili in sicer v osebi zloglasnega Antona Somerja, ki je tudi v Ptuju izvršil več tatvin. — Ob 60 kg ajdove kaše sta prišla 23. tm. v neki gostilni v Drav-ski ulici medžimurska kmeta Fr. Maj-harič in Andrej Urančič. Prenočevala sta tam in imela hranjeno vsak eno vrečo ajdove kaše po 30 kg v skupni vrednosti 300 Din. Vreči ste tekom dneva izginili. Neki neznanec je istega dne ponujal ajdovo kašo v nekup trgovcu B.. ki je pa odklonil. Policija nadaljuje poizvedbe. — Podružnica Jugoslovenskega društva kemičarjev v Mariboru. Pripravljalni odbor sklicuje sestanek za pondeljek 24. tm. ob 20. uri v hotelu Mariborski dvor. Krasne slike kralja Aleksandra in kraljice Marije je izdala Vodnikova družba v Ljubljani. Dobe se pri Vodnikovi družbi v Ljubljani oziroma podružnici knjigarne Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksand-ova cesta 13. Vsaka stane 25 Din. Naj bi te slike ne manjkale v nobenem stanovanju! — 1. februarja 1930 PLANINSKI PLES Dvorana UNION Odisejada mlade Celjanke. V tem sijajnem delu Alme Karlin, ki je izšlo nedavno pod naslovom »Einsame Weltreise«, die Tragtidie einer Frau, popisuje mlada nemška pisateljica Alma Karlinova, iz Celja doma, usodo svojega potovanja iz naše države na — Japonsko. Naš puhlicist Božidar Borko je pisal nedavno o tej knjigi v »Jutru«: »Njena knjiga ni ginljivo poetična slika tujega sveta, marveč izpoved mlade žene, ki je morala premagati tisoč nad-ženskih težav, da je lahko nekega dne v mirnem Celju po osmih letih tavanja in boja v tujino, zastavila pero, da opiše svoje boje in zabeleži vtiske z daljnih dežel... Knjiga ki jo čitaš toliko časa, da z obžalovanjem obrneš vsako stran, prepričevalna slika daljnih dežel, gledana skozi občutljivo dušo trpeče žene. Prav zaradi tega ni vsakdanji popis.« Tudi to krasno delo je dobiti v Ljudski knjižnici, Narodni dom. — Izgubljena je bila včeraj v gledališču ali pa na poti do Velike kavarne, zlata broša z rdečim kamnom. Ker je bila rodbinski spomin, se najditelj naproša, da jo proti zelo dobri nagradi, izroči ali na policiji ali pa pri »Večemiku«. — Nezgoda pri delu. Na cesti v Selnico ob Dravi je 43letni hlapec Simon Butej padel z voza tako nesrečno, da je prišel pod konjska kopita. Ponesrečenca so prepeljali v bolni' ico v Maribor. — V pondeljek ob 20. uri v Kazini SVETOSAV* K A PRO/LAVA KONCERT IN PLES Vstopnina Din 15--, za dijake Din 5 — Filmska vest. Uprava kina Union predvaja od četrtka 30. januarja do nedelje 2. februarja, poseben program za mladino, »Bodoča mladina« po zelo znižanih cenah. Film je zabaven od začetka do konca, ter vse vloge igrajo sami otroci, glavno vlogo pa Gustl, Stark - Gstettenbauer, znan iz filma »Žena na mesecu«. Film nudi obilo zabave tudi odraslim, posebno pa vzbuja spomine na lepo mladostno dobo. — Predstave so dnevno samo ob 4. pop., v nedeljo pa dve predstavi in sicer ob 10.30 dopoldan in ob 2.30 popoldan. — Glede na to, da je to prvi program te vrste, je uprava kina zelo znižala cene in sicer po Din 3, 5, 6 prostor in ložni sedež 8 Din, s čemer je o-mogočeno vsakemu, dat si ogleda ta »lm-__________________________ 248 V kratkem prMt BELFEGOR Grandijozno filmsko veledelo, tisoč napetih senzacij! Po sedanjem iomanu .JUTRA*. KINO UNIOK TEL. 23-29. Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Jose« love« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša pot hranilnim snovem, da preidejo v kri. — Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Joseiova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špeceri iških trgovinah. I. Gasilno društvo delavnice drž. žel. Maribor priredi dne 1. febr. ob 20. uri v gostilni* ških prostorih g. R. Gačnika, Krekova ulica, Studenci, svojo vsakoletno pustno veselico, na katero uljudno vabi vse prijatelje tega društva. 