Uredništvo in upravni: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ tzbaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z HTedništvom se more govoriti ▼sak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Naročnina listu: Celo leto..................12 K Pol leta....................6 K Četrt leta................. 3 k Mesečno.................... 1 k Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računi jo s 15 vin. od 6 redne petit vrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Št. 9. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Maribor, dne 20. januarja 1909. Letnik I. „Narodna stranka“ v zvezi z Nemci in nemškutarji, V Framu so bile občinske volitve, ki so „slovenske naprednjake“ pokazale v pravi luči. Skrajna podlost je itak stalna lastnost vsakega liberalca, a da je slovenski liberalec tako brezstiden, nisem verjel do naših občinskih volitev in dokler ir sem bral skrajno lažnjivih dopisov v „Narodnem Dnevniku“, štev. 5 in 8 o izvršenih volitvah. Ko bi bili liberalci molčali, bi tiho bila tudi naša stranke; a sedaj pa hočem odkriti vso njihovo nagoto. „Narodni Dnevnik“ piše namreč v štev. 5, da „so zmagali slovenski naprednjaki sijajno v vseh 3 razredih nad klerikalci in nemškutarji.“ V štev. 9 zopet piše: „Sijajno so zmagali slovenski naprednjaki s svojimi kandidati v vseh treh razredih proti kandidatom gospoda župnika.“ Nečuvena perlidnost! Nesramni lažnik! Sram te bodi v dno duše! Slovenski naprednjaki so zmagali nad klerikalci in nemškutarji?! Vsi framski Nemci, nemškutarji, štajerčijanci in slovenski liberalci so s polnim parom, naskočili odločno in odlično slovenske volilce pri volitvah, a premagali niso vseh! V 2. in 3. razredu sta po dva zanesljivo naša! Slovenski naprednjaki so zmagali!? Cuj svet in strmi! 1. Ali je Krainz slovenski naprednjak? V svoji zanimivi pravdi, .v kateri ga toži državno pravd-ništvo, ima kot zastopnika najhujšega nasprotnika Slovencev, protestanta dr. Mravljaka! ! Kot slovenski naprednjak bi si moral slovenskega naprednega odvetnika poiskati! Ali je Krainz slovenski naprednjak, ki ima vse napise po hišah in hlevih samonemške? Ali je Krainz slovenski naprednjak, ki ima kot vodja požarne brambe nemško komando? Ali je Krainz slovenski naprednjak, ki nima drugega časnika kakor „Štajerca!“ In ta Krainz je z vami volil in bil izvoljen v 3. razredu z dvema glasoma večine! ! 2. Ali je g. Böhm slovenski naprednjak? Gosp. Böhm je riven Nemec, odločen nemški nacionalec. Gospod Bölim, zdaj pa le proč s samonemškimi napisi z vašega mlina! Vi ste sedaj razglašen slovenski naprednjak in kot tak morate imeti slovenske napise! In tega Nemca so naši slovenski naprednjaki izvolili v 1. razredu in on je ž njimi volil in za-nje strastno agitiral. 3. Ali je mladi Zamolo slovenski naprednjak? Mladi Zamolo nima niti enega slovenskega časnika, ne ene slovenske knjige pri hiši, pač pa ima „Marb. Zeitung!“ V svoji družini govori izključno nemški in njegovi otroci se naučijo slovenski še le od drugih otrok. Govori le težko slovenski. Njegov brat je krčmar in mesar pri Sv. Trojici v Slov. gor., znan kot strasten nasprotnik Slovencev. In tega mladega Zamolo ste vi slovenski naprednjaki izvolili v občinski odbor in on je z vami potegnil. 4. Iščimo dalje slovenske naprednjake. Mlinar Goldschnigg je tudi slovenski naprednjak!? On je trd Nemec, ki ne zna slovenski in z vami je volil, tukajšnji slovenski visokošolec je šel po njega. 5. Gospod Fortmüller je tudi slovenski naprednjak? Tudi on je trd Nemec, ki nf. zna slovenski in je tudi z vami volil! 6. Kaj pa gospod Seherbaum iz Maribora! Slovenski naprednjak! ? Z vami je volil! 7. Gospod Rossmann iz Maribora?! Z vami je volil! 8. Gospa Muster iz Dunaja, trda Nemka, z vami je volila! 9. Komi Mattoch z vami volil! 10. Komu pa je dala gospa Stampfl pooblastilo? Vam ga je dala. Pa je gospa Stampfl Slovenka? Da, rojena Slovenka je, a huda nasprotnica slovenskega jezika. Na svoji gostilni ima samonemški napis, otroke je vse nemški vzgojila, povabila za bale in plese so izključno nemška, tiskana v Kralikovi tiskarni! 11. Kaj pa gospod Hrastnigg, je tudi slovenski naprednjak? Hrastnigg je znan Stajerčijanec, zadnjič je imel Kresnik pri njem volilni shod, napisima nemški in slovenskega dopisa od strani občine ni hotel sprejeti, češ, ne razumem slovenski, in se je pritožil na glavarstvo. In Hrastnik je z vami volil in vi naprednjaki ste imeli pri njem pred volitvami celo svoje sestanke! Komu pa se je dal glas slovenske posojilnice? Cujte! Glas slovenske posojilnice je dal načelnik med drugimi tudi Nemcu Böhmu! Ce tudi so volitve tajne, vendar je evidentno, ker je v prvem razredu volilo deset volilcev in vseh deset glasov je dobil g. Böhm in gospod Böhm je dal svoj glas načelniku slovenske posojilnice. Takih vrlih slovenskih naprednjakov, ki „so zmagali nad klerikalci in nemškutarji“, bi lahko naštel črez 30! To so vam naprednjaki! In kateri so pa naši pristni naprednjaki slovenski? Ni jih več kot trije! In mislite, da so to res Slovenci? Eden edini je!- Drugih dveh narodnost ni vredna počenega groša! V družini vodje vseh liberalcev se izključno le nemški govori in otroci se še le od drugih otrok na- uče slovenski, kadar začnejo v šolo hoditi. Nobeden naših slovenskih naprednjakov nima slovenskega napisa. Nemci in nemškutarji pa vsi se ve samo-nem-ške. Našim naprednjakom je še priskočil na pomoč gospod dr. Turner iz Maribora z dvema glasovnicama. En glas je dal trdemu Nemcu, drugega pa Sta-jerčijancu. Sedaj pa še nekaj, kar najbolj karakterizira naše naprednjake. Kaj takega se ne sliši kedaj in kjerkoli. Naši naprednjaki so premotili magdalen-skega dekana gospoda Gaberca, kot častnega občana framskega, za pooblastilo. Naša stranka se ni pobrigala za pooblastilo, ker dobro ve, da mora častni občan osebno voliti, in če bi je tudi dobili, bi je gotovo liberalna komisija zavrgla. In čujte! S tem duhovnikovim pooblastilom so slovenski naprednjaki volili proti katoliški kmečki stranki, proti duhovniku gosp. župniku! In baš ta duhovnikov glas je bil odločilen, da je padel eden naših! Prišel je namreč naš kandidat z nasprotnikovim v ožjo volitev in žreb je odločil proti našemu. Tako so torej sijajno zmagali slovenski naprednjaki nad klerikalci in nemškutarji in nad gospodom župnikom! Naša stranka je dosegla do 34 glasov, in stavimo 1000 K, da med temi glasovi ni enega nemškega, nemškutarskega ali štajerčijanskega glasu. Udeležba je bila ogromna. Izmed 170 volilcev tretjega razreda jih je prišlo 81. Ko bi ne imela takozvana Varta svojih kandidatov, in ko bi bili naši vsi prišli volit — izostalo jih je gotovo 30 — bi pač sijajno zmagali. In komisija? Sestavljena je bila od’Nemcev in slovenskih liberalcev. Tretji razred je imel čas volitve od 9 bil. Volil pa je do 11. Po 11. uri se je pričela volitev drugega razreda, kjer smo si bili zmage najbolj svesti. In akoravno smo imeli % ure na razpolago, je komisija volitev končala v dobri četrt uri, tako da naši niso imeli dovolj časa pripraviti svojih glasovnic, ker so se morale popravljati vsled izida tretjega razreda. Ko načelnik prečita volilce in mu navzoči od’đajo glasovnice, zaključi glasovanje — vrat pa ne zaklene, kakor je to storil po glasovanju tretjega razreda. Nato še vstopita đva naša odlična moža, cerkveni ključar in mlinar Lešnik, ki je imel poleg svoje glasovnice še eno pooblastilo. In glej, komisija jima ne dovoli voliti! Tako so naši stranki odpadli trije glasovi! Vkljub temu je bil eden naših izvoljen, dva druga sta pa prišla v ožjo volitev, pri kateri je eden propadel. Ko bi ta dva na- PODLISTEK. Zgodovina starejšega jugoslovanskega slovstva. (Sp. dr. M. Murko, Y*eudiliščni prof. t Gradcu; izšla r Lipsiji, str. 248, stan» 5 mark, vezana 6 mark). — Piše Šaleščaa. (Dalje.) Glavno načelo oziroma vez, ki spaja jugoslovanske literature starejše dobe, smo označili. Ni pa mogoče na tem mestu opozarjati na vse posamezne točke. Zadostujejo naj najvažnejši podatki. Dr. Murko je prišel v svojih plodovitih študijah do resnega zaključka, da stanujejo od Ziljske doline na Koroškem do Črnega morja, od Drave na Ogrskem do Bojane in do Soluna slovanska plemena;) njihov jezik je prvotno enoten in tvori le več narečij, katera so se v teku časa razvila v tri književne jezike, to jo: slovenski, srbsko-hrvaški in bulgarski. Učenjak dr. Murko je zares prvi z nekako fineso dokazal, da je hrvaški jezik isto kot srbski, in srbski isto kot hrvaški ; niti politična razdvojitev teh dveh narodov ne more ovreči te skupnosti. Prepričani smo, da se ne bodo radi tega odločnega in nepristranskega stališča hudovali niti Hrvati niti Srbi, tako prepričevalno utemeljuje pisatelj to pereče vprašanje. Bosanskemu jeziku, katerega je hotel ustvariti po naročilu višjih politikov hofrat Jagič, zada dr. Murko smrtni udarec. Na podlagi zgodovinskih učinkov pride do sklepa, da je v bodočnosti kulturelna skupnost Jugoslovanov mogoča. Staro dobo, zlasti naseljevanje jugoslovanskih narodov, podaje pregledal odstavek, ki povdarja zlasti ustanovitev samostojnih državnih uprav med Bulgari, Srbi in Hrvati, dočim Slovenci niso nikdar prišli do samostojnega skupnega vladar-stva, izvzemši karantanske slovenske vojvodine. Ce se hočeš poučiti o delovanju slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, o pokristjanjenju Jugoslovanov, o starocerkvenem jeziku, najdeš točnih poročil v posebnem delu. Ta vprašanja so reševali slavisti vseh slovanskih narodov, seveda bolj vsak po svoje, tako da so precej zamotana; treba je mnogih študij, da pride človek sam do lastne sodbe in pravilnega zaključka. Pisatelj je na podlagi dosedanjih rezultatov govoril umljivo in po vsem pravilno sklepno besedo; to mi upamo. Moravska in Panonija ste domovina slovanske liturgije, toda ne njenega jezika. Delovanje sv. Cirila in Metoda je začetek slovstva Jugoslovanov, dasi imamo Že v zapadnih Slovencih iz približnje dobe tudi samostojne početke slovenske književnosti, kakor nam pričajo brižinski spomeniki. Izmed prič za slovenski jezik navaja dr. Murko le te spomenike, katerim podeli, kakor je priznano, prvenstvo. Čudimo se le, da je zamolčal ostale priče iz poznejših dob do 15. in 16. stoletja, saj vendar segajo njegova izvajanja o drugih Jugoslovanih tudi do 16. stoletja. Najbrž jim dr. Murko ni pripisoval take važnosti; to pa po krivem. Menimo nasprotno, da so tudi mali ostanki, kakor ljubljanski rokopis, celovški rokopis, beneško-slovenski rokopis in rok«pis kranjskega mesta za našo prvotno književnost precejšnega pomena, ker so edina vez med brizinskimi spomeniki in pa književnostjo slovenskih protestantskih pisateljev. Sicer nimajo nikake posebne vsebine, vendar označijo vsaj nekoliko narečje slovensko v raznih krajih, če so tudi pisani do cela pod nemškim, oziroma laškim uplivom. Se slovenskih imen, katera nam ohranjuje evangelij sv. Marka iz štivanskega. samostana pri Sv. Devinu na Primorskem, bi ne smeli pogrešati, ker ravno imena kakor Ljutomir, Miroslava, Slavka, Zitogoj itd. tudi priöajq v tem oziru skupnost jugoslovanskih narodov. Obširnejše razpravlja pisatelj spomenike bul-garske; gotovo so tudi važnejši. Pregledno imamo označeno zlasti apokrifno slovstvo in pa delovanje Bogomilov. Zanimivi so podatki o prozaični literaturi jugoslovanski, o povesti o trojanski vojski, o Aleksandru Velikem itd. Posebni oddelek osvetljuje raz-širjatev starocerkvenega jezika na obalih Jadranskega morja, ki se je počela že pred 10. stoletjem; kajti v 10. in 11. stoletju se je bil tukaj hud boj, ki jfe priboril temu jeziku pravico v bogoslužje. Te pravice