232 Angleški krožek ima svoj redni letni občni zbor v četr* tek, dne 30. t. m. ob 20. uri v prostorih i drž. realke, pritličje, levo, razred 1. d Iz Trsta In Gorice ! Tržaški poslanec Lino Domeneghini, voditelj fašističnih sindikatov, je predaval te dni o italijanski misiji v Afriki. Namen je bil ponovno opozorjevanje na italijansko kolonijo, ki jo hoče vlada olj.uditi z dobrimi poljedelci, delavci, trgovci, obrtniki. Lani je posetila Libijo skupina bivših dobrovoljev z Goriškega. Morda hočejo v Rimu, da bi teklo naseljevanje v Afriko tudi iz Primorja? Nekaj furlanskih kmetovalcev je že tam. Naseljevali bi se tja seveda samo primorski Italijani, kajti Slovence in Hrvate razganja fašizem na vse strani, da bi se čim prej poizgubili v širnem svetu. Primorski Italijani v Afriko, v Primorje pa regnikolil Predlanskim je povedal bivši tržaški fašistični tajnik Cobolli na svojem predavanju v Benetkah, da je v Primorju že stotisoč ljudi it starih provinc. Doslej je število gotovo še znatno narastlo. Glede ustanovitve mlekarske centrale za Trst imajo sedaj na magistratu dva načrta, eden je iz Lombardije, drugi iz Trsta. Če prodre prvi, bo pomenilo to udarec za kmetovalce v bližnji in dalnji okolici, odkoder prihaja v tržaško mesto na dan do 550 hi mleka. Ker potrebuje Trst še nekaj več mleka, ga dovaža v zgoščeni obliki dnevno nad 50 hi mlekarna Soresina iz Lombardije. Pokrajinska fašistična zveza trgovcev je naglašala napram problemu mlekarske centrale, da je poljedelstvo v tržaškem zaledju na nižji stopinji kot no italijanskih provincah in da treba Trstu mleka od tam, kjer ga je dosti in kjer fje dobro. Okoličanski kmetje pričakujejo sedaj, kaj poreče k temu deželna uprava, ki jim vedno zagotavlja zaščito gospodarskih interesov. O božičnicah in o »befani« po azilih In šolah širom primorskih pokrajin priobčujejo Še vedno dolga poročila tržaški fašistični listi. Soglasno hvalijo »drugorodne« otroke, kako da so pridni in kako lepo čisto izgovarjajo italijanščino, vse drugače kot mestni italijanski otroci. Povsodi so bile deklamacije, igre, petje. Otroci so dobili razna dari- la. Za prireditve so se trudile, kjer je bilo le mogoče, italijanske gospe, ki mislijo, da se z obdarovanjem, božanjem in poljubovanjem otrok znatno pospešuje asimilacija. Pokojni goriški politik dr. Anton Gregorčič je bil ustanovil v Gorici »Narodno tiskarno«. Dobro je uspevala pred vojno in po vojni. Črkostavec Ljudevit Lukežič iz Sovodnjega se je izvežbal v tiskarni za spretnega poslovodjo. Dr. Gregorčič je plačal veliko udanost, ki mu jo je izkazoval Lukežič s tem, da mu je zapustil tiskarno. Nastopili so fašistični časi. »Narodna tiskarna« je dobila ime »Tipografia Nazionale«. Ker pa zveni »Nazionale« lahko na dve strani, je odpadlo. Tačas se je omajal tudi »Lukežič« in se pretvoril v »Luchesi«. Nekdanja Gregorčičeva »Narodna tiskarna® se zove danes »Tipografia Luchesi«. • V Gorici se je vršila nedavno razprava proti celi vrsti lovcev iz mesta in okolice. Med njimi so prav ugledne (osebe. Ovadili so jih gozdni miličarji, trdeč, da so se pregrešili proti lovskim predpisom. Na sodišču se je po dolgem razpravljanju dokazalo, da obtoženi gospodje niso storili nič takega, kar bi bilo v nasprotju z deželnimi, bivšimi avstrijskimi In sedanjimi italijanskimi lovskimi zakoni. Miličarji so za kmete Jn lovce prava nadloga. * 301etni Alojzij Bitežnik iz Pevme je lani poleti pribežal v Jugoslavijo, da bi našel tam kako delo. Pred nekaj dnevi se je vrnil po isti poti na goriška tla. Prijela ga je obmejna straža in uklenje nega odpeljala v goriške zapore. Eksplozije granat in bomb se dogajajo še nadalje kar vsak dan. Mnogo je nesreč, neprevidnosti je pa tudi preveč. Lahkomiselno bijejo po projektilih, da počijo in množijo se pohabljenci po vaseh, pa tudi smrtnih primerov je obilo. V goriški bolnici ležita težko ranjena vsled eksplozije bombe 291etni Josip Makuc In 171etni Marij Markovič iz števerjana v Brdih. v Parizu od 17. maja do I. jun. V Italiji: I. mednarodni vzorčni velesejem v Bari od 6. do 21. sept.; mednarodni vzorčni sejem na Reki od 6. do 21. sept.; 11. mednarodni vzorčni sejem v Milanu od 12. do 27. apr.; 12. mednarodni vzorčni sejem v Padovi od 5. do 20. jun. Na Španskem: 7. mednarodni vzorčni velesejem v Gijonu od 10. do 25. avg.; 12. mednarodni vzorčni velesejem v Va-enciji od 10. do 25. maja. Izven tega so še: v Belgiji 7. mednarodni kolonijalni sejem v Antwerpenu Velesejmi v Evrool v 1.1930 V JUGOSLAVIJI GLAVNA VELESE,! MSKA MESTA LJUBLJANA, ZAGREB IN OSIJEK. V I. 1930 se bodo vršili v glavnem sledeči velesejmi: V Jugoslaviji: 13. spomladanski se- jem za kmetijstvo in 7. avtomobilski salon v Zagrebu od 5. do 14. aprila; 14. občenarodni vzorčni velesejem v Zagrebu od 13. do 23. sept.; 7. mednarodni spomladanski velesejem in gospodarska razstava v Osijeku od 3. do 12. maja; 9. mednarodni jesenski velesejem in kmetijska razstava v Osijeku od 30. avg. do 8. sept.; 10. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani od 29. maja do 9. junija. V Češkoslovaški: 20. mednarodni (spomladni) vzorčni velesejem v Pragi od 16. do 23. marca; 21. mednarodni (je senski) vzorčni velesejem v Pragi od 7. do 14. sept.; 10. mednarodni podonavski sejem v Bratislavi od 24. avg. do 2. kept.; 11. mednarodni vzorčni velesejem v Libercu od 16. do 22. avg. V Avstriji: 19. mednarodni vzorčni velesejem v Gradcu od 30. avg. do 7. sept.; 8. mednarodni vzorčni velesejem v Innsbrucku od 28. sept. do 5. okt.; 18. mednarodni (spomladni) in 19. (Jesenski) na Dunaju, prvi od 9. do 16. marca, drugi od 7. do 14. sept. Na Poljskem: 4. splošni semenski sejem za setve, poljsko in šumsko gospodarstvo ter razstava kmetijskih strojev v Lvovu od 23. do 25. febr.; 10. mednarodni vzhodni sejem v Lvova od 2. do 16. sept.; 9. mednarodni vzorčni velesejem v Poznanju od 27. aprila do 4. maja. V Sovjetski Rusiji: vzorčni velesejem (ob sodelovanju tvrdk iz Orljenta) v Baku od marca do aprila; narodni kon-traktni sejem v Kijevu od 'tebr. do marca (15 dni); velesejem v Nižnem Novgorodu ob sodelovanjem tvrdk iz Orljenta od 1. avg. do 15. sept.; enak velesejem v Svjerdovskem od marca do aprila. V Nemčiji: drž. gostilničarski velesejem od 23. do 28. marca v Berlinu; kondltorijski velesejem za pekarsko obrt v Berlinu od 14. do 17. okt; 59. sejem poljedelskih strojev začetkom maja v Breslau; 21. tekstilni velesejem od 14. do 15. sept.; 11. splošni mednarodni velesejem v K81nu od 23. do 26. marca l(spomladnl), jesenski v sept,; zapadni nemški gostiln, sejem v Kfilnu v okt.; 18. nemški vzhodni velesejem v Konigs-bergu od 17. do 20. avg.; splošni mednarodni vzorčni velesejem v Leipzigu od 2. do 8. marca (spomladni) in od 31. avg. do 5. sept. (jesenski); veliki tehnični in gradbeni velesejem v Leipzigu od 2. do 12. marca in drugi od 31. avg. do 5. sept.; tekstilni sejem v Leipzigu od 2. do 6. marca; vzhodni velesejem za krzna in kože v Leipzigu od 27. apr. do 18. maja; Mihaelov sejem za krzna in kože v Leipzigu od 31. avg. do 21. sept Na Madžarskem: 25. mednarodni jubilejni sejem v Budimpešti od 3. do 12. maja. V Svld: 14. švicarski vzorčni velesejem v Baselu od 26. apr. do 6. maja. Na Nizozemskem: 22. mednarodni vzorčni velesejem v Utrechtu od 11. do 20. marca (spomladanski) in 23. od 8, do 17. sept. (jesenski). V Angliji: tj. britanski industrijski sejem v Birminghamu od 17. do 28. febr.; 15. britanski industr. sejem v Londonu od 17. do 28. febr. V Franclji: 15. mednarodni kolonijalni sejem z avtomobilskim salonom v Bordeaujcu od 15. do 30. jun.; mednarodni sejem za surove kože in krzna v Chalons-sur-Selne 27. febr.; 11. mednarodni vzorčni sejem v Lille od 5. do 21. apr.; 20. mednarodni vzorčni sejem v Lyonu od 3. do 16. marca; 6. medna rodni vzorčni sejem v Nizzi od 6. do 23. febr.* 23. mednarodni vjtotM (sept.) in 11. mednarodni vzorčni sejem v Bruxellesu od 2. do 16. apr.; na Danskem 22. danski vzorčni sejem v Fre-dericil (v avg.) in 22. danski vzorčni velesejem v Kopenhagenu; na Grškem 5. mednarodni vzorčni velesejem v Solunu od 14. do 30. sept.; v Luksemburgu 9. mednarodni vzorčni velesejem v Luksemburgu od 9. do 18. avg.; na Švedskem 13. švedski sejem v Goten-burgu od 10. do 18. maja in 12. švedski vzorčni velesejem v Malmo od 4. do 10. avgusta. Lltterarla Nagrade ljubljanskega Dramatičnega društva. Ljubljansko Dramatično društvo, ki je bilo svoječasno ustanovljeno namenom, da ustanovi Slovencem narodno gledališče v Ljubljani in ki je to svojo nalogo tudi dvakrat, jjosled-njic 1. 1919., izpolnilo, je po podržav-ljenju ljubljanske drame in opere izgubilo svoj prvotni delokrog, zato še je omejilo na podeljevane nagrad za najboljša gledališka dela in na podeljevanje studijskih podpor slovenskim igralcem. Iz poročila, ki ga je nedavno objavilo, je razvidno, da je v zadnjih letih dopomoglo mnogim nadarjenim igralcem in pevcem, da so odšli v tujino, kjer so si izpopolnili svoje znanje in podelilo dvoje nagrad. Nagrado za dramsko delo v iznosu 10.000 Din je prjel Pavel Golia za ••'Triglavsko bajko«, nagrado za opero, ki je znašala 20.000 Din, pa Kogoj za »Črne maske«. To svojo nalogo bo pa društvo vršilo tudi v bodoče ter bo v kratkem zopet razpisalo dvoje sličnih nagrad. Te nagrade se pa nanašajo samo na ljubljanske uprizoritve, zato bi bilo želeti, da bi se tudi naše Dramatično društvo, ki je z ustanovitvijo sedanjega Narodnega gledališča prav tako kakor ljubljansko izgubilo obiležje svoje prvotne zasnove, zopet poživelo ter si nadelo ljubljanskemu slično nalogo. Tudi mi v Mariboru imamo nekaj nadarjenih mladih igralcev, ki bi bili potrebni studijske podpore za tujino, kjer naj bi si izoblikovali svoj umetniški čut In Dazor ter se ob velikih vzornikih izpopolnjeni vrnili zopet k nam. Prav tako pa imamo tudi vrsto pisateljev, katerih dela so na našem odru že doživela krstne predstave ali jih pa še bodo, ki bi zaslužili nagrado, da bi se mogli razviti. Ni niti potrebno, da bi bile naše nagrade tako visoke kakor so ljubljanske, polovico bi pa lahko dosegle in če bi se Dramatično društvo, ki danes umira v zapuščenosti in nedelavnosti, obnovilo in poživilo, bi zanje potrebna sredstva prav gotovo z lahkoto zbralo. S tem bi pa izvršilo za našo gledališko umetnost in gledališko literaturo vele-važno kulturno delo. Ako hočemo biti severno-slovensko kulturno središče, potem se moramo svojih dolžnosti tudi zavedati ter jim žrtvovati vso dobro voljo in vztrajnost Druga knjiga »Odmevov«. Te dni bo izšla druga, zimska knjiga Petruškine-ga slovstvenega zbornika »Odmevi*.-, ki si je s prvo pridobil širok krog naročnikov in čitateljev. Kakor prva, bo tudi druga knjiga obsegala preko 100 strani in bo prinesla velik izbor pesmi, črtic in novel najrazličnejših pesnikov in pisateljev, od najstarejših do najmlajših. Nov slovenski slovar. Kakor doznava-mo, pripravlja dr. Joža Glonar nov slovenski slovar, ki bo obsegal vse slovenske izraze in bo tako ogromno in monumentalno delo. Ker je Wolfov slovar, delo prof. Pleteršnika, že zastarel, odnosno postal vsled neprestanega razvoja slovenskega jezika pomanjkljiv, bi bilo iskreno želeti, da bi se to novo delo čimprej natisnilo in izdalo. Zamorski peuec P. Robeson Nastop tega umetnika v Mariboru bo res muzikalna posebnost. Nuditi se nam hoče prilika, da dobimo vpogled v docela nam neznan muzikalni svet, v pri-prosto glasbeno življenje severoameri-ikih črncev, ki najde svoj najlepši izraz v svojevrstnih narodnih spevih. Ti spe-I vi so se razvltali In Izoblikovali v po- sebnih okolščinah in življenskih odno-Sojih tega ljudstva. Ameriški črnci, katerih prvotna domovina je Afrika, so bili skozi dolgo dobo zasužnjeni in žive šele od 1. 18o3 naprej v politični svobodi. Prinesli so s seboj v svojo novo domovino svojo primitivno glasbeno življenje in svoji primitivni narodni instrumenti. Veselje do muzikalnega udejstvovanja jim je prirojen in istotako je ostal razvit posebni čut za ritmiko. V dobi tristoletnega bivanja v Ameriki, kjer so skupno naseljeni osobito v južnih državah Unije, se je njihovo staro muzikalno udejstvovanje pod vplivom muzikalne kulture novih gospodarjev čedalje bolj razvijalo v posebni smeri. Danes moramo imenovati glasbo severoameriških črncev mešanico angleškega cerkvenega korala, škotske narodne pesmi ter afriškega ritma. Nova tvorba ima vse znake narodne glasbe, že nastala med Ijud-stom in je torej narodna umetnina. Pomisliti je namreč treba, da je v teh krajinah vse socijalno življenje v najožjt zvezi z verskim življenjem. Pri vsaki priliki, tudi pri odmorih težakov v plan-tažeh, se slišijo ti nabožni spevi, v katerih izražajo primitivni pevci na podlagi besedila iz biblije svojo otroško religioznost in boguvdanost. Zraventega neutešeno hrepenenje po svobodi. Značaj melodij je torej melanholičen. To je mentalnost, ki se je razvijala v posebnih življenskih okolščinah tega ljudstva, ki je kot rasa beli rasi še razentega zo-perno odbijajoča. Razen duhovnih pesmi črncem niso neznane posvetne pesmi in balade, katere pojo tudi potujoči pevci po ameriških mestih. Petje spremljajo s posebnim brenkalom (banjos), ki je podobno naši kitari in katero so prinesli prvi priseljenci iz afriške pradomovine. (Kort certni vzpored vsebuje tudi eno posvetno pesem: Water boy.) Danes, ko uživajo črnci politično svobodo, se dvigajo polagoma tudi v kulturnem oziru. V tem oziru so sicer nazori deljeni, a gotovo je. da nahajamo veliko Črncev, ki ne zaostajajo v svoj« izomiki za drugim prebivalstvom. In tako zabeležujemo tudi že komponiste, nabiratelje narodnega blaga in koncertne pevce kot pripadnike te rase. Prvi pevec, ki je seznanil Evropo z zamorskimi pesmimi, je bil slavni tenorist R. H a y e s. S svojimi nastopi je vzbujal vseobčo pozornost. Od komponistov se najbolj imenuje H. I. Burleigh, ki se je šolal pri A. Dvofaku, ko je bil ta ravnatelj konzer-vatorija v Newyorku. Češki mojster se je močno zanimal za njegove narodne speve. Od tega komponista se nahaja