se poslužujejo še v sedanji dobi nekatere škofije na jugu. Srednjebulgarska doba nam poda lepo sliko razvitega bulgarskega kulturnega gibanja, ki je propadlo žalibog pozneje pod navalom krutega Turka. Ohrida in Trnovo kot središči duševnega in političnega življenja vseh Bulgarov zavzemata častno mesto med sovrstnicami drugih narodov. Početo kulturno delo na Balkanu so po podjarmljenju Bulgarov nadaljevali Srbi, ki so si tudi pod turškim sužen-stvom ohranili vsaj nekoliko samostojnosti in podpirali umetnost in slovstvo. Zlasti so si pridobili mnogo zaslug Nemanjiči, ki so bili v trajirt zvezi s Solunom in Sveto Goro (Atos). Zdi se nam le, da je važnost tega samostana za srbsko kulturo premalo oznm.ena, dočim moramo priznati vrline, ki opozarjajo na vodni boj zapada in vzhoda — Rim: Carigrad ki sta ša moža volila, zmagali bi popolnoma v drugem razredu. Mnogo naših pa je ostalo doma! In veste, kaj so storili z neizžrebanimi odborniki? Vtaknili so jih za prve namestnike, četudi so bili namestniki že izvoljeni!? Tako je razumevala komisija postavo. Priziva nihče ni vložil, sicer bi bila volitev ovržena. To je torej tista sijajna zmaga framskih slovenskih (?!) naprednjakov, o kateri piše „Narodni Dnevnik“ in o kateri se je še isti dan v Mariboru proti mariborskim Nemcem izrazil nek izvoljeni odbornik: „Danes smo v Freihamu zmagali Nemci.“ In kakšen je torej naš občinski odbor ? 2 trda Nemca, 1 Stajerčijanec, 1 švigašvaga, 1 nemškutar, 4 katoliški narodnjaki, 2 slovenska naprednjaka in 1 nadstrankar, ki pa ima „Marburger Zeitung“ naročeno! Za bodočnost bodi skrb katoliške (narodne stranke, da opere tisto sramoto, ki je ž njo slovenski Fram omadeževala takozvana Narodna stranka! Politični pregled. Državni zbor. Dne 18. t. m. se je sestal odsek za spremembo opravilnika. Poročevalec je koroški poslanec dr. Steinwender, ki je našel med nemško-radikalnimi in socialnimi poslanci-tovariši s svojimi predlogi hud odpor. Pacher in Weidenholfer sta na-glašala v njih imenu, da je sedanji čas neugoden za Nemce, da bi mogli privoliti v radikalno spremembo opravilnika. Pacher je stavil predlog, da se posvetovanje sploh prekine, dokler nimajo nemške stranke priložnosti, s svojimi tovariši se posvetovati. Ko je ta predlog propadel, imel je nadenourni govor, da zavleče posvetovanje. Weidenhoffer je zahteval, da se v odseku ne preide v specialno debato, dokler se ne posvetuje s svojo stranko. Vsled tega je gotovo, da ne bo prišlo sedaj pred sestankom državnega zbora do nobenega sklepa, čeprav bi nemški poslanci lahko svoje posvetovanje že imeli, ker so tudi sedaj v počitnicah vlekli diete. V torek dne 19. t. m. se je sestal odsek še le ob 3. uri popoldne, to pa na ljubo Rusinom, ki imajo ta dan velik praznik blagoslov-ljenja vode. V tej seji še le so prišli slovanski zastopniki, med njimi tudi dr. Korošec, do besede. Položaj v državnem zboru bo zelo uplivan po dogodkih pri poštni direkciji v Pragi, kjer je nemški podpredsednik direkcije Svoboda šel samovoljno na dopust, ker ni mogel izpolniti zahtev, ki so jih stavili do njega nemški politiki. Trgovsko ministrstvo je Svobodo vsled te samovoljnosti suspendiralo, obenem pa Nemcem obljubilo, da bo s posebno naredbo uredilo jezikovno vprašanje pri čeških poštah. Ker se je pri čeških poštah v mnogem oziru uvedel via facti češki notranji poslovni jezik, je jasno, da Cehi ne bodo mogli mirno prenesti, da se jim vzame, kar se je via facti ustvarilo. Kam jadramo? Tako ne more iti dalje! Slovencem se vendar že krčijo prsti v pesti, če od dne do dne slišijo, kako vlada podpira vse nemškonacio-nalne napade na slovensko ljudstvo. Izzivajoča predrznost je za nas, da pride nemški minister dr. Schreiner celo v Gradec na zborovanje Südmarke in Volksrata. Vlada se torej zanima celo za navadno gonjo teh odbornikov proti Slovencem, dočim se Slovencev nikdar ne spominja v dobrem smislu. Mi spodnještajerski Slovenci niti ne vemo, da imamo svojega deželnega namestnika kot vodjo vlade v deželi. On in vsi vladni organi se izogibljejo slovenskega prebivalstva, kolikor morejo. Slovensko prebivalstvo pa tudi izgublja vedno bolj zaupanje v vlado in njene organe, taKo da lahko v nekaj letih dočakamo, da jo bode tudi to lojalno ljudstvo tako črtilo in sovražilo, kakor drugi jugoslovanski narodi, katerih src si avstrijska vlada ni zamogla pridobiti vsled terorizma in germanizacije. V tem času, ko se brati ekscelenca minister s kakim Ambroschitschom, Delpinom in Ornigom, pač ni mogoče zahtevati od Slovencev, da bi imeli kakega zaupanja ali spoštovanja do avstrijske vlade. Slovence opozarjamo, da bodo povsod previdni in zasledovali vsak korak teh nestrpnih društev; zakaj dokazati se mora vedno, da za krivičnim početjem teh nacionalnih društev tiči vlada, ki pošilja celo svojega ministra k narodni seji, da sklepajo svoje načrte proti slovenskemu narodu. Maščevalo se bode! Le mirno čakajmo! Tako ne more iti dalje! Sporazumljenje med Avstro-Ogrsko in Turčijo. Pogajanja, katera so se vršila zadnje dni med poslanikom grofom Pallavicini in porto radi sestave zapisnika, so popolnoma uspela. Turški ministrski svet je zapisnik že odobril in grof Pallavicini je istega odposlal na Dunaj v odobrenje. Zapisnik obsega devet točk. Povdarja se v njem, da bo doseženo sporazumljenje služilo prijateljskim odnošajem med Avstro-Ogrsko in Turčijo. Ogrski državni zbor se je v pondeljek zopet sešel. Predsednik se je v svojem govoru spominjal strašne potresne katastrofe v južni Italiji. Honvedni minister Jekelfalussy je predložil rekrutne predloge za leto 1909. Ti predlogi so isti kot lansko leto. Nato je bila seja zaključena. Srbija. Kljub sporazumljenju s Turčijo se napete razmere med našo monarhijo in Srbijo še niso prav nič zboljšale. Pogosto se čujejo streli ob Drini in vsako toliko q,asa se sliši, da je bil kedo ustreljen. Potrjuje se, da je Srbija opetovano poskušala utihotapiti orožje in strelivo črez bosansko mejo v Avstro-Ogrsko.