na koncertnem vzporedu več duhovnih pesmi. Drugi komponisti so se lotili že ve5-jih oblik, kakor motet, suit i. dr. Z nabiranjem in prirejanjem narodnega gradiva pa se pečajo tudi drugi ameriški komponisti. O pevcu P. R ob e s on u, ki nastopa sedaj prvič na našem kontinentu in o katerem imamo že poročila iz največjili muzikalnih središč, je reči, da je izzval povsodi najvišje priznanje in navdušenje. Pri publiki in pri kritiki. Omenja se njegovo pristno umetniško podajanje, ki temelji na primitivni narodni duševnosti. Je najboljši in najbolj poklican glasnik narodne umetnosti. Njegov glasovni materijal (bas-bariton) je blagodoneč in mehak, ter brez vsakršnih guturalnili primeskov, kakor se to rado najde pri pevcih te rase. Spremljevalec na klavirju, L. B r o w n, je zastopan tudi med komponisti ameriških črncev. Pričakujemo torej prav znamenit muzikalni večer in redek umetniški užitek, H. D. Sobotno kramUanle KAKO SEM SE ZAVAROVAL. Nedavno mi je prišlo na misel, da bi sam sebe zavaroval, ker drugega ne morem že iz enostavnega vzroka, ker nič nimam. Da se mi je pa porodila ta nesrečna misel, zato je pač več vzrokov. Ze trideset let delam v uradu in izven njega, pa skoro nimam toliko, da bi na svoje položil glavo, kadar -grem spat. Dobesedno sicer to ni vzeto, ker so postelje, blazina in odeja resnično že plačane; a vendar. Človeka objame včasih melanholičen trenutek, motri samega sebe in svoje razmere, pa se mu milo stori pri duši in potem napravi v tistem abnormalnem trenutku — novo neumnost. Tako je bilo tudi pri meni. Zato sem bil sklenil, da se zavarujem za slučaj smrti, da me bodo svojci vsaj lahko pokopali, ali pa poravnali za menoj dolgove, če pridejo namreč enkrat boljši časi, da mi bo sploh kdo hotel kaj kreditirati. Nesreča pa je hotela, da sem ravno tiste dni, ko sem se ukvarjal s to nesrečno mislijo, naletel na svojega prijatelja. Pa mu izdam svojo namero. Da bi ga videli, kako se je razveselil te »izvrstne« misli! P;av tako jo je označil ter mi slikal socijalni in družabni pomen z gospodarskega, etičnega, moralnega in vrag si ga vedi še iz katerega stališča, ki ga nudi zavarovanje. Pri tem pa je hvalil mojo izredno modrost in previdnost, o kateri ni neki nikdar dvomil. Tako mi je lepo pogladil vse dlake in ščetine, da me je kar nekaj ščegetalo okrog srca in sem nazadnje še sam mislil, da sem res previden in pameten, četudi sem že večkrat dvomil o tem. No, pa ni dolgo trajalo, da sem se iz-treznil in uvidel, kam pes taco moli. Moj dobri prijatelj se mi namreč kar sam ponudi, da me zavaruje, ker »slučajno« zastopa tvrdko X, ki je seveda najboljša, najsigurnejša, najkulantnejša in tudi najcenejša. Ljudje smo kaj čudni in prijatelji med seboj pa še posebej. Jaz resnično nisem vedel, da se moj prijatelj ukvarja zadnje čase tudi s takimi posli. Če bi bil to znal, bi vsaj napram njemu ne zinil o svoji nameri. A ker je že beseda padla, sem hotel ostati tudi napram prijatelju mož beseda in me je bilo sram, da bi se umaknil. Zato sem končno pri- stal na to, da se ob kaki ugodni priliki zglasi pri meni. Na tihem sem pa upal, da take ugodne prilike ne bo tako hitro. Pa sem se kruto prevaral. Ze takoj drugi dan se odpro pri meni vrata in pred menoj stoji on, ki me hoče zavarovati — moj prijatelj. Spoznal sem kmalu, da ni nobenega izhoda. Zakaj vse moje pomisjeke je moj dobri prijatelj kratkomalo ovrgel z naravnost sijajnimi protidokazi. Dokazal mi je, da bom živel prav gotovo do osemdesetega leta, če celo ne do devetdesetega. Pri moji konstituciji pa ni izključeno, da doživim celo sto let. In vsi ti dokazi so bil tako enostavni, kakor, da je dve in dve štiri, o čemur se vsakdo lahko prepriča na prstih svoje roke, Če jih še ima, seveda. Zato bi bil velik nesmisel, da bi se dal zavarovati samo za slučaj smrti jaz, ko bom še toliko in toliko desetletij tlačil zemljo. Bolje ie, da vzamem mešano zavarovanje, ker imam sam še nekaj od tega. Začudil sem se in gledal debelo, kakšno bi bilo to mešano zavarovanje. No, on mi pojasni, da je to zavarovanje prav tisto, kateremu smo včasih rekli »na doživetje in smrt«. Pa je človek egoist, čeprav mu okolica pravi, da je altruistično navdahnjen in ima v mehkih trenutkih sam o sebi tudi tako dobro sodbo. Kar dobro se mi je zdelo, da bi od tistih par *jur-jev« tudi zame ostal kakšen »kovač*. Res je, da bom že takrat še bolj star, sključen in siv kakor sem sedaj. Do takrat mi morda že celo izpadejo spodnji zobje. Pa to nič ne stori! Kakšno kranjsko klobasico bom menda pa že še mogel žvečiti tako-le za južnico. No, vinček pa itak sam steče v grlo in prav nič ne potrebuje zob. Tako sva se končno res zjedinila na mešano zavarovanje, česar še danes sicer ne obžalujem, dasi dobro vem, da bom vsakokrat klel, kadar bom plačeval premijo. Upam pa, da mi bo te grehe Bog že opustil, saj jih bom napravi! samo dvakrat na leto. Pogodila sva se namreč na polletno plačevanje premij. Ko me je moj prijatelj vzel na protokol, da označim to z običajno čeprav silno nerodno frazo, in sem se jaz pod-križal, mi je naročil, da se zglasim pri zdravniku v svrho preiskave, potem se je pa brez vsakih večjih ceremonij od mene poslovil. Kakšne ceremoni e sem pa ime' šele pri zdravniški preiskavi, o tem povem v pouk in zabavo prihodnjič. ah. 5toletnica vžigalic L. 1829 so prvič prišle v promet žvep lene vžigalice, ki jih je izumil Iones De-rosne. To so bile obenem tudi prve ši-bice, ki so jih mogli praktično uporabljati tudi najširši sloji prebivalstva. Toda vžigalice so bile pravzaprav poznane že poprej in so bile seveda popolnoma drugačne od sedanjih. One se niso vžigale s trenjem, temveč s pomaka-njem. Izumil jih je M. Chanzel, profesor v Parizu. Bile so to lesene palčice, prevlečene z žveplom, natrijevim kloratom in sladkorjem. Pomakali so jih v male steklenice, napolnjene z azbestom in koncentrirano žvepleno kislino, nakar so se vsled kemičnega stika vnele. L. 1829 so bile izumljene fosforne vžigalice, ki so se vžigale s trenjem in so se jih kasneje posluževale zlasti gospodinje po kuhinjah. V vsaki škatlji je bilo 84 komadov, priložen pa je bil papir za trenje. Žalibog je beli fosfor, ki se je uporabljal za te šibice, povzročil številna zastrupljenja. Šele 1. 1848 je uvedel Botger na Dunaju nestrupeni rdeči fosfor. Od tedaj naprej so se šibice vedno bolj izpopolnjevale, tako da je bila sčasoma odstranjena vsaka nevarnost in tudi neugodni duh prvotnih Šibic. Kdo bo predsednik mednarodne repa* racijske banke? Amsterdamski »Allgemeen Handels-blad« javlja, da je najresnejši kandidat za predsednika mednarodne reparacij-ske banke sedanji predsednik Federal Reserve Bank v Newyorku, Mac Gar-rah, ki je tudi član upravnega sveia nemške državne banke. Predlog z% odpravo prohibicije v Zedinjenih državah. Demokratski poslanec države Nev-Jersey, Norton, je izjavil v zbornici, da ie prohibicija v Zedinjenih državah doživela fiasko, in je stavil predlog, naj bi se ustava Zedfnjenih držav spremenila in bi se ukinil čl. 18, ki se tiče prohibicije. Norton zahteva izvedbo plebiscita. čpnrt Proslava lOletnice LNP. Ljubljanski nogometni podsavez bc proslavil svojo desetletnico v dneh 29. in 30. maja in 1. junija. BSK v Grčiji. BSK je svojo tretjo tekmo na grški turneji v Solunu izgubil v razmerju 5:2, Nastopil je brez treh najboljših igralcev, tekmo je pa vodil, kakor poročajo, skrajno pristranski sodnik. Pred reprezentančno tekmo z Grčijo. Kakor običajno, sta v zadnjem momentu odpovedala reprezentančna igralca Aresenijevič in Sotirovič sodelovanje v teamu proti Grčiji. Naša reprezentanca je tako slaba, da je dvomljivo, da bi mogla naš šport uspešno zastopati. Jugoslavijo bodo jutri v Atenah zastopali sledeči igralci: Mihelčič, Petrovi, Ivkovič, Dimitrijevič, Lončarevič, Kunst. Tirnanič, Marjanovič, Agič, Vujadinovič, Hrnjiček; rezerva je vratar Jakšič. Male športne vesti. Zagrebška Viktorija igra jutri v Ljubljani proti Iliriji. — V Berlinu se vrši turnir za svetovno prvenstvo za ^able-tenis. Rezultati so dosedaj sledeči: Madžarska :Anglija 5:0, Madžarska : Leton-ska 5:0, Avstrija:Anglija 5.0, Švedska: Avstrija 5:2. V Davosu je češkoslovaško moštvo v hockeju na ledu porazilo ja* ponsko moštvo v razmerju 12:2. 5eflem smrtnih poljubov V južni Afriki je umrla te dni n vse sveže! Ravnotako naš staroznanl pristni rženi kruh, fin! mlečni kruh, šarkelj, orehovi roglički in orehove potice. Pravi opatijski prepečenec Citronove rezine Kokosove kepice vili Vanilijev suhor Kakes od 24—35 Din piepiita^ Dnevno vse sveže! Pekarna Schmid, Maribor, Jurčičeva ulica 6 Mallogtaai M #**«(•* po«*- kovalna in aoaijalna namana •btin.hr. t anaka baaada 90 A •ajmanjU maaek Din B-— Mali oalaSIS anjmnnjil m* ha baaada BO n, laaah Dia K>-— Damski plašč s kožuhovinastim ovratnikom prodam za Din 500. Prešernova ulica 18 L, vrata 7. 