-Celo obrežje Drine je Srbija utrdila. Pripravila je tuđi razstrelivne snovi pri belgradskem mostu črez Savo in zato se je, kakor poročajo, avstrijski poslanik grof Forgach pri srbski vladi pritožil. — Ministrska krizam še vedno ni rešena. Pogajanja, katera je vodil sam kralj Peter, niso imela ni-kakega uspeha. Zato je vlada odgodila skupštino do 21. t. m. Do tedaj upajo, da se bodo staro- in mlado-radikalci sporazumeli. Ministrski predsednik Velimi-rovič je izjavil predsedniku skupštine Jovanoviču, da sedanja situacija zahteva, da se mora z ozirom na skupštino nova vlada kar najhitreje sestaviti. Njemu ni mogoče več ostati na svojem mestu. Portugalsko. Iz Lizbone se poroča, da je tam položaj zelo kritičen. Franko se baje skriva v deželi, da bi v ugodnem trenutku zopet stopil na krmilo. Revolucionarci so se vgnezdili v vseh krogih, celo v bližini kraljeve rodbine. Veliko sumljivih oseb je bilo aretiranih. Kraljevo rodbino noč in dan stražijo. Drobne politične vesti. Protiavstrijski bojkot na Turškem še vedno traja. — Iz Perzije poročajo, da je Tebris obkoljen od vladnih čet, — Hrvaški ban Rauch je v soboto konferiral v Budimpešti z ministrskim predsednikom dr. Wekerlom in s hrvaškim ministrom Josipovičem o razmerah na Hrvaškem. — Vesti, da odstopi črnogorski knez Nikita, so cetinjske kroge zelo iznenadile, ker nimajo nikake podlage. Sodi se, da so se vse tozadevne vesti rodile v Belgradu. — Kranjski deželni zbor je bil v soboto na podlagi cesarskega reskripta odgođen. — Odgoden je tudi tirolski deželni zbor in sicer radi obstrukcije. — V bosanskem deželnem zboru bo imela vlada večino iz hrvaških katoličanov in naprednih muslimanov. Poslovnik bo podoben poslovniku dunajskega občinskega sveta. Uvedli bodo tudi nekaj podobnega, kakor je par. 14. Deželni zbor bo prvič zboroval poleti 1909. —- V nedeljo so v Pragi nemški burši s svojimi čepicami in frankfurtarskimi trakovi „bum-lali“ in izzivali na Prikopih. Prišlo je do spopadov, pri katerih so burši prišli v neljubo dotiko s Češkimi pestmi in palicami. Nekaj Cehov je bilo aretiranih. Popoldne je nastal zopet mir. Šibite Stražo'8! ir skušala pridobiti balkanske narode za svojo cerkev. To tekmovanje je čudovito pospeševalo razvoj tedanje književnosti; vendar prevlada v srbski umetnosti in v srbski književnosti upliv bizantinizma. Le ugodnosti dom še največ posvetnega slovstva. Zadnja poglavja vsebujejo še bosanske razmere in tozadevno slovstvo, ki je bilo ravno tako pod bizantinskim in rimskim uplivom, kakor je uplival so pripomogle, da se je razvilo med srbskim naro-politično na deželo vzhod in zapad. Omeniti še moramo turško gospodarstvo in pa njega učinek na slovansko literaturo. Slovansko kulturo, ki se je počela razvijati na Balkanu, so uničili krvoločni Turki, toda ti dogodki so bili vendar tudi velikega pomena za duševno življenje Jugoslovanov. Obrodilo je to gospodstvo tudi nekaj pozitivnega. Govorica o najhujših sovražnikih krščanstva, njihovih bojih in slovanskih junakih se je razširila od ust do ust; nastalo je lppc epsko pesništvo med narodi, in jedro tega pesTštva je pri vseh eno in isto. Drugi del knjige nam ne ugaja v toliki meri ko prvi. Prepričani smo, da temu dr. Murko sam ni kriv. Založnik mu je najbrž celo odmeril število strani; zato je marsikaj zlasti proti koncu pretesno obdelano, da ni tu pa tam za bralca prave jasnosti. Po vsem pa je knjiga nad vse hvalevredna; le žal, da jo moramo položiti zopet v nemško biblioteko, dočim čaka slovensko znanstveno slovstvo tudi na tem polju jako potrpežljivo še svojega pravega odrešeni- ka. Upamo, da ne govorimo ob tej’ primki gluhim ušesom. Marljivi dr. Glaser je zbral skoro vse gradivo, ki zamore biti podlaga pravi slovenski slow stveni zgodovini. 'Poteklo je že mnogo let, upali in upali smo na novega moža, ki bode podal dobro knjigo. Ta nada je bil naš prerano umrli dr. Oblak, ki je postal iz trdovratnega jezikoslovca najbolj kritični literat. Vsled naravnost strogih ocen dr. Glaserje-vega dela po dr. Vidicu smo pričakovali od njega kaj boljšega nego od dr. Glaserja samega. Toda zaman; do sedaj niti črtice. Edina tolažba, da dobimo v ne-doglednem času zares znanstveno literarno zgodovino slovensko, je še naš strokovnjak dr. Murko. On nam naj že oprosti. da op G ujemo na njegovo rođ'o-ljubje, da oasihdob opusti nemške razprave in posveti svoje izdatne moči le slovenskemu znanstvenemu slovstvu. Ce ga 'čislajo nemški učenjaški krogi ali ne, to naj bode njemu vse.eno; toda zagotovila ima od svojega lastnega naroda, da bode ta posebno znal upoštevati njegovo delovanje, da mu bode hvaležen, če mu kot pristni sin slovenski položi na oltar svoje darove. Dr. Murko naj zbira okrog sebe slovenske zmožne literate in izda sam po Slovenski Matici enotno znanstveno slovensko slovstvo. Edina taka knjiga ga ovekoveči pri Slovencih prej nego na stotine in stotine nemških razprav, ki bogatijo le nemško slovstvo in pomagajo šovinistom smešiti pastorko, to je znanstvo na Slovenskem. (Konec.) Raznoterosti. Gg. duhovnike in somišljenike na deželi opozarjamo na inserate v,Straži* in jih prosimo, da podpirajo po možnosti v prvi vrsti slovenske trgovce in obrtnike, ki inserirajo v „Straži“. G. drž. pravdniku v Mariboru v prevdarek! Zadnjo številko „Straže“ ste nam zaplenili radi noti-. ce o slovenskih svečarjih, katero so prinesli tudi drugi listi, n. pr. „Edinost“ v .Trstu. Trst je pač precej daleč od Maribora, torej vas ne bode zanimala „Edinost“ ; toda zanimati vas mora „Marburger Zeitung“, ki izhaja v Mariboru, blati in napada osebe, družine in kliče imenoma na bojkot svoje ljudi proti Slovencem in Slovanom. Ali velja strogo povelje ministrstva glede bojkota samo za Slovence? „Straža“ se v zaplenjenem gospodarskem članku niti ne dotika bojkota, temveč le priporoča slovenske svečarje. Kako pa zagovarja državno pravdništvo svoje vestno izpolnjevanje dotičnih ukazov od zgoraj, da je pripustilo v „Marb. Zeitung“ od 16. jan., štev. 7, torej le dva dneva poprej, ponatisniti očividni bojkot češke tvrdke. Da si slovenski bralci sami narede pravo sodbo o dvoreznem nožu, prijavimo ta dopis dosledno, zlasti ker smo prepričani, da ga bode eital vestno tudi gospod državni pravdnik sedaj iz slovenske „Straže“, če ga ni opazil v „Marburgerci.