259 Sprejmem solidnega gospoda kot sostanovalca in na vso oskrbo. Istotam se proda zimska suknja. — Tattenbachova ul. 20, pritličje levo. 258 Moški pisar z lepo in hitro ročno pisavo za slovenščino in nemščino se sprejme s I. februarjem. Ponudbe pod »Soliden in stalen« na upravo. ________________260 '‘Dom ubogih« imejitelji srečk, zahtevajte žrebanje hiše! Pooblastite zadrugo »Mojmir«! Natančneje čitajte »Domačijo«, Maribor, Koroška 10. 257 Najvišie cene plača za staro zlato, srebro in novce kakor tudi za zobovje M. Hger-ja sin, Maribor. Gosposka ulica 15. 1548 Majniško cvetlično s rd v pločevinastih dozah po 5 kg, pošilja po poštnem povzetju za Din 110.—. Poštnino plača sam. Toplak Valentin, čebelar v Gačniku, pošta Pesnica. 204 Dame pozor! Škornje po najnovejšem modelu. Zmerne cene. Izdeluje Govedič, Frankopa-nova ulica 10. Delavnica za popravila vseh gumijastih čevljev. _______________37 Vulkanizacljo avtogumija, galoš in snežnih čevljev sprejema Franc Terbuc. Glavni trg 4. Nezgodna, žlvljenska, požarna in druga zavarovanja urejuje strokovno zavarovalni tajnik K. Kraus, Maribor, Aleksandrova c. 24. Informacije brezplačno. . *35 Park kavarna odprta čez celo zimo. 206 Ljudska sim f fiiifa (prejme zt alučtj ,mrtl fa doživetje m zdrave osebe od 1. do 90. i* i^i do aejrei Din 31.000 - M podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno Izjavo sni ! Prodam hišo v Mariboru, Melje, v najboljšem stanju, tri manjša stanovanja. Ponudbe pod »Solidno in poceni« na upravo lista. 231 Velik lokal, uporaben za vsako obrt ali trgovino se da v najem. Pojasnilo pri tvrdki M. Berdajs, Maribor, Trg Svobode. 234 Sveže kislo zelje, najboljše kakovosti, kakor tudi skisane zeljnate glave za obče priljubljeno »Sarma« priporoča M. Berdajs, Maribor, Trg Svobode. Za odjemalce na debelo posebne cene! 233 Oddam sobo za dve osebi. Jože Vošnjakova ul. 22 III., vrata 8. 263 Prodam jedilno sobo (staronemškega sloga), moške in ženske zimske plašče, obleke, čevlje, okvirje, svetiljke, igrače, ure itd. — — Slične predmete tudi kupujem. I. Peteln, starinarna, Orožnova 1, poleg glavne pošte. 262 Soba • v vili se odda. Vprašati Trubarjeva ulica 11/1. 253 Ugodna prilika. Radi preselitve se proda dobro vpeljano prevozništvo z živim in mrtvim inventarjem, stanovanje, dvorišče in hlev zraven. Naslov v upravi lista. 252 V restavraciji »Narodni dom« se toči prvovrstni novi bizeljčan po 14 in staro vino (kapelčan) po 16 Din. Sprejemajo se dnevno abonenti na dobro domačo hrano. Priporoča se Marija Drčar. 261 Manjšo, lepo meblirano sobo, električna luč, oddam solidnemu gospodu ali gospodični takoj. Stritarje-va ulica 5/1.___________________________ 351 Pozor! Hoteli, sanatoriji, šole, uradi, zavodi, kakor tudi privatne hiše dobe lahko proti odškodnini od pondeljka 27. trn. na posodo najnovejšo in najmodernejšo veliko električno Kobalt parketno loščilno ščetko, kakor tujii velik sesalnik prahu. S tem vam je dana prilika, da vaše pohištvo, kakor tudi tla po najnižji ceni iti brez truda očistite. Gori navedena predmeta dobite v specijalni trgovini z barvami, ščetkami in parfumerijo. Weiler Franc, Maribor, Gosposka ulica 29. 249 Meblirano sobo s hrano ali brez hrane oddavn takoj. Vprašati' Cvetlična ulica 29 v trgovini. Pralec (starejši) za avtomobile se sprejme v garaži Volker, Maribor, Kersnikova ul. 1. 266 Šofer, za takojšen nastop se sprejme. Avtogaraža in avtotaksa Volker, Maribor, Kersnikova ul. 1. <________________________________________ 265 Krasne ple*ene obleke v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pleta ma M. Vezjak. Marihor Vetrinjska ulica 17. 7310 Kolesci p^or! Zima je tu! Prihaja čas. ko bo treba oddati vaše kolov popolno oskrbo in shrambo čez zimo. V istem času se vam nudi prilika, da daste vaše kolo temeljito popraviti. Generalno popravilo z emajlacijo na 180 stopinj vročine potom električne peči. poniklanje ter temeljito očiščenje in brušenje vseh krogljičnih ležajev, tako, da postane kolo z malimi izdatki zopet novo. Zadostuje dopisnica, da pridem po kolo na dom. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14, nasproti Narodnega doma. 3009 Pozor! Patent posteljni fotel, soliden, praktičen, za vsako sobo uporaben, od 1000 Din naprej pri izumitelju in izdelovate-liu B. Jagodič. Rotovški trg 3. 3090 Čedna soba se odda boljšemu gospodu. Kamniška C. 24. 243 Matrace, otomane, v s tapetniške izdelke in popravila iz višuje po najnižji ceni tapetnik Ferdr Kuhar. Gosposka ulica 4. 