“ Evo ga: Rodik äufer, Achtung! Die Hauptleitung der „Südmark“ teilt hiermit auf verschiedene Anfragen und Beschwerden mit, daß die sogenannten Moravia-Rodln ein rein tschechisches Erzeugnis sind und glaubt, daß wir Deutsche in den Alpenländern rein tschechische Firmen nicht unterstützen sollen. Ebenso gute Rodln wie die mährisch-tsche- chische Fabrik, stellt die Firma Friedrich Landsiedl in Steyr, Oberösterreich, her. Deshalb empfiehlt die Hauptleitung der „Südmark“ allen Deutschen der Alpenländer, die den Rodlsport betreiben, diese bestbekannte Firma, bei welcher „Südmark“-Mitglieder einen Nachlaß von fünf von Hundert der im Preisverzeichnisse angegebenen Preise genießen. Dr. Krek med Čehi. Včeraj dne 19. t. m. je naš slovenski sociolog dr. Krek predaval v češkem socialnem kurzu v Brnu o zgodovini socializma. Dr. Krek perfektno govori vse slovanske jezike. Razdor. Naša Narodna stranka sistematično dela na to, da se poglobi razdor med slovenskimi strankami. V čudnem soglasju s Štajercem napada kranjske poslance, da niso glasovali proti pooblastilnem zakonu m trgovinske pogodbe. Polna resnica to ni, ampak resnica je, da je slovenski klub vsled svojega sklepa glasoval proti, ž njim torej tudi vsi kranjski poslanci, ki so bili navzoči. Da jih je par manjkalo, to se zgodi pri vsakem klubu in pri vsakem glasovanju. Zamolči pa Narodna stranka, da je hrvatski klub, v katerem sedijo tudi njeni poslanci, pri glasovanja zavzel trojno stališče ; večina jih je glasovala za pooblastilni zakon, torej za srbsko pogodbo, par jih je glasovalo s Slovenskim klubom, nekaj pa jih je manjkalo, med njimi tudi Ježovnik, torej polovica poslancev Narodne stranke. To neprestano, nepošteno hujskanje Narodne stranke, proti slovenskim kmečkim poslancem bo gotovo tudi imelo posledice v državnozborski Narodni zvezi, ki na bo mogla dolgo gledati, kako se od liberalcev neprestano dela na še večji razpor med Slovenci. Če liberalci nočejo skupnega kluba v državnem zboru, potem naj to odkrit» povejo, izstopu njih poslancev ne bo nihče delal težave. Marchetovo delo v pravi luči! Večkrat smo že pribili, kako nepošteno je delal med Slovenci bivši naučni minister dr. Marchet. Napadli smo svoj čas med drugim tudi imenovanje deželnega nadzornika J. Bende za Koroško. 2e tedaj smo trdili, da je mož tudi nezmožen, zavzemati tako mesto. Sedaj so se oglasili Nemci sami in protestirajo proti temu imenovanju; zlasti se huduje društvo „Mittelschule“ v Celovcu, ki v dolgi izjavi razkrinkava nezmožnost novega nadzornika in protestuje proti takim imenovanjem. No, mi smo prvi začeli broditi zaradi tega moža in te nemške izjave nam le potrdijo, da se naučno ministrstvo ne briga več za zmožnosti, temveč je merodajna le nemška nestrpnost dotične osebe. Za župnika na Ojstrici nad Spodnjim Dravogradom je imenovan č. g. Ivan Lučovnik, provizor tam. Inštalacija se vrši tam v sredo dne 27. jan. Salezijanci, v Veržeju. Celjski „Narodni Dnev- M v štev.. 13 z dne 18. jan. brusi jezik zaradi salezijanskega zavoda, ki se bojda misli ustanoviti v Veržeju. Liberalni poštenjak mora seveda zopet lagati. Ce že ve za Pušenjakovo ustanovo, bi lahko zvedel tudi, da Pušenjak ni podaril svojega posestva v to svrho, da se tam nabavijo nekake obrtne šole za italijanske menihe, ampak za zavod z nadaljevalno gospodarsko-obrtno šolo, v katerega se bodo brezplačno sprejemali revni in zapuščeni dečki trga Veržeja in ljutomerskega okraja. Ko bi bil Pušenjak svoje posestvo zapil ali s tožbami zapravil, bi bilo vse dobro, ker pa hoče svoje premoženje obrniti v dober namen, mora liberalni satan iskati svoj strup. Bilo bi tildi žalostno, če bi tak človek, kakor je dopisnik „Narodnega Dnevnika“, hvalil to podjetje; dobro stvar morajo hudobneži napadati. Pri „Nar. • Dnevniku“ in njegovem dopisniku ne bo nihče „feh-tal“, torej se naj ne čoha tam, kjer ga ne srbi. Trgu Veržeju se ne bodo nikakšna bremena nalagala, ampak trg bo imel le gmotni dobiček od zavoda. Dični dopisnik dobro ve, da je dolgoletna pravda zaradi pašnika v Veržeju požrla veliko stotakov in podrla mir in zastopnost med tržani, pa liberalni poštenjak tega ne vidi, pač pa kakor Judež Iškarijot škriplje z zobmi, če bi hoteli Veržejci kaj pripomagati pri dobrodelnem zavodu. Dopisnik bi bil lahko zvedel tudi to, da Pušenjak v svojem ustanovnem pismu zahteva slovenski jezik pri pouku v nameravanem zavodu. V svoji hinavščini svetuje dopisnik, naj bi Pušenjak rajši dal svoje posestvo cerkvi in za popravilo župnišča; če pa bi bil to storil, bi „Narodni Dnevnik® prvi se oglasil, češ, cerkev je itak bogata, naj bi se rajši za šole dalo! Vso krivdo naposled zvrača na prof. Kovačiča, češ, da je on pregovoril Pušenjaka k temu koraku. No, Pušenjak je razumen mož in ima leta, ve kaj je storil in ne bo vprašal celjskega mo-tovila, kako naj obrne svoje posestvo. Popravek V poudeljkovi številki se mora v podlistka glasiti: „Dr. Marko je podrl vse te starokopitne sisteme“, ne pa: Dr. Marko jo podal. . ., kakor je napravil tiskarski škrat. štajersko. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Roke proč od naših otrok! Nas razumete, gospod Moge? Vi imate dolžnost, jih lepo poučevati v vseh predmetih, ne odvračati od slovenske narodnosti! Dobro so nam znana sredstva, katerih se poslužujete v dosego svojega namena. Da se bodete ravno vi doma in ,v Gradcu pismeno in ustmeno tako strastno potegovali za c. kr. poštarja, nemško-nacionalnega radikalca, to smo itak znali; zato pa ste tudi vi soodgovorni za tiste razmere, ki vladajo na naši pošti in pod katerimi morajo trpeti osobito slovenske stranke. A o teh bodemo še govorili natančneje. Kaj pa naj rečemo k temu, da se na trški šoli ne trpi slovenskih učiteljev in učiteljic? Zakaj se je tako delovalo zoper nekdanjega učitelja Poljanca? Zakaj sta zapustila našo šolo učitelj Sehel in učiteljica gdč. Pernat, ko so pa vendar tako zvesto izpolnjevali svoje dolžnosti in so bili tako izvrstno kvalificirani! Kot značajniki so se ustavljali germanizaciji. Gospoda inšpektorja Schmoran-cerja pa vprašamo, je-li res, da se mora na trški šoli v prvem razredu „več nemški“ poučevati, kakor to zahteva gospod šolski vodja Moge od gd'ö. učiteljic? Kakšen je naš šolski Statut? Naj se predloži vsakokrat novon ustavljeni šolski učni moči, da se strogo po njem ravna! Nerazumljivo nam je načelo, po katerem se gospod Moge ravna pri zapisovanju narodnosti v šolskih katalogih! Zakaj li so zapisani nekateri otroci kot Nemci, ko so pa vendar stariši pristni Slovenci, da še nemški ne znajo? Posebno pa moramo gospoda šolskega vodjo opozoriti na to, da v šolskih protokolih ne bodo popačena imena naših otroki Ali je gospodu neznano, kaj je pri pravopisu imen Šolarjev merodajno? Gotovo ne njegovo nemško-nacionalno prepričanje, ki dela iz Pauliča — Pau-litscha. iz k — g in celo gg. Poiščite si pravopis imer» na* merodajnem mestu, ne pa v svoji glavi. Okrajni šolski svet mariborski pa naj se prepriča, če so imena pravilno pisana. Slednjič pa protestiramo proti temu, da gospod Moge ravno slovenski deci prodaja nemški Schüler-Kalender od Janetscheka, v katerem na strani 46 nagovarja dečke: An dich, du deutscher Knabe. Du bist ein deutscher Knabe! Berechtigter Stolz kann deine Brust erfüllen, daß du es bist. . . Deine Sprache ist die schönste und reichste der Welt itd. Enako govori deklicam na str. 54: An dich, du deutsches Mädchen. Du bist ein deutsches Mädchen! Des freue dich itd. Nam je prav, da znajo naši otroci nemški, da bi pa nam učitelji delali renegate, odpadnike, tega ne trpimo nikda"! Zato kličemo še enkrat: roke proč od naših otrok! Sv. Lovrenc nad Mariborom. V nedeljo večer, 17. t. m., začelo je goreti seno na tleh v skednju gosp. Mihaela Zink-Fröhlicha v trgu. K sreči je opazila ogenj gospa Lcbchnikova, ki ie klicala na pomoč. Od vseh strani so prihiteli sorcni in dragi, nosili vodo in sneg ter tako zada* ii plamen, preden se je dvignil do strehe gospodarskega poslopja. Požarna hramba se je vrnila. Vsa čast in hvala gospej Löschnikovi za njeno previdnost, požrtvovalnost in pomoč. Ona je bila angelj varuh spodnjega trga. Ribnica. Slovensko bralno društvo v Ribnici bo dne 24. t. m priredilo veselico. Začetek ob 5. uri pop. Igrali se bodo „Trije tički“. Nastopil bo prvokrat mešani pevski zbor; svirala bo domača godba, v prostorih g. H. Pnhra. Meža na Dravi. Tukajšnja pošta, dasi leži na čisto slovenskem kraju in oskrbuje samoslovenski okoliš, ima samonemški napis in samonemški pečat! To je vendar skrajna krivica in predrznost. Tako skrbi za naš denar c. kr. poštna direkcija v Gradcu, in kje ostane člen 19., katerega so menda že na skrivnem potepli razni naduti nemški „volksnah“. Slovenske občine in poslanci zganite se vendar enkrat! Državni poslanec tega okraja je g. Ježovnik. Radgona. Delavec Franc Pintarič je padel v ledenici »esaTja Franca Zangla v Gornji Radgoni tako nesrečno, da J6 dobil težke notranje poškodbe. Odpeljali so ga v bolnico. Radgona. Občinski svet je sklenil oddati gledališče za dobo enega meseca v najem mariborskemu glediškemn ravnatelju Doom. Door prične s predstavami po Veliki noči. Rogatec. V noči od 16. do 17. t. m. so vdrli zlikovci na več krajih. Pri izvoščku Huberju in krojaču Lorberju so pokrad i veliko kuretine in pri Jelovšku so vlomili kovčeg hlapca in mu vzeli bankovec za 10 K in še nekaj drugih stvari. Celje. V nedeljo popoldne se je ponesrečil g. profesor v p. Kosi. Vračal se je iz sprehoda domov. Pred občinsko hišo na Bregu se mu je spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Gornjigrad. Strašno hudodelstvo se je zgodilo pri nas v nedeljo dne 17. t. m. Brata Špeh sta pila poleg svojega očeta v krčmi. Eden izmed obeh bratov se začne prepirati z očetom, drugi brat, krepki dvaindvajsetletni mladenič pa brani očeta; to pa tako razjezi prvega brata, da potegne nož, ga zasadi lastnemu bratu v vrat in nesrečnež je bil v par trenotkih mrtev. Orožniki takoj vklenejo morilca, okoli mrtvega brata, ki leži sredi sobe v strašni mlaki lastne krvi, se zbere velika množica ljudstva; bil je Btrašen prizor, ko je nesrečni oče jokal kakor otrok pri krvavem trupla svojega sina, drugega sina pa so orožniki vklenjenega v že-lezje odpeljali. Gornjigrad. Izobraževalno društvo priredi na Svečnico igro „Dve materi“. Prijatelji poštene zabave, ki še te igre niste videli, pridite jo gledat. St. Martin ob Paki. 17. t. m. se je tukaj ustanovila kmetijska podružnica. C. kr. kmetijsko dražbo v Građenje zastopal g. Juvan, predaval pa je potovalni učitelj gospod Goričan. Predsednikom je izvoljen g. Martin Pirtovšek, nar mestnikom g. Ivan Klančnik in tajnikom g. Jožef Krajne. Koroško. CelOTCC. V mestni okolici je hudo pomanjkanje vode. Vsi kmetje dovažajo vodo za se in za živino iz potokov in rek CelOTec. Obrtniška posredovalnica v Celovca, Žitna ulica 3, išče mizarsk. pomočnika za Gosposveto, ključavn. pom. za Št. Lenart (mesto), puškarsk. pom. in omoženega kleparsk. pomočnika za