8 Veseličnim prireditvam v mestu in na deželi priporočam na-geljčke in druge cvetlice po solidni ceni. Naročilom v naprej popust. Ivan Jemec, vrtnarstvo/ Prešernova ulica. 82 Športniki! Drsalke brusi in ponikla najbolje in najceneje, mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14. Oddam prazno ali meblirano sobo. Naslov v upravi. 147 »3DEAL« MARIBOR Tel. 2430 Tei. 2480 Gospodična ali gospod se sprejme na stanovanje. Vrbanova ulica 6/1, vrata 3. 240 Sobi, meblirana in prazna, s separ. vhodom ; oddam. Betnavska cesta 39. 246 Oddam opremljeno snažno sobo z električno razsvetljavo s posebnim vhodom solidnemu gospodu ali gospodični s !. februarjem. Vprašati Frankopanova ulica 59, pritličje levo. , 245 Oddam opremljeno sobo dvema osebama. Tattenbachova ulica 16/11., vrata 15. 255 Učenka za damski česalni salon se takoj sprejme. Koroška cesta. Pardiž. 254 \ Pama Bralnica In kem. čistilnica Centrala: Frankopanova 9 Podružnica: Vetrinjska 7 Pride in dostavi se na dom Kavoigalnlca za 40 kg kave ugodno na prodal pri feidi umni. m mira t. štampiljk' (T. SOKLIČ, TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV r MEINEL HEROID Gramofoni Mandolina Violine Gltare Trombe od Dia 888-— dalje * • 'Sz - : : IS- : . i. 86 — , BI Mn lHriiHiftt » PRODAJALNA: TRG SVOBOD« Nova SchorlMMiMOva sgraNfea w'iiniiiiiiiiminininiTiniimiiiiMinwnmiWTffli!Tffii!ii»iii 1/etika okazi/ska prooafai Od 10. januarja naprejr Creoe de Chlna. krepDtnongofa, Mo. ssviie. moškeea sukna. blaga za plašče in obleke, baržuna. barhenta. kristalne svile, vseh vrst bele tkanine, posteljnine, posteljnih garnitur i. t. d. pri tvrdki On/ček i Manni, Man bon Uliliillllll VSE EVROPSKE IN PREKOMORSKE POSTAJE ako nosite doma topla obisva!@! (Sp»go) vrvi za perilo, za živino in za splave štrange oprti fgurte) nudi najugodneje DRAGO ROSINA Maribor Vetrinjska 36 >ODOL Kalodont, Clorodont, Pebeco i. t. d. nudi najuaodnete In kupi ODOL steklenice. Galanterijska trgovina Drago ROSINA ! Vetrinjska ulica št 26 lastnega pridelka v zapečatenih steklenicah liter po 12 Din dobite pri FimcES. Elinim miti ti/il desni hodnik. as: od 12—3500 m valovne dolžine Vam prinaša čisto in močno v zvočniku le kvalitetni 4 elektronski aparat znamke RAD IONE NA IZMENIČNI TOK VSEH NAPETOSTI Obiščite nas brezobvezno v našem prodajnem lokalu RADIO L3UBL3ANA". PODB. MARIBOR aOSPOSKt UL. 37, TELEFON 27-51 ZEISS PUMICTAL Diplomirani optik z državnim izpitom PETilM MAMKO?,, OOSPOSKA 5 eno in dvosedežno nudi najugodneje galanterijska trgovina Rosina Maribor, Vetrinjska u!!ca Dne 3. februarja 1930 ob 8. uri predpoldne se bode na javni dražbi prodajalo na Ruti pri Fali št. 7 iz konkurzne mase Ivana Jamnikarja rarto trgovsko blago in trgovska oprava, kakor stelažc pudl Itd. 235 Interesenti si zamorejo vse predmete ogledati na licu mesta pol ure pred začetkom licitacije. Upravitelj konkurzne mase: odvetnik dr. Hoinik Fran. 4 Din za km 3—4 sedežni limuzini, samo na telefonični klic - 2109 ~ po dnevi in po noči. — Pri daljši vožnji, ako vozi avto nazaj prazen, 5% popusta. Za mestne vožnje znižane cene! Zahtevajte oovsod ..Večernšk i' FUiiiš .« Gostilna »Mesto Yrs«“ v soboto, 25 in nedeljo 26. t. m. pečene, jetrne in krvave klobase. Pristna bela in rudeča štajerska vina Domači koncert. Za obilen ob:sk se priporoča kronske bone kupimo! Plačamo na J vISJO dnevno ceno. Prometna bančna družba, Maribor, Cankarjeva ulica 14 OBLASTNA HRANILNICA MARIBORSKE OBLASTI Centrala: MARIBOR, Trg Svobode 3. Podružnica: CEL3E, Cankarjeva 11, nasissroti poSse (Preje: Južnoštajerska hranilnica, Celje) Dovoljuje vsakovrstna komunalna, melijoracijska in hipotekarna posojila, daje posojila na vrednostne papirje in v tekočem računu, eskontira in leeskontira menice, izvršuje žirovne in kontokorentne posle in vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije. — Sprejema vloge na vložne knjižice in tekoči račun od zasebnikov, ustanov in drugih denarnih zavodov ter jih obiestuje najusodnejše. — Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske oblasti iamčl Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Zato so naložbe v zavodu pupilarno vame. — Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice. Udaia Konzorcij »Jutra* v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in urednik: Pran Bi o t o v i { v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik Stanko Detela v Mariboru. Ne bost® ozebli. MOTVOZ ^ 229