Celovec, ter hlapca za težko vožnjo in prodajalko za pohištvo za Celovec. Išče se tudi preddelavec za tovarno umetnega kamena. Učence sprejemajo za sedlarstvo, pekarijo, kovaštvo (Celovec), za mlinarijo (Hüttenberg), zastavstvo (Špital), za steklarstvo (Celovec in Št. Vid). Celovec. V celovški okolici je gostilna s trgovino, kmetijo in žago (veliko vode) po ceni na prodaj. Želeti bi bilo, da jo kupi kak Slovenec. Posreduje Joh. Karre v Špi-talu ob Dravi. Celovec. Iz hiše št. 10 na otoški cesti je zginila 12 letna deklica Ema Prašnik. Napotila se je baje proti Beljaku. C. k. kmetska družba je v odborovi seji dne 11. pros. 1909. dovolila 30 % ni donesek iz Stracmanove ustanove za otreblenje pašnika v Goricah ob Žilji. Dovolilo se je več podpor za nakup poljedelskih strojev. Glavni zbor kmetske družbe se ne razpiše prej nego, da se zve, ali bode cesar potrdil sklep dež. zbora, da se kmetska dražba spremeni v deželni kulturni svet. Dež. šolski svet je dovolil dijete učiteljem, ki se vde-ležnjejo okrajnih konfereneij ; dovolil je tudi paralelko 5. razredu v Plajprgu in različne podpora in remnneracije učnim močem. „ Učiteljske spremembe. Mešč. uč. E. Bohrer je prestavljen iz Špitala v Št. Vid; nč. P. Hartmayer iz Baldramsdorfa na mešč. šolo v St. Vid; uč. V. Lecher iz Plajbrških Rut na mešč. šolo v Spital; odpovedali so se službam: mešč. uč.-iea M. Budini v St. Vidu, podač. K. Černy v Pulsti, poduč. M. Grafenauer na Dravski Bistrici. Podučitelj E. Erte v Št. Kocijanu gre suplirat v Žel. Kaplo. Naduč. v. p. L. Doržan je nastavljen kot pomožni uč. na Ziljski Bistrici. Nadučiteljska mesta so razpisana do 28. ozir. 31. jan. na šolah v Blatnem gradu, v Lipi pri Vrbi in v Melj-bičah na Zilji. V Meljbičah je šola še le na novo sezidana. Znanje slovenščine se zahteva v Lipi in v Meljbičah, ne v Blatnem grada, čeravno je tudi tukaj še polovica otrok slovenskih. Kriva Vrba. Župnik Val Kapun je že 35 let kot naslednik župnika Kolarja župnik v Brezi in 30 let že v naši občini občinski odbornik. Dne 17. nov. je bil imenovan častnim občanom in na sv. 3 Kraljev dan se mu je diploma slavnostno izročila v župnišču v Brezi. Poreče. Poštni urad v Porečah ob jezeru Slovencev ne pozna. Vsa uradno osobje od nadpoštarja do zadnjega uradnega sluge uraduje v nemško-nacijonalnem zmislu. Pisma in pošiljatve s slovenskimi naslovi se neredno dostavljajo, oziroma se naslovi korigirajo. Pošta v Porečah ne ve, ne, kje je Krivavrba in ne kje je Vrba, in so to vendar sosedni poštni uradi. Na večkratno zahtevo stranka ni dobila dvo-ježičnih tiskovin. Š martin nad Porečami. Tukaj so skoz celo leto gostilne ob sobotah in pred praznikih do polnoči in čez odprte. Slovenski gostilničar v slovenski občini bi takoj zapadel globi. V nemškutarskih občinah so pa orožniki in občinski policaji slepi in ne vidijo ničesar. Podljubelj. Umrl je Miha Šelander, gostilničar, oče celovškega trgovca Šelandra; v 82. letu. Kranjsko Ljubljana. Umrl je v soboto zvečer v starosti 69 let g. Anton Rebek, višji davčni nadzornik. Prepeljali so ga v Škofjo Loko. Iz državno-železniške službe. Prestavljeni so: iz Jesenic Franc Grünwald v Novomesto ; Asistent Anton Veber iz Tržiča na Jesenice; Asistent Avguštin Šeme iz Jesenic k ravnateljskemu oddelku štev, 7 ; volonter Stanislav Legat kot praktikant v Vižmarje; na novo vstopita kot volonterja Jakob Koželj in Adolf Kogovšek, prvi v Lescah in dragi v Kamniku. Imenovanja na obrtnih šolah. Ministrstvo za javna dela je podelilo naslov strokovnega učitelja v X. činovnem razreda Jožefu Gameelmayerju na obrtni šoli za obdelovanje lesa v Kočevja, in Jožefu Tratniku na strokovni šoli v Ljubljani. Novomestc. I^iocii se je tn deželnovladni konceptni praktikant Gustav Golja z gospodično Otilijo pl. Fichtenan. Postojna. Pokopali so tu 80 let starega pismonošo Janeza Marinčiča. Pokojni je bil Radeckega veteran. Ilirska Bistrica — trg. Ilirska Bistrica v zadnjem času znatno napreduje. Industrija se lepo razvija in ni ga na Notranjskem kraja, ki bi se mogel kosati z Bistrico. Naravno je pač, da postane ta kraj, ki ni več vas, tudi for-melno trg. Primorje. Trst. Dva zvita tatova Bta v neki krčmi vkradla zimsko suknjo. Okradenec je to opazil in tatova zasledoval. Ta dva sta ga pa počakala in ga pretepla. Končno je pa policija prijela oba tička in jima prisodila 21/i leti težke ječe. Oba tatova Marussig in Zuressieb sta že predkaznovana. Trst. V nedeljo so imeli združeni delavci v gledališčni dvorani „Narodnega doma“ velik protestni shod. Na shoda so govorili tudi dr. Mandič, ki je ostro napadal dr. Cima-dorija, kot glavnega krivca, Kukurovec in še nekateri dragi. Po shodu so šli zborovalci pred poslopje „Dalmatie“, a jih je policija razgnala Potisnila jih je nazaj na trg pred „Narodnim domom“, kjer je prišlo do ponovnih demonstracij. Aretiranih je bilo več oseb. Trst. V nedeljo popoldne je došel sem iz Pulja vice-admiral in pristaniški poveljnik pl. Ripper. V pondeljek pa je prišel komi poveljnik Potiorek iz Gradca. Oba sta se odpeljala na ladji „Fantasie“ v Kotor. Tržaška policijska direkcija je razglasila, da se bo odslej, kadar se bo od policije dalo povelje, da se ima množica pri kakih demonstracijah raziti, naznanilo z rogovi, da se je izdalo tako povelje. Avtomobilska vožnja po Istri. V pondeljek se je vršila med Opatijo in Puljem posknšna vožnja z avtomobili. To avtomobilsko prometno črto je zgradila neka zasebna družba in jo bo otvorila pomladi za promet. Imenovanje v sodni službi. Sodnikom so imenovani dosedanji avskultantje: Matej Oršič za Pazin; Franc Postet za Porač in Ciril Nemanič za Krk. Imenovanje pri pošti. Imenovana sta višjim poštnim kontrolorjem poštna kontrolorja Josip Bezeg v Trsta in Matej Pogačnik v Opatiji. Razgled po svetu. Mnhamedanci v Budimpešti so prosili mestno glavarstvo, da jim odstopi svet za zidavo džamije. Glavarstvo bode najbrže ugodilo želji. Raisnli v ječi. Kakor listi iz Feza javljajo, je dal Mulej Hafid zato poklicati Raisulija v Fez, da ga je zaprl. Malej Hafid opravičuje to svoje dejanje stena, ker je Raisnli laž-njivo trdil, da ne stoji več pod angležko protekcijo. V Turčiji štrajkajo poštni uradniki, ki so nastavljeni pri brzojavili. Poslali so porti v posebni spomenici svoje zahteve. Nizozemska je preklicala dekret, s katerim je prepovedala izvoz orožja v Venezuelo. Ta dekret je bil svoječasno naperjen proti represalijam predsednika Castra. Divji lovci na delu. Na nizozemski meji so napravili divji lovci veliko gonjo. Ali policija je zato zvedela in odposlala močne oddelke zasledovat nočne lovce. Pri Hempnu so jih res zasačili, ko so ti ravno gonili večje število divjačine. Pri luninem svitu so jih obkolili in vseh 9 vjeli. Kolera na Rnskem. Umrlo je na koleri v Petrogradu 21 oseb in ‘čQ jih je na novo obolelo. Messina. V nedeljo ponoči se je zopet pojavil potres. Vreme je jako deževno. Na Piazza Cairoli se tu pa tam zopet odpirajo trgovine. Rim. General Mazza je odposlal iz Messine ministrskemu predsedniku Giolittiju sledečo brzojavko: Sem je došla komisija, katero je poslalo ministrstvo za javna dela v svrho, da prouči, na kak način bi se Inka na novo zgradila. Barake bodo kmalu dogotovljenje, čim prideta še dve stotniji vojakov domačim tesaijem na pomoč. Portugalska vojna la-dija je dospela semkaj na pomožno akcijo. Messina. Pod razvalinami še vedno iščeio nonesre-čence. Ponujajo se velike svote v to svrho. En parnik poln z lesom naložen je dospel sem. Les je podaril kralj Viktor Emanuel. Vsak dan se razdeli med ljudi 64,000 porcij hrane. Življenje na razvalinah se vedno bolj širi. Upati je, da bodo kmaln izginile razvaline. Na skale je zadel parnik „Wangard“ pri Punta Ma- coria na Haitiju. Dobil je take poškodbe, da se je jel potapljati. Moštva se je rešilo samo en del, drugi so izginili v valovih. Naj novejše vesti. Lex Axmann. Dunaj, 20. jan. Katoliško-češki in katoliško slovenski poslanci so vložili danes nujni predlog zaradi lex Axmann. Pri cesarja so bili danes dne 20. jan. novi podpredsedniki, med njimi tudi Slovenec Pogačnik. Dr. Korošec je včeraj dne 19. t. m. govoril v odseku / za spremembo opravilnika. Slovenci z velikim nezaupanjem gledajo priprave za spremembo opravilnika; kajti sedanji opravilnik je majhnim klubom, ki pa v našem parlamentu reprezentirajo tndi cele narode, vendar dajal možnost, da so z njegovo pomočjo lahko opozorili vlado na svoje zahteve. L Da obstojajo majhni klnbi, niso krivi v vsakem slučaju programi strank, ampak ker se tvorijo klubi po narodnostih, in v narodnostih samih po svetovnih, politiških in stanovskih načelih. Smisel za asociacijo sorodnih strank manjka v parlamentu, za to imamo toliko majhnih klubov, ki so za akuratno delo velika ovira. Imamo pa Slovenci tudi vsled tega nezaupanje do vsake spremembe opravilnika, ker ne vemo, katera večina bo v oarlamentn * rji" opburaia. rsam sovražni večini pa ne bomo dali nobenega orožja v roke. Vsled tega še bomo končno stališče Slovenci zavzeli v zbornici, ko bomo videli politično konstelacijo, v odseku pa bomo spremembne predloge presojali iz stvarnega tališčas. MALA NAZNANILA ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori. Posestvo z lepim sadonosnikom, 3 orale zemljišča, 10 minut od državne ceste se proda jako ceno za 2400 K. Več se izve Poste restante „G. O. št. 100“ Frankolovo Vojnik. 31 Učenka za damsko krojaštvo se sprejme v Mariboru, Schillerstr. 6, II. nadstropje. 32 25.000 kron je glavni dobiček skada vdov in sirot. Opozarjamo, da je srečkanje že 21. januarja 1909 in priporočamo, da se to človekoljubno podjetje z nakupom vsaj ene srečke podpira. Kupi „Wertheimerico“, ki je bila že v rabi. Župnijsko predstojništvo na Bizeljskem. 30 «Oje za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K. Kdo kopi jako poceni 12 kom. ovratnikov 12 „ manšet. 12 „ naprsnikov 6 „ žepnik robcev I par finih črevljov vse samo za 6 X. Neugajajočim se vrne deaar______ če se vrne predmet Brala Rieser Krakov. 29 Čez 1000 polovnjakov izvrstnega novega vina se še da kupiti pri Sv. Petru niže Maribora. Kupci pridite sami poskušat v kleti k kmetom! Od manb. kolodvora je peš samo s/4 nre> 2 vozom 20 ml®„ . .« , q_ Petru Posreduje .Hranilnica in posojilnica pn bv. Petru niže Maribora. Kupci obrnite se na „Hranilnico m posoji -nicow ter jej naznanite dan in uro svojega prihoda. 33 Načelstvo. Srečkanje je že jutri 21, januarja 1909. Jubilejne srečk za sklad vdov in sirot „EDINOSTI“. 2200 srečk | |f|*Oll3 2200 srečk Slikar in pleskar Franc Divjak v MARIBORU, Pfarrhofgasse št. 7 prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah. Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi* Celje priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. Najnižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba! Hya debelo. I¥a drobu#. ^ Svoji Is svojim! ^ j| Urar, očalar in zlatar | J Franjo Bores | I § Maribor, Tegethofova cesta 33 pred kolodvorom, 10 priporoča svojo bogato zalogo, zlatnine, srebrnine,_ ur itd. po najnižji ceni. 306 Popravila se točno in hitro izvršujejo. & Glavni dobitek 25.000K. Dobe se v tobakarnah, loterijah, davč. urad. i. t. d. 24 J* slikat- '3N& * Peter Markovič * akadem. slikar v Rožeku na Koroškem. se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, posebno altarnih in handemih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem času doma v svojem atelijeju in izdelujem manjša dela, popravljam tudi umetniške stare umetne slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj za večja dela: za slikanje cerkva v različnih slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence.